mACKdo-o.
LITIJA
PROIZVODNJA, TRGOVINA IN INŽENIRING d.o.o. LITIJA, Valvasorjev trg 11 Tel. & lax: (061) 881 040
POOBLAŠČENI DISTRIBUTER ZA OLJNE GORILNIKE
iJLambozcfhini
TER JEKL.ENE PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE
Unical
IN LITOŽELEZNE PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE NA OLJE ALI PLIN
11/INGIORGIO
C LIM A S I S T E MI
Navedene proizvode lahko kupite pri vaših prodajalcih opreme za centralno ogrevanje:
-	ELEKTROPROM d.o.o. Zagorje o/S, trgovina MAKRO Kisovec tel.: 0601/71 234
-	JERNEJ d.o.o. Litija, prodajalna v Šmartnem pri Litiji, tel.: 061/881 815
-	KOVINA p.o. Šmartno pri Litiji, industrijska prodajalna v Šmartnem pri Litiji, tel.: 061/881 091
-	MERCATOR - kmetijska zadruga Litija, trgovina AGROMARKET v Litiji, tel.: 061/881 614
-	ROTEX d.o.o. Zagorje o/S, tel.: 0601/61 040
Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni
trgovini z mešanim blagom
6/420 Trbovlje. Šuštarjeva 42 tel: (0601) 24 350
PONUDBA TEDNA:
PRAŠEK OSKAR 3KG 409,00 SET * TES1ENINE UVOZ -TTAUJA 65,00 SIT KAVA BRAZIL 1KG 529,00 SIT
ODPRTO:
NON-STOP od 7.00 do 19-00
ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00
1


Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/881 338
Gotovinski popusti, plačilo na 2,3 ali 4 obroke,
-	ITISONI širine 2 in 4m
-	TOPLI PODI širine 2,3 in 4m
-	BARVE AKRIL, JUPOL, BARVE za les in kovino
-	pestra paleta tekstilnega meterskega in dekorativnega blaga
-	prodaja zaves proizvajalca VELANA in šivanje po naročilu
-	karnise
- OPRAVLJAMO TUDI POLAGALSKA DELA: polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov.
VABI VAS trgovina Vsak dan od 7°° do 19'
v Kisovcu in Litiji, ob sobotah 700 do 1300
UVODNIK
Ko postanejo novinarji socialni delavci, je hudo.ln občutek imam, da je vse bolj tako. Danes objavljamo nekaj skic, ki govorijo o tem, da ljudje doživljajo stiske, ki jim ni videti konca. Da se zaletavajo v zidove, ki jih ne morejo preplezati. Da jim postavljajo ovire, za katerimi so spet nove in nove... Moralo bi nas zaskrbeti. Res je, da lahko odmahnemo z roko, češ - to je kapitalizem, saj to smo hoteli. Res je, saj to smo hoteli. Vendar ne kapitalizem afriškega tipa, kjer se bodo tisti, ki vsaj malo vohajo oblast, izživljali nad majhnimi ljudmi, ampak kapitalizem sodobnega tipa, kjer bodo vsaj tisti, ki so pripravljeni delati, zaslužili za človeka vredno življenje. Pa še to: nikar naj ne mislijo uradniki v raznih službah po občinah in drugih velevažnih organih, da so se ljudje v občinah namnožili zato, da bodo oni imeli lepo službo. Tam so zaradi ljudi. In čas bi že bil, da bi se (vsaj nekateri) temu primerno tudi obnašali.

V ogledalu: Gorazd Mavretič
Končno - nova frakvenca
Nova lokalne skupnost - Hrastnik
Begunci v Pineti
Pomagali Ivanu Starini
Štipendija: 1 tolar (in druge žalostne)
Josip Bukovec:
Stari grehi in nove stiske
Zaenkrat s(m)o se izmazali Maribor vrača udarec
Najlepša fazanka Tek jeklenih Opljuvani policisti
Irena, Iris in Ines
HI'
Smrt fašizmu, če bo bog pomagal
Nagradna križa
l \ nemškem gradivu, ki je skoraj 100 let domala neznano , ležalo v deželnem arhivu v Gradcu. Od leta 1982 je na voljo znanstveni raziskavi na Inštitutu na slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani. Gradivo, iz katerega črpa avtor, In ga bomo objavljali v nekaj naslednjih številkah Zasavca, doslej v Sloveniji še-ni bilo objavljene. Izjemno zanimivi opisi Zasavja in Zasavcev prikazujejo naše kraje_ pred 150 leti - in
priporočamo v branje.
"Zasavje živi” smo zaklicali sredi Ljubljane. Vse o srečanju Zasavcev v Ljubljani v prihodnji številki

,„,r=l,^v,Pc,„Ra,mk,,/,»k:,;faVlrt>,,]jC. N.,,-«urnl,C,>,. zmag.	Id,	6,
*'	SllK':;:^h, ,u, „«,, — .........................................—: ■ dm JIi;!sa M
. ^ fL. , J. , n v.,	'	." , ,	, , 1; , , , *■ _ '“ V 7 v N,n„r - nih k ■	•
fotonrafii ne vračamo Ponatis Člankov in foloerafii hreV dovoii-mia urednika ni dovolien ^
'	' .. '	: ‘    L' 1 :' ^ Š111  II I

KOLEDAR
DOGAJANJ
26.	oktobru - Na Centru za socialno delo v Trbovljah v teh dneh delijo bone socialno ogroženim. Nekaj več kot 200 družin si bo z njimi lahko kupilo okrog 30.000 kilogramov krompirja za zimo.
27.	oktobru - Sreda, povrh vsega živahen dan: V zvezi z nesklepčnostjo trboveljskih skupščinskih sej se s pismom javnosti oglasi Tone Ahac, predsednik občinske komisije za volitve in imenovanja. Za vse skupaj okrivi trodomno skupščino in zbor združenega dela.
27.	oktobru - Popoldne se na Dobovcu nad Trbovljami pri domačiji Starinovih (Ivan Starina je ob napadu na Kum v vojni za Slovenijo ostal stoodstotni invalid) na krajši slovesnosti ob zaklj učku obnovitvenih del zadrži obrambni minister Janez Janša. Zvečer v hotelu Rudar na t.i. Večeru opozicije nastopi še kot predsednik SDSS. V glavnem ima pripombe zaradi dveh še kar nedokončanih reform v državi: politične in lastninske.
28.	oktobru - Priprave na dan spomina na mrtve, to je na 1. november, so že v polnem teku: tržnice in cvetličarne polne rož in sveč. Kakšne so npr. najemnine za grobove? V Trbovljah enake za vse: sučejo se okrog dveh tisočakov in pol, medtem ko so drugje različno visoke - pač glede na velikost groba.
30.	oktobru - Z dvanajstdnevno zamudo se tega dne oglasi Radio Trbovlje ob 8.uri zjutraj na novi frekvenci: 98,1 megaherza.
31.	oktobru - Neopazno mineta svetovni dan varčevanja in dan reformacije. Hrvaški begunci pa tudi ta vikend preživljajo v hrastniških hišicah v Pineti.
Polona Malovrh
ujAaajoo v
GORAZD
MAVRETIČ
Z nami kramlja in nas kratkočasi na trboveljskem radiu ob nedeljah popoldne. Rad se pogovarja s poslušalci in hitro ugotovi, če smo z njegovim delom zadovoljni. Nevidni rjavooki in temnolasi mladenič, ki mu delo na radiu pomeni tudi sprostitev, bo postal našim očem viden na TV Slovenija še ta mesec.
Gorazd ima rad ljudi, zato si vedno želi delati z njimi. Meni, daje delo zdravnika tisto, pri katerem bi ljudem lahko najbolj pomagal. Delal je sprejemni izpit na medicini. Sprejeli sojih 150, on je bil 154. Njegova največja želja, postati zdravnik, nebo nikoli izpolnjena. V ljubljanski moščanski gimnaziji so njegovi profesorji vedno govorili: "Če ne boš priden, boš dobil službo na banki!" Čeprav je bil priden, je v službi na banki. Dela z ljudmi, na "šalterju", njegovi profesorji pa so njegove stranke. Dobro se razumejo.
Ognjeni krst pred občinstvom je doživel leta 1986, ko je začel voditi filmsko gledališče pri litijskem ZIK-u. Hitro so ga "porabili" še drugi, začel je voditi različne koncerte in prireditve. Že takrat gaje zanimala TV. Prvo avdicijo je leta 1988 uspešno opravil, ker pa j e bil že zaposlen na banki, dela na TV ni dobil. Rekel si je: "Na TV nikoli več!". Z Majo Sevljak sta dve leti vodila prireditve v litijski občini. Po vrnitvi od vojakov gaje že čakalo delo na trboveljskem radiu. Pridružil se je Maji pri Litijskem okencu. Postala sta uigran voditeljski par in začela voditi še nedeljske popoldneve. Znala staprekoračiti čas, ki sta gaimela na voljo, ker sta imela toliko povedati.
Nov izziv je bilo delo na lokalni litijski televiziji ATV signal. Tisti pregovor, da se zarečenega kruha poje največ, velja tudi zanj. Ob ustanavljanju RPL so iskali voditeljski par, moškega in žensko. Z Majo sta bila sprejeta, čakata, da bo program stekel. Tretji preskus na TVS je opravil letošnjo pomlad. Med 220 prijavljenimi sojih na avdiciji izbrali osem, delo pa ponudili trem, med njimi Gorazdu. Najprej bo delal v oddaji Nedeljskih 60, ki spreminja svoj koncept. Njegova želja pa je postati TV napovedovalec in dobiti delo na slovenski televiziji.
Joža Konjar
-	‘ ZOPET NOVI
M	
MOTINBOr	


B
FrSiTrei tGdn3
Na Kredarici že kraljuje sneg. Kdaj ga bo prineslo
v Zasavje?	m
Foto: Urška Izlakar ■
Mobiliziranci so zborovali
Trbovlje-V četrtek. 28. oktobra so se zbrali v Delavskem domu na letni konferenci člani Društva mobilizirancev v nemško vojsko v letih 1941 -1945 iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Konferenca je bila zelo dobro obiskana, saj društvo šteje na zasavskem območju blizu 400 članov, konference pa se je udeležilo več kot polovica. Predavalnica je bila pretesna, zato je uprava doma dala na voljo gledališko dvorano. Vodila stajo predsednik območnega odbora za Zasavje Ivan Urbajs in Rudi Šerona. član tega odbora. Namesto zadržanega predsednika Društva mobilizirancev iz Celja Rudija Markoviča se je konference udeležil član osrednjega odbora Puklavec. Puklavec je po uvodnih poročili Urbajsa in Šerone povedal, kaj vse so preko Društva mobilizirancev storili v korist še živečih okoli 16.000 mobilizirancev (na območju celjskega društva 13.000).
Dolga leta so veljali mobiliziranci v nemško vojsko za okupaterjeve sodelavce, kar seveda še zdaleč ni bilo res. Nihče od teh ni šel v nemško vojsko prostovoljno, vsi so bili mobilizirani potem, ko je bil del Slovenije (Štajerska, Gorenjska, Koroška) po okupaciji priključen tretjemu rajhu. To pojmovanje seje odražalo na številnih področjih, bodisi pri delovni dobi, zdravstvenem varstvu (posebno pri
invalidih) in drugih področjih. V zadnjem času se zadeve okoli povračila oz. izplačila odškodnine, priznanja delovne dobe, invalidnin, zdravniškega zdravljenjaitd. premikajo na bolje. Slovenska vlada je predlaganim rešitvam, ki jih je predložilo Društvo, naklonjena, enako tudi resorni odbor, kije sprejel vseh štirinajst točk, ki določajo kaj in kdo naj nadalje rešuje več desetletij zadržane probleme.
Reševanje problemov še najbolj zadržujejo na ministrstvu za delo, družino in socialno delo, ker predlaganim rešitvam niso naklonjeni, je še menil Puklovec. Slovenska vladaje vendarle sklenila (to mora potrditi še državni zbor), da mobiliziranci niso kolaboracionisti pač pa žrtve vojne. S tem je povezano nadaljne reševanje odprtih vprašanj preko raznih zakonov - npr. zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in drugih predpisov. Po mnenju poročevalca lahko pričakujemo, da bo tudi državni zbor na eni naslednjih sej v celoti sprejel predlagane	rešitve
mobilizirancev v nemško vojsko.
Navzoče je pozdravil tudi predsednik zbora tega društva in pozval vse navzoče, da društvo in njegova prizadevanja podpro, saj mobiliziranci niso več izobčenci, pač pa enakopravni člani države. Tako Urbajskot Šerona sta pozvala vse mobilizirance, ki se doslej še niso vključili v društvo, da to naknadno store.
Tine Lenarčič
I
Končno - nova
frekvenca
llllillll
Mi smo pa od tam doma, =v,z= regionalno radijske
postaje Radio Trbovlje, se je v soboto, 30. oktobra zaslišal ob osmih zjutraj na frekvenci 98,1 megaherza S lem so radijski kolegi uresničili dolgoletno željo . Oddajali na svoji frekven- ". oddajali eeledr.ovn program. Odslej namreč r.adio Trbovlje oddaja od 6.
ki je že pred leti preskočil ozke zasavske okvire in s svojim programom zmzal planine, ki nas ločijo do Slovenije, je izjemen podvig za majhen kolektiv.
Kolegom novinarjem, vodstvu, tehničnemu osebju in ostalim delavcem ter soustvarjalcem RadiaTrbovije želimo ob izjemnem delovnem podvigu veliko
novinarske prodornosti, iskrivosti, glasbene žlahtnosti
.1 o	11 ič n
ter prijetnega kramljanja s poslušalci. Tem pa seveda dober sprejem in obilo užitkov ob celodnevnem oddajanju njihovega in našega radia.
Opozicija prevzema pobudo
Trbovlje - Na sredinem zboru opozicijskih strank (SKD, SDSS. SLS, Narodni demokrati in Zeleni) v restavraciji hotela Rudar se je zbralo preko sto ljudi. Gost večerajebil predsednik SDSS in obrambni minister Janez Janša. V precej dolgem uvodnem govoru seje Janša dotaknil (sicer zelo previdno) vseh pomembnejših aktualnih tem in problemov, s katerimi se srečuje slovenska politika in predvsem opozicijske stranke. Prisotni so se s svoj imi vprašanji osredotočili predvsem na gospodarske in manj na politične zadeve. Predsednik SDSS Janez Janša pa v svojih odgovorih ni povedal veliko, oziroma sploh nič novega. Sicer j e bil tudi namen tega srečanja opozicijskih strank nekaj povsem drugega. Po uradnem delu srečanja so se opozicijski poslanci trboveljske skupščine skupaj z gostom posvetili reševanju nekaterih vprašanj občinskeopozicije. Tako so preučevali možnosti sodelovanja in mogoče celo tvorjenja (očitno precej radikalne) koalicije. Takšna koalicija naj bi pripomogla k večji učinkovitosti trboveljskega parlamenta.
J.N.
Foto: Danijel Amon

