KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 28. — Tel. štev. 25-52.
38.
kos.
V LJUBLJANI dne 13. maja 1939.
Letnik X*
VSEBINA:
211. Uredba o spremembah in dopolnitvah zakonov o strokovnih šolah v resoru ministrstva za trgovino in industrijo.
212. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah v pravilniku za izvrševanje zakona o državni trošarini.
213. Popravek glede sprememb in dopolnitev pravilnika o načinu pobiranja skupnih banovinskih trošarin.
214. Naredba o izkoriščanju rušja.
215. Imenovanje komisije za državni strokovni izpit uradniških pripravnikov s srednješolsko kmetijsko-strokovno izobrazbo.
216. Spremembe v staležu državnih uslužbencev v območju dravske banovine.
Uredbe osrednje vlade.
211.
Na podstavi točke 1. § 75. finančnega zakona za leto 1938./39. predpisujem z odobritvijo ministrskega sveta tole
uredbo*
z zakonsko močjo o spremembah in dopolnitvah zakonov o strokovnih šolah v resoru ministrstva za trgovino in industrijo:
I.
Zakona o srednjih trgovinskih šolali z dne 18. marca 1932.**
Člen 1.
V § 1. se na koncu prvega odstavka črta pika in se dodaje: »in opravljanje poslov v gospodarskih strokah.«
Clen 2.
§ 9. se nadomešča z novim:
»Število oddelkov na srednjih trgovinskih šolah določi minister za trgovino in industrijo po številu vpisanih učencev, razpoložnih šolskih prostorih in učiteljskem osebju.«
Clen 3.
V § 10. se na koncu črtajo besede: in stanovanje za •lužitelja«, se postavlja pika in dodaje uov odstavek:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
14.	marca 1939., št. 58/XV/10fi.
** »Službeni list« št. 319/31 iz h 1932.
»Od šolskih prostorov ločeno mora biti stanovanje za direktorja in za vsaj enega služitelja-varuha. Šolskemu pouku namenjeni prostori se nikakor ne smejo uporabljati za stanovanje.«
Člen 4.
V § 11. se drugi odstavek nadomešča z novim:
»Zidanje poslopij za srednje trgovinske šole odobri
v območju banske uprave ban, v območju uprave mesta Beograda pa minister za trgovino in industrijo, ko poprej odobri pregled načrtov in izvedbo poslopij minister za gradbe.«
Člen 5.
V § 12. se nadomešča drugi odstavek z novim:
»Če občina potrebnega prikladnega zemljišča nima, ga sme po veljavnih zakonskih predpisih razlastiti.«
V § 12. se črta peti odstavek.
Člen 6.
V § 14. stopi na mesto tretjega odstavka nov odstavek:
»Obrazec pravil za internate predpiše minister za trgovino in industrijo, posamezne pravilnike pa odobruje ban. Internati so pod vrhovnim nadzorom ministrstva za trgovino in industrijo in pod neposrednim nadzorom banske uprave.«
Člen 7.
V § 18. se v prvi vrsti za besedo »Izleti« črtata besedi: »v kraju«.
Drugi odstavek § 18. se nadomešča z novim:
»Potovanja v državi in v inozemstvo med šolskim letom se opravljajo po stanju ekskurzijskega sklada.«
V tretjem odstavku § 18. se za besedami »ministrstva za trgovino in industrijo« črta vejica in se dodaje: »ali banske uprave«.
Četrti odstavek § 18. se nadomešča z novim:
»Učiteljem, ki spremljajo ekskurzije izven kraja, kjer je šola, se določi povračilo po pravilniku o ekskur-zijskem skladu, ki ga predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance.
Ministrstvo za trgovino in industrijo in banske uprave postavijo v svoje redne proračune vsote, potrebne kot podpora ekskurzijskemu skladu.«
Člen 8.
V § 19. se nadomešča drugi odstavek z novim:
»Vpisovanje v posamezne razrede je redoma 1., 2.
in 3. septembra po razporedu, ki ga določi direktor. Pouk se prične 10. septembra, konča se pa za učence IV. razreda trgovinske akademije in II. razreda dvorazredne trgovinske šole z več vzporednimi oddelki med 20. in
25.	majem, z enim oddelkom pa 31. maja. Za vse ostale učence neha pouk 10. junija.«
Člen 9.
§ 20. se nadomešča z novim:
»Šolsko leto se deli na dve polletji. Prvo polletje traja od začetka rednega pouka do vštetega 31. januarja, drugo pa od 1. februarja do konca predavanj.«
Člen 10.
V § 22. se nadomešča prvi odstavek z novim:
»V prvi razred srednjih trgovinskih šol se sprejemajo samo učenci, ki so dovršili v predhodnem šolskem letu kot redni učenci (izvzemši bolezni in druge primere, o čemer odloči, po svoji pristojnosti, ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava) štiri razrede srednje šole (gimnazije, realke ali realne gimnazije) in so napravili nižji tečajni izpit ali pa dovršili štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom, a nimajo pri vpisu več ko 17 let.
S srednjih in meščanskih šol se sprejemajo predvsem učenci z odličnim ali prav dobrim uspehom in vzornim vedenjem. Učenci meščanskih šol morajo predhodno napraviti dopolnilni izpit po pravilih, ki jih predpiše minister za trgovino in industrijo. Določbe teh pravil, s katerimi se urede oprostitev siromašnih učencev od plačil za ta izpit in nagrade učiteljem-izpraševalcem, izda minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance.«
Člen 11.
§ 25. se nadomešča z novim:
»Naknadni vpis sme samo v izjemnih in posebej opravičenih primerih dovoliti direktor šole do vštetega
30.	septembra, če je kaj prostora. Po tem roku se ne more noben učenec več vpisati.«
Člen 12.
V § 27. se na koncu tretjega odstavka dodaje:
»Direktorji ostalih trgovinskih šol morajo, če je kaj
prostora, take učence sprejeti.«
Četrti odstavek § 27. se nadomešča z novim:
»V izjemnih primerih smejo direktorji med šolskim letom dovoliti menjavo šole ob predhodni pritrditvi direktorja šole, na katero učenec odhaja.«
člen 13.
t y § 28. še črta tretji odstavek.
Člen 14.
V § 29. se drugi odstavek nadomešča z novim:
»V to število se štejejo učenci, ki razred ponavljajo, In učenci priselivših se roditeljev.^
Člen 15.
V § 31. se na koncu drugega odstavka namesto pike postavlja vejica in se dodaje: »učenca, ki razred ponavlja in je tako ocenjen, pa mora odstraniti s šole in izgubi tak učenec pravico do nadaljnjega rednega šolanja.«
Člen 16.
V § 32. se po prvem odstavku dodaje nov odstavek:
»Učenec, ki ima iz dveh ali več predmetov hežadost-
no oceno, ponavlja razred. Učenec, ki v drugo he dovrši razreda z uspehom, izgubi pravico do nadaljnjega rednega šolanja, sme pa dovršiti šolo kot privatni učenec. Za ponavljalce veljajo:
1. učenci, ki prekinejo šolanje ali zapuste šolo ali izstopijo iz katerega koli vzroka, a ne nadaljujejo nikjer šole v istem šolskem letvi;
2. učenci, ki ne napravijo razrednega izpita po § 33. tega zakona;
3. učenci, ki ne napravijo popravnega izpita po § 33.
tega zakona.«
Člen 17.
V § 34. se nadomešča drugi odstavek z novim:
»Sodelovanje pri izpitih, razen pri privatnih in dopolnilnih, je redna dolžnost učiteljev.«
V petem odstavku § 34. se namesto »ministrstva za trgovino in industrijo« postavlja: »ministra za trgovino in industrijo«.
V poslednjem odstavku § 34. se za besedama »Za privatne« vriva: »in dopolnilne«.
Člen 18.
V § 35. se po prvem odstavku dodaje nov odstavek:
»V dijaško knjižico, ki jo mora vselej podpisati na
znanje roditelj ali skrbnik (oseba, pri kateri stanuje), se vpisujejo poleg uspeha za polletje tudi vse kazni in pripombe o učenčevem uspehu in vedenju med Šolskim letom.«
člen 19.
V § 36. se v drugem odstavku namesto pike postavlja vejica in se dodaje: », doklej je bil v šoli in kakšne
ocene je imel.«
Člen 20.
V § 41. se nadomešča prvi odstavek z novim:
»Za velike šolske prestopke ali pogostnejše manjše prestopke se sme kaznovati učenec z odstranitvijo ali
izključitvijo.«
Na koncu drugega odstavka § 41. se postavlja namesto pike vejica in se dodaje: »in obvesti o tem, po pristojnosti, ministrstvo za trgovino in industrijo ali bansko upravo.«
Na koncu § 41. se dodaje nov odstavek:
»Zoper odločbe po tretjem in četrtem odštavkh ni dopustna tožba na državni svet.«
Člen 21.
V zaglavju nad § 42. je za besedo »Šolski« dodati: »in ekskurzijski«.
V § 42. se na koncu prvega odstavka postavlja podpičje in se dodaje: »dalje tudi ekskurzijski sklad za opravljanje ekskurzij po tem zakonu.«
V § 42. se nadomešča drugi odstavek z novim:
»Obrazec o šolskem in ekskurzijskem skladu predpiše minister za trgovino in industrijo, posamezne pravilnike o takšnih skladih pa odobruje bau.t
Clen 22.
V § 43. se prvi stavek prvega odstavka nadomešča z novim:
»Učenci srednjih trgovinskih šol smejo ustanavljati dijaška društva za strokovno, intelektualno, moralno, estetsko in telesno vzgojo, nikakor pa ne na plemenski ali verski podstavi.«
Clen 23.
V § 46. se nadomešča drugi odstavek z novim:
»Obrazec pravil o vzajemnem razmerju med domom
in šolo predpiše minister za trgovino in industrijo, posamezne pravilnike pa odobruje ban.«
Clen 24.
V § 47. se v prvem odstavku črtajo besede: »starejšim od 19 let in se dodaje nova točka 3.:
>3. ki so izgubile pravico do rednega šolanja ali so izključene iz šolex
Člen 2u.
V § 49. se nadomešča tretji odstavek z novim:
»Za honorarne učitelje se smejo postavljati po potrebi in v mejah proračunske možnosti z ministrovim ali banovim odlokom strokovnjaki s honorarjem od opravljene ure ali s stalnim mesečnim honorarjem, ki se določi v odloku.«
Člen 26.
V § 51. se v točki 1. pod b) na koncu črtajo besede: »in je bil 2 leti vršilec direktorske dolžnosti« in se postavlja pika.
V istem § 51. se v točki 2. na koncu črtajo besede: »in je razen tega bil 2 leti vršilec direktorske dolžnosti« in se postavlja pika.
Člen 27.
V § 53. se za besedo »filozofske« postavlja vejica in dodaje: »pravner.
V § 53. se črta drugi odstavek.
Člen 28.
V § 55. se dodaje nov drugi odstavek:
»Na teli šolah prebiti čas velja učiteljem, če stopijo v državno službo, kot prebit v državni službi v istem zvanju po t. 2. § 58. in t. 5. § 116. zakona o uradnikih.«
Člen 29.
V § 57. se v točki 3. črtajo besede: »po potrebi pa ima vzorna predavanja iz svoje stroke«.
V točki 13. § 57. se za besedami »in stanju svoje šole dodaje: za prvo in drugo polletje 15 dni po koncu prvega polletja in koncu šole v mesecu juniju«.
V isti točki se na koncu namesto podpičja postavlja pika in se dodaje: »Banske uprave dostavljajo ta poročila ministrstvu za trgovino in industrijo.«
V točki 14. § 57. se namesto besede »daje« postavlja: ^predlaga«.
Člen 30.
V § 58. se prvi stavek točke 3. nadomešča z novim:
»3. imajo vzorna predavanja po razporedu, ki ga
določi direktor šole, to pa samo uradniški pripravniki do opravljenega profesorskega izpita, vsako polletje P« eno;«.
Na koncu točke 4. § 58. se dodaje: »vsak mesec pregledajo in popravijo pismene naloge in vpišejo takoj po pregledu v. beležke ocene pismenih nalog; prav. tako pa
vpišejo takoj po izpraševanju tudi ocene z ustnega izpraševanja.;
Člen 31.
V § 59. se v tretjem odstavku za besedo »privatnih« dodaje: »in dopolnilnih t.
Člen 32.
V § 60. se namesto besede »loše« postavlja: slabo«.*
Člen 33.
V § 61. se na koncu črta pika in se dodaje: »in jih imeti na stanovanju in hrani.«
Člen 34.
V § 64. se v prvem stavku črtajo besede: »v krajih, kjer ni šolske poliklinike«.
Člen 35.
V § 67. se namesto besede »plače« piostavlja: »položajne skupine«.
Člen 36.
V § 68. se za besedo »postavljati« dodaje: »honorarni in«.
Člen 37.
V § 77. se na koncu točke 3. črta podpičje in se dodaje: »v začetku meseca, toda na en dan se sme v istem razredu delati samo ena pismena naloga.«
Člen 38.
V § 83. se v tretjem odstavku za besedo »industrijo« dodaje: »ali banski upravi, po pristojnosti«.
Člen 39.
V § 84. se na koncu črta pika in se dodaje: »ali banski upravi, po pristojnosti.«
Člen 40.
V § 87. se v prvem odstavku črta pika in se dodaje: »kakor tudi tečaji za stenografijo.«
člen 41.
§ 88. se nadomešča z novim:
»Tečaje lahko odpirajo in vzdržujejo ob svojih stroških ali ob stroških obiskovalcev država, banovina, korporacije, ustanove ali zasebniki, ki imajo strokovno izobrazbo. Odobritev za tečaje daje, po svoji pristojnosti, ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava. Korporacijam, ustanovam ali zasebnikom dana odobritev se ne more prenesti na drugega.
Tečaje nadzoruje v območju banovine banska uprava, v območju uprave mesta Beograda pa ministrstvo za trgovino in industrijo.
Nihče ne sme brez dovolitve prirejati tečaje. Kdor ravna zoper to, se mu delo prepove in se kaznuje po določbah zakona o obrt ih. Pristojno oblastvo sme odobrene tečaje ukiniti, če se primeri, da se imetnik odobritve ne drži predpisanih pogojev in veljavnih zakonskih predpisov.
Obiskovalcem tečajev se izda potrdilo, da so obiskovali tečaj. Obliko in vsebino teh potrdil predpiše, po svoji pristojnosti, ministrstvo za trgovino in industrijo
* Zgolj jezikovna poprava izvirnega besedila. — Op. ur.
ali banska uprava. Obisk tečajev daje obiskovalcem v zakonu o obrtih določene pravice.
Na trgovinskih tečajih smejo poučevati samo strokovno kvalificirane osebe; učni načrt in program za trgovinske tečaje predpiše s pravilnikom minister za trgovino in industrijo ali ban, po svoji pristojnosti.«
Clen 42.
§ 89. se nadomešča z novim:
»Tečaje za stenografijo odobruje, po pristojnosti, ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava. Te tečaje smejo prirejati samo osebe s popolno strokovno kvalifikacijo.«
Člen 43.
V § 91. se črta na koncu pika in se dodaje: »in učiteljskim zvanjem.«
II.
Zakona o pomorskih trgovinskih akademijah z dne 18. marca 1932.*
Člen 44.
V § 5. se v drugem odstavku nadomešča drugi stavek z novim: »Če občina potrebnega prikladnega zemljišča nima, ga sme po veljavnih zakonskih predpisih razlastiti.«
Peti odstavek § 5. se nadomešča z novim:
»Od šolskih prostorov ločeno mora biti stanovanje za direktorja in za vsaj enega služitelja-varuha. Šolskemu pouku namenjeni prostori se nikakor ne smejo uporabljati za stanovanje.«
Za petim odstavkom § 5. se dodaje nov odstavek:
»Postavljanje zgradb za pomorske trgovinske akademije odobri v območju banske uprave ban, v območju uprave mesta Beograda pa minister za trgovino in industrijo, ko poprej odobri pregled načrtov in izvedbo zgradbe minister za gradbe.«
Člen 45.
Za § 5. se vnaša nov § 5. a:
»Minister za trgovino in industrijo sme dovoliti, da se odpre internat pri posameznih pomorskih trgovinskih akademijah.
Vzdrževanje in voditev internata ne smeta obreme-njati državni proračun.
Obrazec pravil za internate predpiše minister za trgovino in industrijo, posamezne pravilnike pa odobruje ban. Internati so pod vrhovnim nadzorom ministrstva za trgovino in industrijo in pod neposrednim nadzorom banske uprave.«
Člen 46.
V § 8. se na koncu prvega odstavka namesto pike postavlja vejica in se dodaje: »med šolskim letom in za časa potovanja s šolsko ladjo.«
Člen 47.
V § 9. se postavlja namesto pike vejica in se dodaje: »po zaslišanju sveta za profesionalno šolstvo.«
Za § 9. se dodaje nov § 9. a:
»Ekskurzije za ogled kulturnih naprav in gospodarskih in industrijskih podjetij v času, ko ni pouka, ali v času pouka, toda z direktorjevo odobritvijo so obvezne
za vse učence.
Potovanja v državi in v inozemstvo se med šolskim letom opravljajo po stanju ekskurzijskega sklada.
Potovanja v državi se opravljajo z odobritvijo ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave v inozemstvo pa z odobritvijo ministra za trgovino in industrijo.
Učiteljem, ki spremljajo ekskurzije izven kraja, kjer je šola, se določi povračilo po pravilniku o ekskurzij-skem skladu, ki ga predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance.
Ministrstvo za trgovino in industrijo in banske uprave postavijo v svoje redne proračune vsote, potrebne kot podpora ekskurzijskemu skladu.«
Člen 48.
V § 11. se dodaje na koncu nov odstavek:
»Direktor državne pomorske trgovinske akademije
v Bakru sme sporazumno s poveljnikom šolske ladje porabljati šolsko ladjo za šolske vaje učencev ves čas, dokler je ladja v bakarski luki. Prav tako se sme zaposlovati poveljnik šolske ladje ta čas kot učitelj za predmete svoje stroke na državni pomorski trgovinski akademiji v Bakru.«
Člen 49.
V § 13. se na koncu drugega odstavka namesto pike postavlja vejica in se dodaje: »kadar potujejo s šolsko ladjo.«
V tretjem odstavku § 13. se črtajo besede: »sporazumno s poveljnikom šolske ladje«.
Člen 50.
V § 14. se nadomešča prvi odstavek z novim odstavkom:
»Direktorji pomorskih trgovinskih akademij predlagajo, vsak za svojo šolo, ministru za trgovino in industrijo tri strokovne učitelje, katerih eden naj opravlja tudi službo radiotelegrafista, enega zdravnika in enega učitelja za mornarsko delo, ki sodelujejo pri šolskem potovanju, če se vrši s šolsko ladjo.«
V drugem odstavku § 14. se vrivajo za besedo »se« besede: »v takem primeru«.
Člen 51.
V § 15. se za prvim stavkom postavlja namesto pike vejica itf se dodaje: »če se vrši s šolsko ladjo.«
Člen 52.
V § 16. se v začetku prvega odstavka za besedo »potovanja« dodaje: »s šolsko ladjo«.
V drugem odstavku § 16. se črta beseda »predvsem«.
Člen 53.
§ 17. se nadomešča z novim:
»Pouk je na pomorskih trgovinskih akademijah teoretičen in praktičen. Teoretični pouk se izvaja v šoli, praktični pa s šolsko ladjo.
Način izvajanja praktičnega pouka s šolsko ladjo, če je pa tfi neprikladna, tudi z drugimi ladjami, uredi minister za trgovino in industrijo s posebnim pravilnikom v breme kreditov, določenih s proračunom za šolsko ladjo in njena potovanja.«
Člen 54.
* »Službeni list« št. 336/33 in (za § 13.) št. 357/34 V § 19. se v prvem stavku za besedo »plovitbo« do-iz 1. 1932.	daje:	»s	šolsko	ladjo«.
Člen 55.
V § 20. se za besedo »dobe« dodaje: »za čas plo-vitbe s šolsko ladjo«, za besedami »beli (svečani) obleki« pa se dodaje: »in dve mornarski čepici«.
V § 20. se dodaje nov odstavek:
»Prav tako dobi tudi vse osebje šolske ladje ladijsko uniformo. Ministrstvo za trgovino in industrijo predpiše pravilnik o uniformiranju šolskega osebja. Stroški za nabavo uniforme obremenjajo kredite, odobrene za šolsko ladjo in opravljanje plovitbe.«
Člen 56.
§ 24. se spreminja in se glasi:
»Šolsko leto se začne 7. septembra, konča se pa vštetega 5. septembra naslednjega leta.
Od 1. do vštetega 5. septembra so popravni, dopolnilni in razredni izpiti.
Vpisovanje v posamezne razrede je 7. in 8. septembra po razporedu, ki ga določi direktor. Pouk se začne
10.	septembra, konča se pa za učence IV. razreda 1. maja, za učence ostalih razredov pa 12. maja. Šolsko leto se konča za učence IV. razreda 1. maja, za ostale učence pa po končanem šolskem potovanju.
Zaključni izpiti, pismeni in ustni, so od 9. do 20. maja.
Šolska potovanja so od 21. maja do 25. avgusta in trajajo po 28 dni. Ostali čas so velike šolske počitnice.
Natančnejše določbe o tem, ob katerih dneh med šolskim letom zaradi praznikov in narodnih svečanosti ni pouka, predpiše minister za trgovino in industrijo.
Med šolskim letom sme dati direktor pomorske trgovinske akademije po svojem preudarku trikrat po en šole prosti dan.«
Člen 57.
§ 25. se nadomešča z novim:
»Naknadni vpis sme samo v izjemnih in posebej opravičenih primerih dovoliti direktor pomorske trgovinske akademije do vštetega 30. septembra, če je kaj raz-položnih prostorov do zakonskega maksimuma. Po tem roku se noben učenec ne more več vpisati.«
Člen 58.
V § 28. se prvi odstavek nadomešča z novim:
»V prvi razred pomorskih trgovinskih akademij se sprejemajo samo učenci, ki so dovršili v predhodnem šolskem letu kot redni učenci (izvzemši bolezni in druge Primere, o čemer odloči, po svoji pristojnosti, ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava) štiri razrede srednje šole (gimnazije, realke ali realne gimnazije) in so opravili nižji tečajni izpit ali pa dovršili štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom, a nimajo pri vpisu več ko 17 let.
S srednjih šol se sprejemajo predvsem učenci z odličnim ali prav dobrim uspehom in vzornim* vedenjem, z meščanskih šol pa samo z odličnim ali prav dobrim "spehom in vzornim vedenjem. Učenci meščanskih šol Morajo predhodno napraviti dopolnilni izpit po pravilih, ki jih predpiše minister za trgovino in industrijo. Določbe *eh pravil, s katerimi se urede oprostitev siromašnih Učencev od plačil za ta izpit in nagrade učiteljem-izpra-ševalcem, izda minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance.«
V točki 2. § 28. se namesto »18« postavlja: »17«.
* S tem pravilnim izrazom naj se zamenja v drugem odstavku § 35. zakona izraz: primerno (5). — Uredništvo.
V poslednjem stavku § 28. se namesto »30« postavlja: »25«.
Člen 59.
V § 29. se črtajo besede: »točk 1. in 2.«, na koncu pa se dodaje nov odstavek:
»Opravljanja dopolnilnega izpita so oproščeni tisti tuji državljani, ki so napravili nižji tečajni izpit na srednji šoli ali zaključni izpit na meščanski šoli na kaki šoli v naši državi s srbskohrvatskim učnim jezikom.«
Člen 60.
V § 30. se v drugem odstavku na koncu črtajo besede: »za redne učence«.
Člen 61.
§ 31. se nadomešča z novim:
»V sestavu pomorske trgovinske akademije v Bakru je ladjestrojni odsek srednje tehnične šole, v katerega se sprejemajo učenci po pogojih, ki jih predpisuje zakon o srednjih tehniških in moških obrtnih šolah. Za ta odsek veljajo določbe zakona o srednjih tehniških in moških obrtnih šolah.«
Člen 62.
§ 34. se nadomešča z novim:
»Učenec pomorske trgovinske akademije, ki je imel dve šolski leti zaporedoma slabo vedenje, izgubi pravico do nadaljnjega šolanja na tej šoli in se sme vpisati na drugo pomorsko trgovinsko akademijo samo z dovolitvijo banske uprave.
Učenca, ki ima na koncu prvega polletja več ko polovico nezadostnih ocen, odstrani celotni učiteljski zbor s šole in sme tak učenec prihodnje šolsko leto razred ponavljati; učenca pa, ki razred ponavlja pa ima take ocene, mora zbor odstraniti s šole in izgubi tak učenec pravico do nadaljnjega šolanja.«
Člen 63.
V § 35. se v prvem odstavku črtajo besede »in vedenje«.
Kot četrti odstavek § 35. se dodaje:
»Mornarska sposobnost in vedenje se ocenjujeta po opravljenem šolskem potovanju s šolsko ladjo.«
Člen 64.
V § 36. se po prvem odstavku dodaje nov odstavek:
»Učenec, ki ima iz dveh ali več predmetov nezadostno oceno, ponavlja razred.«
V istem § 36. se za četrtim odstavkom dodaje nov odstavek:
»Učenec, ki tudi v drugo ne dovrši razreda z u.-pe-hom, izgubi pravico do nadaljnjega šolanja.
Za ponavljalce veljajo:
1. učenci, ki prekinejo šolanje ali zapuste šolo ali izstopijo iz katerega koli vzroka, pa ne nadaljujejo nikjer šole v istem šolskem letu;
2. učenci, ki ne napravijo razrednega izpita v določenem roku;
3. učenci, ki ne napravijo popravnega izpita.«
Člen 65.
V § 37. se namesto besed »celotni učiteljski zbor« postavlja: »razredni učiteljski zbor«.
Člen 66.
§ 38. se črta.
Clen 67.
Namesto § 38. pride novi:
>1. Učenec, kateremu se zaradi bolezni ali drugih upravičenih vzrokov ne more zanesljivo dati letna ocena, je zavezan opravljati v začetku maja razredni izpit iz vseh ali iz tistih predmetov, iz katerih se mora določiti letna ocena. Če je zaradi bolezni zadržan, da bi opravljal ta izpit v mesecu maju, in to dokaže z zdravniškim potrdilom pred začetkom izpita, odloči direktor šole, naj se tak učenec izpraša v mesecu septembru; vendar ne more učenec v tem roku opravljati popravni izpit. Tak učenec ponavlja razred, če dobi pri tem izpitu tudi le eno nezadostno oceno; učenec pa, ki razred ponavlja, izgubi pravico do nadaljnjega šolanja.
2. Za učenca, ki se je prijavil za popravni izpit in svoj izostanek ne more opravičiti, velja da razreda ni dovršil.
3. Učenec, ki v času opravljanja izpita z zdravniškim potrdilom dokaže, da zaradi bolezni ni mogel prisostvovati izpitu ob napovedanem času, sme z dovolitvijo banske uprave ta izpit opravljati najdalj do 30. septembra.«
Člen 68.
Za § 38. se vnaša nov § 38. a:
»Menjava šole med šolskim letom ni dopustna. Učenci med šolskim letom priselivših se roditeljev smejo prestopiti z ene pomorske trgovinske akademije na drugo v 8 dneh po odhodu s šole, na kateri so se doslej učili.
Učenci, odstranjeni iz šole za kazen (§ 46.), se smejo vpisati na drugo pomorsko trgovinsko akademijo najdalj v 8 dneh po priobčitvi pravnomočne kazni.
Direktorji ostalih pomorskih trgovinskih akademij, kjer je kaj prostora, morajo take učence sprejeti.
V izjemnih primerih smejo direktorji med šolskim letom odobriti menjavo šole ob predhodni pritrditvi direktorja tiste šole, na katero učenec odhaja.«
Člen 69.
V § 39. se na koncu prvega odstavka črta pika in se dodaje: »vpričo odposlanca ministra za trgovino in industrijo.«
Drugi odstavek § 39. se nadomešča z novim:
»Minister za trgovino in industrijo predpiše pravilnik o opravljanju zaključnega izpita in o nagradi odposlanca pri zaključnem izpitu.«
Člen 70.
V § 40. se za prvim odstavkom dodaje nov odstavek:
»V dijaško knjižico, ki jo mora vselej podpisati na
znanje roditelj ali skrbnik (oseba, pri kateri stanuje), se vpisujejo poleg uspeha za prvo polletje tudi vse kazni in pripombe o učenčevem uspehu in vedenju med šolskim letom.«
Člen 71.
V § 42. se nadomešča drugi odstavek z novim:
»Za duplikat šolskega potrdila, spričevala in dijaške
knjižice se plača poleg državne takse enak znesek v gotovini za šolski sklad.«
Člen 72.
V § 46. se nadomešča prvi odstavek z novim:
»Za velike šolske prestopke ali pogostnejše manjše prestopke se sme kaznovati učenec z odstranitvijo ali izključitvijo.«
Na koncu drugega odstavka § 46. se postavlja vejica in so dodaje: »in obvesti o tem bansko upravo.«
Na koncu § 46. se dodaje nov odstavek:
»Zoper odločbe po tretjem, četrtem in petem odstavku ni dopustna tožba na državni svet.«
Člen 73.
V zaglavju pred § 47. se za besedo »šolski« dodaje: »in ekskurzijski«.
Na koncu prvega odstavka § 47. se postavlja podpičje in se dodaje: »dalje tudi ekskurzijski sklad za opravljanje ekskurzij po tem zakonu.«
Drugi odstavek § 47. se nadomešča z novim:
»Obrazec o šolskem in ekskurzijskem skladu predpiše minister za trgovino in industrijo, posamezne pravilnike o takšnih skladih pa odobruje ban.«
Člen 74.
V § 48. se prvi stavek prvega odstavka nadomešča z novim:
»Učenci pomorskih trgovinskih akademij smejo ustanavljati dijaška društva za strokovno, intelektualno, moralno, estetsko in telesno vzgojo, nikakor pa ne na plemenski ali verski podstavi.«
Člen 75.
V § 50. se nadomešča tretji odstavek z novim:
»Za honorarne učitelje se smejo po potrebi in v mejah proračunske možnosti z banovo odločbo postavljati strokovnjaki s honorarjem od opravljene ure ali s stalnim mesečnim honorarjem, ki se določi v odločbi.«
Člen 76.
V § 51. se črta beseda »poslednjih«.
Člen 77.
V § 53. se v prvem odstavku namesto pike postavlja vejica in se dodaje: »pravni fakulteti, visoki ekonomsko-komercialni šoli ali visoki pomorski šoli z veljavo univerze v tujini.«
Člen 78.
Za § 55. se vnaša nov § 55. a:
»Ministrstvo za trgovino in industrijo in banske uprave smejo dovoljevati učiteljem daljša odsotstva in sredstva za njihovo izpopolnjevanje v tujini kakor tudi prirejati počitniške tečaje za izpopolnjevanje učiteljev iz njihovih strok. Glede sredstev je potrebna predhodna soglasnost ministra za finance.«
Člen 79.
V § 56. se v točki 3. črta: »po potrebi pa ima vzorna predavanja iz svoje stroke«.
V točki 13. § 56. se za besedami »o delovanju in stanju svoje šole« dodaje: »v 15 dneh po končanem polletju in šolskem potovanju«.
Na koncu točke 13. tj 56. se postavlja namesto podpičja pika in se dodaje: »Banska uprava dostavlja ta poročila ministrstvu za trgovino in industrijo;«.
V točki 14. § 56. se namesto besedo »daje« postavlja: »predlaga«.
V tj 56. se točka 18. spreminja in se glasi:
»18. je vodja šolskega potovanja in skrbi, da se potovanja kar najbolje izkoristijo za praktično in strokovno izobrazbo učencev.«
Člen 80.
Na koncu točke 3. § 57. se dodaje: »in imajo vzorna predavanja po razporedu, ki ga določi direktor sole, to
pa samo suplenti-uradniški pripravniki do napravljenega profesorskega izpita, v vsakem polletju po eno. Tem predavanjem morajo poleg direktorja prisostvovati tudi vsi ob tem času prosti učitelji iste ali sorodne stroke.«
Člen 81.
V § 58. se v točki 4. namesto >22« postavlja: >30« in se na koncu te točke postavlja vejica in dodaje: »po direktorjevem razporedu.«
V poslednjem odstavku § 58. se namesto besed »ne sme honorirati niti šteti« postavlja: »se ne honorira in ne šteje«.
Poslednji stavek v § 58. se nadomešča z novim: »Tudi se ne honorira delo pri izpitih, razen dela pri dopolnilnih izpitih.«
V § 58. se dodaje nov odstavek:
»Odstopki izpod števila v tem členu določenih rednih ur so dopustni samo z odobritvijo ministrstva za trgovino in industrijo.«
Kot drugi nov odstavek § 58. se dodaje:
»Redni učitelj pomorske trgovinske akademije se sme z odlokom ministra za trgovino in industrijo dodeliti na delo pri ministrstvu za trgovino in industrijo ali pri banski upravi.
Čas, ki ga je prebil učitelj na takem delu, se šteje v čas učiteljske službe.«
Člen 82.
V § 59. se nafnesto besede »loše« postavlja: »slabo«.*
Člen 83.
V § 60. se črta pika in se dodaje: »in jih imeti na stanbvanju in hrani.«
Člen 84.
V § 61. se spreminja začetek, ki se glasi:
»Za ladjestrojni odsek srednje tehniške šole pri pomorski trgovinski akademiji v Bakru veljajo...«
Člen 85.
V § 64. se za besedo »odsekom- dodaje: »srednje tehniške šole«.
V drugem odstavku § 64. se za besedo »izpitom« dbdaje: »pomorske trgovinske ali«.
Člen 86.
V § 68. se namesto besede »plače« postavlja: »položajne skupine«.
člen 87.
V § 69. se za besedo »postavljati« dodaje: »honorarni in«.
Člen 88.
V § 78. se na koncu točke 3. črta podpičje in se dodaje: »v začetku meseca; na en dan pa se sme delati v istem oddelku samo ena pismena naloga;«.
V točki 4. tega § 78. se za besedo »določa« dodaje: *0cene iz vedenja« namesto »vedenje«.
Člen 89.
V § 79. se v poslednjem stavku za besedo »Če« črtajo besede: »njih ocena ni soglasna« in se postavlja: »so gla-*°vt enako razdeljeni«.
• .GL pripombo * pri člcuu 32. — Op. ur.
Člen 90.
V § 81. se v drugem odstavku namesto besed »smejo prisostvovati« postavlja: »prisostvujejo«.
Člen 91.
V § 83. se črtajo besede »po činu najstarejši«, se na koncu postavlja vejica in se dodaje: »ki ga določi direktor.«
Člen 92.
V § 84. se v tretjem odstavku za besedo »industrijo« dodaje: »ali banski upravi, po pristojnosti«.
Člen 93.
V § 85. se na koncu točke 8. črta pika in se dodaje: »ali banski upravi.«
Člen 94.
Za § 87. se dodaje nov § 87.a:
»Pri pomorskih trgovinskih akademijah lahko odpirajo strokovne tečaje za strokovno izpopolnjevanje v raznih pomorskih strokah in jih vzdržujejo ob svojih stroških ali ob stroških obiskovalcev država, banovina, korporacije ali zasebniki, ki imajo strokovno izobrazbo. Odobritev za tečaje daje v svoji pristojnosti banska uprava. Korporacijam, ustanovam ali zasebnikom dana odobritev se ne more prenesti na drugega.
Tečaje nadzoruje banska uprava. Nihče ne sme brez dovolitve prirejati tečaje. Kdor ravna zoper to, se mu delo prepove in se kaznuje po določbah zakona o obrtih. Pristojno oblastvo sme odobrene tečaje ukiniti, če se primeri, da se imetnik odobritve ne drži predpisanih pogojev in veljavnih zakonskih predpisov.
Obiskovalcem tečajev se izda potrdilo, da so obiskovali tečaj. Obliko in vsebino teh potrdil predpiše banska uprava. Obisk tečajev daje obiskovalcem v zakonu o obrtih določene pravice.
Na teh strokovnih tečajih smejo poučevati samo strokovno kvalificirane osebe; učni načrt in program za te strokovne tečaje predpiše, po svoji pristojnosti, minister za trgovino in industrijo ali ban s pravilnikom.«
Člen 95.
V § 89. se v prvem odstavku črtajo besede: »kvalificiran za parnike in jadrnice«.
Na koncu tega odstavka se črta pika in se dodaje: »ali pa prvi častnik šolske ladje, ki je bil na tej ladji najmanj pet let.«
Člen 96.
V § 90. se v prvem odstavku črtajo besede »kvalificiran za parnike in jadrnice«, na koncu tega odstavka pa se črta beseda kapitana in postavlja:-»častnika«.
Člen 97.
V § 91. se nadomešča prvi odstavek z novim:
»Prvi strojnik lahko postane kvalificiran ladijski
strojnik I. razreda, ki je dovršil ladjestrojni odsek srednje tehniške šole ali ladjestrojni odsek pri pomorski trgovinski akademiji v Bakru in je brodaril na parnikih jugoslovanske trgovinske mornarice kot strojnik I. razreda vsaj tri leta, od teh najmanj eno leto na parnikih dolge ali velike obalne plovitbe, katerih stroj razvija več ko 1000 I. K. S.«.
Na koncu § 91. se dodaje nov odstavek:
»Po potrebi se sme postaviti honorarno za strojnjka šolske ladje, kdor spolnjuje pogoje po pravilniku o uspo-
sobitvi in izpitih pomorskih strojnikov jugoslovanske trgovinske mornarice. V tem primeru obremenja izplačevanje honorarja v proračunu sistemizirano mesto.<
V drugem odstavku § 91. se črta na koncu: >1. razreda« in se dodaje: »To priznanje pa ne velja, če mu preneha služba v resoru ministrstva za trgovino in industrijo, preden dovrši dejanskih 8 let službe.«
Člen 98.
V § 92. se dodaje nov odstavek:
»To priznanje pa ne velja, če mu preneha služba v resoru ministrstva za trgovino in industrijo, preden do-.vrši dejanskih 5 let službe.«
Člen 99.
V § 93. se dodaje nov odstavek:
»To priznanje pa ne velja, če mu preneha služba v resoru ministrstva za trgovino in industrijo, preden dovrši dejanskih 5 let službe.«
Člen 100.
V § 94. se dodaje nov odstavek:
»To priznanje pa ne velja, če mu preneha služba v resoru ministrstva za trgovino in industrijo, preden dovrši dejanskih 5 let službe.«
Člen 101.
V § 95. se dodaje nov odstavek:
»To priznanje pa ne velja, če mu preneha služba v resoru ministrstva za trgovino in industrijo, preden dovrši dejanskih 5 let službe.«
III.
Zakona o ženskih obrtnih šolah in ženskih strokovnih '	učiteljiščih	z dne 31. marca 1932.*
Člen 102.