V hladnih mesecih nas slabo vreme in onesnažen zrak pogosto preženeta v zaprte prostore. Mraz nam tam res ne more do živega, notranji zrak pa je pogosto ravno tako škodljiv kot zunanji.
Zrak v bivalnih prostorih bi se moral pogosto menjati. Ker pozimi ne želimo izgubljati dragocene toplote in spuščati v prostor onesnaženega zunanjega zraka, navadno zračimo premalo. V zaprtih prostorih se tako kopiči množica škodljivih kemičnih snovi. Te izhajajo iz barv, lakov, lepil, dezinfekcijskih sredstev, vezanih plošč, čistil, cigaret, sredstev za zaščito lesa, odstranjevalcev laka, sredstev proti rji,...Škodljive snovi lahko hlapijo leta in nam povzročajo glavobole, vrtoglavice, slabosti, alergije, okvarejeter in ledvic, raka, ipd. S preprog, pohištvenega blaga in zaves se pri uporabi lomijo mikroskopska vlakna, ki nam dražijo dihalne poti in povzročajo alergije.
Mnogo kemično aktivnih snovi je vezanih na drobne trdne delce, ki lebdijo v zraku in jih vdihavamo. Z njihovo odstranitvijo lahko znatno izboljšamo kvaliteto zraka v prostoru. Tudi pri nas so že naprodaj sobni čistilci zraka. Ti na osnovi elektrostatike čistijo zrak lebdečih delcev, prahu, cigaretnega dima, peloda, spor, pršic, virusov, bakterij,...
Zrak v centralno ogrevanih stanovanjih je pogosto presuh, vlažilne posode premalo učinkovite, sledi draženje sapnika in nahod. Idealni vlažilci zraka v stanovanju so rastline, ki kar 98 odstotkov vsrkane vode sprostijo v ozračje. Obenem porabljajo človeku odvečni ogljikov dioksid in nam vračajo potrebni kisik. Rastline kot magnet privlačijo prašne delce, nekatere izmed njih pa celo uničujejo škodljive kemične snovi iz zraka. Tako ftlodendron razgrajuje strupene ogljikovodike, zmajcvec uničuje trikloretilen in zelena lilija predela rakotvoren formaldehid (dezinfekcijska sredstva, lepila, vezane plošče). Bršljanje znan uničevalec kancerogenega benzola. ki ga najdemo v bencinu, uporabljajo pa ga še pri proizvodnji umetnih smol in lakov. Med aktivne rastline sodijo tudi sobna praprot, fikus, azaleja, aralija, sobna lipa in hibiskus.
Pripravila: Natalija Vidergar Gorjup
Čisli pralni
V večini pralnih praškov so fosfati, kemične sestavine, ki vsebujejo fosfor. Imajo razne stranske učinke - izlivanje fosfatov v tekoče vode povzroča eksplozijo alg, le te se razrastejo čez vsako mero; ko odmirajo, porabijo bakterije, ki jih razkrajajo - to je proces, ki zahteva velikanske količine kisika, posledica tega je umiranje rek in jezer.
Morda uporabljate pralni prašek z visokim odstotkom fosfatov, ne da bi se tega zavedali. Na stranici je navedena količina fosfoija "v obliki fosfatov”. Vendar to še ni vsebnost fosfatov. Pravo količino dobite, če odstotke fosforja pomnožite s 3, npr. 8% fosforja pomeni 24 % fosfatov.
Kaj lahko naredimo? Uporabljajte manj pralnega praška, saj ponavadi priporočajo proizvajalci več pralnega praška, kot je potrebno. Uporabljajte pralne praške z nizkim odstotkom fosfoija ali brez fosfatov. Tekoča pralna sredstva ne vsebujejo fosfatov. Lahko pa uporabljate tudi nadomestila. V mehki vodi ima milni prašek enak učinek kot pralni prašek. V trdi vodi pa lahko poskusite s kombinacijo milnega praška in sode.
Pripravil: A.M.
Za lepše mesto
Turistično društvo Trbovlje seje domala vse leto ubadalo z vsakovrstnimi težavami. Niso imeli denarja za znamke, telefon, elektriko in za kritje drugih najnujnejših stroškov. V tem pogledu se je s sprejetjem občinskega proračuna premaknilo na bolje. Program dela društva za letošnje leto bo možno izvesti do konca leta v nekoliko okrnjeni obliki.
Kljub temu društvo ni miroval^. Skupno s Hortikulturnim društvom bodo konec novenfibra razglasili rezultate dvakratnega ocenjevanja najti&fe in najlepše urejenih hiš, njihove okolice, ocvet|ičenje: Jjalkonov in oken pa tudi rezultate ocenjevanja takpimeiJSvanih "črnih" točk v mestu.
■ Ob tej priliki bodo podelili eno pekočc\koprivo, pet pohval in eno zlato vrtnico. Letošnja podelitev bo potekala v prostorih doma Svobpde II. Ob tej priliki bodo predvajali navzočim enourni barvni film; ki so ga|posneli v preteklih mesecih na celotnem območju Trbovci) m ima ime Lepote Trbovelj. Kaseto bo mogoče kasneje tudtjkupiti. Pri snemanju so sodelovali člani Turističnega in Hortikulturnega društva ter snemalci TV Trbovlje Kanala lft| Tudi v Trbovljah je mogoče videti kaj lepega in prijetnč^t.
In prav zato, ker delavci Turističnega društva Trbovlje že nekaj let (tudi z. akcijo ocenjevanja najlepše urejenih hiš in
** *•* ,u4‘ T “ “!lužiio
a
Hrastnik: odvisni od velikih
Hrastniška občina se razprostira na 58 kvadratnih kilometrih. V njej biva nekaj manj kot 11.000 prebivalcev, poseljenih v desetih krajevnih skupnostih. 0 tem, kako se nameravajo organizirati po novem, smo vprašali predsednika občinske skupščine Leopolda Grošlja. Obisk smo izkoristili tudi za vprašanje o zasavski organiziranosti, saj trenutno opravlja funkcijo predsednika Skupnosti revirskih občin.
Pred sprejetjem zakona
"Tudi v Hrastniku smo se skušali vključiti v tako zahteven projekt kot je lokalna samouprava. Osebno sem nekoliko razočaran, saj sem na področju sprejemanja nove zakonodaje pričakoval večstrankarske usklajenosti. Bili smo priča, da so v državnem zboru kljub prej izvedeni koordinaciji stranke imele vsaka svoj pogled. Pričakoval sem tudi, da bodo tako pomembni teksti že do septembra pripravljeni vsaj do faze, da bi v občini in krajevnih skupnostih lahko pričeli z ustrezno razpravo. Sedaj žal ugotavljamo, da je s tem materialom kakršnakoli javna razprava, okrogla miza ali pa drug način medsebojnega informiranja brezpredmeten.
Na septembrski seji občinske skupščine je bilo sklenjeno, naj pripravimo pisno informacijo o novi zakonodaji s področja lokalne samouprave, lokalnih volitev, uprave in upravnih okrajev, kar smo delegatom in političnim strankam ter KS že posredovali. Namen te informacije je bil sprožiti razprave. Ustrezne aktivnosti pa bi vodili takoj po sprejetju zakonodaje v tisti fazi, ko nanjo ni več množičnih pripomb, ko je v tako imenovanem drugem branju v državnem zboru. Na razgovoru pri predsedniku Državnega sveta smo bili seznanjeni, da Državni zbor pri pripravi zakona ni upošteval stališč sveta, ki pa so bližja stališčem občin. Potrebni so še drugi zakoni, dabo delovanje občin speljano. O vsem tem smo obvestili predstavnike KS in političnih strank, sestali pa smo se tudi z namenom, da nas seznanijo o razmišljanju v krajevnih skupnostih inpolitičnih strankah. Sklenjeno je bilo, naj se oblikujejo skupni interesi in pogledi na delovanje bodoče lokalne samouprave. KS Dol je bila predlagana izvedba ustreznih aktivnosti, skozi katere bi ugotovili, ali obstaja interes za ustanovitev nove občine. Menili smo, daje to edina krajevna skupnost, ki bi lahko, ob izpolnjevanju vseh pogojev seveda, postala nova občina. Glede upravnega okraja smo soglašali s stališčem Sveta revirskih občin, da le-ta morabiti v zasavski regiji, saj bo to omogočalo kvalitetnejše in hitrejše opravljanje nalog, ki jih okraj ima. Od izvoljenih poslancev v Državnem zboru smo zahtevali, naj storita vse, dabo ustrezna zakonodaja čimprej sprejeta.
Kaj bo KS Dol?
Po utripu, ki v občini vlada, vem, da obstajajo razmišljanja med občani - bolj ali manj resna - o tem, da bi KS Dol postala občina. To je lepo in simpatično naselje, kamor gravitirajo še krajevne skupnosti Mamo, Turje in Kovk. Po prvotnem predlogu zakona, naj občina šteje vsaj 3000 prebivalcev, je osnovni pogoj v tem primeru izpolnjen, seveda pabi se morali o tem vsi v teh štirih KS odločiti z referendumom. Takšna razišljanja je potrebno upoštevati. Treba pa je vendar najprej ugotoviti, ali bo zakonodaja dopuščala pogoje, da bo lahko zagotovljena avtonomnost za ustanovitev občine. Seveda ob določenih pogojih nihče ne sme nikomur te pravice kratiti.
Majhni odvisni od velikih
Pred dobrimi tremi leti je ena od naših strank izvedla v občini anketo z vprašanjem, ali so občani za združitev občin ali za nadaljnjo decentralizacijo. Pretežna večina občanov je bila mnenja, da morajo biti občine še močnejše. Tudi sam sem tega mnenja. Ljubljana postaja mesto, kjer naj se odloča. Težko je priti do nekaterih ministrov in strokovnih služb. Tako ugotavljajo tudi kolegi iz sosednjih občin. Še bolj razbite in razkosane obstoječe občine bodo imele še manj materialne osnove za normalen razvoj in še bolj bodo odvisne od velikih, ki dajejo denar.
Hrastniška občina je bila ena od desetih v republiki, ki so imele status tako imenovanih dopolnjevanih občin. 95 odstotkov proračuna je odrejala država in z vsakim proračunskim letom jebilo teh sredstev manj. Če bodo tako obravnavane tudi nove občine, potem je projekt novih občin nesprejemljiv, potem je bila zakonodaja pripravljena s premajhno količino znanja in časa. Po takšnem principu bodo lahko ugotovljene le državne pristojnosti. Vse, kar država po posameznih ministrstvih ne bi znala razdeliti, pa bi ostalo v lokalni samoupravi. Tak pristop ne more prispevati k boljšemu načinu delovanja občine in občanov, to pa bi imelo hude posledice v celotni infrastrukturi. Razdrobljenost občin ne bo dala boljših rezultatov, pač pa se bodo nezadovoljstvanaposameznihpodročjih in občinah šebolj poglobila.
Brez pokrajine bo Zasavje krajevna skupnost
Okraj v Ljubljani bi bil za Zasavje brez vsakega pomena, zato je upravni okraj v Zasavju nujen. Predvsem pa moramo vedeti, ali bomo izpeljali ustavno določilo glede pokrajin. Vedeti moramo, kje je povezava med lokalno skupnostjo in državo. Če v zasavskem prostoru ne bo pokrajine, za nas to seveda ni sprejemljivo, potem tudi občine nimajo več nobenega pomena in vse skupaj bodo ostale le krajevne skupnosti. Okraj je državna institucija, ki je potrebna. Interese, ki se bodo oblikovali v okviru lokalne samouprave, pabo potrebno navzgor prenašati neposredno, to je naloga pokrajine. Država je država, vedno ostaja birokratska, pa naj nam bo to všeč ali ne. Meni ni, je zaključil hrastniški župan Leopold Grošelj.
Ivana Laharnar, foto: Branko Klančar

Beguna v pod t n iških domovih
Se bodo 15. februarja izselili?
V prvih novembrskih dneh pričakujejo v slovenskih podjetjih in ustanovah, ki so lastniki počitniških domov v Pineti pri Novigradu pogodbe, s katerimi naj bi dokončno uredili vse podrobnosti v zvezi z begunci. Kot je znano, je sredi oktobra hrvaška vojska zavzela domove in jih nastanila z begunci iz Bosne in Hercegovine, ne da bi se pred tem pogovorila z lastniki počitniških domov. Samovoljnemu dejanju je sledila vrsta protestov lastnikov domov in naše oblasti, vse skupaj pa je zaleglo toliko kot Blažev žegen.
Kaj se je zgodilo doslej
Na zadnjem sestanku, kije med predstavniki Slovenije in Hrvatskc potekal v Ljubljani, je hrvaška stran obljubila, da bodo begunce izselili iz doma paraplegikov in iz vseh tistih domov, katerih lastniki se z nastanitvijo nesrečnikov z vojnih področij ne bodo strinjali. Dejali so, da jih bodo nastanili pod šotore, v katerih naj bi
dovolijo opravljati dejavnosti. In v takšnem primeru bi se lahko počitnicam v Pineti odpovedali za vselej.
Hrastniška počitniška skupnost je na Hrvaškem nameravala ustanoviti mešano podjetje, ki bi upravljalo s počitniškimi zmogljivostmi v korist tistih, ki sojih s svojim odrekanjem zgradili, torej delavcev Sijaja, TKI. Rudnika. KOP-a... Pristojni organi na drugi
strani meje so prvo prijavo zavrnili kot nepopolno, odgovorna drugo, dopolnjeno vlogo pa v Hrastniku pričakujejo že odjunija lani. Ta podatek je dovolj zgovoren!
Nepreverjene informacije in namigovanja
Po pogovorih slovenskega zunanjega ministra Peterleta s hrvaškim kolegom Graničem na Bizeljskem so Istrani, ki prav tako nasprotujejo naseljevanju beguncev v svoje okolje (za to imajo svoje razloge), slovensko stran označili kot neverjetno naivno in veliko preveč popustljivo. O problemu beguncev v Pinetijemendahrvaška vlada imela pripravljen tudi drugačen scenarij, ki bi ga uresničila, če bi se pogovori s Slovenci zasukali drugače. Pogajalci pa menda pritiska sosedov, ki, roko na srce, res niso v zavidanja vrednem položaju, niso zdržali. In ker so Pineti namenili precej manj časa kot drugim nerešenim problemom dveh držav, je vse skupaj zaenkrat še vedno nedorečeno.
In kaj se bo zgodilo
Takoj, ko bo v Hrastnik prišla pogodba, ki bo urejala nastanitev beguncev v počitniških domovih v Pineti, se bodo sestali predstavniki lastnikov in določila skrbno preverili. Bržkone bodo begunci čez zimo v Marlesovih hišicah ostali. Konec koncev bi bilo nečloveško, če bi jih na pragu zime iz sicer neprimernih zgradb preselili v še manj primerne šotore. Težko pa bi našli lastnika, ki ne bo vztrajal pri dogovorjenem in ne bi zahteval, da se begunci 15. februarja preselijo drugam.
Stane Šterbucl Foto: Branko Klančar
preži veli zimo. Svojevrsten pritisk na slovenske lastnike, v zimskem času resda praznih zgradb, je učinkoval. Prvi so se z začasno nastanitvijo beguncev strinjali Jeseničani, kasneje so počasi popustili tudi drugi in obveljal je hrvaški predlog, ki pa bržkone skriva še prenekatero zanko.
Hrastniška počitniška skupnost hrvaškim argumentom ni nasedla, nenazadnje tudi zato, ker so bližnji hoteli prav tako prazni in bi hrvaška oblast svoje človekoljubje lahko dokazovala tudi z nastanitvijo beguncev v hrvaških zgradbah. Zdi pa se, da bodo pod hrvaškimi argumenti, bolje rečeno pritiski, morali popustiti tudi v Hrastniku. Odločni "ne" ima namreč lahko dolgotrajne posledice.
Kaj se lahko zgodi
V prvi vrsti je treba vedeti, da je hrvaška oblast tista, ki na svojem ozemlj u določa pravila igre. Glede na to, da v Sloveniji običajno ne naletijo na potrebne ukrepe, lahko predpiše tudi to, da tistemu, ki beguncem ni pomagal, ne
Predilnica zahteva garancijo

Predilnica Litija ima svoje največje Ministrstva za zunanje zadeve, oni ne,
r.sz™ s„,udlvMu,,nmedo6iav""imi*
S 3	Z M na	"'L,,,.n, direktor Predilnice Litija
Krku in » Punatu. Po strokovni oceni Franci Lesjakindirektoric,kadrovskega izvedencev je vrednost objektov v Pineti	sektorja Manja Tesla sta povedala, da
47 milijonov SIT. Tolikšen znesek so tudi obsojajo zasedbo slovenskih vnesli v program lastninskega preobliko-	počitniškiih domov. Razumejo pa tudi
yanja podjetij, saj so odločeni, da tudi v stisko beguncev in jih ne mislijo
prihodnje =he40de,=,tujev ~z^ počitniških HJJJc. J.
nerazjasnjenih razmer v sosednji državi države, ki naj bi bila zaščitnica slovenske v zadnjih dveh letih vdomoveniso vlagali,	lastninev sosednji Hrvaški pa pričakujejo
opravljali so le nujna vzdrževalna dela. garancijo za svojo lastnino. Garancija Trenutno tudi šemi n. vode. kej.ev noj bo teko. da ho tudi vnovči],»a. če jih Pinoti dogaja. Uradnega obvestila o	bodo zaprosili za dovoljenje za
zasedbi niso prejeli, čeprav mislijo, da	namestitev beguncev v njihove
begunci že naseljeni. Nekatera	počitniške domove, ga bodo dali, vendar
podjetja so dobila posebna obvestila od le pod pogoji garancij naše države.
Joža Konjar