§ 1. se spreminja in se glasi:
»Zenskim obrtnim šolam je naloga, dajati učenkam ob občni izobrazbi v duhu jugoslovanskega narodnega in državnega edinstva strokovno, teoretično in praktično, izobrazbo za samostojno delo v njihovem obrtu, ženskim strokovnim učiteljiščem pa, pripravljati učenke za učiteljice ženskih del na šolah in za samostojno opravljanje poklica v strokah, katerih so se učile.«
Člen 103.
V § 2. se v prvem odstavku za besedo »obrtne« dodaje: »šole«.
Člen 104.
§ 3. se spreminja in se glasi:
»Zenske obrtne šole in ženska strokovna učiteljišča morajo imeti glavne odseke za krojenje in šivanje perila in obleke; po potrebi pa imajo lahko tudi tele odseke:
1.	za preprogarstvo; 2. za tkanje in pletenje; 3. za umetna dela in čipkarstvo; 4. za tekstilno pletenje in 5. za ostale stroke, s katerimi se pretežno bavijo ženske (izdelovanje ženskih klobukov, steznikov itd.).
Število in vrsto odsekov na vsaki šoli odobri, po svoji pristojnosti, minister za trgovino in industrijo ali ban.
Zenske obrtne šole so lahko samostojne naprave ali ,so pa v sestavu srednje tehniške šole. Če so te šole v
* »Službenji listi št. 396/40. ii 11932,,
sestavu, so pod eno upravo s posebno administracijo za vsako šolo.
Direktor srednje tehniške šole je v takem primeru tudi direktor ženske obrtne šole. Tam, kjer je v sestavu srednje tehniške šole upraviteljica ženske obrtne šole, opravlja dolžnost starešine odseka pod upravo direktorja srednje tehniške šole.«
Člen 105.
V § 5. se v odstavku pod a) črta beseda: »popolnoma«.
V istem § 5. se v odstavku pod b) namesto besed »plačuje... učiteljsko osebje« postavlja: »trpi... osebne izdatke«.
Člen 106.
V § 6. se v prvem odstavku namesto besed »kakor so pač te šole državne ali banovinske« postavlja: », po pristojnosti,«.
Člen 107.
V § 7. se na koncu odstavka b) postavlja namesto pike vejica in se dodaje: »in vsa potrebna učila.«
Člen 108.
§ 10. se spreminja in se glasi:
•»Za vsako žensko obrtno šolo in strokovno učiteljišče mora biti posebno šolsko poslopje, ki mora imeti poleg potrebnega števila učilnic zadostno število prostorov za praktične vaje, sobano za pomerjanje, slušalnico za tehnologijo in blagoznanstvo, knjižnico, šolske zbirke kakor tudi potrebno število sob za pisarne.
Od šolskih prostorov ločeno mora biti stanovanje za direktorja, upraviteljico in vsaj enega služitelja-varuha.
Šolskemu pouku namenjeni prostori se nikakor ne smejo uporabljati za stanovanje.
Zidanje poslopij za ženske obrtne šole in ženska strokovna učiteljišča odobri v območju banske uprave ban, v območju uprave mesta Beograda pa minister za trgovino in industrijo, ko poprej odobri pregled načrtov in izvedbo poslopij minister za gradbe.
Določbe tega zakona o šolskih poslopjih, notranji ureditvi šol, o učilih, knjižnicah in dijaških ustanovah veljajo tudi za šole, ki jih vzdržujejo samoupravna telesa ali korporacije.
Prostore za državno, banovinsko ali občinsko žensko obrtno šolo je dolžna dajati občina.
Če občina potrebnega zemljišča nima, ga sme po veljavnih zakonskih predpisih razlastiti.
Stroške za vzdrževanje prostorov kakor tudi stroške za kurjavo, razsvetljavo in vodo trpi občina.
Prostore, opravo in učila za poldržavne, polbanovin-ske in zasebne ženske obrtne šole so dolžne dajati korporacije oziroma osebe, katerih je šola.
Stroške za vzdrževanje prostorov in stroške za kurjavo, razsvetljavo in vodo trpe korporacije oziroma osebe, katerih je šola.
Prostore za žensko strokovno učiteljišče dajp država. Po določbah o zidanju poslopij se sme postopati, ko se dobita potrebni kredit in odobritev pristojnih organov.«
Člen 109.
V § 11. se spreminja drugi odstavek in se glasi:
»Obrazec pravil za internate predpiše minister za
trgovino in industrijo, posamezne pravilnike pa odobruje ban. Internati so pod vrhovnim nadzorom ministrstva za trgovino in industrijo in pod neposrednim nadzorom bansko uprave.«;
Člen 110.
V § 13. se prvi odstavek spreminja in se glasi:
»Pouk v posameznih odsekih za krojenje in šivanje
perila in obleke, po potrebi pa tudi v drugih odsekih, naštetih v § 3. (člen 104. te uredbe), traja 2 do 4 leta pcr natančnejših določbah ministrstva za trgovino in industrijo.«
V drugem odstavku § 13. se namesto >12« postavlja: >11«, namesto »20« pa se postavlja: >15«.
Člen 111.
V § 16. se na koncu dodaje nov odstavek:
»Siromašne učenke se s sklepom celotnega učiteljskega zbora lahko oproste plačevanja tega prispevka. S temi prispevki razpolaga direktor oziroma upraviteljica po določbah zakona o državnem računovodstvu in navodilih ministrstva za trgovino in industrijo.«
Člen 112.
V § 18. se v prvi vrsti črtata besedi: >v kraju«.
Drugi odstavek § 18. se spreminja in se glasi:
• »Potovanja v državi in v inozemstvo med šolskim letom se opravljajo po stanju ekskurzijskega sklada.«
V tretjem odstavku § 18. se namesto besede »ministra« postavlja: »ministrstva«.
Četrti odstavek § 18. se nadomešča z novim:
»Učiteljem, ki spremljajo ekskurzije izven kraja, kjer je šola, se določi povračilo po pravilniku o ekskur-zijskem skladu, ki ga predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance.
Ministrstvo za trgovino in industrijo in banske uprave postavijo v svoje redne proračune vsote, potrebne kot podpora ekskurzijskemu skladu.«
Člen 113.
V § 19. se tretji odstavek spreminja in se glasi:
»Vpisovanje v posamezne razrede je redoma 1., 2.
in 3. septembra po razporedu, ki ga določi direktor oziroma upraviteljica šole.
Pouk se začne 10. septembra, konča se pa za učenke
IV.	in V. razreda ženskih strokovnih učiteljišč in za poslednje šolsko leto na ženskih obrtnih šolah med 20. in 25. majem, za vse ostale razrede pa 10. junija. Za-vršni izpiti in učiteljski diplomski izpiti so v času od 10. do 25. junija, v postranskem roku pa od 1. do vštetega
15.	septembra.
Letni uspeh se priobči slovesno na Vidov dan (38. junija), ko se izdajo učenkam letna spričevala.
Med šolskim letom sme dali direktor oziroma upraviteljica po svojem preudarku trikrat po en šole prosti dan.«
Člen 114.
Za § 21. se vnaša nov § 21.a:
»Naknadni vpis sme samo v izjemnih in posebej opravičenih primerih dovoliti direktor oziroma upraviteljica do vštetega 30. septembra, če je kaj prostora. Po tem roku se ne more nobena učenka več vpisati.«
Člen 115.
V § 23. se v prvem odstavku namesto »12« postavka: »11«.
Člen 116.
V § 24. se v odstavku pod b) namesto »16« postavka: >18«.
Člen 117.
§ 25. se spreminja in se glasi:
»V prvi razred ženskega strokovnega učiteljišča se sprejemajo z natečajem samo učenke, ki so dovršile v predhodnem šolskem letu kot redne učenke (izvzemši bolezni in druge primere, o čemer odloči, po svoji pristojnosti, ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava) štiri razrede srednje šole (gimnazije, realke ali realne gimnazije) in so opravile nižji tečajni izpit ali pa dovršile štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom, a nimajo pri vpisu več ko 17 let, in to predvsem odlične učenke z vzornim* vedenjem.
Učenke meščanskih šol morajo predhodno napraviti dopolnilni izpit po pravilih, ki jih predpiše minister za trgovino in industrijo. Določbe teh pravil, s katerimi se urede oprostitev siromašnih učenk od plačila za ta izpit in nagrade učiteljem-izpraševalcem, izda minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance.«
Člen 118.
V § 26. se namesto »40« postavlja: »25«.
Člen 119.
V § 29. se na koncu tretjega odstavka dodaje: »Direktorji oziroma upraviteljice ostalih šol, kjer je kaj prostora, morajo take učenke sprejeti. V izjemnih primerih smejo direktorji oziroma upraviteljice med šolskim letom odobriti menjavo šole ob predhodni pritrditvi direktorja oziroma upraviteljice šole, na katero učenka odhaja.«
Člen 120.
V § 31. se na koncu drugega odstavka postavlja podpičje in se dodaje: »učenko, ki razred ponavlja in je tako ocenjena, pa mora odstraniti s šole in zgubi taka učenka pravico do nadaljnjega rednega šolanja.«
Člen 121.
V § 32. se drugi odstavek spreminja in se glasi:
»Sodelovati pri teh izpitih, razen pri dopolnilnih, je
redna dolžnost učiteljev.«
Člen 122.
V § 33. se drugi odstavek spreminja in se glasi:
»Iz praktičnih del in dekorativnega risanja ni popravnega izpita.
Učenka, ki ima iz dveh ali več predmetov nezadostno oceno, ponavlja razred.
Učenka, ki tudi v drugo ne dovrši razreda z uspehom, razen dokazanega primera težke bolezni, izgubi pravico do nadaljnjega šolanja.
Za ponavljalke veljajo:
1. učenke, ki prekinejo šolanje ali zapuste šolo ali izstopijo iz katerega koli vzroka, pa ne nadaljujejo nikjer šole v istem šolskem letu;
2. učenke, ki ne napravijo razrednega izpita v določenem roku;
3. učenke, ki ne napravijo popravnega izpita.«
Člen 123.
$ 34. se spreminja in se glasi:
»1. Učenka, kateri se zaradi bolezni ali drugih opravičenih vzrokov ne more zanesljivo dati letna ocena, je zavezana opravljati v začetku meseca junija razredni
* S tem pravilnim izrazom naj se zamenja v tretjem odstavku § 30. zakona izraz: primemo (5). — Uredništvo.
izpit iz vseh ali iz tistih predmetov, iz katerih se mora določiti letna ocena. Ce je zaradi bolezni zadržana, da bi opravljala ta izpit v mesecu juniju, in to dokaže z zdravniškim potrdilom pred začetkom izpita, odloči direktor oziroma upraviteljica šole, naj se taka učenka izpraša v mesecu avgustu; vendar ne more učenka v tem roku opravljati popravni izpit. Taka učenka ponavlja razred, če dobi pri tem izpitu tudi le eno nezadostno oceno; učenka pa, ki razred ponavlja, izgubi pravico do nadaljnjega šolanja.
2. Za učenko, ki se je prijavila za popravni izpit, a svoj izostanek ne more opravičiti, velja da razreda ni dovršila.
3. Učenka, ki v času opravljanja izpita z zdravniškim potrdilom dokaže, da zaradi bolezni ni mogla prisostvovati izpitu ob napovedanem času, sme po dovolitvi ministra za trgovino in industrijo ali banske uprave ta izpit opravljati najdalj do 30. septembra.«
Člen 124.
V § 35. se za prvim odstavkom dodaje nov odstavek:
»V dijaško knjižico, ki jo mora vselej podpisati na
znanje roditelj ali skrbnik (oseba, pri kateri stanuje), se vpisujejo poleg uspeha za polletje tudi vse kazni in pripombe o uspehu in vedenju učenke med šolskim letom.«
Člen 125.
V § 36. se na koncu drugega odstavka črta pika in se dodaje: >, doklej je bila v šoli in kakšne ocene je imela.«
Člen 126.
V § 37. se drugi odstavek nadomešča z novim:
»Za duplikat šolskega potrdila, izpričevala in dijaške knjižice se plača poleg državne takse enak znesek v gotovini za šolski sklad.«
Člen 127.
V § 41. se prvi stavek spreminja in se glasi:
»Za velike šolske prestopke ali pogostnejše manjše prestopke se sme kaznovati učenka z odstranitvijo ali izključitvijo.«
Na koncu drugega odstavka § 41. se postavlja vejica in se dodaje: »in obvesti o tem, po pristojnosti, ministrstvo za trgovino in industrijo ali bansko upravo.«
Na koncu tretjega odstavka § 41. se dodaje: r^Direktor oziroma upraviteljica odstrani tako učenko takoj c šole.«
Na koncu § 41. se dodaje nov odstavek:
»Zoper odločbe po tretjem in četrtem odstavku ni dopustna tožba na državni svet.«
Člen 128.
V zaglavju nad § 42. se za besedo »Šolski« dodaje: »in ekskurzijski«.
V § 42. se na koncu prvega odstavka postavlja vejica in se dodaje: »in sploh opravljajo izdatki, katerim je namen povzdiga pouka in higienskih razmer na šoli; dalje tudi ekskurzijski sklad za opravljanje ekskurzij po tem zakonu.«
Poslednji odstavek § 42. sc spreminja in se glasi:
»Obrazec o šolskem in ekskurzijskem skladu predpiše minister za trgovino in industrijo, posamezno pravilnike pa odobrujc ban.<
Člen 129.
V § 43. se tretji odstavek spreminja in se glasi:
»Za honorarne učitelje-učiteljice se smejo postavljati
po potrebi in v mejah proračunske možnosti z ministrovo ali banovo odločbo strokovne osebe s honorarjem od opravljene ure ali stalnim mesečnim honorarjem, *ki se določi v odločbi.«
Člen 130.
V § 44. se črtajo besede: »samo predmetna ali«.
Člen 131.
Na koncu § 46. se namesto pike postavlja vejica in se dodajejo besede: »in absolvirane učenke umetniške šole pri nas.«
Člen 132.
§ 47. se spreminja in se glasi:
»Direktor ženskega strokovnega učiteljišča more postati samo profesor srednje strokovne šole, ki ima najmanj 15 let učiteljske službe, od teh najmanj 6 let na srednji strokovni šoli tega resora, ki se razen tega odlikuje z učnim in vzgojnim delom in spolnjuje pogoje zakona o uradnikih.
Dolžnosti direktorja oziroma upraviteljice so zlasti, da
1. upravlja šolo in uravnava po pravilni poti izobraževanje in vzgajanje mladine na svoji šoli;
2. skrbi, da se točno opravljajo ure in izvaja program;
3. zahaja pogosteje k uram učiteljev-ic in daje navodila, kako naj kar najuspešneje predavajo svoje predmete, nadzira po poročilih razrednega učiteljskega zbora delo učenk v vseh razredih in odreja, česar treba, da se uspeh izboljša;
4. seznanja učitelje-ice z novimi pravili, razpisi, na-redbami;
5. daje novim učiteljem-icam vsa potrebna navodila glede pouka in administracije;
6. sklicuje seje celotnega učiteljskega zbora in stro-Kovne učiteljske konference in jim predseduje; odreja na teh konferencah sporazumno s strokovnimi ufitel.fi--icami učni postopek za vsak predmet in razred in določa splošno merilo za ocenjanje učenk, skrbi za opravljanje vzornih predavanj in določa njih razpored, ima po končanem predavanju s predavateljem in učitelji-icami, ki so prisostvovali-e predavanju, skupno konferenco, da se predavatelju sporoče in čujejo morebitne pripombe;
7. skrbi za popoln jevan.je učiteljskih mest na svoji šoli;
8. odreja ali opravlja nadomeščanje odsotnih in bolnih učiteljev-ic;
9. odreja razrednike, poslovodjo, varuhe zbirk in učitelje-ice, ki naj prisostvujejo sejam sekcij dijaške združbe in dovoljenih društev;
10. sklicuje seje razrednega učiteljskega zbora in jim predseduje, če pa je zadržan-a, jim predseduje razrednik;
11. vodi vpisovanje učenk;
12. skrbi, da se izvaja izpitni razpored;
13. podaja, po pristojnosti, ministrstvu za trgovino in industrijo ali banski upravi poročilo o delu in stanju svoje šole za prvo in drugo polletje v 15 dneh po končanem polletju in končani šoli v mesecu juniju. Taka poročila dostavljajo banske uprave ministrstvu za trgovino in industrijo;
14. predlaga ocene o delovanju in vedenju učiteljev-ic po pravilih o ocenjanju;
15. nadzoruje šolsko poslopje, učila in knjižnice in gleda, da se upravljajo po pravilih, ki jih predpiše mini*
, sler za trgovino in industrijo;
16. opravlja šolsko dopisovanje s svojim podpisom in hrani pečat, službene spise in šolske upravne knjige;
17. upravlja šolsko imovino in porazdeljuje s proračunom odobrene vsote na določene šolske potrebe, če gre za državne šole.<
Clen 133.
V § 48. se za besedo »fakulteti« dodaje: »visoki ekonomsko-komercialni šoli, umetniški akademiji pri nas in v tujini s fakultetno veljavo«.
Clen 134.
V § 49. se za besedo »fakulteti« dodaje: »visoki ekonomsko-komercialni šoli, umetniški akademiji pri nas in v tujini s fakultetno veljavo «.
Clen 135.
Za § 49. se vnaša nov § 49.a:
»Redni-e učitelji-ice ženske obrtne šole in ženskega strokovnega učiteljišča se smejo z odlokom ministra za trgovino in industrijo dodeliti na delo v ministrstvo za trgovino in industrijo ali k banski upravi. Dodeljevati se smejo brez pravice do dnevnic.
Cas. ki ga je učitelj-ica prebil-a pri tem delu, se šteje v čas učiteljske službe.«
Clen 136.
V § 50. se namesto »10« postavlja »5«.
Člen 137.
V § 51. se črtajo besede »v delavnici-ateljeju« in se dodaje: »za praktično delo«, pred besedo »oseba« pa se dodaje: »v posebnih primerih«. Na koncu se dodaje: »Prav tako se za obrtno učiteljico za čipkarsko stroko lahko postavi oseba, ki je dovršila čipkarsko šolo in spolnjuje pogoje za to imenovanje po zakonu o uradnikih.«
Člen 138.
V § 52. se v točki 5. dodaje: »predmetne učiteljice 24 ur«.
Na koncu § 52. se dodajejo novi odstavki:
»Če je treba, morajo učitelji-ice prevzeti tudi večje število ur, in to: suplenti največ tri ure, profesorji, predmetne, strokovne in obrtne učiteljice pa največ štiri ure na teden čez zakonski maksimum. Te ure se ne honorirajo.
Razredništvo, delo direktorja in upraviteljice in delo poslovodje, razen dela iz § 57., se ne honorira kakor tudi ne delo pri izpitih, razen dela pri dopolnilnem izpitu.
Učitelji-ice ženske obrtne šole morajo, če so v sestavu srednje tehniške šole, do svojega zakonskega maksimuma poučevati na srednji tehniški soli.
Ministrstvo za trgovino in industrijo in banske uprave postavijo po svoji pristojnosti vsako leto v svoj proračun vsote, potrebne kot podpora strokovnim učiteljicam za izpopolnjevanje v tujini.«
Clen 139.
§ 54. se spreminja in se glasi:
»Učiteljsko osebje teh šol, ki je tri leta zaporedoma slabo ocenjeno, se upokoji ali odpusti iz državne službe.«
Clen 140.
§ 55. se spreminja in se glasi:
»Učnemu osebju teh šol jo prepovedano, privatno Pripravljali učenke svojih šol iu jih imeti na hrani in stanovanju.«
Clen 141.
V § 56. se točka 1. spreminja in se glasi:
»1. natančnejše določbe o poslovanju in dolžnostih direktorja, upraviteljic, razrednikov in učiteljev;«.