Diabetiki v Rogaški Slatini
Zasavje - Pretekli petek so člani vseh treh zasavskih Društev sladkornih bolnikov obiskala Rogaško Slatino. Tam so si ogledali Srednjo steklarsko šolo in zdraviliški kompleks, kjer so seveda poskusili mineralno vodo. Skoraj petdeset obiskovalcevjepozdra-vil dr. Jurij Fiirst in poleg tega, daje govoril o pomembnosti količine, časa in vrste vode za diabetika, je spregovoril tudi o vzgoji pitja vode Donat Mg, o možnostih zdravljenja vseh vrst sladkornih bolezni in nudenju vrhunskih zdravniških pregledov, ki v splošnih ambulantah niso na voljo.
Na presenečenje diabetikov je tisti dan zdravilišče obiskal tudi predsednik Zveze sladkornih bolnikov Slovenije Štefan Tem-lin. Njegovo prisotnost so izkoristili za krajši razgovor in obdelavo pravkar izdanega slovenskega kataloga S mernice za oblikovanje nacionalnega programa za sladkorno bolezen. Ker so se zasavskemu društvu letos pridružili tudi litijski diabetiki, je zadnja evidenčna števila obolelih okoli 4000. Kot je povedal Rudi Janežič, koordinator zasavske diabetične zveze, je bil to prvi organiziran izlet zasavskih diabetikov v letošnjem letu in dodal, da je glede na ekonomsko krizo prihodnost tovrstnih bolnikov strah zbujajoča. Društvo si prizadeva za uveljavitev davčnih olajšav in nekaterih bonitet. Prav tako upajo, da se bodo lahko bolj povezali z ministrstvom za zdravstvo, da bi tudi diabetiki lahko živeli človeka dostojno življenje. Znano je, da so zasavska zemlja, zrak in voda močno načeti in
VARČEVANJE Z ENERGIJO
Veliko toplote nam uhaja tudi skozi neizolirane tlake proti kleti ali proti tlem, če zgradba ni podkletena, ali če izkoriščamo kletne prostore kot bivalne prostore.
V	podkleteni hiši Izolacijo pritrdimo na strop kleti. Nanj pritrdimo npr. plošče iz iz trde pene ali iz mineralne volne.
V	nepodkleteni hiši je izdelava toplotne izolacije precej draga zadeva. Ko se odstrani stara talna obloga, se na podlago položi izolacija, ki prenese vlago. Vedno moramo paziti na razliko v višini novega tlaka.
Kletneprostore, kijih obcastno ogrevamo (npr. prostore za hobi) izoliramo z notranje strani.
Pripravil: Boris Oberžan
onemogočajo zdravo prehrano. Omenjen izlet pa kaže, da so diabetiki dobro povezani, tudi število včlanjenih v društvo narašča, saj društvo omogoča kar nekaj ugodnosti.
Petra Radovič
Dohodnina
Izlake - V KS Izlake plačujejo 2. krajevni samoprispevek, katerega večji del sredstev je namenjen sofinanciranju lokalnih in krajevnih cest. Ker s samoprispevkom ne zberejo dovolj denarjam za vse potrebe, so krajani prisiljeni dodatno združevati sredstva v okviru KS. Glede na to, da prispevajo velik del sredstev po tej poti,jeobčinski delegat MatjažŠvagan posredoval pobudo Ministrstvu za finance republike Slovenije za dopolnitev zakona o dohodnini.
Ministrstvo je posredovalo odgovor, s katerim krajane seznanja z zakonom o dohod nin i, po katerem se osnova za dohodnino zmanjša za plačane zneske samoprispevka v celoti (tč. 14). Lastna udeležba za sredstva vložena v izgradnjo oz. izboljšavo objektov komunalne infrastukture ali za izvedbo priključkov obstoječih objektov na javno kanalizacijo pa se lahko uveljavljajo kot olajšava za znesek sredstev vloženih v varstvo okolja (tč. 7). Seveda je v tem primeru zmanjšanje osnove za dohodnino omejeno, saj je lahko skupno znižanje od 1.-13. točke le 10%. Ministrstvo meni, da bi uveljavitev predloga pomenila bistveno povečanje olajšave, saj bi v tem primem morali upoštevati celoten znesek lastnih sredstev davčnih zavezancev, s čimerbi se pojavil tudi problem realnega prikazovanja vlaganja lastnih sredstev.
KS Izlake se ne strinja s takšno obrazložitvijo, saj meni, da je kot pravna oseba lahko pristojna in odgovorna za izdajanje ustreznih dokazil in potrdil o dodatno vplačanem denarnem prispevku za izgradnjo skupne cestno - komunalne infrastukture v določenem kraju za določeno koledarsko leto. Hkrati s tem opozarjajo na neenak položaj krajanov v in izven centra, saj so slednji prisiljeni k individualnemu delu za zagotovitev normalne infrastukture. Olajšava posameznika za vplačam* prispevke pa vsekakor ni primerljiva z oplemeniteno vrednostjo, ki jo ima v končni fazi nova sodobna cestna povezava. Glede na to so ministrstvo pozvali na ponovno in tehtno preučitev predloga o zmanjšanju osnove za dohodnino.
M.K.
Nova ambulanta
Izlake - V prihodnjem tednu bo začela z obratovanjem otroška zobozdravstvena ambulanta v prostorih vrtca Kekec na Izlakah. Namenjena bo izlaškim predšolskim in šolskim otrokom. Slednji so bili v minulih desetih mesecih prikrajšani za preventivno zobozdravstvo, saj jim je bila otroška zobna ambulanta v domu ostarelih odvzeta s prehodom na privatno zobno ambulanto za odrasle. Na pobudo otroške zobozdravnice dr. Bruso ve, ki bo vodila ambulanto in finančne podpore KS Izlake in Zdravstvenega doma Zagorje, so projekt dokončali v zelo kratkem času v veliko zadovoljstvo otrok, ki jim poslej ne bo več treba obiskovati zobozdravnika v Zagorju.
M.K.
Upoko jenci z nižjimi zneski pokojnin so že ob uvedbi dohodnine terjali, naj jim bo prizanešeno s temi vrstami dajatev, ker so svoje v svojih delovnih letih že dali. Kot je znano, ta njihova zahteva ni bila izpolnjena in nemara kar lahko rečemo, da nikoli ne bo.
Pač: v dopolnjenem zakonu o dohodnini črno na belem stoji, naj po novem (morda je bilo to v parlamentu te dni že sprejeto) upokojenci, ki med letom ne plačujejo akontacij dohodnin, ne bodo niti napisali napoved o dohodnini. Če smo še natančnejši: upokojencem, ki letos na odrezku pokojnine nimajo šifre 57, pa tudi ustreznega zneska ne, napovedi o dohodnini nebo treba niti oddati upravam za javne prihodke. Po naših ocenah je takih upokojencev v Zasavju nekaj manj kot polovica od skupnega števila nekaj nad 6.200. To je rezultat nenehnih
prizadevanj strank in društev upokojencev, da nižjih pokojnin ne bi dodatno obremenjevali s te vrste dajatvami oziroma upokojencem sploh odvzeli skrb za sestavljanje in oddajanje davčnih napovedi.
Žal pa nikoli nista dobri dve plati ene medalje. Priče smo predlogu o podaljšanju veljavnosti intervencionizma pri usklajevanju pokojnin. Letošnje interventno usklajevanje pokojnin z rastjo plač, kije razveljavilo poračune pokojnin, predvidene v sistemskem pokojninskem zakonu, ostaja v veljavi še vsaj prvega pol leta 1994. V obrazložitvi tega predloga j e vlada dejala, da sedanje izredne potrebe države še ne omogočajo realne rasti pokojnin. Z drugo besedo to pomeni, da bodo pokojnine prihodnje leto realno padale.
Milan Vidic
m®*:
V zadnjih dneh oktobra so bila zaključena adaptacijsa dela na stanovanjskem objektu Ivana Starine v zaselku Župa nad Trbovljami. Ob zaključku humane akcije za izboljšanje bivalnega okolja težko ranjenega pripadnika Teritorialne obrambe Slovenije Ivana Starine, je bilo v sredo, 27. oktobra, na njegovem domu krajša otvoritvena slovesnost, na kateri je zbranim spregovoril obrambni minister Janez Janša.
Ivan Starina je bil kot pripadnik voda Teritorialne obrambe Krajevne skupnosti Dobovec v vojni za Slovenijo hudo ranjen. Bilo je 28. junija 1991 ob prvem napadu jugoslovanske armade na RTV oddajnik Kum. Ob silovitem letalskem napadu je bilo ranjenih osem pripadnikov TO. Med njimi najhuje Ivan, ki je ostal zaradi usodnega zadetka v glavo stoodstotni invalid. Kljub intenzivni zdravniški intervenciji ter nadaljnim postopkom zdravljenjagaje vojna
nujna. Hiša je sedaj urejena tako, da je prirejena negi bolnika.
V slabih treh mesecih so vsi, ki so sodelovali pri urejanju hišenažupi, napravili ogromno. Hiša je grajena iz kamna, bila je brez sanitarij in vode. V humani akciji so napeljali vodo, uredili ogrevanje, povsem obnovili notranje prostore (novi tlaki, okna tlaitn.), opremili so kuhinjo in uredili prirejeno kopalnico za nego bolnika. Gradbena dela, ki so se pričela 16. avgusta letos, je vodil
za Slovenijo prikovala na invalidski voziček. Ivan je v negi na svojem domu, kjer ga oskrbuje mati: Na pobudo Oddelka za obrambo Občine Trbovlje je stekla humana akcija za izboljšanje njegovega bivalnega okolja. Adaptacija stanovanjske hiše je bila
gradbeni odbor v tesni povezaviz Oddelkom za obrambo Občine Trbovlje ter Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije. Pri akciji je sodeloval tudi 87. štab TO Trbovlje, pomagala so različna zasavska podjetja in obrtniki, precejšnjo
razumevanje je bilo tudi izven Zasavja. Ob izdatni materialni pomoči je bilo tudi precej dela, ki so ga udarniško opravili krajani, znanci, prijatelji in člani dobovških društev. Končna vrednost opravljenega dela je okrog 7milijonovtolarjev. Ministrstvo za obrambo je prispevalo 2,1 milijon tolarjev, ostalo so prispevali drugi donatorji (največ TE Trbovlje).
Vsem sodelujočim so na Oddelku za Teritorialno obrambo Občine Trbovlje pripravili pismene zahvale. V imenu Relika in vseh kumlanskih društev so na otvoritvi Ivanovi mami podelili likovno upodobljeno novo urejeno domačijo z željo, da visi v Ivanovi sobi. Na Župi je bilo tisti dan lepo. Čeprav je tudi res, kar je dejala Ivanova mama. "Rajši bi imela zdravega sina, pa staro hišo." Pa vendar so tako vsaj malo olajšali življenje obema. Zdravja se, na žalost, ne da kupiti.
Tekst in foto: Danijel Amon
C. zmage 37, ZAGORJE telefon: 61 468
ZASTAVA, FIAT, RENAULT, LADA, ŠKODA, WV.
- amortizerji MONROE za skoraj vse vrste avtomobilov, svečka NGK (Japonska) OLJNI ČISTILCI, ZRAČNI ČISTILCI, IZPUŠNI LONCI In CEVI, ORT. ZA POPRAVILO UPUNJAČEV, ZAVORNE OBLOGE, OLJA, PREVLEKE ZA SEDEŽE,
DODATNA OPREMA, ORODJE.
POPRAVILO: PVC ODBOJAČEV, ARMATUR, HLADILNIKOV IN ŽAROMETOV.
POPUSTI ZA OBRTNIKE IN STALNE KUPCE ZA NAROČENI MATERIAL KRATKI DOBAVNI ROM.
NA "ČUDEŽE" JE TREBA POČAKATI TEDEN DNI.
TRBOVLJE
V2S"ST
_ od Šestih zjutraj do .„
od 30. Oktobra dalje

r
m
-n

Nevaren zasuk
Socialne razmere se tudi v Zasavju slabšajo. Vse več zaposlenih namesto plač prejema bone, s katerim je mogoče v določnih trgovinah kupovati živila; tam, kjer sicer prejemajo plače v gotovini pa so zamude vsakdanji pojav. Nelikvidnost podjetij in zasebnikov je tako žgoča, da se računi poravnavajo šele po treh mesecih ali sploh ne.
V takih pogojih ne presenečajo ugotovitve o kar precejšnjem osipu varčevanja ali po domače rečeno, zmanjšanju hranilnih vlog in na drugi strani znatno večjem povpraševanju po vseh vrstah kreditov, zlasti v gotovini za najrazličnejše namene. V Ljubljanski banki, banki Zasavje Trbovlje so letos najmanj podvojili 'višino kreditiranja občanov, ker so po drugi plati vse do junija zaznamovali rast hranilnih vlog, tolarskih in deviznih. Po končanem prvem polletju tolarske hranilne vloge naglo upadajo, kar je po eni strani znamenje, da so ljudje v tem času morali
razpoloilji ve dohodke porabiti za ozimnico, nakupe učbenikov in topla oblačila šoloobveznih otrok, pa tudi kurjavo...
Vseeno se zdi, da gre pri vsem tudi za trmasto vztrajanje kar lepega števila ljudi, ki pozabljajo, da so se časi spremenili. In si vsega, kar bi radi, enostavno ne bodo mogli več kupiti, ker so se dohodki zmanjšali, ponekod celo prepolovili. To je res kruto spoznanje. Ampak tako je in ne upoštevati tega bi bilo zatiskanje oči pred kruto stvarnostjo. Vse več jih je, ko nekega lepega dne ugotovijo, da so napisali preveč čekov, si nakopali preveč kreditov ali prevečkrat pokazali plačilne kartice, ne da bi natančno izračunali, da so prešli meje, preko katerih ne more nihče, še najmanj skrben gospodar. In ker se približujemo najbolj nevarnemu času za prekomerno zapravljanje, kar november in zlasti december sta, ne bo napačno vzeti svinčnik v roke in natančno izračunati, do kam se lahko zadolžimo...
M. V.
Vesti
Trbovlje - Pretekli teden sta IS občine Trbovlje in GZS - Območna zbornica Trbovlje pripravila strokovno predavanj e o gospodarskih združbah. Potekalo je v predavalnici DD Trbovlje.
T.L.
Dol pri Hrastniku - Pretekli petek so na Dolu pri Hrastniku na Ulici borcev NOB (stolpiči) odprli poslovalnico Zasavskih lekarn. Dolani so tako dobili lepo urejeno in sodobno opremljeno lekarno, ki jo je takšen kraj resnično potreboval. Doslej so morali namreč po obisku zdravnika v ambulanti na Dolu po zdravila v Hrastnik, kar je bilo predvsem starejšim bolnikom v nadlego. V novi lekarni bodo lahko kupili običajna zdravila in druge zdravstvene pripomočke.
M.P.
Zagorje - V teh dneh bo dokončan veliki projekt - teniška dvorana TENZAS nad Zagorjem. Kupola pokriva dve teniški igrišči z vsemi sanitarnimi in higienskimi prostori. Teniška podlaga je moderna, umetna masa, igranje na njej je podobno igranju na peščenih igriščih. Igralci tenisa so za celo zimsko sezono že zakupili igrišče.
M.K.
Trbovlje - Sredi oktobra je Gorenje servis iz Trbovelj odprlo nove poslovne prostore. Uredili sojih v kletnih prostorih na Rudarski cesti 2a (elektrarniška stolpnica). Vhod v trgovino in servisne prostore je z dvoriščne strani.
T.L
Trbovlje - Konec oktobra je začela poslovati cvetličarna in svečarstvo Štefi Lenarčič iz Zagorja v na novo zgrajenih prostorih ob trboveljskem pokopališču. Iz dosedanje prodajalne v kontejneij u so se preselili v zidano, arhitektonsko zelo zanimivo okroglo stebričasto zgradbo. Poleg cvetličarne je zasebni gostinec zgradil novo gostišče, imenovano bistro Roža.
T.L.
Trbovlje - Domnevali smo, daje najemnik Doma pod Javorjem na letnem dopustu le začasno, kolje pisalo na vratih doma. Vendar seje izkazalo, da seje Iztok Pavelšck odločil, da prekine najemno razmerje. Lastnik doma Agrohit Trbovlje tako znova išče novega najemn ika.
T.L
Izlake - Dolga leta je bil Učakarjev mlin na Izlakah pod spomeniškim varstvom, saj je predstavljal edinstveno arhitekturo 19. stoletja. Svojemu namenu je služil vse do leta 1956, ko je bil v Medijskih toplicah zgrajen bazen. Takrat so podrli jez, kjer seje nabirala voda za pogon mlinskih koles. Rudnik je sicer lastnikom, družini Brečko, napeljal elektriko. Vendar je bilo pšenice za mletje vse manj. Vse do letošnjega poletja je sameval in propadal. Tudi spomeniško varstvo se mu je odreklo in lastniki so ga podrli. Na njegovem mestu nastaja kmečka gostilna v njegovem slogu. Z rnahnjimi okni, pritlična in, vsaj na prvi pogled, lična. Na mestu starega mlina le nastaja nekaj, kar bo spominjalo nanj. Nova gostilna bo dokončana konec naslednjega leta.
M.K.
ateste
POGLED i
parketa ■
■
BORZA V NOVIH	■
PROSTORIH	:
Novica ni več popolnoma sveža in nova, a vendar je kljub vsemu vredna pozornosti: ■ Ljubljanska borza uspešno posluje v novih prostorih. Otvoritev je za nami, vendar se , borzni udeleženci še prilagajajo novim ■ prostorom, parketu, marmorju in velikim steklenim površinam. Priznati moramo, da ■ deluje borza zdaj mnogo bolj * "aristokratsko". Kako bo to vplivalo na ™ trgovanje z vrednostnimi papirji, bomo še i doživeli.	1
Očitno pa novo okolje vpliva zelo e stimulativno na trgovanje z delnicami, saj je ■ prometa z njimi že spet več kot z Jj obveznicami. Izgloda, da seje viharno morje , na področju delnic počasi umirilo in so ■ naj večji premiki ter šoki za nami. Opažamo 1 kar konstanten porast tečajev delnic in , počasi se vrača tudi zaupanje investitorjev a v te vrednostne papirje. Eden od indikatorjev " teh gibanj je delnica Dadas, ki spet pridobiva , pozicije, kijih je imela poleti. Tako je tečaj ■ te delnice v četrtek že porastel na 151.742 “ tolarjev. Delnica Probanke se giblje med a 21.000 in 22.000 tolarji, pa tudi prednostna ■ delnica komercialne banke Triglav se je ustalila pri 43.000 tolarjih.	■
Posebej moramo spet omeniti obe delnici ■ SKB banke, ki sta po portoroškem seminaiju ( porasli na nivo 22.505 tolarjev za pred- ■ nostno in 26.885 tolarjev za redno. Očitno ■ izjave članov vlade in vodilnih v Banki e Slovenije pomenijo tudi za trg vrednostnih i papitjev zelo pomembno informacijo, ki 1 pač reagira nanjo. Prednostna delnica UBK , banke je uspešno prestala ognjeni krst in je i iz nominalne vrednosti 6.000 tolarjev že 1 kar takoj v torek, ko je prvič uradno kotirala, , porasla na 34.809 tolarjev. Vzpenjajoči trend i se je nadaljeval tudi v četrtek, ko ji je cena ■ porasla na 53.211 tolarjev.	a
Obe državni obveznici, RSL 1 in RSL 2 ■ se že bližata nivojema 100 pri "enki" in 98 * pri "dvojki", pa tudi promet z njima je a običajno med 1 in 2 mio DEM. Kapital si ■ torej še vedno izbira varne naložbe, nekaj g pa ga gre tudi v špekulativne naložbe in a tako "primer" obveznice občine Zagorje ni ■ nič posebnega. Povsod po svetu se to dogaja , in tudi naša borza ne more biti popolnoma ■ imuna na takšna dogajanja. Le v nekih * normalnih okvirih morajo biti in seveda e zakonsko opredeljena, sicer bodo na koncu i res najbolj prizadeti tako imenovani mali 1 investitorji.	a
Milan Povirk ■
1.1 j j IJ 11 j j IIIIII11 m M jj IJj j |
mnenja
prostora