Clen 142.
V § 68. se v drugem odstavku namesto besed »po činu najstarejši učitelj« postavlja: »učitelj-ica, ki ga-jo določi direktor oziroma upraviteljica«.
Clen 143.
§ 69. se spreminja in se glasi:
»Razredni učiteljski zbor se bavi na svojih sestankih poglavitno s temile posli:
1. sklepa, kaj mu je ukreniti za kar najuspešnejši pouk in najboljšo vzgojo učenk svojega razreda;
2. določa način, po katerem naj ravnajo vsi učitelji v učnem in vzgojnem pogledu enako z učenkami in vzdržujejo zvezo in enotnost v celotnem pouku in tako s skladnim delom zajamčijo boljši uspeh;
3. določa razpored šolskih pismenih nalog v začetku meseca; toda na en dan se sme v istem razredu delati samo ena pismena naloga;
4. izreka učenkam kazni po disciplinskih pravilih, ki jih predpiše minister za trgovino in industrijo;
5. sklepa o prevedbi učenk v višje razrede, ponavljanju razreda in opravljanju izpitov iz posameznih predmetov.
Dolžnosti celotnega učiteljskega zbora so poglavitno tele:
1. razporeja po direktorjevem predlogu predmete na učitelje po njih strokah;
2. zasliši na koncu vsakega polletja poročilo razrednikov o stanju in napredovanju učenk njih razredov in odreja ukrepe za poboljševanje in vzgajanje;
3. določa razpored predmetov na dneve in ure kakor tudi razpored izpitov;
4. sklepa o večjih ekskurzijah učenk;
5. izreka učenkam kazni po določbah tega zakona;
6. sklepa o nabavljanju knjig in učil;
7. se dogovarja o potrebnih spremembah v šolskih pravilih in o vsem, kar bi utegnilo služiti pospeševanju pouka in vzgoje v šoli in podaja v ta namen predloge ministrstvu za trgovino in industrijo ali banski upravi, po pristojnosti.«
Clen 144.
V § 71. se v prvem odstavku namesto besed »smejo imeti« postavlja: »imajo«.
Clen 145.
V § 73. se v prvem odstavku za besedami »Pri ženskih obrtnih šolah : dodaje: »in pri ženskem strokovnem učiteljišču«, za besedo »strokah« pa se dodaje: »za izdelovanje ženskih klobukov, umetnega cvetja, izdelovanje steznikov itd.«, črtajo se pa besede: »ki so na tej šoli zastopane« kakor tudi beseda: »odrasla« in se dodaje nov odstavek:
»Pri teh šolah se smejo prirejati tudi tečaji za te delavnosti za absolvirane učenke teh šol radi njih izpopolnjevanja.«
Clen 146.
§ 74. se spreminja in se glasi:
»Tečaje lahko odpirajo in vzdržujejo ob svojih stroških ali ob stroških obiskovalcev država, banovina, kor-
poracije, ustanove ali zasebniki, ki imajo strokovno izobrazbo. Odobritev za tečaje daje, po svoji pristojnosti, ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava. Korporacijam, ustanovam ali zasebnikom dana odobritev se ne more prenesti na drugega.
Tečaje nadzoruje v območju banovine banska uprava, v območju uprave mesta Beograda pa ministrstvo za trgovino in industrijo.
Nihče ne sme brez dovolitve prirejati tečaje. Kdor ravna zoper to, se mu delo prepove in se kaznuje po določbah zakona o obrtih. Pristojno oblastvo sme odobrene tečaje ukiniti, če se primeri, da se imetnik odobritve ne drži predpisanih pogojev in veljavnih zakonskih predpisov.
Obiskovalcem tečajev se izda potrdilo, da so obiskovali tečaj. Obliko in vsebino teh potrdil predpiše, po svoji pristojnosti, ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava. Obisk tečajev daje obiskovalcem v zakonu o obrtih določene pravice.
Na trgovinskih tečajih smejo poučevati samo strokovno kvalificirane osebe; učni načrt in program za te tečaje predpiše s pravilnikom minister za trgovino in industrijo ali ban, po svoji pristojnosti.«
Clen 147.
§ 75. se črta.
Clen 148.
§ 76. se črta.
Clen 149.
V § 78. se črtajo poslednje besede: »po zaslišanju korporacij«.
Clen 150.
.V § 79. se črta drugi odstavek.
Clen 151.
V § 81. se v prvem odstavku Črta beseda »istim«, za besedo »zvanjem« pa se dodaje: »učiteljice«.
Clen 152.
V § 83. se na koncu črtajo besede: »po tem zakonu« in se dodaje: »na način, predpisan v § 62. zakona o srednjih tehniških šolah in moških obrtnih šolah.«
IV.
Zakona o srednjih tehniških in moških obrtnih šolah z dne 31. marca 1932.*
Clen 153.
V naslovu zakona se za besedo »tehniških« dodaje: »šolah«.
Clen 154.
V § 1. se za besedo »tehniškim« dodaje beseda: »šolam«, za besedama »poedinih panogah« pa črta: »tehniške«, namesto te besede pa postavlja: »obrtne«; za besedo »stroke« se postavlja pika in se črta: »in izobrazbo za delavca prednjaka, poslovodjo in samostal-nega obrtnika«.
Clen 155.
,V § 2. se za besedo »tehniške« dodaje beseda: »šole«.
Clen 156.
V § 3. se prvi stavek spreminja in se glasi: »Srednje tehniške šole in moške obrtne šole smejo imeti več od-
* »Službeni list« št. 414/42 iz 1.1932.
sekov, po potrebi in gospodarskih razmerah posameznih krajin.«
Na koncu § 3. se dodaje nov odstavek:
»Moške obrtne šole so lahko samostojne naprave ali pa so v sestavu srednjih tehniških šol. Če so te šole v sestavu, so pod eno upravo s posebno administracijo za vsako šolo; direktor srednje tehniške šole je v takem primeru tudi direktor moške obrtne šole. Tam kjer je v sestavu srednje tehniške šole upravitelj moške obrtne šole, opravlja dolžnost starešine odseka pod upravo direktorja srednje tehniške šole. To velja tudi, če je ženska obrtna šola v sestavu srednje tehniške šole.«
Clen 157.
§ 5. se spreminja in se glasi:
»Srednje tehniške šole so samo državne, moške obrtne šole so pa lahko tudi samoupravne in take, ki jih vzdržujejo gospodarske korporacije.«
Člen 158.
V § 7. se prvi odstavek spreminja in se glasi:
»V prvem razredu vsakega odseka državne srednje tehniške šole mora biti najmanj 10, sme pa biti največ 30 učencev. Če se vpiše manj ko 10 učencev v kateri odsek prvega razreda, se ta razred za to leto zapre.«
V drugem odstavku § 7. se črtata poslednji besedi: »za delo«.
Clen 159.
V § 8. se v prvem odstavku črtajo besede: »srednje tehniške šole«.
Clen 160.
V § 9. se za besedo »tehniško« dodaje beseda: »šolo«. Na koncu tega paragrafa se Črtajo besede: »in stanovanje za direktorja«, se postavlja pika in se dodaje nov stavek: »Od šolskih prostorov ločeno mora biti stanovanje za direktorja in za vsaj enega služitelja-varuha. Šolskemu pouku namenjeni prostori se nikakor ne smejo uporabljati za stanovanje.«
Clen 161.
V § 10. se v prvem odstavku za besedo »tehniške« dodaje beseda: »šole«. Drugi odstavek tega paragrafa se nadomešča z novim:
»Zidanje poslopij za srednje tehniške šole in moške obrtne šole odobri v območju banske uprave ban, v območju uprave mesta Beograda pa minister za trgovino in industrijo, ko poprej odobri pregled načrtov in izvedbo poslopij minister za gradbe.«
Clen 162.
V § 11. se v drugem odstavku namesto besed »odkupi po zakonu o razlaščanju nepremičnin« postavlja: »razlasti po veljavnih zakonskih predpisih«. Peti odstavek tega paragrafa se črta in se nadomešča z novim odstavkom, ki se glasi:
»Po določbah o zidanju poslopij se sme postopati, ko se dobita potrebni kredit in odobritev pristojnih organov.«
Clen 163.
V § 12. se v prvem odstavku za besedo »tehniških« postavlja beseda: »šoluh«, na koncu prvega stavka pa se črta pika in se postavlja: »ali privatnih«.
Drugi odstavek § 12. se spreminja in se glasi:
»Obrazec pravil predpiše minister za trgovino in industrijo, posamezne pravilnike pa odobruje ban. lnter*
nati so pod vrhovnim nadzorom ministrstva za trgovino in industrijo in pod neposrednim nadzorstvom banske uprave.«
Clen 164.
V § 14. se namesto besede »šolskim« postavlja beseda: »učnim«.
Clen 165.
V § 15. se v prvem odstavku za besedo »tehniške« postavlja beseda: »šole«. V tretjem odstavku tega paragrafa se za besedo »šolah« dodaje: »in moških obrtnih šolah«. V poslednjem stavku tega odstavka se črtata besedi: »kje in«.
Člen 166.
V § 16. se med besedo »orodja« in »potrošili material« vnašajo besede: »učil, strojev, instrumentov«, na koncu pa se dodaje: »S temi prispevki za gorenje namene razpolaga direktor oziroma upravitelj šole po določbah zakona o državnem računovodstvu in po navodilih ministrstva za trgovino in industrijo.«
Clen 167.
V § 17. se za besedo »tehniških« dodaje beseda: »šolah«.
Clen 168.
V § 18. se v prvem odstavku črtajo besede: »v kraju«, za besedo »podjetij« se dodajejo besede: »do treh dni«, na koncu tega odstavka pa se črta pika in se dodajejo besede: »in strokovne učitelje«.
V treljem odstavku tega paragrafa se za besedo »industrije« dodaje: »ali banske uprave«.
Četrti odstavek tega paragrafa se spreminja in se glasi:
»Učiteljem, ki spremljajo ekskurzije izven kraja, kjer je šola, se določi povračilo po pravilniku o ekskur-zijskem skladu, ki ga predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance. Ministrstvo za trgovino in industrijo in banske uprave postavijo v svoje redne proračune vsote, potrebne kot podpora ekskurzijskemu skladu.«
Clen 169.
V § 20. se v prvem odstavku za besedo »tehniških« Postavlja beseda: »šolali«.
V § 20. se nadomešča drugi odstavek z novim:
»Vpisovanje v posamezne razrede je redoma 1., 2.
in 3. septembra po razporedu, ki ga določi direktor. Pouk se začne 10. septembra, konča se pa za učence iV. razreda srednje tehniške šole in III. razreda moške obrtne šole z več odseki ali oddelki med 20. in 25. ma-3eni, z enim odsekom ali oddelkom pa 31. maja. Za vse °stale učence se konča pouk 10. junija.«
V istem paragrafu se na koncu dodaje nov odstavek:
»Med šolskim letom sme direktor srednje tehniške
^°le in upravitelj moške obrtne šole po svojem pre-ndarku dati trikrat po en šole prosti dan.«
Clen 170.
V § 21. so za besedo »tehniških« dodaje beseda: *šolah{.
Clen 171.
§ 22. se spreminja in se glasi:
»Direktorji srednjih tehniških šol in upravitelji molili obrtnih šol so dolžni poročati, po pristojnosti, mini-rstvu za trgovino in industrijo ali banski upravi o
delu in stanju svojih šol po navodilih za sestavljanje polletnega in letnega poročila, ki jih predpiše minister za trgovino in industrijo.«
Clen 172.
V § 23. se v prvem odstavku za besedo »tehniške« dodaje: »šole«; v istem paragrafu pa se v drugem odstavku namesto »predlogu« postavlja: »pregledu«.
Na koncu § 23. se dodaje nov stavek: »Pri vpisovanju učencev na srednje tehniške šole in moške obrtne šole se sprejemajo predvsem učenci iz okoliša te šole. Ce je po opravljenem vpisu na šoli še kaj prostora, se smejo vpisati tudi učenci izven okoliša te šole. Okoliš posameznih šol določi minister za trgovino in industrijo glede na vrste odsekov.«
Člen 173.
V § 24. se točka 1. spreminja in se glasi:
»1. V prvi razred srednjih tehniških šol se sprejemajo:
samo učenci, ki so dovršili v predhodnem šolskem letu kot redni učenci (izvzemši bolezni in druge primere, o čemer odloči ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava) štiri razrede srednje šole (gimnazije, realke ali realne gimnazije) in so napravili nižji tečajni izpit ali pa dovršili štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom, a nimajo pri vpisu več ko 18 let;
s srednjih in meščanskih šol se sprejemajo predvsem učenci z odličnim ali prav dobrim uspehom in vzornim* vedenjem. Učenci meščanskih šol morajo predhodno napraviti dopolnilni izpit po pravilih, ki jih predpiše minister za trgovino in industrijo. Določbe teh pravil, s katerimi se urede oprostitev siromašnih učencev od plačila za ta izpit in nagrade učiteljem-izpraše-valcem, izda minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance;
učenci, ki so dovršili moško obrtno šolo (mojstrsko-delovodsko ali obrtno šolo) in napravili završni izpit, a nimajo več ko 20 let, predvsem odlični ali prav dobri z vzornim vedenjem, in če napravijo dopolnilni izpit, po pristojni odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave;
učenci, ki so dovršili štiri razrede srednje ali tej podobne šole v inozemstvu, se lahko vpišejo, če napravijo dopolnilni izpit iz predmetov, katerih se niso učili ali katerih so se učili v manjšem obsegu, in po pristojni odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave.«
V točki 2. tega paragrafa se namesto 17« postavlja: »16«, na koncu pa se dodaje: »in dovrši z uspehom strokovno nadaljevalno šolo«.
V točki 3. istega paragrafa se namesto besed »osnovne šole« postavljajo besede: »ali šest razredov višje ljudske šole ali strokovno nadaljevalno šolo«. Besede na koncu tega odstavka: »in imajo najmanj 14 let starosti« se črtajo.
V drugem in tretjem odstavku tega paragrafa se za besedama »tehniških« in »tehniške« postavlja: »šolah« in »šole«.
Clen 174.
§ 25. se spreminja in se glasi:
»Naknadni vpis na srednje tehniške šole in moške obrtne šole sme samo v izjemnih in posebej opravičenih
* S tem pravilnim izrazom naj se zamenja v t. 4. § 29. zakona izraz: primerno (5). — Uredništvo.
primerih dovoliti direktor oziroma upravitelj do vštetega 30. septembra, če je kaj prostora. Po tem roku se ne more noben učenec več vpisati.«
Clen 175.
V § 27. se v prvem odstavku za besedo »tehniških« dodaje: »šol in moških obrtnih«.
Na koncu tretjega odstavka tega paragrafa se dodaje: »Direktorji oziroma upravitelji ostalih srednjih tehniških šol ih moških obrtnih šol morajo, če je kaj prostora, take učence sprejeti.«
Na koncu istega paragrafa se dodaje nov odstavek:
»V izjemnih primerih smejo direktorji oziroma upravitelji dovoliti menjavo šole ob predhodni pritrditvi direktorja oziroma upravitelja šole, na katero učenec odhaja.«
Člen 176.
V § 28. se za besedo »šolo« dodaje: »ali moško obrtno šolo«.
Člen 177.
V § 29. se na koncu dodaje nova točka 7.:
»7. Natančnejše določbe o načinu določanja ocen, uspehu iu vedenju predpiše minister za trgovino in industrijo.«
Člen 178.
V § 30. se v prvem odstavku za besedo »tehniške« postavlja: »šole«.
V istem paragrafu se na koncu drugega odstavka črta pika, postavlja podpičje in dodaje: »učenca pa, ki razred ponavlja in je tako ocenjen, mora zbor odstraniti s šole in izgubi tak učenec pravico do nadaljnjega rednega šolanja.«
Clen 179.
Na koncu § 31. se dodaje nov odstavek:
»Učenec, ki v drugo ne dovrši razreda z uspehom, izgubi, izvzemši dokazani primer težke bolezni, pravico do nadaljnjega šolanja. Za ponavljalce veljajo:
1. učenci, ki prekinejo šolanje ali zapuste šolo ali izstopijo iz katerega koli razloga, a ne nadaljujejo nikjer šole v istem šolskem letu;
2. učenci, ki ne napravijo razrednega izpita v določenem roku;
3. učenci, ki ne napravijo popravnega izpita.«
Člen 180.
V § 32. se v prvem odstavku za besedo »izpit« dodaje: »pred komisijo (starešina odseka, razrednik iu predmetni učitelj)«.
Člen 181.
V § 33. se v drugem odstavku namesto besede »avgustu« postavlja: »septembru«.
Četrti stavek tega paragrafa se spreminja in se glasi:
»Sodelovanje pri izpitih, razen pri dopolnilnih, je redna dolžnost učiteljev.«
Člen 182.
V § 34. se v drugem odstavku namesto besede »zbornice« postavlja: »korporacije«.
Člen 183.
V § 35. se v prvem odstavku za besedo »zvršetku« postavlja: »prvega«.
Na koncu prvega odstavka tega paragrafa se dodaje:
»V dijaško knjižico, ki jo mora vselej podpisati na znanje roditelj ali skrbnik (oseba, pri kateri stanuje), se vpisujejo poleg uspeha za polletje tudi vse kazni in pripombe o uspehu med šolskim letom.«
Člen 184.
V drugem odstavku § 36. se postavlja namesto pike vejica in se dodaje: »doklej je bil učenec na šoli iu kakšne ocene je imel.«
Člen 185.
V § 39. se za besedo tehniških« postavlja: »šolah«.
Člen 186.
Na koncu prvega odstavka § 41. se dodaje nov stavek: »V teku enega polletja se kazni ne ponavljajo.«
Člen 187.
V § 42. se prvi odstavek spreminja in se glasi:
»Za velike šolske prestopke ali pogostnejše manjše
prestopke se sme kaznovati učenec z odstranitvijo ali izključitvijo.«
V drugem odstavku tega paragrafa se na koncu črta pika, postavlja vejica in dodaje: »in obvesti o tem, po pristojnosti, ministrstvo za trgovino in industrijo ali bansko upravo.«
V četrtem odstavku tega paragrafa se namesto pike postavlja vejica in se dodaje: »učencu pa se takoj prepove obiskovanje šole.«
Na koncu § 42. se dodaje nov odstavek:
»Zoper odločbe po tretjem in četrtem odstavku ni dopustna tožba na državni svet.«
Člen 188.
V zaglavju nad § 43. se za Šolski« dodaje: : in eks-kurzijski«.
V § 43. se za besedo »tehniški« dodaje: »šoli«; na koncu tega stavka se črta pika, postavlja podpičje in dodaje:	dalje	tudi ekskurzijski sklad za opravljanje
ekskurzij po tem zakonu.«
Drugi odstavek tega paragrafa se spreminja in se glasi:
»Obrazec o šolskem in ekskurzijskem skladu predpiše minister za trgovino in industrijo, posamezne pravilnike pa odobruje ban.«
Člen 189.
V § 44. se prvi odstavek spreminja in se glasi:
»Učenci srednjih tehniških šol in moških obrtnih šol
smejo ustanavljati dijaška društva za strokovno, intelektualno, moralno, estetsko in telesno vzgojo, nikakor pa ne na plemenski ali verski podstavi.«
Clen 190.
V § 45. se za besedo »tehniških« postavlja: »šol :.
Clen 191.
V § 46. se v prvem odstavku za besedo >tehniških< postavlja beseda: »šol«.
V tretjem odstavku tega paragrafa se v drugi vrsti namesto besed »predmetni učitelji« postavljajo besede: »nastavniki-predmetni učitelji«.
Člen 192.
V § 47. se za besedama »od ure« vriva: »ali za honorarne namesto s proračunom določenih stalnih učiteljev«-
Na koncu tega paragrafa se dodaje nov odstavek:
»Postavlja jih minister za trgovino in industrijo oziroma ban z odlokom v mejah proračunske možnosti.«
Clen 193.
V § 49. se v prvem odstavku črta beseda »prvenstveno« in se namesto besede »štiri« postavlja: »osem«; v drugem odstavku tega paragrafa se namesto besede »dve« postavlja: »pet«, za besedo »postane« pa se dodaje: »oseba vsaj s kvalifikacijo strokovnega učitelja«.
Na koncu § 49. se dodaje nov odstavek:
»Kot učiteljska leta na srednji tehniški šoli se računajo tudi v učni administrativni službi resora ministrstva za trgovino in industrijo prebita leta.«
Clen 194.
V § 50. se na koncu črta poslednji stavek: »Postavljajo se itd.«
Clen 195.
§ 51. se spreminja in se glasi:
»Suplent srednje tehniške šole ali moške obrtno šole lahko postane oseba z opravljenim diplomskim izpitom tehniške ali filozofske fakultete ali visoke strokovne šole fakultetne veljave.
£a suplente za tehnične predmete se postavljajo osebe, ki imajo najmanj dve leti prakse in so napravile državni strokovni izpit.«
Clen 196.
V prvem odstavku § 52. se za besedama »iste veljave« postavljajo besede: »ali prejšnjo učiteljsko-obrtno šolo v Beogradu ali sedanjo kraljevsko umetniško šolo v Beogradu ali v Zagrebu«; na koncu pa se za piko postavlja podpičje in se dodaje: »razen tega morajo imeti najmanj pet let privatne prakse v svoji stroki.«
V drugem odstavku istega paragrafa se za besedo »Za« dodaje: »učitelje«, za besedo »meščanskih« pa se dodaje: «, višjih ljudskih«.
Clen 197.
V § 53. se namesto »tri leta prakse« postavlja: »pet let prakse v svoji stroki«, na koncu pa se črta poslednji stavek: »Postavljajo se samo itd.«
V istem paragrafu se beseda »nadaljevalno« v oklepaju črta.
Clen 198.
V § 55. se v prvem odstavku za besedo »tehniških« postavlja beseda: »šol«.
V točki 3. tega paragrafa se za besedama »na teden« namesto vejice postavlja pika in se črtajo besede: »za praktično izučevanje v delavnicah, laboratorijih in ateljejih pa 24 ur na teden«.
Za točko 3. tega paragrafa se vnaša nova točka 4.:
»4. predmetni učitelji 24 ur, strokovni učitelji 30 ur, obrtni pa 36 ur; .
V § 55. se vnaša nova točka:
»5. stalnim učiteljem dnevnih šol se štejeta dve uri Večernega dela za tri ure dnevnega dela;«.
V § 55. se vnaša nova točka:
»6. če so obrtne šole v sestavu srednje tehniške šole h' sta dve ali več obrtnih šol skupaj pod eno upravo, s° učitelji srednje tehniške šole in moške obrtne šole dolžni poučevali do svojega zakonskega maksimuma na eni in na drugi šoli. S posebnim pravilnikom, ki ga izda •oiuister za trgovino iu iudustrijo, se uravnata šolsko
delo in učilna obveznost. Določbe tega pravilnika, ki urede nagrado direktorju in učiteljem dnevnih šol, če delajo tudi na večernih šolah, izda minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance.«
Clen 199.
V § 56. se v drugi vrsti za besedo »tehniških«
postavlja beseda: »šol«.
Clen 200.
V § 57. se v prvem odstavku črtajo besede »srednjih tehniških in«.
V drugem odstavku tega paragrafa se na koncu črta pika in se dodaje: »ali ban, po pristojnosti.«
Clen 201.
V § 58. se v prvem odstavku za besedo »tehniške« postavlja: »šole«.
Clen 202.
V § 59. se namesto besede »loše« postavlja: »slabo«.*-
Clen 203.
V § 60. se na koncu črta pika in se dodaje: »in jih imeti na stanovanju in hrani.«
Clen 204.
V prvem odstavku § 65. se črtajo besede: »popoln* srednje šole z završnim izpitom ali«.
Clen 205.
Na koncu prvega odstavka § 66. se postavlja vejica in se dodaje: »in ki mora predavati higieno.«
Clen 206.
V § 68. se namesto besede »plače« postavlja: »položajne skupine«.
Clen 207.
V § 69. se za besedo »postavljati« dodaje: »honorarni in«.
Clen 208.
V § 70. se za besedo »srednjih« vriva: »tehniških šol in moških obrtnih«.
Clen 209.
V § 71. se za besedo »laboratoriji« dodaje: »skladišča«.
Clen 210.
V § 77. se tretji odstavek spreminja in se glasi:
»Polovica čistega dohodka se steka v prometni sklad,
druga polovica pa v šolski sklad.«
Clen 211.
V § 78. se poslednji odstavek spreminja in se glasi:
: Način uporabe prometnega sklada, nadzora nad
njim in nagrado učiteljem predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance s pravilnikom.«
• Clen 212.
V § 80. se dodaje nov drugi odstavek:
»Dolžnosti direktorja oziroma upravitelja so poglavitno, da
1.	upravlja šolo in uravnava po pravilni poti izobraževanje in vzgajanje mladine na svoji šoli;
* 01. pripombo k členu 32. — Op. ur.
2. sestavi vsako leto razpored predavanj in ur;
3. skrbi, da se točno opravljajo ure in izvaja program;
4. zahaja pogosteje k uram učiteljev in daje navodila, kako naj kar najuspešneje predavajo svoje predmete, nadzira po poročilih razrednega učiteljskega zbora delo učencev v vseh razredih in odreja, česar treba, da se uspeh učencev izboljša;
5. seznanja učitelje z novimi pravili, razpisi, nared-bami;
6. daje novim učiteljem vsa potrebna navodila glede pouka in administracije;
7. sklicuje seje celotnega učiteljskega zbora in strokovne učiteljske konference in jim predseduje; odreja na teh konferencah sporazumno s strokovnimi učitelji učni postopek za vsak predmet in razred in določa splošno merilo za ocenjanje učencev; skrbi za opravljanje vzornih predavanj in določa njih razpored, ima po končanem predavanju s predavateljem in učitelji, ki so prisostvovali predavanju, skupno konferenco, da se priobčijo in čujejo morebitne pripombe predavatelju;
8. skrbi za popolnjevanje učiteljskih mest na svoji
šoli;
9. odreja ali opravlja nadomeščanje odsotnih in bolnih učiteljev;
10. odreja učitelje za dnevno dežurstvo, razrednike, starešine delavnic, poslovodjo, varuhe zbirk in učitelje, ki naj prisostvujejo sejam sekcij dijaške združbe in dovoljenih društev;
11. sklicuje seje razrednega učiteljskega zbora in jim predseduje; če pa je zadržan, jim predseduje razrednik;
12. vodi vpisovanje učencev;
13. skrbi, da se izvaja izpitni razpored;
14. podaja, po pristojnosti, ministrstvu za trgovino in industrijo ali banski upravi poročilo o delovanju in stanju svoje šole za prvo in drugo polletje v 15 dneh po končanem polletju in končanem pouku v mesecu juniju po navodilih za sestavo polletnega in letnega poročila, ki jih predpiše minister za trgovino in industrijo. Taka poročila dostavljajo banske uprave ministrstvu za trgovino in industrijo;
15. predlaga ocene o delovanju in vedenju učiteljev po pravilih o ocenjanju;
16. nadzoruje šolsko poslopje, učila in knjižnice in gleda, da se. upravljajo po pravilih, ki jih predpiše minister za trgovino in industrijo;
17. opravlja šolsko dopisovanje s svojim podpisom in hrani pečat, službene spise in šolske upravne knjige;
18. upravlja šolsko imovino in porazdeljuje s proračunom odobrene vsote na določene šolske potrebe, če gre za državne šole;
19. odreja komisije za pregled šolskih delavnic in inventarjev.«
Clen 213.
V § 81. se v poslednjem stavku za besedo >industrijo« dodaje: »ali banska uprava«, namesto besed »po zaslišanju« pa se postavlja: »na predlog«.
Clen 214.
V § 81. se dodaje nov odstavek:
»Ce so obrtne šole v sestavu srednje tehniške šole in če sta dve ali več obrtnih šol skupaj pod eno upravo in nimata svojih upraviteljev, ima vsaka teh šol kot poseben oddelek svojega starešino s pravicami načelnika odseka.«
V § 81. se dodaje nov odstavek:
»Starešina odseka ima poglavitno tele dolžnosti:
1. ima ves svoj odsek na skrbi;
2. nadzoruje delo učiteljev in razrednikov v svojem odseku in jim daje sporazumno z direktorjem šole navodila za kar najuspešnejše delo v odseku;
3. si prizadeva, da ravnajo učitelji enako z učenci in vzdržujejo kar najtesnejšo zvezo v učnih predmetih;
4. daje sporazumno z direktorjem vsa potrebna navodila za delo v delavnicah in priskrbuje potrebne risbe za delavniška dela;
5. skrbi na koncu šolskega leta sporazumno z razredniki in predmetnimi učitelji za namestitev in zaposlitev učencev pri podjetjih za počitniško prakso;
6. določa med šolskim letom s posameznimi učitelji dijaške ekskurzije z odobritvijo in vednostjo direktorja šole;
7. sklicuje sporazumno z direktorjem redne in izredne sestanke učiteljskega zbora odseka.«
Clen 215.
V § 83. se na koncu črta beseda »razred« in se dodaje: »delo in red v razredu.«
Na koncu tega paragrafa se dodaje nov odstavek:
»Razredni učiteljski zbor ima poglavitno tele dolžnosti:
1. sklepa, kaj mu je ukreniti za kar najuspešnejši pouk in najboljšo vzgojo učencev svojega razreda;
2. določa način, po katerem naj ravnajo vsi učitelji v učnem in vzgojnem pogledu enako z učenci in vzdržujejo zvezo in enotnost v celotnem pouku in tako s skladnim delom zajamčijo boljši uspeh;
3. določa razpored šolskih pismenih nalog v začetku meseca; toda na en dan se sme v istem razredu delati samo ena pismena naloga;
4. izreka učencem kazni po disciplinskih pravilih, ki jih predpiše minister za trgovino in industrijo;
5. sklepa o prevedbi učencev v višje razrede, ponavljanju razreda in opravljanju izpitov iz posameznih predmetov.«
Clen 216.
V § 84. se za besedo sestavljajo« dodaje: »starešine odseka«. Na koncu tega paragrafa se dodaje nov odstavek:
»Dolžnosti učiteljskega zbora odseka so poglavitno, da:
1. išče načinov za kar najuspešnejše in najboljše delo v odseku;
2. določa način, kako naj bi učitelji enako ravnali z učenci in vzdrževali zveze in enotnost v pouku;
3. skrbi za telesno napredovanje učencev;
4. skrbi za ukrepe, ki jih je treba odrediti glede tistih učencev, katerih vedenje ali delo je potrebno večjega nadzora;
5. izreka po pristojnosti učencem kazni ob disciplinskih prestopkih;
6. odloča po ocenah, dobljenih od predmetnih učiteljev in po poročilu razrednikov, kateri učenci naj prestopijo v višji razred, kateri pa naj ga ponavljajo;
7. predlaga vse potrebne nabave za odsek, delav« nice, kabinete, knjižnice ild.«
Clen 217.
V § 85. se v drugem odstavku črtajo besede »po činu najstarejši profesor« in se namesto tega postavljat »starešina odseka ali učitelj, ki ga določi direktor«.
V tretjem odstavku tega paragrafa se namesto besede »po potrebi« postavlja: »na poziv«.
Na koncu tega paragrafa se dodaje nov odstavek:
»Dolžnosti celotnega učiteljskega zbora so poglavitno
tele:
1. razporeja po direktorjevem predlogu predmete na učitelje po njih strokah;
2. zasliši na koncu vsakega polletja poročila učiteljskih zborov odsekov in starešin odsekov o stanju in napredovanju učencev njih odsekov in odreja ukrepe za poboljševanje in vzgajanje;
3. določa razpored predmetov na dneve in ure kakor tudi razpored izpitov;
4. sklepa o večjih dijaških ekskurzijah;
5. izreka učencem kazni po določbah tega zakona;
6. določa višino podpore siromašnim učencem in odloča, kateri učenci naj prejmejo to podporo, če gre za državne šole;
7. sklepa o nabavljanju knjig in učil in o ureditvi delavnic;
8. se dogovarja o potrebnih spremembah v šolskih pravilih in o vsem, kar bi utegnilo služiti pospeševanju pouka in vzgoje v šoli in podaja v ta namen predloge ministrstvu za trgovino in industrijo ali pa banski upravi, po pristojnosti.«
Člen 218.
V § 86. se na koncu dodaje nov odstavek:
»I. Dolžnosti učiteljev so zlasti, da:
1. predavajo odrejene predmete po predpisanih programih in danih navodilih, vplivajo na vzgojo učencev, zasledujejo sodobno stanje znanosti;
2. se pripravljajo za ure in jih redno in točno opravljajo;
3. imajo vzorna predavanja po razporedu, ki ga določi direktor, a to samo uradniški pripravniki do napravljenega profesorskega izpita, v vsakem polletju po eno. Tem predavanjem morajo prisostvovati poleg direktorja tudi vsi učitelji iste ali sorodne stroke, ki so v tem času prosti;
4. delajo vsako uro vedno z vsem razredom in uporabljajo pri tem vsa učila, ki jih šola ima; se drže odrejenih učbenikov, se nikdar in nikoli ne poslužujejo narekovanja svojega predmeta; se zanimajo za uspeh svojih učencev; navajajo učence, kako naj se uspešno uče njihovih predmetov, podpirajo samostojno delavnost pri učencih in si pri tem prizadevajo, da se nauče učenci že v sami uri predavanja nekega števila svojih lekcij; priobčujejo v seji razrednega učiteljskega zbora razredniku svoja opažanja o vsakem učencu; pregledajo in popravijo V istem mesecu pismene naloge in takoj po pregledu vpišejo v beležke ocene pismenih nalog, prav tako pa vpišejo takoj po izpraševanju tudi ocene z ustnega izpraševanja;
3.	točno vodijo predpisane dnevnike;
6. prisostvujejo vsem sejam celotnega učiteljskega zbora, razrednih učiteljskih zborov, učiteljskega zbora odseka in konferencam, ki jih sklicuje direktor;
7. nadomeščajo po direktorjevi naredbi odsotne ali obolele učitelje;
8. nadzirajo učence po razporedu, ki ga določi direktor šole, in sicer po pravilih, ki jih predpiše minister Za trgovino in industrijo;
0.	obveste ob svoji obolelosti ali drugem zadržku vedno pravočasno direktorja o svojem izostanku in izostanek opravičijo)
10. imajo v varstvu njim poverjena učila, knjige in druge stvari, za kar so tudi materialno odgovorni, če je nastala škoda po njih nemarnosti in se to komisijsko ugotovi;
11. varujejo vse službene tajnosti, med katere spada tudi vse to, o čemer se službeno govori v sejah razrednih učiteljskih zborov, celotnega učiteljskega zbora in izpraševalnih odborov;
12. izvršujejo direktorjeve naredbe in navodila glede pedagoško-metodičnega dela;
13. zahajajo prvi dve leti suplentske službe k uram starejših učiteljev svoje stroke;
14. izvršujejo tudi druge naredbe šolskega oblastva, ki so osnovane v zakonu.
II.	Dolžnosti starešine delavnice so poglavitno, da:
1. skrbi za delo in napredek njemu poverjene delavnice;
2. dela in daje vsa potrebna navodila ostalemu mlajšemu pomožnemu osebju svoje delavnice;
3. vodi inventar o strojih, orodju, materialu itd. svoje delavnice in je odgovoren za vse orodje, material, stroje itd., ki so mu izročeni v oskrbo;
4. ima delavniško lekarno v varstvu in na skrbi;
5. podaja starešini odseka predloge o načinu izvajanja praktičnega pouka, o potrebnih nabavah in popravilih strojev, orodja in materiala.«
Člen 219.
V § 88. se za besedo »tehniška« dodaje beseda: »šola«.
Člen 220.
§ 90. se spreminja in se glasi:
»Pri srednji tehniški šoli in moški obrtni šoli so smejo prirejati tečaji za izpopolnjevanje v posameznih panogah tehničnih strok in za pripravo kandidatov za strokovni izpit.
Tečaje lahko odpirajo in vzdržujejo ob svojih stroških ali ob stroških obiskovalcev država, banovina, korporacije, ustanove ali zasebniki, ki imajo strokovno izobrazbo. Odobritev za tečaje daje, po svoji pristojnosti, ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava. Korporacijam, ustanovam ali zasebnikom dana odobritev; se ne more prenesti na drugega.
Tečaje nadzoruje v območju banovine banska uprava, v območju uprave mesta Beograda pa ministrstvo za trgovino in industrijo.
Nihče ne sme brez dovolitve prirejati tečaje. Kdor ravna zoper to, se mu delo prepove in se kaznuje po določbah zakona o obrtih. Pristojno oblastvo sme odobrene tečaje ukiniti, če se primeri, da se imetnik odobritve ne drži predpisanih pogojev in veljavnih zakonskih predpisov.
Obiskovalcem tečajev se izda potrdilo, da so obiskovali tečaj. Obliko in vsebino teh potrdil predpiše, po svoji pristojnosti, ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava. Obisk tečajev daje obiskovalcem v zakonu o obrtih določene pravice.
Na trgovinskih tečajih smejo poučevati samo strokovno kvalificirane osebe; učni načrt in program za te tečaje predpiše s pravilnikom minister za trgovino in industrijo ali ban, po svoji pristojnosti.« v ■
člen 221.
V § 91. se v drugem odstavku pred besedo »predmetni« postavlja beseda: »aastavniki«; črta se beseda
»istim« pred besedo »zvanjem«, za to besedo se črta pika in se postavlja beseda: »nastavnika.«
Člen 222.
Na koncu prvega odstavka § 97. se postavlja namesto pike vejica in se dodaje: »in to v smislu § 4. tega zakona.«
V drugem odstavku tega paragrafa se črtajo besede: »do dne, ko stopi ta zakon v veljavo«; na koncu tega odstavka pa se postavlja namesto pike vejica in se dodaje: »po uredbi o nostrifikaciji diplom.«
Končne določbe.
Clen 223.
Posle, ki so poverjeni po tej uredbi banu, opravlja v območju uprave mesta Beograda minister za trgovino in industrijo.
Člen 224.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
.V Beogradu dne 10. marca 1939.; I št. 9441/N.
Minister za trgovino in industrijo J. B. Tomič s. r.
Ministrski svet je v svoji seji z dne 6. marca 1939. na podstavi t. 1. § 75. finančnega zakona za leto 1938./39. odobril prednjo uredbo.
V Beogradu dne 6. marca 1939.; M. s. št-. 17G.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
212.
V izvrševanju določb § 25. finančnega zakona za
1.	1939./40. predpisujem na podstavi člena 73. zakona o državni trošarini tale
pravilnik*
o spremembah in dopolnitvah v pravilniku za izvrševanje zakona o državni trošarini z dne 9. julija 1930., št. 50.602/111, in vseh njegovih kasnejših sprememb.
Člen 1.
V prvem odstavku točke 2. člena 4. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini1 se namesto besed »diplomatskim osebam — akreditiranim pri Nj. Vel. kralju (apostolski nuncij, poslaniki in odpravniki poslov)« postavlja: »diplomatskih oseb, akreditiranih pri Nj. Vel. kralju Jugoslavije, kakor tudi njihovega diplomatskega osebja«.