Nesklepčnost
Več ali manj je javnosti znano, da se vse pogosteje dogaja, da je občinska Skupščina v Trbovljah nesklepčna. Skupščino sestavljajo trije zbori: zbor združenega dela (ZZD - 29 delagatov), zbor krajevnih skupnosti (ZKS - 15 delegatov) in družbeno -politični zbor (DPZ - 15 delegatov).
V mandatni dobi od leta 1990 je bil ZZD devetkrat nesklepčen, ZKS petkrat in DPZ enkrat. Sklep vseh treh zborov je bil, da sklepajo skupaj na skupni seji, kar je bilo določeno tudi v Statutu občine. To na en i strani omogoča hitrejše in učinkovitejše delo (ni toliko usklajevanja), po drugi pa zaradi problema nesklepčnosti ZZD paralizira delo vseh treh zborov. Kot je videti, je problematičen predvsem ZZD, ki je več ali manj zapuščina prejšnjega sistema. Zaradi preoblikovanja družbene lastnine in sprememb zaposlitev se delegati pogosto menjavajo. Drug vzrok je v tem, da se nekaj delegatov pogosto ne udeležuje sej (5). Ne bi se spuščal v upravičenost ali neupravičenost neudeležbe, saj je ta mnogokrat problematična. V ZKS so ravno tako večkrat odsotni le nekateri delegati (5), ki prav tako povzročajo nesklepčnost sej. Verjetno bi se bilo dobro z njimi osebno pogovoriti o vzrokih njihove pogoste odsotnosti.
Nesklepčnost občinske skupščine ne povzroča samo slabe volje discipliniranih delegatov ampak ovira delo izvršilnih organov občine in zadovoljevanje potreb vseh občanov. Poseben problem predstavljajo naloge, ki jih ima občinska skupščina na področju dela družbenih dejavnosti. Po' dosedanjih predpisih v večini primerov imenuje Skupščina tudi delegate v njihove svete, daje soglasja k imenovanju direktorjev oz. ravnateljev. V mnogih
primerih imenovanja direktorjev oz. soglasja niso dana v rokih, kar povzroča pravno zmedo na področju pravic, ki neposredno vplivajo na uspešnost poslovanja le-teh. Trenutno je odprto vprašanje soglasja za ravnatelja Osnovne šole, imenovanje direktorja knjižnjice, direktorja Gasilskega zavoda in članov Skupščine v Svet gasilskega zavoda.
Komisija za volitve in imenovanja je skoraj v vseh primerih pravočasno opravila postopke in obl ikovala predloge za odločanje. Toda Skupščina, ki je pristojna za odločanje, je nesklepčna, v nekaterih primerih celo nepravočasno sklicana. Za večino kadrovskih zadev so zakonsko določeni roki. Tako bi se lahko nekateri delegati zavedali, da s svojo neudeležbo zavirajo ali otežkočajo dejavnost širšega pomena.
Zavedati se moramo, da smo mi, ki smo kandidirali v sedanjo občinsko Skupščino, podpisali pismene izjave, da to dolžnost prostovoljno sprejemamo in da bomo naloge, ki iz tega izhajajo, tudi izvrševali. Sem v prvi vrsti spada udeležba na sejah.
Predsedn ik komisije za vol itve in imenovanja pri SO Trbovlje Tone Ahac
0 Kopitniku
V zadnjih številkah Zasavca smo lahko veliko pozitivnega prebrali o naši koči na Kopitniku in sploh o delovanju našega društva. Veseli nas, da obiskovalci opazijo, kako se trudimo čimbolj pribl ižati lepote našega prelepega Kopitnika. Zato smo se odločili, da se na tak način zahvalimo vaši novinarki Fanči Moljk, ki nas je v tako lepi luči predstavila javnosti. Hvaležni smo ji. Planinski pozdrav in nasvidenje na Kopitniku.
Edi Privšek, predsednik PD Rimske Toplice
zi
predloga zakona o zagotavljanju sredstev ki zapiranje slovenskih rudnikov rjavega premoga Zagorje ob Savi, Senovo hi Kanižarica. Na četrti strani namreč stoji črno na belem:	"Iz navedenega izhaja, da
prem	rbovljc in Hrastnik ob proizvodnji
okoli 1,0 in 1.2 milijona ton na leto skupaj z ustreznim deležem skupnih služb in separacijo Trbovlje predstavljata perspektivnidel podjetjaRRPS. Potrebno je torej ločiti zdravdcl podjetju od neperspektivnega..
Joj! In se en ocvirek iz tega besedila, kjer sioji črno na belem, da jc del podjetja premogovnika Trim vi j e in Hrastnik v tem pogledu najuspešnejši (v letu 1992
■ ■ - * ~ izguD zvrhan leos
Konec septembra je dosegi, Izguha v slovenskih rudnikih rjavega premoga malodane dvakratveč, kot je bila predvidena. Tudi če pustimo številko vnemar, je to s stališča nadaljnjega gospodarjenja popoln
fiabTh ? ntyzdrži ™benf. krhikLc-četudi ,na
razbohotene rdeče številke vplivajo tako zunanji kot
ieHn ker po vsej verjetnosti tS/lemtija nc^lTdo marca, ko bo treba oddati zaključni račun gosp	as za ostro presekanje

žtttonastabožčlosrbl jezik, bo prebiramo besedilo
izguba jc bila skoncentrirana v premogovnikih
Zagorje, Senovo in Kanižarica. Vse skupaj seveda ni res. To je tako, kot če bi rekli: ena lastovka j c vsaj eno

T	rjavega premoga v
zapu-	.iitnega porazdeljevanja
denarja. NI naključje, da bodo zahtevale čiste račune. Ne pa, da bi vsa sedanja bremena izgub prenesli na
Ukvarjtdo s pridobivanjem premoga, pa obdarilo z glorijo brezmadežnega spočetja (beri: brez vsakršnih dovčerajšnj Ih obveznosti), izhajajočih iz dosedanjega poslovanja.
.•.■.•.v.Vd/.-.v.v.v.v.v.v.v.v/.v.v.*
;' "T*-i«-	——
pac pripomogle k nekaterim drugačnim
čisti računi - dobri prijatelji!, ho moralo obveljati tudi v tem pogledu. Izkušnje zapiranja jame Loke so
-
podjetje Rudniki rjavega premoga povezano, se mu
trem.	karkoli odkrito povedo o
tem, ce pa ze spregovorijo, M ni težko priznati, da kolektiv preživlja enega najteag ih obdobij vposlovanju rudnikov doslej.
\š§
■-.v.v.-.v.v.v.v.v.v.v.v

m
Prah okrog obveznic
Po članku v sobotnem Delu, v katerem so bili predstavniki občine Zagorje zelo sklepčni glede možnosti izplačila kuponov 1. januarja 1994, se je tudi Ljubljanska borza odzvala na to. Tako je bilo na torkovem borznem sestanku le opaziti veliko ponudbo teh vrednostnih papirjev, povpraševanje po njih pa je bilo zelo majhno. Posli so bili zaključeni po minimalnem dovoljenem tečaju, to je 61,7 odstotka nominalne vrednosti in sicer samo za 100 lotov.
Resnično se je ponovilo vprašanje, kaj se bo s tem vrednostnim papirjem dogajalo v prihodnje. Namreč, le v sredo, po borznem sestanku, je tudi OTC trg reagiral in znilal tečaj na nivo 60,6 odstotka. Poslov je bilo za 255 lotov, razpon pa se je gibal med 55,5% in 67,9%. Trg vrednostnih papirjev je očitno še vedno nihal med upanjem na izboljšanje situacije ter med popolno skepso.
Ko pa se je v četrtek pojavilo v časopisu še obvestilo občine Zagorje, ki ga je publicirala Ljubljanska borza in v katerem obveščajo javnost, da je vzrok za padec tečaja verjetno poskus dogovarjanja z lastniki obveznic o odlogu plačila prihajajočih obveznosti, je postala situacija le bolj jasna. Na borznem sestanku je seveda tečaj obveznic občine Zagorje spet padel na minimalno vrednost, to je na 54,5 %, pa tudi prometa je bilo samo 100 lotov.
Danski kraljevič Hamlet bi po vsem tem vzkliknil: "Nekaj gnilega je v deleli Danski!", mi pa lahko le upamo, da se spet ne bo ponovila kakšna zgodba izpreteklosti, ki je zavila investitorje v črno. Ne bi sicer leleli biti preveliki optimisti, vendar kljub vsemu upajmo, da bodo odgovorni občinski molje v Zagorju našli ustrezno rešitev za izplačilo zapadlih kuponov. Rešitev je veliko in če bo še drlava pripravljena sodelovati, lahko upamo na najboljše.
Milan Povirk
Kanalovske
Trboveljska televizija oziroma Kanal 10 je prva zasebna TV v Zasavju. Človek ima občutek, da je bil program v začetku pravzaprav boljši kot sedaj. Predvsem motijo filmi, ki jih sedaj vrtijo na Kanalu 10. So premalo kvalitetni in še ti so v večini podnaslovljeni s hrvaškimi podnapisi. Seveda se zastavlja vprašanje, kako lahko predvajajo filme s tujimi podnapisi (pa čeprav v kabelskem lokalnem sistemu). Kakšen je odnos do materinega jezika. Da o avtorskih pravicah ne pišemo posebej. Predvajanje ti. kasetnih video filmov je bila lahko začasna rešitev v pionirskih časih kabelske TV v Trbovljah. Danes pa...
Ostale oddaje bi lahko bile bolje režirane, še posebej motijo nenadne izgube glasu ali pa avtomatsko odsekan kader. Tako včasih gledalci ne vedo, za kaj gre. Voditeljem TV oddaj Kanala 10 bi lahko toplo priporočili, da se pred TV avditorijem ne govori v dialektu oziroma po "trboveljsko" (kar bi, mimogrede, lahko priporočili tudi nekaterim voditeljem precej bolj izkušenega radia Trbovlje). Verjetno so vse težave povezane z denarjem. Zato bi bilo pred širitvijo programa (in sistema) prav gotovo pametno razmisliti, kako bi Kanalovci lahko pripravljali bolj kvaliteten program.
Aleš Matko
Francijeva
kadunja
Da bi nove občine sploh lahko zaživele, je potrebno najprej sprejeti zakonodajo s področja državne uprave in zakonodajo s področja financiranja omenjenih skupnosti. V bistvu gre za številne neznanke.
Občutek je več kot nelagoden: kot, da se pogovarjamo o jasnih stališčih, vendar o najvažnejšem - pristojnostih, ki naj bi jih imele nove občine, ne vemo ničesar. Kot se je pošalil eden izmed predsednikov svetov laških KS na nedavnem posvetu s dr. Cirilom Ribičičem, da župana bomo že izvolili... Najbrž edino to drži, pa še pri tem se ne ve ali na neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem ali iz vrst novoizvoljenega občinskega sveta. Najbolj tragično pri vsem je, da bodo nove skupnosti praktično brez premoženja. Kar so prej imele občine, je država enostransko podržavila. Vse ostalo je pustila občinam.
Ostali so problemi infrastrukture, gospodarstva in še česa. Pričakovanja so, kot kaže, prevelika. Vse preveč ljudi bo razočaranih, saj menda v novih občinah vidijo preporod okostenele in zakrnele državne uprave. Utopično, bi lahko rekli. Občinam bo ostala komunala in dolgovi. Republika pa bo pobasala denar iz področij, kjer je manj problemov. Kupčija se torej najbolj splača državi. Da bi aprila že ustoličevali nove župane, je najbrž brezpredmetno razmišljati.
Kdaj torej do novih občin. Aprila bodo volitve v lokalne skupnosti, sedanjim občinskim poslancem naj bi podaljšali mandat za šest mesecev (in še naprej blokirali delo polovice slovenskih občinskih skupščin)... Nekateri se zavzemajo za takojšnjo izvolitev svetov in postopen prehod na nove občine. Katera opcija bo zmagala, kateri politični lobij bo močnejši. Po prvem branju zakona v skupščini tisti prvi s prvo varianto. Kaj bo prineslo drugo branje, nihče ne ve.
Zakaj pa ne pohitimo z sprejemom omenjene zakonodaje? To je že druga zgodba. Torej bojazni, da bomo že jutri vse urejali v domačem kraju, ni. Pa tudi tiste, da bo država pomagala novim občinam ne. O tem Zgovorno priča dejstvo, da kljub številnim opozorilom in deklarirani politiki zmanjševanjajavne porabe, zasnovan prehod ne temelji na analizi učinkov v javni porabi. Znano je, da sedanje občine ne porabijo niti 5 odstotkov celotne javne porabe. Sedanje občine primerjalno z zahodnimi državami tako v številu kadrov kot v finančnem smislu daleč zaostajajo, zato je nesmiselno pričakovati, da bi nov sistem lahko funkcionairal bolj racionalno in ceneje. Tu pa se spet postavi vprašanje, zakaj potem sploh nove občine? Država že ve...
Franci Kadunc

• V današnji temi smo zbrali nekaj zgodb ljudi, ki jim pravimo včasih "mali ljudje". Pravzaprav takšnih, kot nas je večina. In skoraj vsak bi se lahko znašel v situacijah, ki jih opisujejo naše zgodbe. Pravzparav so te zgodbe žalostne. In kažejo na to, da odnos do ljudi tudi "kapitalizem" ne spreminja. In da so birokrati postali še večji bogovi, kot so bili. In so nedotakljivi še bolj nedotakljivi, kot so bili. In, na žalost, so naše zgodbe le ene izmed mnogih. Na vse bodo našli odgovor - delamo po predpisih. Seveda, po predpisih. Vendar lahko delaš po predpisih tako ali drugače. Z ljudmi se lahko pogovarjaš tako ali drugače. Žalostno je le to, da dobivaš (dokaj visoko in zelo zanesljivo) plačo pač za takšno ali drugačno delo. Seveda, če delaš v danes najbolj gotovih službah - v državni upravi ali raznih javnih zavodih. Z zgodbami pa nočemo posploševati. Seveda je v glavnem večina uslužbencev teh služb prijaznih in pripravljenih pomagati. Hočemo le opozoriti, da vsi to niso. In prav ti povzročajo ljudem ogromno težav in bolečin.
Tolar za znanje
"Šolanje ni poceni...," piše v zloženki Republiškega zavoda za zaposlovanje, v kateri je mladim postavljeno vprašanje, ali potrebujejo štipendijo, nato pa jim stroka razlaga, kako pridejo do nje.
Morda tega prispevka sploh ne bi zapisala, če mi ne bi 27. oktobra prišel v roke list papirja, nakatercmje bila zapisana "specifikacija izračuna štipendije za leto 1993/94” za neko dijakinjo:
osnovna štipendija......... 1 SIT
dodatek za bivanje/prevoz....2.250 SIT
dodatek za uspeh........0 SIT
prispevek staršev......0 SIT
Štipendija skupaj:......2.251 SIT
Obrazložitev takšne štipendije je bila na Uradih za delo po zasavskih občinah enaka - en tolar zato, da računalnik sploh hoče zadevo izračunati. Tisti dijaki, katerih dohodek v družini je tik nad cenzusom (80 % zajamčene bruto plače na družinskega člana) tako dobijo vsaj povrnjeno mesečno vozovnico, ker do štipendije sicer niso upravičeni. In ker dodatka k ničli ne morejo dobiti, ga dobijo k enemu tolarju.
Kakšna hvala gre lahko napredku, da nam je dal računalnik in se lahko "On" ukvarja s številkami, namesto da bi se službe z ljudmi. Ker je računalnik "živ" organizem le,v tolikšni meri, kolikor mu dovolimo z vnašanjem podatkov, resnično obdeluje le podatke, ki jih vanj vnašamo. Na uradih za delo zatrjujejo, da tudi oni
niso nič drugega kot upravni organ, za katerega so odločilni papirji, ki imajo žig. Žige pa pritiskajo tisti, ki ugotavljajo dohodek delavca in s tem družinskega člana. Računalnik pa vsekakor ne ve, ali ima družina le dohodek, ki se kaže na listu, nakatercmje žig podjetja oziroma davčne uprave. Ne ve za morebitne visoke črne fonde nekaterih, ki jih pri nas nihče ne ugotavlja, ki pa j im vendar naša neurejena zakonodaja omogoča pridobitev štipendije. Ali pa, da so nekateri brez črnega fonda tik nad cenzusom, pa do štipendije niso upravičeni. Kdo lažje preživi svojo družino, pa s tem tudi lažje šola svojega otroka, ni nikomur mar. Zato ima lahko štipendijo otrok enega največjih obrtnikov oziroma podjetnikov, ki sc pripelje v šolo s svojim avtomobilom. In nima štipendije tisti, katerega družina komaj preživi, pa se v šolo pelje z avtobusom - na račun družbe ali na račun staršev.
Nič novega nismo povedali, saj se o tem pogovarjajo mladi v šoli in starši doma in na cesti. Pogovori o dejanskem stanju potekajo brez pomoči "pametnih" računalnikov. Morda na koncu le nasvet tistim, kijih skrbni strankarski vodje silijo k dvigu Slovenstva"sčimvečjim rojevanjem prihodnjega rodu. Ne legajte v posteljo brez kontracepcije, dokler bo skrb za učen narod prepuščena vsakemu posamezniku in računalnikom, dokler ne bomo imeli družbe, ki ji bo mar človek, ne pa žigosan list papirja.
Ivana Laharnar
Stanovanja pa ne
Zgodba Mateje Brglez je žalostna. "S fantom Mitjo in dvema hčerkama, Suzano in Barbaro, živimo pri Mitjevih starših v bloku na Cesti 9. avgusta v Zagorju. Imamo majhno sobico. Sedemletna Suzana spi na postelji, sedemmesečna Barbara v zibelki, midva pa kar na tleh. V stanovanju živi sedem oseb, zame pa je postalo takšno življenje brezupno, saj v družini kraljuje pijača. S fantom se dobro razumema, s hčerkami pa nimamo kam. Že pred dvema letoma smo zaprosili za stanovanje, pa ga še vedno nismo dobili," pravi Mateja.
Zadnje razočaranje je doživela, ko so dobili sklep komisije za dodeljevanje neprofitnih stanovanj občine Zagorje, kjer so zapisali, da niso uvrščeni na listo za pridobitev neprofitnega stanovanja zaradi neizpolnjevanja splošnih pogojev. Mateja pravi, da je prinesla na občino vse dokumente. Poleg nj ih pa še pismo ministra Mihe Jazbinška, ki je družini Bcrzin splošno napisal, da se strinja, da naj mladi do visoke starosti ne čakajo na stanovanja. Pa priporočilo patronažne sestre Jane Vovk, v katerem je zapisala, da "družina živi v prostorski stiski in neurejenih socialnih razmerah. Prepiri so na dnevnem redu, tako da je morala posredovati že policija." In za konec še, da družina nima druge možnosti rešitve stanovanjskega problema in zato priporoča, da ji čimprej pomagajo. Zraven je tudi zdravniško potrdilo dr. Mare Kerin - Grošelj iz ZD Zagorje, da se mala Barbara "že od rojstva zdravi zaradi srčne napake, prsne napore, anomalije desne noge, pogostih obolenj dihal in ledvic. Zato potrebuje bolj intenzivno nego in tudi primerno mikroklimo (primemo stanovanje, ljubeče vzdušje v družini)."
Komisija je podelila okrog 80 prosilcem 4 stanovanja. Med njimi ni bilo družine Mateje Brglez. Mateja je obupana in odločena, da se bo borila za svojo pravico. Pisala je Kučanu in Jazbinšku (spet). "Če bo treba, se bom vsedla pred občino in gladovno stavkala. Bolje, da me od tam odnesejo na pokopališče, kot pa še naprej