Člen 2.
V odstavku (’) člena 101. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini1 se namesto zneska »400« postavlja: »1000'—«.
Člen 3.
Za točko 3. člena 105.a pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini2 se dodaje nova točka 3.a, ki se glasi:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. aprila 1939., št. 90/XXVI/193.
1 »Službeni list« št. 193/32 iz 1.1930.
» »Službeni list« št. 009/82 iz j. 1932.
»3.a. Kljub določbi prednje točke 3., če vodi za namene, navedene v tej točki, niso ločeni od vodov za razsvetljavo, a se poraba toka po obeh vrstah registrira z enotarifnim tokomerom in pobira prodajalec odškodnino za prodani tok po blokovni tarifi, sme oddelek za davke pri ministrstvu za finance po svojem preudarku na prodajalčevo prošnjo dovoliti, da se trošarina plačuje, in to: na količino električnega toka iz prvega bloka po stopnji iz točke 1. tega člena, na vse druge količine iz ostalih blokov pa po stopnjah iz točke 2. tega člena. To se sme dovoliti samo, če višina odškodnine, ki jo dobiva prodajalec od porabnika za električni tok v vseh ostalih blokih po eni kilovatni uri, ne znaša več ko polovico višine odškodnine za tok prvega bloka. Tako izdano dovolitev sme oddelek za davke pri ministrstvu za finance vselej razveljaviti, kadar koli to spozna za potrebno.«
člen 4.
Na koncu odstavka (3) člena 107. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini1 se dodaje nov stavek, ki se glasi: »Izjemoma smejo oddajati kmetijske tvornice špirita dobljene ostanke tudi za krmljenje živine okolnih kmetov in posestnikov, če ustreza število lastne živine ali živine zadružnikov, ki jo tvornice krmijo, osnovnemu oziroma pribavljenemu kontingentu, a imajo tvornice na razpolago več ostankov, kot je potrebno za prehrano lastne živine ali živine zadružnikov.«
Člen 5.
Sedanja točka IV. odstavka (3) člena 111. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini1 postane točka V. tega odstavka, za sedanjo točko III. tega odstavka pa se dodaje nova točka IV., ki se glasi:
»IV. Za razsvetljavo rudarskih jam z rudarskimi varnostnimi svetilkami.«
Člen 6.
Na koncu drugega stavka odstavka (*) člena 11,1.b pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini3 se dodajeta nova stavka, ki se glasita: »Prav tako se ne pobira državna trošarina na nafto, plinsko olje, olja in tolšče za mazanje, namenjene ribiškim ladjam, ki rabijo zgolj le za ribarjenje, kakor tudi ladjam ribarske policije. Tudi te dovolitve izdajajo na interesentovo prošnjo tiste finančne direkcije, na katerih območju se nafta, plinsko olje, olja in tolšče za mazanje trošijo.«
Člen 7.
Ta pravilnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem objave v »Službenih novinah«.
.V Beogradu dne 19. aprila 1939.; št. 24.653/111.
Minister za finance Vojln M. Duričie s. r.
»»»
213.	r Popravek.
V »popravku sprememb in dopolnitev pravilnika o načinu pobiranja skupnih banovinskih trošarin«, objavljenem v »Službenem listu« z dne 10. maja 1939., št. 208/37, se morata deseta in enajsta vrsta slovenskega besedila pravilno glasiti:
»z dne 1. aprila 1937. se ne nanaša na lakirane gumijaste čevlje, kombinirane z drugo tvarino (usnjem, tkanino«.
Razen tega je v pripombi pod črto popraviti številko »Službenega lista« v 171/30.	Uredništvo.
»Službeni Ust« št. 238/31 iz, 1.1937.
Banove uredbe.
214.
III/7 št. 2538/11 iz 1. 1938.
Na osnovi čl. 07. zakona o notranji upravi, §a 127. zakona o gozdih z dne 21. decembra 1929. (»Službene novinec z dne 31. decembra 1929., št. 307/CXXXI, »Uradni list št. 162/35 iz leta 1930.) ter §a 3S/IV zakona o banski upravi izdajem nastopno
naredbo
o izkoriščanju rušja.
Clen 1.
Predpisi te naredbe veljajo za vsa zemljišča, ki so obrasla z rušjem (pinus montana), ne glede na to, pod kakšno kulturno vrsto so ta zemljišča vpisana v zemljiškem katastru.
Clen 2.
Rušje se sme sekati samo z dovoljenjem pristojnega občnega upravnega oblastva.
Za zemljišča, obrasla z rušjem, za katera se po zakonu o gozdih ne zahteva gospodarjenje na podstavi odobrenih gospodarskih načrtov ali odobrenih predlogov za sečnjo in gojo gozda, izda dovoljenje za sečnjo rušja na prošnjo zemljiškega posestnika ali njegovega zakonitega zastopnika pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje.
Za zemljišča, obrasla z rušjem, za katera se po zakonu o gozdih zahteva gospodarjenje na podstavi odobrenih gospodarskih načrtov ali odobrenih predlogov za sečnjo in gojo gozda (§§ 59., 60., 61., 65., 67. in 74., odstavek četrti, zakona o gozdih), pa izda dovoljenje za sečnjo rušja pristojno občno upravno oblastvo druge •stopnje hkrati z odobritvijo gospodarskega načrta ali z odobritvijo predloga za sečnjo in gojo gozda.
Clen 3.
Prošnja za dovoljenje sečnje rušja mora vsebovati:
1. ime in bivališče zemljiškega posestnika;
2. številke, katastrsko občino in površine celih parcel, na katerih se namerava sekati, kakor tudi površine tistih delov parcel, na katerih se namerava rušje posekati;
3. površino vseh z rušjem obraslih zemljišč posestnika;
4. navedbo morebitnih služnostnih pravic na upo-žtevnih zemljiščih;
5. ime in bivališče morebitnega kupca rušja;
6. razloge, zaradi katerih se namerava sekati.
Te podatke mora vsebovati tudi prošnja za odobritev gospodarskega načrta oziroma predloga za sečnjo, v kolikor teh podatkov ne vsebuje že gospodarski načrt oziroma predlog za sečnjo.
Clen 4.
Prošnjo reši pristojno občno upravno oblastvo po predhodnem zaslišanju zainteresiranih državnih in samoupravnih ustanov (vojaških oblasti, gozdnotehničnega odseka za urejanje hudournikov kraljevske banske uprave, komisarja za agrarne operacije, prizadetih občin) ter drugih zainteresiranih javnih ustanov (Slovenskega planin-skega društva, Društva za varstvo prirode, Zveze lovskih čustev) in na podstavi predlAP.duega krajevnega «gl?4a-
Občno upravno oblastvo sme opustiti krajevni ogled, če gre za sečnjo v malem obsegu ali če so mu lega zemljišča, talne razmere in upoštevne okolnosti zadosti znane.
V dovolilu se morajo natančno določiti obseg sečnje (sečna površina, po potrebi razdeljena na več let), način sečnje (člen 6. te naredbe in § 15. zakona o prijavi sečenj z dne 28. februarja 1922., »Uradni list« št. 383/116) in morebitne druge omejitve, ki bi bile potrebne.
Clen 5.
Pristojno občno upravno oblastvo ne sme dovoliti
sečnje rušja:
1. če bi sečnja mogla povzročiti poslabšanje tal ali kakšne druge pojave, zaradi katerih bi se poseka ne mogla zopet zarasti;
2. če bi sečnja mogla kvarno vplivati na obstoj ali razvoj sosednih ali niže ležečih gozdov;
3. če bi sečnja mogla imeti za posledico širjenje goličav, poslabšanje planinskih pašnikov, nastajanje snežnih ali zemeljskih plazov, usadov ali hudournikov, ogrožanje naprav v hudourniških strugah ali drugih, za javne koristi važnih objektov ali ogrožanje obrambe domovine ali drugih javnih koristi;
4. če za sečnjo rušja ni podana utemeljena potreba.
Clen 6.
Na pobočjih se sme rušje sekati le v nizkih vodoravnih progah, katerih širina sme znašati največ dvakratno višino rušja. Širina neposekanih delov med posameznimi posekanimi progami mora znašati najmanj štirikratno višino rušja.
Na pobočjih se gornji rob rušja v širini najmanj 10 m, merjeno vzporedno z nagibom zemljišča, ne sme posekati.
Clen 7.
Trganje vršičkov rušja je prepovedano.
Clen 8.
Kupec rušja in podjetnik sečnje ne smeta pričeti sečnje in spravila rušja s poseke, dokler se nista prepričala, da je občno upravno oblastvo sečnjo dovolilo, oziroma da je sečnja v skladu z oblastveno odobrenim gospodarskim načrtom, ter sta z zemljiškim posestnikom vred soodgovorna za pravilno izvrševanje predpisov te naredbe.
Clen 9.
Občna upravna oblastva so dolžna ustaviti vsako izkoriščanje rušja, ki ni v skladu s predpisi te naredbe, proti odgovornim osebam pa postopati po zakonu.
Clen 10.
Prekrški te naredbe se kaznujejo v smislu čl. 69. zakona o notranji upravi v denarju od 10'— do 1000'— dinarjev, v primeru, da se globa v določenem roku ne plača, pa z zaporom od 1 do 20 dni.
Clen 11.
Za kaznovanje prekrškov po tej naredbi so pristojna občna upravna oblastva prve stopnje (sreska načelstva in mestna poglavarstva) po predpisih upravnega kazenskega postopka.
Glede administrativnega postopka veljajo predpisi 8	uprtem	pfiatppku.
Clen 12.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 1. maja 1939.
Namestnik bana pomočnik: l)r. Majcen s. r.
215.
II1/4. št. 3023/2.
Na osnovi § 34. zakona o banski upravi ter čl. 4. in
5.	pravilnika o opravljanju drž. strokovnega izpita v kmetijski stroki za uradniške pripravnike s srednjo kmetijsko šolo z dne 5. oktobra 1938. (»Službeni list« št. 003/99) v zvezi s čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine
imenujem
komisijo za opravljanje državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov s srednješolsko kmetijsko-strokovno izobrazbo
ter postavljam za člane komisije:
ing. Podgornika Antona, načelnika kmetijskega oddelka, kot predsednika komisije;
ing. Murija Lamberta, šefa kmetijskega odseka, kot namestnika predsednika.
Za posamezne predmetne skupine po čl. 15. zgoraj navedenega pravilnika o opravljanju drž. strokovnega izpita imenujem:
a) za nauk o proizvodnji rastlin
1. ing. Simoniča Primoža, viš. kmet. svetnika, za člana,
ing. Mikuža Franca, ravnatelja kmet. šole v Rakičanu, za namestnika;
2. Kropivška Franca, profesorja na kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni železnici, za člana,
Šiftarja Emerika, profesorja na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, za namestnika;
3. Božiča Jerneja, višjega fin. svetnika, za člana, Širco Ignacija, višjega fin. svetnika, za namestnika;
b) za živinorejo
1. ing. Absera Matijo, ravnatelja kmetijske šole na Grmu, za člana,
ing. Eiselta Erika, prof. na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, za namestnika;
2. Okorna Jožefa, ref. za čebelarstvo, za člana, Puša Ludvika, ref. za zadružništvo, za namestnika;
3. Božiča Jerneja, viš. fin. svetnika, za člana, Širco Ignacija, viš. fin. svetnika, za namestnika;
c) za sadjarstvo in vinogradništvo
1.	ing. Zupaniča Ivana, kmet. svetnika, za člana, Kureta Vladimirja, kmetijskega svetnika, za namestnika;
2. ing. Ferliča Pavla, ravnatelja vinarskega in sadjarskega zavoda v Mariboru, za člana, Kafola Franca, sadj. nadzornika, za namestnika;
3. Božiča Jerneja, viš. fin. svetnika, zn Člana, Širco Ignacija, viš. fin. svetnika, za namestnika;
č) za kmetijsko gospodarstvo s kmetijskim knjigovodstvom in zadružništvom
1. ing. Laha Rada, ravnatelja kmetijske šole y Št. Jurju ob juž. žel., za člana,
ing. Petkovška Valentina, kmet. svetnika v Murski Soboti, za namestnika;
2. Šiftarja Emerika, prof. na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, za člana,
ing. Mežana Franca, kmetijskega pristava, za namestnika;
3. Božiča Jerneja, viš. fin. svetnika, za člana, Širco Ignacija, viš. fin. svetnika, za namestnika.
V predmetni skupini za računovodje imenujem:
1. Božiča Jerneja, viš. fin. svetnika, za člana,
Širco Ignacija, viš. fin. svetnika, za namestnika;
2. Vodopivca Vinka, viš. rač. inšpektorja, za člana, Medveda Antona, viš. računskega inšpektorja na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, za namestnika;
3. ing. Simoniča Primoža, viš. kmet. svetnika, za člana;
ing. Mucka Otona, sreskega kmetijskega referenta v Ljubljani, za namestnika.
Za zapisnikarja imenujem ing. Repanška Viktorja, uradniškega pripravnika pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 29. aprila 1939.
Namestnik bana pomočnik: dr. Majcen s. r.
21«.
Spremembe
v staležu državnih uslužbencev v območju dravske banovine.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. aprilu 1939., 1. št. 1823/2, je bil Pavlovčič Franc, podnadzornik policijskih agentov L razreda pri policijskem komisariatu na Jesenicah, premeščen po potrebi službe h komisariatu železniške in obmejne policije na Rakeku.
Z odločbo Kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. aprila 1939., 1. št. 1913/4, je bil Zib ret Franc, podnadzornik policijskih agentov I. razreda IX. skupine pri policijskem komisariatu na Jesenicah, premeščen po potrebi službe k upravi policije V Ljubljani.
 —«i
lzdaia kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mikalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 38. kosu X. letnika z dne 13. maja 1939.
Razglasi kraljevske banske oprave
.VI. No. 8217/1.	1469
Odločba.
Na pobudo mr. ph. Logarja Josipa iz Ljubljane in na podstavi §§ 10. in 11. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili ter čl. 2. do 6. pravilnika za izvrševanje tega zakona, uvajam predhodni postopek radi ugotovitve pogojev za ustanovitev 16. po vrsti nove javne lekarne v mestu Ljubljana.
Okoliš te lekarne naj bi obsegal okolico glavnega kolodvora s središčem na vogalu Miklošičeve ceste in Masarykove ailice.
Prizadete stranke naj podajo v teku 15 dni po objavi te odločbe svoje morebitne ugovore pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani.
Pravica pritožbe se priznava vsem tistim lekarnarjem, ki menijo, da bi se z ustanovitvijo te nove lekarne njih interesi kršili v tolikšni meri, da bi bil sam njih obstanek ogrožen.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 10. maja 1939.
Namestnik bana pomočnik: dr. Majcen s. r.
•jg
.V-No. 330/44.	1459-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo in montažo protitočnih aparatov in radiatorjev v provizornetn prizidku h kirurgičnemu paviljonu obče državne bolnice v Ljubljani
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 31. maja 1939. ob 11. uri dop.
v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani, Stari trg 34/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku ban ke uprave, Ljubljana, Stari trg 34/1. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 277.873'— po alternativi z jeklenimi radiatorji, din 289.288'— po alternativi z litoželeznimi radiatorji.
Kavcijo v znesku din 29.000'— za naše in 58.000'— za inozemske ponudnike je položiti pri davčni upravi za mesto v Ljubljani ali pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Kralj. Imnskn uprava dravske banovine.
A/ Ljubljani dne 9. maja 1939.
V-No. 346/82.	1445-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo mizarskih del pri gradnji vseuči-liške knjižnice v Ljubljani
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. junija 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu takse po tar. post. 260. a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi št. 18 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna za mizarska dela, ki znaša din 1,218.605'—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskih načelstev.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 9. maja 1939.
$
V-No. 91/54.	1458-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za elek-trostrojno opremo črpalne postaje ob Globočcu in rezervoarja ob Stražnem vrhu
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. junija 1939. oh 11. uri dop.
v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani, Stari trg 34/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani, Stari trg 34/1. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 384.053'—.
Kavcijo v znesku din 39.000'— za domače in din 78.000'— za inozemske ponudnike je položiti pri davčni upravi za mesto v Ljubljani ali pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani najkasneje na dan licitacije do
10.	ure.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 9. maja 1939.
$
V.	No. 120/122.	1380 3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev regulacijskih del na obmejni Muri v budi. letu 1939./40. prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 31. maja 1939. ob 11. uri v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku in pri Murski sekciji v Gornji Radgoni.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 866.523'95.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 1. maja 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 20/39—3.	1483
Uvedba amortizacije.
Na prošnjo Verbiča Josipa, posestnika sina v Ljubljani, Korunova ul. št. 3, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice št. 3957 Občinske hranilnice v Kostanjevici, glaseče se na ime Gorenc Marije z vlogo 1. 1. 1939. po din 4.060'—, ki jo je prosilec neznano kam založil ali izgubil in se njen eventualni imetnik poziva, da uveljavi v roku 6 mesecev, počenši z dnem razglasitve, svoje pravice, sicer se bo po preteku tega roka izreklo, da je navedena knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. V., dne 4. maja 1939.
S 24/35-17.	1460
Razveljavitev preklica.
Popolni preklic, izrečen s sklepom okrožnega sodišča v Novem mestu z dne
15.	7. 1935., opr. št. II R 221/35, nad Perko Alojzijo, pos. ženo v Vel. Globokem št. 13, zaradi umobolnosti, je bil s sklepom okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 10. 3. 1939., opr. št. II R 362/38—2, razveljavljen in je Perko Alojziji vrnjena svojepravnost. Okrajno sodišče v Žužemberku dne 6. maja 1939.
&
II P 734/39.	1443
Oklic.
Tožeča stranka Dergan Rudolf, trg., Laško, je vložila proti toženi stranki Bremen Rudolfu, Trnovlje 110, radi din 12.000'— k opr. št. II P 734/39 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 20. maja 1939. ob devetih pred tem sodiščem v sobi št. 6, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se ji postavlja Bremec Urša, Trnovlje 110, za skrbnico, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Celju, odd. II., due 27. aprila 1939,
R 82°/39-	Proglasitve	za	mrtve.	*	1415
Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopek, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 24. o. d. z. in §§ 232. in 236. n. p. domnevati, da so umrli. — Pogrešance navedeno sodišče pozivlje, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj dajo to kako drugače na znanje. — Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem koli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali skrbniku. — Po preteku spodaj označenega roka in po sprejemu dokazov bo sodišče razsodilo o dokazu smrti.
Ime, rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Uvedbo postopka predlaga	Ime in bivališče skrbnika	Dan in posl. štev. oklica	Oklicni rok preteče dne
Pišek Matija, roj. 22. II. 1894. v Slovenji vasi, pos. 6in v Slovenji vasi.	Je odšel o božiču 1914. s 3. četo 87. p. p. na gališko bojišče. Od spomladi leta 1915. ni več glasu o njem.	Oče Pišek Matija, posestnik, Slovenja vas.	Šentjurc Angela, kanelistinja okrož. sodišča v Mariboru.	1. 3. 1939., Og 12/39-4.	1. 6. 1940.
Mongus Gregor, roj. 3. III. 1877. na Ojstrici, posestnice mož na Goriškem vrhu št. 31.	Odšel leta 1914. s 6. čelo 4. domobranskega p. p. na rusko bojišče, ranjen 18. I. 1915. v Karpatih, 6e od takrat pogreša.	Hči Perjet Marija, roj. Mongus, koča ri ca na Goriškem vrhu št. 31.	D	2. 3. 1939., Og 18/39-2.	1. 6. 1940.
Dolinšek Edvard, roj. 6. II. 1892. na Kumenu, ekonom V Rušah.	Odšel 1. 1914. s 47. p. p. na rusko bojišče. L. 1915. ujet od Rusov. Nazadnje se je oglasil 18. XI. 1917. iz Taškenta. Od takrat ni več glasu o njem.	Mati Dolinšek Julijana, kočarica v Rušah 191.	Repolusk Jože, čevljar, Ruše.	2. 3. 1939., Og 19/39-2.	1. 6. 1940.
Kumrič Janez, roj. 9. XII. 1878. v Trničak, posestnik v Trničah.	Kot vojak 155. črnovojniškega bataljona 14. čete padel na italijanskem bojišču na Sleme planini dne 15. X. 1917. in tam dne 26. X. 1917. pokopan.	Zena Kumrič Marija, posestnica v Trničah.	Lončarič Anton, posestnik v Trničah, p. Rače.	12. 3. 1939., Og 20/39-2.	1. 12. 1939. (dokaz smrti).
Erbus Anton, roj. 9. I. 1895. v Podložu, viničarja sin v Podložu.	Odšel 1. 1915. s 87. p. p. na rusko bojišče; pogreša se od junija 1915.	Mati Erbus Ivana, posestnica, Podlož 46.	šentjurc Angela, kanelistinja okrož. sodišča v Mariboru.	16. 3. 1939., Og 13/39-3.	1. 6. 1940.
Gomilšek Jakob, roj. 24. III. 1891. v Ptuju, pos. sin v Žikarcih.	Odšel 1. 1914. kot vojak 47. p. p. ali 26. domobr. p. p. na rusko bojišče, kjer je bil v jeseni 1914. v bojih pri Gorlbah pogrešan.	Mati Gomilšek Barbara, preužitkarica, v Žikarcih 6.	M	7. 4. 1939., Og 24/39-2.	1. 6. 1940.
Kocbek Martin, roj. 9. XI. 1893. v Spod. Koreni, pos. sin v Spod. Koreni.	Odšel oktobra 1916. s 26. domobr. polkom na rusko bojišče. Od takrat ni glasu o njem.	Sestra Kocbek Roza, posest, hči. Spod. Korena št. 52.	»	7. 4. 1939., Og 25/1)9-2.	1. 6. 1940.
Majšter Anton, roj. 30. XI. 1892. v Spod. Boču, pos. sin v Boču.	Odšel 1. 1915. kot vojak 5. konjiškega polka na rusko bojišče; od takrat ni več glasu o njem.	Mati Majšter Marija, preužitkarica, Boč 80.	»>	7. 4. 1939., Og 29/39-2.	1. 6. 1940.
Goznik Anton, rojen 12. I. 1877. v Šobru, posestnik v Bresternici.	Odšel 25. V. 1915. k 47. p. p., nato na rusko ali italijansko bojišče, nazadnje se oglasil z vojne pošte št. 73 dne 31. VIII. 1915. Od takrat se pogreša.	Žena Goznik Marija, Bresternica 75 (Kamuica).	»»	20. 4. 1939., Og 11/39-2.	1. 6. 1940.
Rep Jožef, roj. 22. I. 1881. v Laznici, posestnik v Laznici.	Kot vojak avstro-ogrske armade baje umrl leta 1919 v italijanskem ujetništvu v Altamori na legarju.	Zena Rep Marija, posestnica, Laznica št. 9.	♦>	20. 4. 1939., Og 22/39-3.	1. 6. 1940.
Celi Ivan, roj. 7. VI. 1899. v Spod. Koreni, pos. 6in iz Spod. Korene 63.	Odšel 1. 1916. kot vojak 7. čete 2. bataljona 87. p. p. na italijansko bojišče, kjer je baje padel 8. VI. 1918. na Piavi.	Sestra Ceh Marija, posest, hči v Sp. Koreni 63.	*♦	20. 4. 1939., Og 23/39-3.	1. 6. 1940.
Lorbek Franc, roj. 21. VIII. 1888. v Sv. Lenartu, sin inajerja iz Sv. Lenarta v , Slov. gor.	Odšel 1.1914. s 4. bataljonom 47. p. p. na rusko bojišče ter se zadnjič oglasil 8. XII. 1914.; od takrat ni več glasu o njem.	Mati Lorbek Alojzija, zasebnica, Sv. Lenart v Slov. gor.	»>	20. 4. 1939., Og 30/39-2.	1. 6. 1940.
Felser Koman, roj. 6. I. 1892. v I)ol. Počehovi, delavec v Dol. Počehovi 9.	Kot vojak 2. čete 47. p. p. padel meseca avgusta ali septembra 1914. zadet od krogle pri Grodeku v sedanji Poljski in tam pokopan.	Oče Felser Alojz, posestnik, Dol. Počehova 9.	Požavko Franc, posestnik v Košakih.	2. 5. 1939., Og 26/39-3.	1. 12. 1939. (dokaz smrti).
Kac Alojz, roj. 17. VI. 1894. v Mali Zimici, posestnikov 6in iz Male Zimice št. 76.	Kot vojak 47. p. p. umrl v italijanskem vojnem ujetništvu v Chieti v noči od 9. na 10. avgusta 1919. in bil tam pokopan.	Mati Kac Antonija, kočarica v Mali Zimici 76.	Šentjurc Angela, kanelistinja okrož. sodišča v Mariboru.	1. 5. 1939., Og 28/39-4.	1. 12. 1929. (dokaz smrti).
Nenmeister Karol, roj. 4. XI. 1897. v Dražnem vrhu, že-larja sin iz Dražnega vrha št. 17.	Kot vojak 47. p. p. 1. voda padel 6. III. 1917. na italijanskem bojišču pri Hudem logu (vojna pošta 391).	Sestra Kosi Ivana, najemnica, Dražni vrh 17.	»>	1. 5. 1939., Og 31/39-3.	31. 5. 1940.
Okrožno sodišče Maribor, odd. III., dne 4. maja 1939.
P S 25/39-1.	•	1455
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 7. marca 1939., opr. št. L I R 46/39—2, je bil Bevc Martin, posestnik, stanujoč v Topolovem št. 8, zaradi zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnika je bil postavljen OpreS-nik Ivan, posestnik iz Topolovega št. 7.
Okrajno sodišče v Kozjem, odd. II., dne 29. aprila 1939.
II P 714/39.	1444
Oklic.
Tožeča stranka Stroj Rudolf. Boh. Bistrica, je vložila proti toženi stranki Bremcu Rudolfu, Trnovlje 115, radi din 6 500‘— s prip. k opr. št. II P 714/39 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 20. maja 1939. ob devetih pred tem sodiščem v sobi št. 6, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se ji postavlja Bremec Urša, Trnovlje 110, za skrbnico, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Celju, odd. II., dne 27. aprila 1939.
Rz 63/39—3.	1437
Oklic.
Okrajno sodišče v Logatcu daje na znanje:
Na predlog Leskovca Ignaca, posestnika na čevici št. 5, v roke Mrevljeta Arturja, javnega notarja v Logatcu, je bilo s sklepom tega sodišča z dne 8. maja
1939., posl. št. Rz 63/39—2, dovoljeno amortizacijsko postopanje glede na predlagatelju lastni nepremičnini vi. št. 44 k. o. Blekova vas vknjiženih nastopnih terjatev, in sicer:
1 na podlagi prisojila z dne 3. XI.
1890., št. 8723, za ml. Trkman Marijo in Frančiško iz Cevice, za vsako po 100 gl s pripadki;
2. na podlagi istega prisojila v zvezi z odstopnim in dolžnim pismom z dne
30. XI. 1909. za ml. Trkman Ano iz če-vice št. 5 oz. sedaj za Posojilnico v Logatcu;
3. na podlagi dolžnega pisma z dne 9 VIII. 1891. za Mestno hranilnico ljubljansko v Ljubljani za 300 gl s prip.;
4. na podlagi dolžnega pisma z dne
16.	XI. 1891. za Jožefa Brusa, trg. v Dol. Logatcu, za 71 gl s prip.; '
5. na podlagi tus. poravnave z dne 20. II. 1892., št. 1582., za Gruntar Marijo iz Logatca za 200 gl s prip.;
6. na podlagi dolžnega pisma z dne
31. XII. 1894. za Petriča Martina iz Ce-vic v znesku 227.80 gl s prip.;
7. na podlagi prisojilne listine z dne
26.	XII. 1880. v zvezi z dolžnim in odstopnim pismom z dne 15. III. 1899. za Posojilnico v Logatcu po 100 gl s prip.;
8. na podlagi dolžnega pisma z dne
15.	III. 1899. za Posojilnico v Logatcu za 50 gl in 20 gl s prip.
Zaradi tega se vse tiste osebe, ki imajo zahtevke glede teh hipotekarnih terjatev, pozivajo, da svoje zahtevke prijavijo pri tem sodišču najpozneje do 1. julija 1940., ker bo sicer po brezuspešnem preteku
oklicnega roka na predlagateljevo zahtevo podpisano kot zemljeknjižno sodišče dovolilo z odločbo amortizacijo vknjižb kakor tudi vpisov, ki se i^anašajo na te vknjižbe, in hkrati tudi njih izbris.
Okrajno sodišče v Logatcu, odd. III., dne 8. maja 1939.
*
Rz 33/39—6.	1438
Oklic.
Okrajno sodišče v Logatcu daje na znanje:
Na predlog Zadnika Janeza, posestnika v Dol. Planini št. 29, na roke Mrevljeta Arturja, javnega notarja v Logatcu, je bilo s sklepom okrajnega sodišča v Logatcu z dne 8. maja 1939., posl. št. Rz 33 39—5, dovoljeno amortizacijsko postopanje glede na predlagatelju lastni nepremičnini vi. št. 80 k. o. Dol. Planina vknjiženih nastopnih terjatev, in sicer:
1. na podlagi zadolžnice z dne 9. I. 1874. za Gregorja Štritofa iz Dol. Planine v znesku 400 gl s pripadki;
2. na podlagi plač. naloga z dne 31. X.
1873., št. 6282, za Julijano Žitnik iz Logatca in Antonijo in Ignaca Bokau iz Ljubljane v znesku 38 gl s prip.;
3. na podlagi prisojila z dne 22. II.
1897., št. 1705., za Zadnika Jožefa iz Rakitne po 100 gl ter Dobravca Antona, Ivano in Julijano iz Zelimelj, za vsakega po 50 gl s prip.;
4. na podlagi sodbe z dne 10. II. 1879., št. 1723, za Ziherla Petra iz Dol. Planine v znesku 300 gl s prip.;
5. na podlagi poravnave z dne 7. II.
1879., štev. 1725 za Štritofa Gregorja iz Dol. Planine v znesku 7 09 gl s prip.;
6. na podlagi sodbe z dne 27. VII. 1879., št. 7802, za Juliusa Mayerja iz Planine v znesku 116 60 gl s prip.;
7. na podlagi sodbe z dne 10. XI. 1879.. št. 10.943, in cesije z dne 13. IV. 1880. za Zadnik Jero iz Dol. Planine št. 140 v znesku 300 gl s prip.
8. na podlagi sodbe z dne 20. V. 1881., št. 2999, za Frančiško Žigon iz Planine v znesku 668 gl 18*/j kr s prip.
Zaradi tega se vse tiste osebe, ki imajo zahtevke glede teh hipotekarnih terjatev, pozivajo, da svoje zahtevke prijavijo pri tem sodišču najpozneje do 1. julija 1940., ker bo sicer po brezuspešnem preteku oklicnega roka na predlagateljevo zahtevo podpisano kot zemljeknjižno sodišče dovolilo z odločbo amortizacijo vknjižb kakor tudi vpisov, ki se nanašajo na te vknjižbe, in hkrati tudi njih izbris.
Okrajno sodišče v Logatcu, odd. III., dne 8. maja 1939.
-j-
I 319/38-56.	1236
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi .št. 12 dražba nepremičnin (hiša, gospodarsko poslopje in zemljiške parcele, njiva, travnik, gozd, gozd) zemljiška knjiga k. o. Trnje vi. št. 12 in 58, zemljiška knjiga k. o. Bukošek vi. št. 192 in 193.
Cenilna vrednost: din 238.26970.
Varščina: din 23.826'97.
Vrednost pritekline: din 9.312‘50, ki pa je že upoštevana v gornji cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 158.846'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah dne 5. aprila 1939.
I 559/39—11.	1257
Dražbeni oklic.
Dne 20. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kranjčiča vi. št. 172 in zemljiška knjiga Kalobje vi. št. 108.
Cenilna vrednost: din 18.254'85.
Vrednost pritekline: din 225'—.
Najmanjši ponudek: din 12.169'90.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beueni naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 20. aprila 1939.
I 2102/37-42.	1411
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Celje vi. št. 14.
Cenilna vrednost: din 934.300'—.
Vrednost pritekline: din 103.520'—.
Najmanjši ponudek: din 800.000'—.
Varščina: din 93.430'—.
Pravice ki bi ne pripuščale dražbe, .je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju. odd. VI.,
dne 2. maja 1939.
I 479/38-12.	1413
Dražbeni oklic.
Dne 19. j u n i j a 1939. ob desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Turnišče vi. št. 1240 B 6/č, 7/č, '/*o pare. št. 867 — pašnik, vj. št. 1241 B 7/Č, 8/čr '/m parcele št. 868 — pašnik, vi. št. 1374 B 5/b, >/< parcele št. 203/2 — stavbišče, '/* parcele št. 203/3 — travnik, obe parceli sta sedaj združeni in predstavljata sedaj stavbišče in dvorišče s hišo št. 163 in gospodarskim poslopjem.
Cenilna vrednost: din 3.300'—.
Najmanjši ponudek: din 2.200'—.
Varščina: din 330'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beuetn naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dol. Lendavi, odd II.,
dne 3. maja 1939.
*
I 819/38-10.	1318
Dražbeni oklic.
Dne 21. junija 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga vi. št. 119 k. o. Drnovo.
Cenilna vrednost: din 35.711'35.
Vrednost pritekline: din 4.300'—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 23.819'56.
Varščina: din 3.571'13.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II.,
dne 19. aprila 1939.
I 153/39-8.	1370
Dražbeni oklic.
Dne 21. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga vi. št. 409 k. o. Bučka.
Cenilna vrednost: din 26.003'70.
Vrednost priteklin: din 500'—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 17.335'80.
Varščina: din 2.601'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II., dne 29. aprila 1939.
•j;
I 116/39-6.	1371
Dražbeni oklic.
Dne 21. junija 1939. ob desetih bo pri podpisanem §odiš'u v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga vi. št. 113 k. o. Krška vas.
Cenilna vrednost: din 130.065'15.
Vrednost priteklin: din 8.750'—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 86.710'10.
Varščina: din 13.006'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II.,
dne 29. aprila 1939.
•j;
I 1000/38—15.	1220
Dražbeni oklic.
Dne 20. junija 1939. ob o s m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Liberga vi. št. 102, Volavlje vi. št. 510, Trebeljevo vi. št. 39, Litija vi. št. 71 in 29, Sv. Anton vi. št. 34, in sicer v 24
skupinah. Cenilna skupina vrednost din I. 13.160'—		"NajmanjSi ponudek din 8.774'—	Varščina din 1.316'—
ii.	79.080'—	52.720 —	7.908'-
m.	141.877'—	94.586'—	14.18770
IV.	289.220'—	192.814'—	28.922'—
v.	40.715'—	27.144'—	4.071'50
VI.	378.800'—	252.534'—	37.880'-
VIL	181.250'—	90.625'—	18.125'—
VIII.	35.300'—	17.650'—	3.530'—
IX.	43.520'—	29.014'—	4.352 —
X.	15.000'—	10.000'—	1.500'—
XI.	17.060'—	11.374'—	1 CC O
XII.	218.600'—	145.734'—	21.860'—
XIII.	66.350'—	44.234'—	6.635'—
XIV.	15.950'—	10.634'—	1.595'—
XV.	71.680'—	47.797'—	7.168'—
XVI.	6.200'—	4.134'—	620'—
XVII.	10.360 —	6.908'—	1.036'—
XVIII.	30.140'—	20.093'—	3.014'—
XIX.	27.120'—	18.080'—	2.712'-
XX.	20.940'—	13.960'—	2.094'—
XXI.	9.240'—	6.160'—	924'—
XXII.	19.200'—	12.800'—	1.920'—
XXIII.	3.580'—	2.388'—	368'—
XXIV.	7.740'—	5.160'—	774'-
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd, II.,
dne 28. marca 1939.
Va I 2295/38.	1396
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Karlovško predmestje vi. št. 1360.
Cenilna vrednost: din 165.967'50.
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: din 82.98375.
Varščina: din 16.59675.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.a, dne 28. aprila 1939.
IX I 289/39-8.	1385
Dražbeni oklic.
Dne 21. j u n i j a 1939. ob desetin bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kozjak vi. št. 138.
Cenilna vrednost: din 1.448'—.
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: din 965'32.
Varščina: din 144'80.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 19. aprila 1939.
•j;
I 33/39—9.	1341
Dražbeni oklic.
Dne 20. j u n i j a 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču soba št. 35,
I.	nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Družinska vas vi. št. 109, 168, 331, 490, zemljiška knjiga Bela cerkev vi. št. 584, zemljiška knjiga Žalovče vi. št. 346.
Cenilna vrednost: din 180.777'50.
Vrednost priteklin: din 4.550'— in din 6.300'—.
Najmanjši ponudek: din 120.518*32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II. a,
dne 23. aprila 1939.
I 241/39-15.	1453
Dražbeni oklic.
Dne 14. j u n i j a 1939. ob devetih se bodo pri podpisanem sodišču prodale na javni dražbi nepremičnine zemljiška knjiga d. o. Podlo/, vi. št. 89.
Cenilna vrednost: din 38.658'50.
Najmanjši ponudek: din 26.772'25.
Varščina: din 3.866'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž* benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nubit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 5. maja 1939.
I 2927/38.	1454
Dražbeni oklic.
Dne 14. junija 1939. ob desetih se bodo pri podpisanem sodišču prodale na javni dražbi nepremičnine zemljiška knjiga d. o. Prerad vi. št. 173.
Cenilna vrednost: din 2.160'40, po odbitku užitnih pravic v vrednosti din 4.600’—.
Vrednost priteklin: din 225'—.
Najmanjši ponudek: din 1.440’50.
Varščina: din 216'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 9. maja 1939.
I 99/39-9.	1427
Dražbeni oklic.
Dne 21. junija 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: a) zemljiška knjiga Dobovec vi. št. 72.
Cenilna vrednost: din 26.420’—.
Najmanjši ponudek: din 17.613’50.
Varščina: din 2.642’—;
b)	zemljiška knjiga Dobovec vi. št. 174.
Cenilna vrednost: din 1.312’50.
Najmanjši ponudek: din 875'—.
Vrednost pritekline: din 1.400’—.
Varščina: din 132'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radečah dne 30. aprila 1939.
«2»
I 601/38-15.	1193
Dražbeni oklic.
Dne 20. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sp. Sečovo vi. št. 180.
Cenilna vrednost: din 41.294'80.
Vrednost priteklin: din 500’—.
Najmanjši ponudek: din 27.696'55.
Varščina: din 4.129’50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega 6odišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. I., dne 17. aprila 1939.
I 431/38-23.	1409
Dražbeni oklic.
Dne 20. junija 1939. ob desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Žetale vi. št. 46.
Cenilna vrednost: din 18.197'69.
Vrednost priteklin: din 350'—.
Najmanjši ponudek: din 12.131*80.