živeti v takšnih razmerah," je vsa obupana v solzah dejala v našem uredništvu.
Človek v stiski je sposoben nemogočih dejanj, to vemo vsi. To zgodbo sem zapisal zaradi tega, ker se mi zdi, da ni edina te vrste v Zasavju. Seveda bi lahko pisal še o obljubah, ki jih je dobivala Mateja na občini, pa o nemogočem odnosu nekaterih strokovnih delavcev do strank. Pa o tem, da si komisiji ni bilo vredno ogledati "njenega" stanovanja, čeprav je stanovanje čez cesto občine. Pa o tem, da... Človeku se enostavno upre, ko vedno znova ugotovi, da lahko male ljudi mali uradniki z velikansko močjo "šutirajo" sem in tja. In ob tem še uživajo.
Čeprav vem, daje podobnih zgodb, kot je Matejina, še precej, bi bil prav vesel, če bi lahko kmalu napisal drugo zgodbo -zgodbo mlade družine, ki novinarja lahko povabi na prijeten klepet v svoj dom. Nič ne bi imel proti, če bi se pridružil tudi kakšen prijazen obraz z občine...
Marko Planinc
Vrtec bo zaprt
"Vljudno vas obveščamo, da smo zaradi organizacije prvih jesenskih počitnic od 30.10. do 8.11. in zimovanja dveh skupin malošolarjev od 8.11. do 22.11. primorani otroke iz Tinkare skupaj z vzgojiteljico pridružiti otrokom v enoto Ciciban na Trgu revolucije 4. Če vam morda ustreza druga enota, bomo vaše želje upoštevali. Zmanjšano število predšolskih otrok v enoti Tinkara ne vzdrži finančne obremenitve zavoda, zato vas prosimo za razumevanje in sodelovanje."
To vljudno obvestilo so dobili iz uprave VVZ Trbovlje starši otrok, ki obiskujejo vrtec Tinkara. Predstavnica sveta staršev Ksenija Sušnik je ravnateljici takoj odpisala prijazno pismo, v katerem sc čudi nerazumljivem obvestilu. Predvsem drugemo delu, ki se nanaša na zimo vanj e. V vrtcu Tinkara ni bilo zanimanja za zimo vanj e in zaradi njega nihče od otrok ne bo odsoten. Zato so se starši odločili, da bodo svoje otroke 8. novembra pripeljali v vrtec Tinkara. Saj, kot je zapisano v pismu "prevelika enota, kot je Ciciban, s tako neprimerno nacionalno strukturo in na tako neprimerni lokaciji (pod toplarno) našim otrokom nikakor ne ustreza, pa čeprav le za dva tedna. Dvomimo pa tudi v dobre namere vašega obvestila".
Prav žalostni so ti pogovori preko pisem. Prav gotovo bi se morali o takšnih potezah, kot je selitev otrok (predvsem za več
tednov) iz vrtca v vrtec, pogovoriti vsaj na svetu staršev. Se bolje pa bi bilo na roditeljskem sestanku. Če bi radi v vrtcih prihranili denar ali pa vrtec Tinkara celo zaprli zaradi nerentabilnosti, se bi pa sploh spodobi lo o tem spregovoriti v širšem krogu ljudi. Selitev otrok skozi šivankino uho in brez temeljitega pogovora pač ne more naleteti na dobro voljo staršev. In prav je tako.
S.G. in M.P.
Pa še res je
Živimo v času, ko je in bo treba prav vse plačati. Oblast nas prepričuje, daje to vstopnica za korak čez prag v Evropo. Ker je oblasti treba verjeti, in če je le mogoče, tudi slediti, nimamo prav nobene izbire.
Morda jo bodo imeli na zagorski občini, ki je oblast in ne bo le proti predlogu, po katerem naj bi vsi porabniki plina morali poravnati tudi predplačilo za gospodinjsko porabo in pripravo tople vode po 5.000 tolarjev zamešano porabo do 35.000 kcal/ h in za vsakih nadaljnjih 1.000 kcal še 250 tolarjev. Občinska vlada seje, kot rečeno, zoperstavila takšnemu dodatnemu pobiranju denarja od porabnikov plina. To še ni vse: v 14. členu delovnega dogovora pogojev in dobavo plina uporabnikom piše v drugem odstavku še: "Ob podpisu pogodbe o dobavi uporabnik plača koncesionarju stroške sklenitve pogodbe."
Eden znanih pravnikov, ki večkrat sodeluje pri sklepanju pogodb, nam je dejal, da doslej ni naletel na tak primer. Se zlasti ne v takem primeru, kolje sklepanje pogodbe o dobavi energentov. Konec koncev vedno prodajalec postavlja pravila igre. Zato opozarjamo bodoče zagorske uporabnike plina, da bodo pač dolžni plačati tudi stroške pogodbe s koncesionarjem. Edina težava je v tem, da v delovnem predlogu nič ne piše, koliko bodo morali plačati za podpis pogodbe. Le čudno se nam zdi to, da so napisali, koliko naj bi plačali za predplačilo zapredvideno porabo plina kot jamstvo za redno plačevanje porabe. Pa naj še kdo reče, da koncesionar nima vseh niti v rokah, pa tudi Škarij...
Milan Vidic
Ne umirajte - ni uradnih ur
Kaj se v Trbovljah zgodi, če ti umre nekdo od svojcev v sredo zvečer, pokopal pa bi ga rad v petek. Zgodba Jurija Forteta iz Globušaka je več kot zgovorna. Po žalostnem dogodku v sredo zvečer se
je Jurij Forte v četrtek dopoldan odpravil na občino urejati papirje. Zataknilo se je že pri glavnih vratih, kjer je izvedel, da tisti dan ni uradnih ur. Papirje je nujno potreboval za pripravo pogreba. Ko se je le pririnil do pravih vrat pravega oddelka, je naletel na zaklenjena vrata. Po nekajkratnem trkanju se je izza vrat zaslišal ženski glas, ki je ostro dejal, da ni uradnih ur. Vrata so ostala zaklenjena. Trkanje ni pomagalo, možakar pa je počasi izgubljal živce. Ker ni bilo uspeha, je odšel do vratarja in mu moral zagroziti, da je poklical na pravi oddelek. Sele grožnja s tem, da bo vrata vlomil, je pomagala. Odprla so se in potem je le prišel do osebe, s katero seje moral dogovoriti za papirje.
Temeljni nauk zgodbe je seveda ta, dav Trbovljah ni priporočlj ivo umirati dan pred tem, ko na občini nimajo uradnih ur. Prav radi verjamemo, da imajo delavci uprave včasih ogromno dela in ga ne morejo opravljati v miru, če imajo stranke. Nemogoče pa se zdi, da mora občan do "svojega" uradnika, ki ga navsezadnje z davki tudi plačuje, z grožnjami in skorajda z vdiranjem. Stvar občinskega vodstva je, da uradnike namesti tako, da bodo na voljo občanom. Uradne ure so le potuha neorganizirani občinski upravi. To dokazujejo v občinah (npr. sosednji hrastniški), kjer lahko občani vsak dan urejajo svoje zadeve. V Trbovljah dvakrat na teden tega ne morejo, ker imajo gospodje uradniki neuradne dni.
Birokracija seveda ne pozna meja in verjetno bi našli še kakšen primer, podoben zgoraj opisanemu. Na žalost ljudje ne morejo postavljati uradnikov. Ti obstanejo - do živega jim ne more ne sprememba oblasti, ne sprememba sistema - pa tudi podobno pisanje ne. Žalostno, toda resnično...
Marko Planinc
P.S.
Morda bo kakšna od zgodb vzpodbudila še koga, da bo povedal svoje izkušnje. Tudi uradniške, saj pogosto tudi s strankami ni lahko delati. Pa vendar -ljudje v občinskih stavbah, javnih zavodih in podobnih službah so v službi ljudi. Predobro jim gre, da bi se lahko igrali s svojim ugledom in ugledom ustanov, za katere delajo. In precej predobro, da bi se izživljali na ljudeh, ki trdo delajo za svoj kruh.
M.P.
m
Josip Bukovec dela v trboveljski elektrarni, z družino je v Trbovljah že osemnajst let. V Trbovljah je Josip Bukovec pastor baptistične cerkve, sedaj je tudi predsednik Zveze baptistične cerkve vSIoveniji. V Slovenijo je baptistično sekto zanesel Martin Hlastan. Kot je v pogovoru povedal Bukovec, je bilo pred drugo svetovno vojno v Trbovljah več kot petdeset vernikov, po vojni pa je začelo število padati. Da bi se bolj odprli širši skupnosti, so na svoje sestanke poleg rednih vernikov začeli vabiti tudi takoimenovane prijatelje, ki se vernikom lahko pridružijo pri nekaterih verskih obredih. Bistvo baptistične vere je to, da krščujejo le na podlagi pričevanja in verovanja osebe, ki svoje verovanje izpriča. Zato majhnih otrok ne krščujejo. Bukovec je dejal, da so bili tudi njegovi starši baptisti, sam pa je k veri uradno pristopil s svojimi dvajsetimi leti.
Od kje izhaja baptizem?
Mi smo protestantska veja krščanstva. Za razliko od katoliške cerkve, ki je vsa leta držala množičnosti, smo protestantje opustili nekatere obrede in dogmo, v katere je katoliška cerkev vnesla nekaj zgodovinskih elementov. Sekta baptistov izhaja iz Kristusa. Že Janez Krstnik, ki je krščeval pred Kristusom, je oznanjal in napovedoval Jezusov prihod, češ: "Jaz vas krstim z vodo v znak spreobrnitve, toda tisti, ki prihaja za mano, bo močnejši od mene. Krstil vas bo s SvetimDuhom in ognjem." Po Kristusovem prihodu se je umaknil in njegovi učenci so pristopili k Jezusu. To je bila takrat sekta krščevalcev, ki je krščevala le na podlagi osebnega pričanja. Sedanji baptisti, ki so nasledniki prejšnjih, pa naj bi ponovno izšli v 16. stoletju, za časa Martina Luthra in reformacije. Takratni krščevalci so bili preganjani in izobčeni iz protestantskih ali katoliških cerkva. K sekti so pristopili taki, ki so bili že ob rojstvu krščeni in so se ponovno krstili, zato so jih poimenovali anobaptisti, kar pomeni: ponovno krščen. Po stoletjih anobaptizma se je pojavila skupina vernikov, ki niso bili prej krščeni. Ti so bili potem baptisti.
Ali lahko krščuje vsak, kije pristopil k baptizmu?
Ne, pri nas je tako, da je za to oseba pooblaščena od cerkve. Cerkev lahko z molitvijo in polaganjem rok zaupa kateremukoli verniku, da opravi krst. Tu se gleda na status, ki ni hierarhija, ampak kvaliteta življenja. Lahko je nekdo malo
časa kristjan, pa je bolj dejaven, bolj dovzeten in tudi njegovo življenje je lahko kvalitetnejše od nekoga, ki je že dolga leta kristjan, pa je že opešal, se utrudil.
So pri vaših zapovedih in zakramentih razlike, ki vas precej loči od katoliške cerkve?
Krščanstvo ima deset zapovedi in šest zakramentov. Mi smo zapovedi obdržali, nekje so celo obsežene v besedah: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. Zakramentov ne obravnavamo, ampak jih imamo kot obrede. Katoliška cerkev je za razliko od nas uveljavila svoje financiranje s prodajo odpustkov in se še zdaj skozi mašo in druge oblike finančno pokriva, kar mi ne uveljavljamo.
Kateri so obredni elementi?
Obredni elementi so krst, večerja Gospodova ali obhajilo, poroka in redna bogosluženja. Sicer pa vnašamo proučevanje svetega pisma, prepevanje duhovnih pesmi, molitev, združevanje. Dobivamo se dvakrat tedensko, ob sredah ob petih popoldne in ob nedeljah ob desetih pri sveti maši. Tudi naše maše so stereotipne, začenjamo s pesmijo, pozdravnimi besedami, molitvijo, branjem in razlago svetega pisma. Sveto pismo je krščanstvu osnova in temelj ter ga imajo vse krščanske religije. Le judovska skupnost je imela le staro zavezo svetega pisma. Krščanstvo namreč veruje, da je celovito sveto pismo božje sporočilo oziroma popolno sporočilo Boga, navdihnjeno s Svetim Duhom.
Kako ste baptisti povezani v Sloveniji?
V Sloveniji imamo Zvezo baptističnih cerkva, v katero so včlanjene naše skupine, če to želijo. Tako so tri včlanjene, ena skupina pa ni. Pred osamosvojitvijo Slovenije je bilo to okrožje, zdaj pa je zveza. Sedež zveze pa je tam, kjer je predsednik, torej je sedaj v Trbovljah. Volitve so vsaka štiri leta.
Imate kakšne stroge prepovedi, recimo pri porokah, ali je vse dovoljeno?
Ne dolgo nazaj je bilo tako, da je bila strogo prepovedana poroka z nevernikom. Pozneje so uredili, da so vernika za nekaj časa izključili, da so lahko videli, če bodo zvezo lahko tolerirali oziroma, če bo njuno življenje šlo naprej. Pri svoji skupini še nisem imel podobnih problemov. Sicer pa mislim, da v glavnem ni preprek. Tako so zdaj dovoljene tudi poroke ljudi različnih verskih prepričanj.
So vaši obredi kaj posebnega?
Obredi so podobni katoliškim, z razliko, da vernikom dodelimo tudi vino, a ne kot množično pitje, ampak ga poskusimo. Se pravi, jemanje deleža od keliha, ki gre od enega do drugega.
Kako je s prostori, saj cerkve nimate?
Prostore imamo v Trbovljah na Partizanski ulici 37, kjer je v bistvu stanovanjskahiša. Tam imamo dva prostora, v enem je molilnica, kije pregrajena, dajo lahko razširimo, če pride več ljudi. Sicer pa imamo še en prostor, kjer zbiramo humanitarno pomoč tako za tujce kot za domače socialno ogrožene ljudi.

mmmm
■IBiiliv
Kako je baptizem razširjen drugje po svetu?
VMonte Carlu imaradio redno baptistično oddajo tudi v slovenščini in srbohrvaščini. Zelo smo povezani tudi z binkoštno versko sekto. Najmočnejše paje baptistično gibanje v Ameriki, močno je tudi v Romuniji, Sovjetski Zvezi, v zadnjem času tudi v deželah Tretjega sveta.
Se vam zdi, daje vera sama zase prazna, če obenem ne učinkuje tudi na življenje ljudi?
Naša vera je živa, to je vidno že s krščevanjem - le na podlagi človekove svobodne volje. Trenutno se bolj posvečamo zbiranju materiala za humanitarno pomoč socialno ogroženim, sodelujemo s humanitarno organizacijo Usmiljeni Samaritan. V Trbovljah nameravamo ustanoviti sekcijo za širjenje duhovne kulture za mlade. Sam imam tri otroke, ki so že zrele osebe, tudi oni opažajo potrebo po tovrstni sekciji, ki bi delovala tudi proti narkomaniji oziroma pomagala ljudem, ki so zasvojeni, da bi to opustili in začeli novo duhovno življenje. In se srečavali s tistimi, ki so kakršnokoli zasvojenost že opustili. Delujemo tudi s pogovori in druženjem z ljudmi, saj opažam, da so ljudjepolni zlih in hudih misli. To sovpada s sporočilom iz svetega pisma, ki poleg božje moči, s katero naj bi deloval Kristus, piše še o takoimenovanem hudičevem kraljestvu.
Ali so pozitivne in negativne sile enako močne?
Obe sta zelo močni in lahko obe delujeta. Tisti, ki delujejo po Kristusu, skrbijo za duhovno - telesno pomoč in zdravljenje, drugi pa duhovno ne morejo pomagati, ker izhajajo samo iz telesa. Takšna pomoč je navadno kratkotrajna. Mi pa pravimo: zdravje človeka je naše naj večje bogastvo, ampak duhovno zdravje je tisto največje bogastvo. V svetem pismu piše, da bodo prišli zelo težki časi, kadar bo delovanje zlih sil še bolj nasprotovalo toku življenja, ko bo satan (beseda satan v hebrejščini pomeni zapreko, op.p.) še močnejši, ko bo število lažnih prerokov nenormalno narastlo. Pisano je, da se bodo ljudje navduševali nad izdajstvom, napuhom, naslado, zasmehovanjem Boga... No, da ne bo pomote: negativno je zelo prisotno skozi celotno zgodovino človeštva, le da so tovrstne skupine danes bolj organizirane, bolj specializirane in usmerjene samo na to. Kar preseneča, je to, da tudi satanske sekte za svoje delovanje uporabljajo sveto pismo, da se lahko zoperstavljajo, čeravno za njih
nima vrednosti. Celo posnemajo božje delo zato, dabi škodovali. Zato potrebujejo lažne apostole, sleparske delavce. Rezultati tega so že vidni, saj ni malo ljudi, za katere je vredno samo to, kar se vidi in poseduje. Osebno mislim, da se z denarjem lahko kupi živilo, obleka, knjiga, hiša, ne pa apetita, lepote, razuma, doma...
Je torej človekova duhovna kultura nižja kot desetletja nazaj?
To je podobno vprašanju, ali človek postaja boljši, glede na to, kolikšna je možnost izobraževanja. Ko sem primerjal zadnjih 50 let komunizma, sem potegnil primerjavo s 50 letnim suženjstvom izraelskega ljudstva, ko je bil na silo zadušen svetopisemski nauk, ki bi moral biti nosilec takratnega časa. Vsa ta leta so čakala na osveščanje krščanstva in danes je ta čas. Vidimo, da se Judje vračajo v Izrael, prav tako vidimo zagon krščanstva, zato moramo gledati, da v resnici dvignemo človekovo duhovno kulturo. Zanimivo je še, da se govori o onesnaženju okolja, ne govori se pa o ekologiji duše. Človekovo življenje je ogroženo z industrijsko revolucijo, posledica tega je prekomerna proizvodnja, skoncentrirana zgolj na določenih mestih, kjer se pojavlja onesnaženje, namesto da bi bila le-ta racionalno porazdeljena. Prav tako je izobraževanje vsa leta kontriralo cerkvi in duhovščini in ubralo pot mimo svetega pisma, ki pa znanosti, če ga pravilno razumemo, ne nasprotuje. Tako je nastopil celo ateizem, ideologija, ki ne veruje v Boga, kar je dodatno obremenilo človeka.
Kaj je za vas vera?
Če danes gledamo Kristusovo javno delovanje, bi težko rekli, da ni deloval z
mm:
božjo močjo. Nesel je grehe mnogih in obljubljal odpuščanje grehov in napovedoval čas, ko bo za spreobrnitev prepozno. Od tistih časov se je svet navzven spremenil, toda današnjega človeka prav tako pestijo stari grehi, a nove stiske. Bistveno je, da vera daje veliko upanje in moč v vseh življenjskih težavah. Število kriminala, samomorov narašča tudi zaradi tega, ker ljudje drug do drugega nimajo spoštovanja, človeška srca so vse bolj zakrknjena. Pomanjkanje smisla življenja pelje v slepo ulico, kjer nihče ne vidi izhoda, človek pade celo v obup. Vendar so v vseh življenjskih okoliščinah izhodi. Pri nas se nudijo kot pomoč pri sovernikih.
Se dogajajo tudi čudeži?
Vemo, da človek vse, kar je nad njegovimi pričakovanji, možnostmi in razumevanjem, imenuje čudež. Največji čudež je spreobrnjenje hudodelca. V tem je tudi božja milost, ki človeku ob priznanju grehov omogoča spreobrnjenje in odpuščanje grehov. Beseda spreobrnjenje pomeni spremembo mišljenja, odpuščanje grehov pa omogoča mir med ljudmi in na zemlji.
Kakšna je razlika v kvaliteti življenja?
Vsak človek za nekaj živi. Naj bo to za zaslužek, napredovanje, kakšno osebo, ideologijo, družino, otroke, lahko pa človek življenje enostavno uživa, kar je navadno prazno, nesrečno in nesmiselno. Ljudje so čedalje več prepuščeni nezdravemu življenju, celo otroci so v nekaterih družinah prepuščeni sami sebi in človek lahko počne, kar se mu zahoče. Tako imamo čedalje več ljudi, ki pred Bogom nimajo strahu in pred ljudmi nimajo sramovanja.
Petra Radovič, foto: Jože Ranzinger, jr.

Občni zbor
Zagorje - Člani Kinološkega društva Zagorje so pred kratkim imeli občni zbor. Najprej so nedejavne člane upravnega odbora in komisij zamenjali z novimi, nato pa so se pogovarjali o nadaljnih načrtih. V društvo je vključenih 50 članov. Glede na število psov v občini bi bilo lahko to število veliko večje. Še vedno vztrajajo pri izjemno nizki članarini in šolnini. Menda so edini v Sloveniji s takšnimi številkami. Stroški delovanja društva pa so visoki. Na seji so menili, da cen in članarine ne bodo uravnavali z drugimi klubi, bodo pa za svoje delovanje iskali sponzorje. Nekateri posamezniki so sc na lastno pobudo udeleževali različnih razstav in tekmovanj. Društvo tudi letos ni moglo podpreti ekipe, ki bi se morala udeležiti mednarodnega tekmovanja.
Prihodnje leto bo članarina 1500 tolarjev, šolnina do prvega izpita pa do 10.000 tolarjev. Na občnem zboru so se tudi dogovorili, da bodo v prihodnji sezoni organizirali zanimive oblike, ki bodo gotovo privabile lastnike in ljubitelje psov. Z delovno akcijo pa so se odločili urediti okolico doma in poligon ob njem.
I.L
Dejavne
Kotredežanke
Kotredež - Dejavnost žensk v Kotredežu, krajevni skupnosti v Zagoiju, je povezana z organizacijo Rdečega križa. Dvanajst članic, izvoljenih v odbor, organizira skoraj vse aktivnosti v kraju. Čeprav se na volilni konferenci sestanejo le vsaka štiri leta, to ne pomeni, da so vmes brez dela. Dobivajo se redno in v delo uvajajo tudi mlade. Sestavile so si plan dela, ki je le grob okvir njihove dejavnosti. Življenje narekuje prilagajanje potrebam, ki se porajajo. Začelo vas organizirajo najrazličnejše aktivnosti. Še vedno ohranjajo lepo staro navado, da ne pošiljajo preveč dopisov in vabil, pač pa hišo obiščejo, se ob obisku o čem pogovorijo in povabijo na prireditev, izlet, akcijo.
Maja so bile ženske iz Kotrcdeža v Podčetrtku in okolici. Izleta seje udeležilo petdeset krajank vseh starosti. V vsakem oktobru pripravijo obdaritev starostnikov nad sedemdeset let. Obiščejo jih na domu, vsem skupaj podarijo čestitko tudi na trboveljskem radiu. Kar
petintrideset starejših krajanov imajo med seboj, najstarejša krajanka šteje 94 let. Pri obdaritvi jim priskoči na pomoč tudi KS, ostalo pa organizacija RK, ki se financira iz članarine. Organizirale so tudi zbiralno akcijo za zagorski rentgen in vsaka hiša je prispevala nekaj.
Sredi tega meseca so se odpravile na izlet v Tolmin, na to pot so vzele tudi moške člane KS. Izlet je bil za vse pravo doživetje, vozili so se po jezeru, poskusili kozji sir in kavo v pražarni. Pa obiskali Dantejevo jamo in Hudičev most. Ker so Kotredežanke vedno polne načrtov, lahko upamo, da nam bodo kmalu povedale kaj novega.
I.L
Invalidi na Madžarskem
Trbovlje - Društvo invalidov Trbovlje je letos organiziralo že več zanimivih izletov po domovini. Vedno je bilo dovolj udeležencev in marsikdaj je zmanjkalo prostora v avtobusih. Tokrat so se odpravili na izlet na Madžarsko. 6. novembra si bodo ogledali nekatere bližnje madžarske kraje. Izlet organizirajo skupno s turistično organizacijo Svarog iz Zagorja. Ob prijavi je treba vplačati tu di strošek za prevoz in kosilo.
T.L.
Gasilska
vaja
Trbovlje - Gasilci mesta Trbovlje so v četrtek, 28. oktobra popoldan pripravili na Tigu revolucije gasilsko vajo. Prikazali so gašenje požara, reševanje ljudi z višin pa tudi reševanje ljudi, ki so se znašli v težavah ob prometni nesreči. Gasilci so znova dokazali, da so vešči kar najbolje posredovati v primerih podobnih nesreč.
T.L
Sončni
zahod
Trbovlje- Pretekli torek je bilo v predavalnici Delavskega doma prvo planinsko predavanje v tej predavateljski sezoni. Predaval znani alpinist iz Celja Franc Horvat, tema pa je bila zanimiva - Sončni zahod na Matterhomu. Predavanje je pripravilo Planinsko društvo Trbovlje.
T.L
Tekmovanje gasilcev
Trbovlje - Prcjšnj o soboto j e bilo na Kleku nad Trbo vij ami tekmovanje najboljših gasilcev zasavskih in posavskih gasilskih zvez za memorial Jožeta Smodeja. Sodelovalo je osem članskih ekip, tri ženske in štiri ekipe veteranov. Med člani so prvo mesto dosegli gasilci iz Trebnjega, drugo Soteska in tretje gasilci Reber. Med članicami so bile najboljše gasilke iz B lance, druge so bile gasilke Cementarne Trbovlje, tretje pa članice iz Rateža. Med veterani so bili najboljši Sevničani, drugi gasilci Trebnjega in tretji gasilci Rudnika Hrastnik. Naobčinski zvezi Trbovlje- organi zatoiju srečanja, ocenjujejo, daje kljub izredno slabem vremenu tekmovanje potekalo po predvidenem programu. Gostitelji - Gasilsko društvo Klek, pa so zopet dokazali, da so kos izvedbi tudi zahtevnejšim gasilskim manifestacijam.
Tekst in foto: Danijel Amon
Litija: PD Litija vabi vse ljubitelje gora, da se v petek, 5. novembra ob 18.00 uri udeležijo predavanja Martina Šolarja iz Triglavskega narodnega parka. Predavanje z naslovom Varstvo narave v gorskem svetu bo potekalo v veliki sejni sobi občine Litija, Jerebova 14.
Triglavski narodni park niso le z mejami parka zajete gore, alpske doline in jezera, ampak so tudi ljudje, ki živijo na njegovem območju in njihova enkratna kulturna dediščina. Spomnimo se samo
značilnih planšarij, paljudske arhitekture, ki jena Bovškem drugačna kot na gorenjski strani, vsakem primeru pa priča o izrednem mojsterstvu in občutku za lepo neznanih graditeljev. Triglavski narodni park so tudi živali in rastline.

m
m

Mladim
Zasavcem

Minile so prve jesenske počitnice, mi pa sez Nejčevim spisom o živalskem vrtu spominjamo šetedna otroka.
Sestavek je izbrala njegova učiteljica Nana Medved z OS I. Cankar. Piše, da so izkoristili popust, ki ga je dala
železnica ob tednu otroka. Pogovarjali in pisali so tudi o nasilju in ugotovili, da ga je med otroki veliko. Upamo, 0= nam bodo poslal! tudi tezapise, ,a| tudi na ta način omejujemo nasilje. Nič ne bi bilo narobe, če v vsaki številki Zasavca objavimo kakšen prispevek

varnosti, žal nam je, da nam Petra, Rok, Katja, Boštjan
in drugi niso pisališe o čem, saj’podobnih spisov o gasilcih ne moremo objaviti. Bodo pa še kdaj drugič kaj pisali. Velja? Prav je, da ste si vse, kar ste videli, zapomniti. Znali se boste ogibati rdeči nevarnosti.
Oglasili so se tudi z Izlak, od koder je gospa Lojzka Drnovšek poslala zanimiv sestavek o Valvasorju. Čeprav je bila obletnica njegove smrti, je vedno bolj
Pričakujemo kakšen telegram z jesenskih počitnic.

V	živalski vrt
Z vlakom smo se popeljali v ljubljanski živalski vrt. Na vlaku smo se zelo zabavali. Pili smo in jedli sladkarije, ki nam jih je ponudil prijatelj Miha. Šalili smo se in smejali na ves glas. Ko smo se pripeljali na železniško postajo, je deževalo. Potem je pripeljal po nas avtobus. Tlačili smo se v majhnem avtobusu s tečnimi Ljubljančani. Mihu je dala neka ženska na koleno dojenčka. Potem smo prišli v živalski vrt. Najbolj so mi bili všeč morski lev, bivoli, kače, divje svinje, tigri, panterji, levi, medved, leopardi in zebra. Ko smo si ogledali živali, smo se spet nabasali v avtobus, na vlak in Potem domov.
Nejc Klanjšek, 4.i
V	gasilskem
domu
Oktober je mesec požarne varnosti, zato smo se s sosednjim in našim razredom odpravili v gasilski dom. Tam smo videli razne gasilske avtomobile, osebno opremo gasilcev... Ogledali smo si tudi video kaseto Kaj storiti, če
pride do požara. Če kaj pečemo, moramo ves čas gledati, kaj ti lahko se zgodi, da se nam vžge olje. V tem primeru ne smemo gasiti z vodo, ker se bo ogenj tako le še bolj razširil. V resnejših požarih, kot je požar v sobi, moramo vrata sobe zapreti, poklicati gasilce, ki se oglasijo na tel. št. 93, posvariti sosede in gasilce počakati pred hišo. Hišne številke morajo bili vidne, da gasilci čim prej pridejo do hiše, ki gori. Vendar večini tega ni mar, kajti nekatere hiše nimajo niti hišne številke.
Petra Zupančič, 4.b, A.
Hohkraut
Ob 300. obletnici smrti J. V. Valvasorja
Sonce je sijalo na dvorišče pred medijsko grajsko kapelo na Izlakah. Veliko ljudi je bilo, tudi orkester Pihalne godbe SVEA Zagorje sije odpočival po igranju Schubertove maše. Obsijalo je novo spominsko ploščo, kijojena kapeli odkril dr. Matjaž Kmecl. Na plošči je prevod starega latinskega zapisa verzov Janeza
Gregorja Dolničarja. Napis je prevedel France Baraga. Uradni govor na prireditvi je imel župan občine Zagorje Matjaž Švagan. Slišali smo veliko zanimivega o baronu Valvasorju. Besede o njegovemrojstvu, šolanju, prihodu v kraljevo družbo Anglije in o njegovi žalostni smrti, nam je predstavila recitatorska skupina. Povedali so nam, daje po nekaterih raziskavah Valvasor pokopan v družinski grobnici prav tu na Izlakah. Med občinstvom je bil tudi prof. Nande Razboršek, čigar zasluga je, da je ta kulturna prireditev potekala. Veliko truda je vložil v to, da se je odkrila spominska plošča z reliefom, ki ga je oblikoval znani medalj er Štovički. Po prireditvi smo se sprehodili po kapeli in si ogledali manjšo razstavo, na kateri je bil predstavljen grad še v vsem svojem sijaju. Kapela je počasi tonila v temo. Od sedaj naprej velja za vse Slovence, daje tukaj pokopan znameniti Valvasor. Špela in Lučka Drnovšek, 8.b, Izlake
Strah pred šolo (anketa)
Strah meje strogih učiteljev.
Ambrož Bajda, 8.b
Bojim se nenapovedanih kontrolk.
Grega T., 7.c
Strah rne je, če sem vprašana.
Barbara Bobek, 8.b
Strah me je, kadar ne znam snovi.
Jasmina Grah, 8.b Spraševale: Ida, Adisa, Blaženka in Rosana iz Hrastnika
Pepi za računalnikom
"Računalnik je najboljši človekov prijatelj. Vse, kar hočeš, ti naredi," je govoril Pepi sam sebi za računalnikom. "No, poglejte kak srček mi bo sedaj narisal." "Ti, ti, ti," je godrnjal računalnik. "Tako," je bil navdušen Pepi. "Samo to tipko še pritisnem, pa bo srček tu." Pepi je pritisnil tipko. Pokazala se mu je le ravna črta. "Oprostite!" seje opravičeval ves paničen, "pritisnil sem napačno tipko. "Pepi je še enkrat poizkusil. Zopet seje prikazala črta. V sobo