Varščina: din 1.819’76.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. I.,
dne 1. maja 1939.
I 85/39—5.	1397
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga
a)	k. o. Pameče vi. št. 69 in b) zemljiška knjiga k. o. Otiški vrh vi. št. 99.
Cenilna vrednost: ad a) din 289.958'60, ad b) din 100.89075.
Najmanjši ponudek: ad a) 193.306'— din, ad b) din 67.621'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oTdic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. I.,
dne 3. maja 1939.
I 75/39-5.	1398
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Pameče vi. št. 7.
Cenilna vrednost: din 157.963'—.
Najmanjši ponudek: din 105.308'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. I.,
dne 24. aprila 1939.
$
I 3/39-4.	1416
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1939. o poli e n a j s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Slovenj Gradec vi. št.
199 in zemljiška knjiga k. o. Legen vi. št. 77.
Cenilna vrednost: din 160.304'50.
Najmanjši ponudek: din 106.869'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. I.,
dne 29. aprila 1939.
I 137/39—5.	.	1399
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1939. ob enajsti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Stari trg vi. št. 81 in zemljiška knjiga k. o. Vrhe vi. št. 168.
Cenilna vrednost: din 100.062'35.
Najmanjši ponudek: din 66.708'24.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. 1.,
dne 2. maja 1939.
&
I 130/39-6.	1461
Dražbeni oklic. •
Dne 16. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dobje vi. št. 78.
Cenilna vrednost: din 26.494'—.
Vrednost pritekline: din 3.320'—, ki je že upoštevana zgoraj pri cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 17.662'66.
Varščina: din 2.649'40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki
dne 2. maja 1939.
I 96/39/7.	1381
Dražbeni oklic.
Dne 20. j u n i j a 1939. o p o 1 i desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi St. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Višnja gora vi. št. 66 k. o. Lukovica.
Cenilna vrednost: din 23.500'—.
Vrednost pritekline: din 800'—.
Najmanjši ponudek: din 16.198'—
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori dne 17. aprila 1939.
I 97/39/7.	1382
Dražbeni oklic.
Dne 20. junija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Višnja gora vi. št. 63 k. o. Bukovica.
Cenilna vrednost: din 9.200'—.
Najmanjši ponudek: din 6.140'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori dne 17. aprila 1939.
[Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe
in dodatki pri nastopnih zadrugah:
460.
Sedež: Središče.
Dan vpisa: 21. aprila 1939.
Besedilo: Bikorejska zadruga v Središču, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne
12.	marca 1939. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorja:	Jurjaševič Jakob in
Štampar Franc, posestnika v Središču.
Likvidacijska firma: Bikorejska zadruga v Središču, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. aprila 1939.
Zadr I 75/40.
*
461.
Sedež: Stična.
Dan vpisa: 16. marca 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica r. z. z n. j. v Stični.
I.	Vpisala so se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. 9. 1937., ki se v izvlečku glase:
Sedež: Stična.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica r. z. z n. j.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim pri-skrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih. Za dosego tega namena upravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila,
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakega hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun,
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili,
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo,
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež: znaša 5 din, ki se mora plačati pri vstopu ali v obrokih, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi več deležev, ki jih lahko tudi odpove.
Jamstvo je: neomejeno, vsak zadružnik jamči z vsem svojim imetjem.
Zadrugo zastopa: upravni odbor.
Podpis zadruge: Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora, ali pa en član upravnega odbora in en pooblaščeni nameščenec zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov, od katerih je še 5 vpisanih.
Oznanila se objavljajo na razglasni deski v poslovalnici, vabila na skupščino pa poleg tega še v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
II. Izbrišejo se vsa dosedanja pravila in dosedanji član upravnega odbora Nadrah Jože.
III. Vpiše se novoizvoljeni član upravnega odbora Nadrah Franc, pos. v Mle-ščevem št. 11.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 16. marca 1939.
Fi 12/39. - Zadr I 23/5.
*
462.
Sedež: Stražišče.
Dan vpisa: 20. marca 1939.
Besedilo: Zadruga za predelavo živalske dlake, registrovana zadruga z omejeno zavezo, Stražišče.
Izbrišejo se člani načelstva: Gelfen-bein B. Auatol in Ješe Franc.
Vpišeta pa se člana načelstva: Ješe Leopoldina, trgovka v Stražišču št. 78 in Porenta Anton, posestnik v Binklju št. 3.
Že vpisani član načelstva Schiffrer Ciril je načelnik zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. marca 1939.
Zadr. XI 172/4.
*
463.
Sedež: Studeno.
Dan vpisa: 22. marca 1939.
Besedilo: Čevljarska produktivna zadruga »Ratitovec« v Studenem pri Železnikih, zadruga z omejenim jamstvom.
Na skupščini dne 22. januarja 1939. sc jo spremenil § 3. pravil.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. marca 1939.
Zadr. I 51/2.
464.
Sedež: Sv. Jurij ob Taboru.
Dan vpisa: 7. februarja 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Sv. Juriju ob Taboru, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Dosedanja pravila s'- nadomeščajo s pravili, sklenjenimi na občnem zboru dne 26. decembra 1938., naslanjajočimi se na zakon o gospodarskih zadrugah^ z dne 11. septembra 1937.
Naziv zadruge je odslej:
Hranilnica in posojilnica v Sv. Juriju ob Taboru, registrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
Namen zadruge je, da:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna, sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Cas trajanja je nedoločen.
Poslovni delež znaša din 12'50, ki se mora plačati takoj ob pristopu ali vsaj v 2 mesecih.
Jamstvo je neomejeno.
Svoje priobčitve razglaša zadruga na razglasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase in vabila na skupščine mora razglasiti tudi pred cerkvijo.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov. Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor.
Podpis zadruge se izvršuje na ta način, da se pod besedilo firme svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora.
Vpiše se novoizvoljeni član upravnega odbora Plavšak Ludvik, posestnik in gostilničar v Taboru št. 2.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odrl. I., dne 7. februarja 1939.
Zadr. II 7/68.
Konkurzni razglasi
465.	#	#	1479
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Butinarja Josipa, stavb, in galant. kleparja v Ljubljani, VII Celovška 102.
Konkurzni sodnik: Kokalj Josip, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: Dr. Stare Emil, adv. v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 2. junija 1939. ob
12.	uri.
Oglasitveni rok do 28. maja 1939. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 5. junija 1939. ob 9. uri v sobi št. 134.
Okrožuo sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 9. maja 193Q.
St 4/39-3.
466.	1482
Konec poravnave.
Poravnalni postopek dolžnika Milavca Alojzija, trg. v Planini pri Rakeku, re-gistrovanega pod firmo Alojzij Milavec,
trgovina z mešanim blagom v Gor. Planini 91, je končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 29. aprila 1939.
Por 20/39—63.
467.	1451
Sklep.
Poravnalni postopek, uveden o imo-vini neprotokoliranega trgovca Marina Ivana na Mirni št. 16 s tusodnim sklepom z dne 8. marca 1939., Por 2/39—3, je pravnomočno ustavljen po § 56., točka 2., zpr.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 6. maja 1939.
Por 2/39—9.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka _14,8 kraljevine Jugoslavije
.•stanje 8. inaja 1939.
Aktiva.	dinarjev
Podtona . . . 1.917,371.090 21 (+	711.641-84)
Devize, ki niso v podlogi 508,291.760-39 +23,240.585-84) Kovani denar 296,657.568"—(— 9,680.956-25) Posolila . . .1.966,419.963-24 (— 9,123.680-40) ,V rednostni
papirji ... 288,298.830-95 (—	404'20)
Preišnji predjemi
državi .. .1.629,159.877-17 (-	100--)
Začasni
predjemi gl.	v
drž blagajni 600,000.000’—
Vrednosti rezerva fonda	238,351.862’33 (— 140.844-08)
Vrednosti ostalih fondov ............ 37,632.310-05
Nepremičnine 	 190,923.651-78	(+	537.822-39)
Razna aktiva 2.089,176.418-62 i + 13,194.795"16)
9.762.283.932-74
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . . 180.(:00.(XX)-—
Rezervni
fond ....	239,963.408-58 (+	286.04P32)
Ostali fondi	39,433 95G"72 (+	636"—)
Bankovci v obtoku . . 7.388,910.100-—(— 34,541.900-—)
Obveze na
pokaz . . . 1.626,730.527"—(+ 58,460.739-93)
Obveze z rokom ....	30.000.000-—
Razna pasiva	257,245.940-44 (— 5,466.656 95)
9.762.288.932-, 4
Obtok in obveze .... 9.015,640.627"—
Celotno kritje .... 27"32 °/,
Kritje v zlalu .... 2717 °/,
Obrestna mera:
po eskomptu.............................. • 6%
po zastavah:
na zlato in varante.........................5%
uu vrednostne papirje ...... 6%
VI.	št. 29169/39.	1465
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje I. javno pismeno licitacijo za napravo manjših cestnih kanalov do zneska din 100.000'— na dan 31. maja 1939. ob 11. uri dopoldne v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva, Nabrežje
20.	septembra št. 2/II.
Pogoji in ponudbeni pripomočki se dobijo pri navedenem oddelku v uradnih urah. Vadij din 5.000'— je položiti v mestni blagajni najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 12. maja 1939.
Predsednik: dr. Adlešič Juro s. r.
*
1471 3-1
T. No. 833/90—1939.
Razglas.
Sresko načelstvo Maribor - levi breg, tehnični razdelek, razpisuje na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu
drugo javno ustno zmanjševalno licitacijo za dobavo gramoza za državne ceste na dan 7. junija 1939. ob 10. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru za sledeče proge in dobavne količine: Prorač. Kavcija znesek din din
a) drž. cesta št. 50:
1. km 124.000-129.500
440 m8 jesen. jam. tolč. 28.160	2.900
b) drž. cesta št. 17:
2. km 11.000-18.000
420 m3 jesen, prodca . . 12.600	1.300
320 m8 poml. prodca . . 10.880	1.100
Proračuni, splošni in posebni pogoji so interesentom na vpogled v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru.
Kavcijo je položiti pri davčni upravi v Mariboru za okolico najpozneje do
10.	uro na dan licitacije.
Nadrobni razglas glej v prilogi h kosu štev. 27 »Službenega lista kraljevske banske uprave dravske banovine« z dne
5.	aprila 1939.
Sresko načelstvo Maribor-levi breg, tehnični razdelek, dne 11. maja 1939.
Št. 5896/1939.
*
Razglas.
1452
Mestna občina celjska razpisuje ofert-no dobavo sledečih količin kuriva za proračunsko leto 1939./40.:
60 ton premoga kosovca za peči uradnih prostorov in šol,
110 ton premoga korkovca za mestno zavetišče in klavnico,
150 ton grahovca za mestno kopališče, 150 ton koksa za centralne peči v osnovni šoli in uradnih prostorih.
V kolkovanih ponudbah, ki jih je predložiti do vključno 10. junija t. 1. do
12.	ure, je navesti ceno za 1 tono kuriva, franko posamezna skladišča kuriva. V tej ponudbi je navesti tudi event. nižjo ceno za primer, da bi se med proračunskim letom izkazala potreba povišane dobave kuriva nad razpisano množino.
Ponudbe se morajo vložiti pri mestnem poglavarstvu v Celju v zaprtih ovojih z napisom »Ponudba za dobavo kuriva«. Ponudniki morajo staviti posebne ponudbe za dobavo premoga in posebne za dobavo koksa.
Ponudniki so na ponudbi vezani do
15.	julija 1939. ter bodo do tega dne o event. sprejemu obveščeni.
Nadrobnejši dobavni pogoji so na razpolago pri mestnem poglavarstvu, soba štev. 47.
Mestno poglavarstvo Celje dne 4. maja 1939.
Predsednik:
Dr. Voršič s. r.
St. 243/39.
*
Razglas.
1426-3-2
Dne 24. maja 1939. ob 11. uri bo v uradu terenske hidrotehničue sekcije za regulacijo Drave v Ptuju, magistrat,
II.	nadstropje,
II.	ofertna licitacija za nabavo 5 velikih iu 6 malih transportnih čolnov.
Odobreni proračun znaša din 79.360.
Kavcija v znesku din 8.000'— za domače oziroma din 16.000'— za tuje podjetnike v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih se deponira najdalj do
10.	ure na dan licitacije pri davčnem uradu v Ptuju.
Načrti in pogoji so interesentom na vpogled v uradnih urah v prostorih terenske hidrotehnične sekcije.
Pozivajo se podjetniki, ki se lahko izkažejo z zadevnim potrdilom ministrstva za gradbe in o plačanih davkih, da predlože svoje ponudbe, ki morajo biti kolkovane s 100'— din državne in 50'— din banovinske takse, v zapečateni kuverti v zgoraj določenem času.
Iz terenske hidrotehnične sekcije za regulacijo Drave v Ptuju dne 8. maja 1939.
No. 1431/1.
*
Razpis.
1457
Občina Guštunj, srez dravograjski, razpisuje pogodbeno mesto občinskega cestarja.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 15 dneh po objavi tega razpisa v Službenem listu« pri tej občini.
Občina Guštanj dne 6. maja 1939.
Št. 1073.
*
Razpis.
1436
Občina Jurklošter, srez laški, razpisuje pogodbeno mesto občinskega pomožnega služitelja.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 15 dneh po ohjavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Jurklošter due 7. maja 1939.
1476
Razpis.
Občina Št. lij v Sl. goricah razpisuje
na podlagi sejnega sklepa z dne 30. aprila 1939. v smislu členov 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih mesto pragmatičnega občinskega tajnika.
Izobrazba: velika matura z zaključnim izpitom.
Začetna mesečna plača: din 900'—. Jamčevina: din 5000'—. Rok za vlaganje prošenj 30 dni po razglasitvi v »Službenem listu:.
Uprava občine Št. lij v Slov. gor. dne o. maja 1939.
Štev. 927/39.	1467
Razpis.
Občina Velika Nedelja, srez ptujski, razpisuje pragmatično (pogodbeno) mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole ozir. spregled kvalifikacije.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu< pri tej občini.
Občina Velika Nedelja dne 10. maja 1939.
•j;
Štev. 6306/39.	1468
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 14. junija 1930. neposredno pismeno pogodbo za dobavo mehaničnega dela in okvira za električni vitelj in 2 vodilni vrvenici za obratno upravo Zabukovca. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Državni rudnik v Velenju dne 11. maja 1939.
Razne objave
1442
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
»Drava« lesna ind. d. d. v Mariboru
dne 3. junija 1939. ob 15. uri v pisarniških prostorih družbe v Mariboru, Meljska cesta 91, z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1938. in predložitev računskih zaključkov.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
3. Sklepanje o poročilu upravnega sveta, o odobritvi računskih zaključkov in o razrešnici upravnemu svetu.
4. Volitev upravnega sveta.
5. Volitev nadzorstvenega-sveta.
6. Slučajnosti.
Pripomba. Po § 9. družbinilv pravil daje posest ene delnice pravico do enega glasa. Delnice, ki upravičujejo
glasovanje, se morajo po § 14. pravil založiti vsaj štiri dni pred občnim zborom pri Ljubljanski kreditni banki, podružnici v Mariboru ali v pisarni družbe v Mariboru, Meljska cesta 91.
Upravni svet.
*
1450
Vabilo na občni zbor.
I. slovenska tovarna mineralnih voda, sodavice in(|brezalkoholnih pijač r. z. z o. z. v likvidaciji v Ljubljani sklicuje
občni zbor,
ki se bo vršil 23. maja 1939. ob 18. uri v Dvorakovi ul. 8/1. z dnevnim redom:
1. poročilo likvidatorja,
2. sklepanje o likvidacijski bilanci.
Likvidator.
❖
1449
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
delniška družba »Triglav«, tovarna hranil v šmarci, dne 26. maja 1939. ob 11. uri v Celju, Hotel Union.
Dnevni red:
1. Poročilo uprave in odobritev bilance za leto 1938.
2. Poročilo nadzorstva in podelitev absolutorija.
Pravico glasovanja na občnem zboru imajo le tisti delničarji, ki založe vsaj 6 dni pred občnim zborom potrebno število delnic v družbeni pisarni.
Šmarca dne 9. maja 1939.
Upravni svet.
*	1466
Tvornica za dušik d. d. Ruše,
 Ruše pri Mariboru._______________
Delničarji Tvornice za dušik d.d. Ruše
/ se vabijo na
XXII. redni občni zbor,
ki bo v sredo dne 24. maja 1939. ob 16.15 uri v sejni dvorani Hranilnice dravske banovine v Mariboru, Gosposka ulica št. 36.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta in predložitev bilance za leto 1938.
2. Poročilo računskih preglednikov o računskem zaključku za leto 1938.
3. Sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu svelu in o bilančnem uspehu.
4. Volitev upravnih svetnikov.
5. Volitev računskih preglednikov za leto 1939.
Delničarji, ki se nameravajo udeležili občnega zbora (§t? 30. in 31. pravil), naj polože svoje delnice s seznamkom številk najkasneje do 18. maja 1939. pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na podstavi položenih delnic se jim izdajo legitimacije, ki se
glase na deponentovo ime ter navajajo število deponiranih delnic in nanje odpadajočih glasov.
Vsakih 25 delnic upravičuje do enega glasu.
V Rušah dne 8. maja 1939.
Upravni svet.
*
1433
Kolinska tovarna hranil d. d. v Ljubljani
Računski zaključek za leto 1938.
Aktiva: Gotovina din 25.970'38, dolžniki din 817.055'61, denarni zavodi din 404.275'—, zaloge din 1,931.443'90, nepremičnine din 1,109.920'—, premičnine din 499.243'15, vrednostni papirji din 5.550'—, kavcije din 100.520'—, skupaj: din 4,893.978'04.
Pasiva: Delniška glavnica 4,000.000'— din, upniki din 78.512'40, fondi: za kritje izgub din 74.030'22, uslužbencev din 103.521'05, prenos dobička iz leta 1937. din 45.99877, dobiček za leto 1938. din 591.915'60, skupaj: din 4,893.978'04. Račun izgube in dobička dne 31. decembra 1938.
V breme: Pogon in obrat 193.568'05 din, mezde din 1,025.084'94, vzdrževanje naprav din 180.601'04, ambalaža din 705.335'01, prodajni stroški 627.062'25 din, poslovili in upravni stroški din 1,S37.782'91, pristojbine in davki din 894.879'92, amortizacija din 46.409'25, prenos dobička iz 1. 1937. din 45.99877, dobiček za 1.1938. din 591.915'60, skupaj: din 6,148.63774.
V dobro: Prenos iz leta 1937. din 45.99877, kosmati donos 6,102.638'97 din, skupaj: din 6,148.63774.
10°/oiia dividenda se izplačuje po določilih družbenih pravil.
Upravni svet.
*
1477 3-1
Poziv upnikom.
Bikorejska zadruga v Središču, r. z. z o. z., se je razdražila in prešla v likvidacijo. Poziva vse morebitne upnike, naj prijavijo takoj svoje terjatve.
Likvidatorja.
*
1446
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico štev. 181.330 za moško kolo, ki mi jo je izdalo sresko načelstvo v Škofji Loki in jo proglašam za neveljavno.
L Avguštin s. r., Reteče 5, pošta Škofja Loka.
$
1464
Objava.
Izgubila sem šolska spričevala za prvi, drugi, tretji in četrti razred meščanske šole ter završno spričevalo meščanske šole v Dol. Lendavi. Proglašam jih za neveljavne.	Ferčak	Helena	s.	r.,
Velika Polana.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, jieka m zalaga Tiskarna Merkur V. Ljubljani, njen predstavnik: 0. Mikalek v Ljubljani,