je prišel Ficko in gledal Pepija, kako se muči in jezi. "Ha! Ha! Ne znaš narisati srčka," se je važil Ficko in še sam poizkusil. "Pritisnil je na tipko. Pokazal se je krog. "Jejžeta!" seje ves nesrečen oglasil Ficko. Mislil je, da mu bo uspelo. "Preveč si se važil, ha!" je s smehom dejal Pepi in se usedel za računalnik. "No, sedaj pa poglejte!" seje že vnaprej veselil Peni. Tn res. "Poglejte, kakšen srček je sedaj narisal." Ficko je razočaran, da njemu ni uspelo, šel iz sobe. "Računalnik ti včasih tudi kaj nagaja," je govoril Pepi, ko je risal že drugo risbo.
Tina Bantan, Zagorje
Preurejanje
sobe
Zmeraj, ko sem prišla v svojo sobo, se mi je zdela dolgočasna. Odločila sem se, da jo bom preuredila. Začela sem z omaro nad pisalno mizo. Vse knjige, zvezke, bloke in drugo sem zložila s polic. Omaro sem prijela na obeh straneh, toda nisem je mogla zadržati, zato mi je padla na tla in zaslišal se je tresk. Police so se polomile ob straneh, vijaki so popustili. Prestrašena sem zagledala mamo. Rekla mi je, naj neham. Ko je prišel ati, mi je očital nerodnost. Poskusilje omaro popraviti, a se je les ob vijakih preveč obrabil. Omaro sva potem z očetom odnesla iz sobe. Sploh je ne pogrešam, ker mi je vedno zavzemala preveč prostora. Toda vseeno sem sklenila, da pohištva ne bom več prestavljala.
Rosana Vnuk, 8.a, Hrastnik
Marino Voroš, 4.b
Gledališke premiere, še posebej redstave domačih gledališčnikov, so v Zasavju bolj redke. Pravzaprav je tudi gledališčnikov bolj malo. Torej sc je v trboveljskem domu Svoboda II prejšnji teden zgodil zares omembe vreden dogodek. Člani mladinskega amaterskega gledališča so premierno uprizorili delo Zaenkrat smo se izmazali ali v originalnem naslovu The Skin of Our Tccth - avtorja Thorntona VVilderja. Obisk je bil skromen, kar samo potrjuje nizko gledališko kulturo v naših krajih.
Igro, ki bi jo lahko označili za nekakšno odtrgano komedijo s primesmi globokih življenskih resnic in svarečimi opozorili, v kaj se ta naš svet spreobrača, je postavil na odrske deske Svobode II ljubljanski režiser Jaša Jamnik. Žal ga na premiero ni bilo, zato ni mogel povedati kaj več o svojem delu. To niti ni bilo potrebno, saj so mladi igralci z igro povedali dovolj. Mladi ljubiteljski igralci, ki vsi po vrsti odigrajo svojo vlogo (ali celo več vlog) kot se spodobi. Suvereno, prepričljivo in profesionalno.
Sama igra v treh dejanjih je precej zahtevna, tako za igralce kot za občinstvo. Pravzaprav je bila verjetno velik zalogaj in izziv za igralce in režiserja. Prvo dejanje je nekoliko nerazumljivo, dokler se gledalec ne vživi v igro. Vendar je že takoj na začetku stvar jasna. To je igra, ki jo ne vidimo vsak dan. Humor, ki na eni strani spominja na zlata leta Monti Phytona, po drugi strani pa ima trpek priokus socialnega elementa. Napetost na odru se postopoma stopnjuje. Prvodejanjemorda vključuje nekaj dolgočasnih trenutkov, vendar se vse nadoknadi v drugem. To gledalca ne pušča hladnokrvnega, ampak izvabi iz njega neprisiljen, spontan smeh. Gospa in gospod Antrobus, Gladys, Henry in ostali nadaljujejo igro v najboljši obliki. Tretje dejanje je nepričakovano. Zaplet, razplet, sledi smeh in - žalost! Življenje sc nadaljuje, čeprav ciklično. Mraz ostane mraz. Igralci si prislužijo veeelik aplavz.
Mentorica gledališča Nanda Guček je izza odra z navdušenjem spremljala svoje varovanke in varovance, dokler zastor ni bil spuščen. Pravi, da za gledališče v Trbovljah ni razumevanja, še
manj je denarja. Bolj ali manj so prepuščeni lastni iznajdljivosti pri nabavi kostumov in opremljanju scene. Postavitev gledališkega dela ni poceni. Za igro Zaenkrat smo se zmazali so samo režiserju plačali 120 tisoč tolarčkov, medtem ko so s premiero zaslužili mogoče šestino tega denarja. Upajo, da jim bo uspelo uprizoriti vsaj še nekaj repriz.
27. oktober je bil torej velik dan za trboveljsko kulturo. Ob vsesplošnem gledališko kulturnem vakumu so se za občinstvo trudili: Tanja Pucelj, Gordana Mohor, Miha Vrancšič, Ines Oštrič, Primož Stošicki, Vesna Vrancšič, Iztok Lužar, Oto Krajnc, Sabina Husanovič, Polona Režun, Katarina Pajer in Mojca Ašič. Za vsega tristo tolarjev smo bili gledalci deležni kakovostne kulturne prireditve z nekaterimi nadarjenimi, mladimi, obetajočimi igralci. Nekatere bi bilo treba še posebej pohvaliti. Zelo prepričljivi sta bili vlogi gospe Antrobus in Henrija.
In o čem igra sploh govori? Najbolje boste to ugotovili na reprizi.
Foto: arhiv skupine
Trbovlje: 24. novembra ob 10.in 13. uri bo Mladinsko gledališče Svobode II v DD uprizorilo mladinsko igro Mala in velika luna avtorja Borisa A. Novaka. To bo druga abonmajska prireditev za osnovnošolski abonma.
|	RAZSTAVE	|
Trbovlje: Člana likovne skupine Relik Ivan Žgalin in Iztok Perme razstavljata 24 del v likovnem salonu Razvojnega Inženiringa Trbovlje. Prodajna razstava bo odprta mesec dni.
T rbovlje: 11. novembra ob 18. uri bodo v Likovni galeriji T rbovlje v Delavskem domu odprli samostojno razstavo del akademskega slikarja Nikolaja Beera z Izlak. Umetnik se bo predstavil z deli v olju in z risbami. Rastavo pripravlja ZKO. Odprta bo do 25. novembra vsak dan od 16. dot 9. ure.
Zagorje: V avli DD Zagorje razstavlja akademski slikar Gregor Kokalj iz Ljubljane. Razstava je na ogled do 20. novembra v času kino predstav.
Zagorje
Revije, ki si jih člani lahko izposojajo: 1. Avto + šport, 2. Prometni vestnik, 3. Moj mikro, 4. Enter, 5. Življenje in tehnika, 6.
Zdravje, 7. Unesco glasnik, 8. Teorija in praksa, 9. Časopis za kritiko znanosti, 10. Aura: revija za mejna področja znanosti, 11. Srečno: glasilo rudarskih delavcev.
Litija
Knjižne novosti: 1. Berglar P.: Marija Terezija in Slovenci, 2. Pirjevec D.: Metafizika in teorija romana, 3. Delft P.: Miselne igre vsega sveta, 4. Delft P.: Otrokove ustvarjalne igre, 5. Kermauner T.: Poezija slovenskega zahoda, 6. Turk T.: Ouatro pro for vvindovvs, 7. Paternu B.: Razpotja slovenske proze, 8. Zadravec F.:	Slovenska
ekspresionistična literatura, 9. Fatur S.: Slovenska leposlovna književnost, 10. Žagar F.: Šolske besedilne vrste.

ZABELčzenO
Hrastnik
Oddelčni nastopi v GŠ, ki so trajali od 21. do 29. oktobra so bili dobro obiskani. Skoraj vsi nastopajoči so pripravili več kot eno uro programa, ki so ga predstavili staršem in drugim sorodnikom. Nastopil je oddelek godal-violina, kitara, citre, pianisti, harmonikarji, pihala in trobila ter učenci baleta.
Kulturno društvo Avsenik iz
Rimskih Toplic je v oktobru organiziralo nastop ansambla Slovenija. Igrali so v zdraviliški dvorani, kar je za krajane zgodovinski dogodek, saj v tem prostoru že dolga leta niso prirejali nastopov. Dovoljenje so dobili od Ministrstva za obrambo.
F.M.
Trbovlje
Radio Trbovlje končno oddaja na novi frekvenci 98,1 megaherza. Že 18. oktobra bi morali preiti na novo frekvenco oddajanja, vendar so se pojavile težave v zvezi z medsebojnim motenjem oddaj z Radiom Žiri. Te so sedaj odpravili in Radio Trbovlje je 30. oktobra začel z oddajami na 98,1 mhz.
O Delavski godbi Trbovlje smo letos že precej slišali. Letos praznujejo tudi 90 letnico obstoja in delovanja. Za to priložnost so 24. oktobra v DD posneli nekaj skladb za CD ploščo.
Zveza prijateljev mladine
Trbovljeje v zadnjem času organizirala več zanimivih prireditev za mladino. Tokrat so v goste povabili Zlatka Dobriča. Koncert je bil 24. oktobra v telovadnici OŠ Ivana Cankaija. Koncert je bil za vse otroke brezplačen.
ŽPZ Kulturnega društva upokojencev je 21. oktobra v Zdravilišču Šmarješke Toplice pripravil zanimiv in bogat koncertni večer. Pod vodstvom zborovodkinje Nande Guček je zbor pel narodne in ponarodele pesmi v priredbah domačih skladateljev. Spremljaljih je harmonikar Andrej Potrpin. Skoraj poldrugo uro dolg nastop je v polni dvorani zbudil veliko pozornost z dolgim ploskanjem.
Mladinsko gledališče Svobode IIje28.oktobravdomu Svobode II
uprizorilo igro Thorntona Wilderja - Zaenkrat smo zmagali. Režijo je imel na skrbi gost Jaša Jamnik.
Knjižnica Toneta Seliškarja
Z začetkom jesenskih dni se je po 35 let dela v knjižnici Toneta Seliškarja poslovila Marija Sedej. V tem času je knjižnica veliko pridobila na svojem pomenu. Med drugim je po večkratnih selitvah pred leti dobila nove prostore. Knjižni fond se je v tem času večkratno povečal in tudi število obiskovalcev se je zelo povečalo. Sevedajck uspehu knj ižnice mnogo pripomogel celoten kolektiv. Poleg knjižnice je na voljo tudi mala galerija za slikarske, oblikovalske, šolske in druge razstave. Tudi teh je bilo na desetine, odkar so se vselili v nove prostore. Glede na to, da občinska skupščina Trbovlje v zadnjem času ni bila sklepčna, niso mogli od dveh prijavljenih kandidatk pravočasno imenovati nove direktorice knjižnice, zato je vodstvo ustanove začasno prevzela dolgoletna sodelavka Manja Serša. Čeprav je stiska za denarjem med drugim tudi za kulturne potrebe čedalje večja, je prav sedaj postalo najhuje. Nekaj denarja so dobili od države, nekaj bi morali dobiti tudi od domače občine. In prav ta denar najbolj pogrešajo. Pred dvema, tremi leti so še lahko nabavili preko 1200 knjig letno, lani sojih lahko kupili le nekaj čez 900, letos le okoli 450. Praviloma bij ih zaradi manjših dohodkov občanov morali nabaviti več kot prejšnja leta, ker se je kupna moč bralcev zelo zmanjšala in kupujejo manj knjig in sijih rajši izposojajo v knjižnici. Sodelavkam knjižnice korajža še ni pošla. Pričakujejo, da bodo za njihove potrebe našli razumevanje tako na ministrstvu v Ljubljani kakortudi v domači občini.
T.L.
Zagorje
Za 12. filmsko gledališče, kije bilo 2. novembra so zagorski kulturniki izbrali ameriški thriller Rt strahu. Zgodba govori o moškem srednjih let, ki se vrne iz zapora inje prepričan, daje bil zaprt tako dolgo tudi zaradi svojega
odvetnika, ki se pri sojenju ni dobro izkazal. Zato začne preganjati sodnika in njegovo družino, vendar se to kmalu spremeni v strašljiv teror.
Učitelji OŠ Tone Okrogar so si 22. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani v okviru Borštnikovega srečanja ogledali predstavo Kralj Lear.
Likovna skupina Dom, ki jo vodi akademski slikar Nikolaj Beer, je 23. oktobra odšla na izlet v Prekmurje. Ogledali so si nekatere kulturnoumetniške spomenike.
Načrti za preureditev zagorske knjižnice so že narejeni, je povedal direktor DD Nande Razboršek. Narejeni so bili pod vodstvom arhitekta Danila Raiča iz Lesnine Ljubljana. Vodja projekta je arhitektka Cvetka Ahačič.
Društvo prijateljev mladine je 26. oktobra imelo sestanek, na katerem so se dogovorili za program novoletnih prireditev. Nastopili bodo učenci OŠ Toneta Okrogarja, OŠ Slavka Gruma in mladinski pevski zbor Vesna, tudi GŠ bo pripravila božični koncert za odrasle. Vrtec bo imel živ žav v veliki dvorani DD. V začetku decembra pripravljajo Miklavžev sejem.
Za 2. gledališko abonmajsko predstavo - to bo Klinika Tivoli v
izvedbi MGL - je med Zagorjani izredno zanimanje. 2. decembra bosta dve predstavi, vendar sta že obe skoraj razprodani.
V Glasbeni šoli so 26. oktobra pripravili prvo interno produkcijo
v tem šolskem letu. Posamezno na inštrumentih je nastopilo 36 učencev. Nastop je zaključila godalnakomorna skupina glasbene šole. Produkcija je bila namenjena predvsem za starše in sorodnike nastopajočih.
D.H..K.G.
Litija
Vzgoja za vrednoteje bil naslov predavanja, ki ga je imela profesorica Angelca Žerovnik 26. oktobra v šmarskem kulturnem domu. Organizirano je bilo v pomoč staršem pri vzgoji otrok.
Organizatorji (OŠ, VVO in KS) z obiskom niso bili preveč zadovoljni. Menijo, da se starši premalo zanimajo za vzgojo svojih otrok. Z vzgojo vrednot v osnovnih šolah v prihodnje ni pričakovati velikih sprememb, vsaj sedanji kocept OŠ jih ne predvideva. Konkurenca državnim šolam bodo zasebne šole, ki bodo v programe lahko vključevale več vzgoje. Predavanje je spremljal tudi kulturni program. Jože Vidicje ob klavirski spremljavi Urške Mohar pel samospeve.
V gostilni Kovač je bil 29. oktobra art večer. Sodelovala je družina Zupančič, oče Nenad s prozo in poezijo, mamica Irena s pesmimi, prvi nastop je imela osemletna hči Nika, ki tudi piše pesmi. Organizatorica večera Karmen Verdonik je brala svoje novejše pesmi. Svoja likovna dela je predstavil tudi Zvone Vrtačnik. Večer je minil ob zvokih kitare Vojka Muljavca.
Šmarska glasbena skupina The Guitares je 30. oktobra imela koncert v kulturnem domu. Nastopi skupine vedno pritegnejo številne mlade poslušalce in občudovalce.
J.K.
Tihožitje
Po Lačnem Franzu in Čudežnih poljih, štajerska metropola slovenski glasbi vrsto let ni dala skupine ali pevca, ki bi se uspel uveljaviti. Letos je drugače. Iz Maribora prihaja pevka, za katero kritiki pravijo, da ji pri nas ni para. Toda še pred nekaj meseci je bila večini poslušalcev popolnoma neznana. Potem je z enkratn im nastopom ter dru gim mestom na slovenskem izboru za pesem Evrovizije '93 naredila več kot dober vtis. Pred kratkim je izdala svojo prvo kaseto. Zmagala je na Melodijah morja in sonca in celo predsednik Milan Kučan je navdušen nad njeno glasbo. Dekle sliši na ime Darja Švajger.
Debitantske kasete z naslovom V objemu noči se bodo najbolj razveselile vse romantične duše in tisti, ki imajo radi malce boljšo glasbo. V primerjavi z poplavo "plehke" glasbe, s katero nas zasipajo nekateri izvajalci, je Darjin izdelek zares dober. PoMii Žnidarič torej še ena kaseta, na kateri se glasba spogleduje s prijetnim, spevnim jazzom. Takšna izbira pesmi sploh ni čudna, saj Darja na
Dunaju študira solo petje - smer jazz. "Najprej sem študirala opero. In niti sama ne vem, zakaj sem to smer opustila. Kar naenkrat sem se tako odločila."
Uvrstitev na drugo mesto na slovenskem festivalu za pesem Evrovizije jo je zelo presenetila. Tako dobrega odziva žirije ni
pričakovala. Prav tako je zelo nepričakovano prišla zmaga na Melodijah morja in sonca. Darja te nastope in uvrstitve gleda kot potrditev tega, kar dela. Vidi, daje na pravi poti. In tistim, ki verjamejo vanjo, je posvetila kaseto. Nanjo je uvrstila tudi pesmi Power of Love terBlue Velvet. PravBlue Vel vet se je točno pred 30. leti oktobra v izvedbi Bobbyja Vintona uvrstila na prvo mesto angleške lestvice. Pred nekaj leti jo je v svojem filmu uporabil tudi David Lynch in poskrbel za njeno ponovno popularnost.
Še nasvet: če radi poslušate Zlatka Dobriča in podobne glasbene "umetnine", vam Darjine kasete ne priporočam.
Tomaž A. Štojs
m
m
g
II
B
Ko sem se začel pogovarjati z današnjim gostom rubrike "žuriramo", sem ga vprašal, če ve, da ga ljudje sploh ne poznajo po pravem imenu. Pritrdilno se je nasmehnil in dodal, da rečejo še "oni Mariborčan s klobukom, kitaro in črnim konjem". Da, to je on, praktično edini (uspešni) izvajalec countryja v Sloveniji -PIDŽI.
Njegova glasbena kariera se je začela v začetku osemdesetih let s skupinama "The Drava country dečki" ter "Pohorje expres".
Od leta 1988je solist. Za Slovenijo netipična glasba ga že od nekdaj privlači in zato je sklenil z njo poskusiti prodor v estradni vrh.
Danes ga na tej poti spremlja skupina" Pidži s prijatelji". S fanti so se dobro ujeli in vesel je, da ga spremljajo. Na nastopih vedno pojejo v živo in se kot pravi profesionalci trudijo dati vse od sebe. Prepričani so, da svojega občinstva ne smeš in ne moreš goljufati. Za pomoč j e hvaležen tudi svojemu sponzorju. Je že tako, da v današnjih časih brez njih in brez reklame, žal, ne gre.
Novo, tretjo kaseto, so do sedaj prodali že v lepi nakladi. Udarni "Črni konj" je ever-green, mimo katerga ni mogel. Pravi, da
upa, da bo ta skladbica tudi zanj tisto, kar je bila nekoč za Ratka Irgoliča. Material s kasete in še nekaj pesmi bo spomladi izšlo na CD-ju. Na moje malce izzivalno vprašanje, kako delati nekaj, v čemer pravzaprav nimaš konkurence, seje nasmehnil rekoč: "Če je še ni, pa bo! In upam, da bo huda." Rad bi pomagal pri uveljavitvi countryja v slovenščini in se zato ne namerava poskusiti v drugih zvrsteh glasbe. Ravno nasprotno. Usmeriti se bo poskusil le v eno smer countryja. Njegova glasba, petje ter nastop so za staro in mlado. Njegova publika je vsak dan številčnejša. Sam sem imel priliko spoznati tako pojočega kavboja Pidžija na odru kot tudi sogovomikaMilana Pečovnika za odrom in moram reči, da sta oba zelo prijazna in prijetna.
Roman Turnšek

: . :
okaraktvriziran jv iv z reklamnim sloganom: "Film, ki ni komedija, vendar sv boste oh njem (tudi) smejali,film,ki tu drama, vendar 1)6 vseeno v Vaši glavi spodbudil miselne tokove",
Škandal,ki gaje na filmskem	ir r	.	•	• s/ •	•• JI*
SSS	I!!!L „
glavnega junaka tudi dolili. Sever. kole: "Hunta in potencialno ek-:: Dvema otrokoma in nedavni ločitvi	splo/ivna rvakrija je neizbežna",
navkljub se Paolo kot najstnik za-	Kakorkoli že, našima ljubim,-ema
treska v utelešenje mesenega	se film utrga in za nedoločen čas se
požel jetija z imenom Franeesra.	preselita v pri jetno luško ob mor-
Suj veste, kako je s temi stvarmi...	ju. Tam posvečena seksu in strasti
Paolo, boem in glasbenik v	Ko moški začne razmišljati / dru-	do hrane popolnoma zanemarita
krizi srednjih let. se preživlja z	„„ o|;lvo. v možganih močno	stare prijatelje, Paolova otroka in
igranjem klavirja v piano baru.	zmanjša prekrvavitev iu s tem tudi	vse obveznosti,
lakšmt mesta so kot naročena	preskrba malilisivih celic s kisikom.	Precej podobno Pršutu, boste
rekli, pa ni tako. Drama, komedija in erotika s l-ranceseo Dellera in Sergioin Castvllitom n, levanaetja na prej omenjeno temo. Sicer ni v moji navadi, da
^‘.‘.•.v.v/.v.v.v.v.vMv/MvVAv.iv.v.viv.vž.v.v.v.-.v.v.v.v.v.v.
bi karkoli p.sal o koncu filnia a bom tokrat (izjemoma) razkril,
ie	milo	rečen«
tla J c	tntlo	rečeno
NEPRIČAKOVAN,NEORTO-
DOKSEN in NENAVADEN.
Aja, še cenjeno režiserjevo ime
vam dolgujem... Muren Eerre-
ri.
Tommv
Trbovlje - Delavski dom
6.-8.11. JURSKI PARK (am. zn. fant.), sob., ned. ob 10. in 16. uri, pon. ob 16. uri.
6.-	8.11. NESPODOBNO
POVABILO (am. film), sob., ned., pon. ob 18. in 20 uri.
9.-11.11. OD TOD DO RAJA (am. krim.). tor. ob 17.ini 9. uri, sre., čet. ob 19. uri.
12.11.	SOMMERSBY (am. film), pet. ob 17. in 19. uri.
Zagorje -Delavski dom
6.11.	KNJIGA O DŽUNGLI (am. ris.), sob. ob 10. uri
6.-7.11. JURSKI PARK (am. zn. fant.), sob. ob 17. uri. ned. ob 19. uri.
6.-9.11. RESTAVRACIJA LINGUINI (am. rom. kom.), sob., pon., tor. ob 19. uri, ned. ob 17. uri.
10.-12.11. ZADNJI DOBRI MOŽJE (am. voj. drama), sre., čet., pet. ob 19. uri.
Hrastnik - Delavski dom
6.-7.10.NINA (am. akc.), sob., ned. ob 17. in 19. uri.
10.-12.11. VETER (am. avan. akc.), sre., čet. ob 19. uri, pet. ob 17. uri.
12.11.	PRIVEŽI ME (špa. erot.
kom.), pet. ob 19.uri.
Dol - kinodvorana
6.11.	VRNITEV CASANOVE (am. ljub. drama), sob. ob 18. uri.
r-sfVt 'jŽ) ^
1 f J
/ALS-t/
Naši Orleki so postali zelo popularni na Gorenjskem. Pred dnevi so bili znova gostje na kranjskem radiu, kjer so baje v studiu naredili velik žur. Zato, dragi Zasavci, bomo morali tudi mi večkrat povabiti naše Orleke v radijski studio, da nam ne pobegnejo kam drugam.
Aco Razbornik je bil nad odzivom za koncert BOOM 93, ki je sto-odstotno uspel, zelo presenečen, saj si ni mislil, da ima toliko dobrih prijateljev in da so mu vsi pripravljeni pomagati. S poznal je, datudi on na slovenski sceni nekaj pomeni in da ga naši glasbeniki resnično potrebujejo -njega in studio.
■ Pia Zemljič, privlačna pevka skupine Vindy, je sedaj tudi pomočnica pri Stojanu Aucrju. Pia predstavlja	mlade
posnemovalce	znanih
glasbenikov. Na žalost moramo priznati,da ji gre petje veliko bolj od rok kot voditeljski posel.
Ivan Hudnik, ki je že dolgo vsem znan kot solo pevec, prepeva tudi tudi z narodno zabavnim ansamblom Doreta Kogovška. Ivan je skladbico Srečava se nad zvezdami posvetil svojemu bratu, ki je

iiiiSHSŠiSiS



Debitantsko kaseto je izdala	Goran Dreščanski. Delovni naslov
skupina Spin. Potem ko se jim je	nove ka<,e„ je Ajvar. Glasba je
pridruži 1 pevec Andrej Gumilar, 	mekersko obarvana.
so pričeli še bolj	7^
aktivno delati In	,
rezultatje ut. ()b	~
že	znanih
Šuštarski most in Objemi me	(Pop
delavnica -93). je na kaseti še osem novih pesmi. Trenutno
5
4 v 4 posnetek Le naprej so fantje že poslali radijskim postajam, ma-
NoCo lastlu j.-
sit
kritikov o njihovi glasbi so seveda -: R^log za to je v tet«, da so skoraj
deljena. Mogoče ste si ustvarili svoje ves čas misuypali v iujini. Švica, mnenje ob njihovem nas.opu v Avstrija, Italija... Kot kaže. so se Hrastnik"	(ujme naveličali m bodo poskušali
Noja. pa kaj. jc naslov nove kasete	predvsem doma. Še zanimivost -
kantavtorjaAdijaSmolarja.Medtetii. skupina Šteje kar 12 članov! ...........
njegova kaseta ena najbolje	niso razpadli. Zaradi različnih
prodajanih v ok.obru. Posneta je v	rilAipm. ul..d katerimi je tudi
živo. besedila so še bolj odkrita in ^pogosto nastopanje, enostavno
.	4	¥ C1	*■+
humorna kot na prn	ne najdejo časa za snemanje. O
Hot dog je m,eskupme. kt jo je jzjdu kasete vas bomo pravočasno
iMat.ovillvanBekiič (es-Sokohl V Givcvl.h 1-dtitclahkovKhletttslišite
Davor Kastelic (prej Bombe), ter 1|mL	' TAŠ
zaradi življenjske krize segel z roko po orožju in tragično preminil. Ivan ga ima v lepem spominu.
Verjetno se sprašujete, kakšna je katera od znanih oseb, ko popije malo preveč kozarcev piva ali vina. Marko Vozelj - Čukec je takrat prav Židane volje, poln smeha in dobrih šal, za katere niso prikrajšani vsi, ki se mu pridružijo. Pa naj še kdo reče, da nismo Slovenci znani oziroma dobri pivci.
V Mesečini so prejšnji petek poskrbeli za predstavitev izdelkov Real, firme za cigarete, kondome... Dekleti, ki zastopata firmo, sta po Mesečini delili cigarete in kondome zastonj. Skratka, v Mesečini dobro poskrbljeno za varno zabavo.'
Orleki so se prejšnji petek zopet predstavili na domačem terenu -v Mesečini. Tam so poleg glasbenega dela imeli tudi nagradno vprašanje, ki se je glasilo: "Koliko imen lahko nadomesti besedo bunkuc". Nagrada je bila njihova kaseta, poleg tega so "bunkuc" točili zastonj. Skratka Orleki so domačine prevzeli z glasbo in pijačo.	S.G.
Modna revija
(ali v slogi je moč)
Gimnazijci, ekonome! Instrojni tehniki so združili moči. Rezultat tega je oddaja 100 na uro na kanalu 10. Toda mladi novinarji s(m)o se spopadli z novim izzivom - z organizacijo modne revije. Vse sc Je dogajalo v petek, 29. oktobra v telovadnici	Glmnazije-
Ekonomske šole v Trbovljah (kaj bi mi brez naše telovadnice). Fantje in dekleta treh trboveljskih srednjih šol so nam predstavili izdelke zasavskih butikov, kot so Kristina, Rašica, Čeveljček, R šport, Bogo šport,.. Videli smo vse, od spet modernih dolgih oblek, do kombinezonov, trenerk, volnenih kostimov, vedno najboljših kavbojk,...
Naši novi manekeniin manekenke so se (ali pa tudi ne) v zelo kratkem času naučili "skakljati" po modni pisti. Kjub hoji so oblačila prikazali na kar se da profesionalen način, kar je bil tudi namen modne revije. Omeniti veja poizkus manekenov na pisti, da bi nam zapeli in zakorakali pesem Qeenov We Will Rock You. Zaradi prahu, ki so ga dvignili iz prašnih preprog, bi bilo bolj primemo zapeti drugo pesem Queenov Anotherone Bust the Dust.
Medtem, ko so se manekeni in manekenke spreoblačili v garderobah so nam družbo delali še drugi mladi s polnimi baterijami. Med drugimi tudi vsem znana Alex in Senčar J., mladi plesalki Nina In Sandra, dekliški pevski zbor ekonomske šole MASTIKs pesmijo, ki so jo same napisale in uglazbile. Nastopila je tudi mlada plesalka Mojca Lavrinšek s še vedno istim repertoarjem,...
Prireditev je bila hkrati tudi predsavitev naše šole gospodu Plsterju, ravnatelju šole v mestu Scheinfeld v Nemčiji. V Trbovlje je prišel med drugim zato, da bi se dokončno domenili o izmenjavi
učencev naše in nemške šole enkrat spomladi. Gospod Fister je o naši šoli in modni reviji povedal:" Vaša šola mi je zelo všeč. Moram povedati, da se vaš šolski sistem zelo razlikuje od našega, saj naše "srednje šole" sprejemajo učence pri starosti 10 let, vaše pa pri starosti 15 let. Kar pa se modne revije tiče, sem bil navdušen nad oblekami, pa tudi nad mladimi dekleti in fanti, ki sojih predstavljali. Vsa pohvala gre organizatorjem, saj je takšne prireditve težko pripraviti."
Prireditev je gladko potekala tudi po zaslugi dobrih voditeljic Barbare Kužnik in Katarine Pajer. Za konec je zapel tudi gimnazijski slavček Neva Marn."Blond" Neva nam je zapela pesem štirih "neblond" deklet What's Up. Njeno petje je tako navdušilo mlade, da jo je prepevala še na avtobusni poti domov. Prireditev je močno poživila petek, ter je bila zanimiv uvod v naše jesenske počitnice. Še en dokaz, da mladi nismolerazbojnikiinhuligani, temveč tudi zanesljivi nosilci prihodnosti!!!
Petra Žagar
Kaš kulturni dan
(ali kako nam je dolgčas)
V torek, 26. oktobra smo Imeli prvi letniki ekonomske šole kulturni dan. Po enournem zmrzovanju v Ljubljani smo končno pričakali trenutek, ko smo se srečali z znanim slovenskim pesnikom Borisom A. Novakom.
Na prvi pogled bi ga srednješolci opisali kot najbolj zdolgočasenega človeka, ki nam bo eno uro in pol nalagal o svojih umetniških delih. No, ni bil ravno za "smeti", ravno cool pa tudi ni bil. Za tiste, ki nimate pojma kdo je to Boris A. Novak, naj povem, da je to tista pojava, ki je
Na dijaški modni reviji je obleke zasavskih butikov predstavljala tudi Romana Grošelj. Predstavljamo jo zato, ker je letos na spoznavnem večeru gimnazijcev dobila naslov naj lepše fazanke (miss gimnazije 93).
Romana je Trboveljčanka, stara je 15 let in obiskuje 1. letnik gimnazije Trbovlje. Po horoskopu je teh niča (pri tehnicah sta enakomerno porazdeljena lepota in inteligenca). Njena hobija sta gledališče in novinarstvo. Poleg tega je tudi nadarjena za glasbo. Letos že šesto leto igra stransko flavto. Drugače pa soji pri srcu vse zvrsti glasbe. Svoj prosti čas (kar ji ga ostane) najrajši porabi za ples in telovadbo. Ena izmed stvari, ki ji vzame prosti čas, je njena bela perzijska muca Doli. Njen cilj je enostaven: da bi uspešno končala gimnazijo tersi našla (svojemu značaju) primeren poklic. V vsakdanjem življenju je Romana povprečno dekle, ki se uspešno, pa tudi neuspešno kosa s problemi, ki težijo vsa mlada dekleta.
napisal pesem Policaj je palicaj, uglasbil pa jo je njegov frend Goje. Boris ne piše tistih "boring songs" za motene osebe, ampak takšne ubitačne za mladino, kot je na primer Ko je sonce fuč, luna lula luč. Bolj ko smo se bližali koncu, bolj se je vživel v našo dolgočasno srednješolsko družbo. Na koncu smo morali še peti in plesati, da te pobere. Ko pa je Boris končal s svojim teženjem sem vprašala nekaj frendov, kako se jim je zdelo vse skupaj. Nekateri so mi povedali kar po pravici, da so spali, drugi smo reševali vislice, tretji, tisti "tazapiflani" pa so seveda poslušali Borisa, da so nam potem lahko poročali. Kot lahko razberete iz tega poročila nam niti ni bilo tako slabo. Če ne zaradi drugega, pa vsaj za to, ker nam je odpadel pouk.
Špela Strgaršek
Dijaki nabili profesorje
Tudi strojniki igramo košarko, ne samo gimnazijci. V sredo 27. oktobra so se v telovadnici
gimnazije Trbovlje pomerili strojni tehniki 3at razreda SSŠT In njihovi profesorji.
Tehniki: S. Kovačič, G. S krmar, M. Filač, A. Mars, P. Lavrin, L Gruden, V. Kusič, M. Vajdič (3.c)
Profesorji: R. Halzer, Z. Gračner, M. Agrež + "profesorji", ki igrajo tudi v GSBL - Vengust, Vidergar, Bizjak
Tekma naj bi se začela ob 20. uri, vendar pa je bila zaradi generalke modne revije prestavljena za približno 30 minut. Tekmovanje se je začelo s silovito naglico in ostala v takem tempu vse do konca. Rezultat prvega polčasa je bil 26:22 za dijake, končni rezultat 60:50 pa je samo prikazal premoč dijakov nad učitelji. Med zmagovalci sta največ znanja in spretnosti pokazala M. Vajdič in G. S krmar. Lep in sinhroniziran način igre pa je pokazala tudi ekipa profesorjev. Tekma je bila na kulturnem in športnem nivoju, pogrešal sem le navijače, ki bi gotovo veliko pripomogli k boljšemu vzdušju na tekmi.
Kristjan Kajič

p • ,mmm m; kmrnm
,jg%
TRBOVLJE
—■
Wmwm§
'■■ ,Z<m.

VIIU Hati V Šali Clcftal
PROGRAM
MAJ
odteK^dir
MIŠKE OD 2.290,00 SIT DALJE
_A
• S vi 1
PODLOGE ZA MIŠKE 590,00 SIT =1?
*»,.> y
IGRALNE PALICE 2.065, 00 SIT DISKETE SONY 1.2 MB 1.290,00 SIT DISKETE SONY 1.44 MB 1.890,00 SIT PROGRAMI ZA WINDOWS PROGRAMI ZA DOS ^
PROGRAMI ZA VODENJE POSLOVNIH KNJIG
KNJIGE	iilei,,./
TISKALNIKI EPSON, STAR, FUJITSU

Sfl

RAČUNALNIKI ZA VSE
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje telefon: 0601 61 611, 64 611
gorenjese/v/s d.o.o.
SE Trbovlje, Rudarska c.2A telefon 22 277, telefax 26 174

ŠIROKA PONUDBA IZDELKOV:
gospodinjski aparati, barvni televizorji, satelitski sprejemni sistemi klimatizerji - klima naprave alarmni sistemi za varovanje objektov, plinske peči za ogrevanje in bojlerji Duvall visoke kakovosti originalni rezervni deli gorenje
24 MESEČNA GARANCIJA za nakup bele tehnike
UGODNI PLAČILNI POGOJI:
gotovinski popust
brezobrestno plačilo na 4 obroke s čeki možen nakup na 6 obrokov
TEU1PG
PRODAJA NA ZAKUP - TEMPO
omogoča mesečno odplačevanje na dve leti, takojšnjo uporabo izdelka, brezplačno vzdrževanje ves čas zakupa
AKCIJSKA PRODAJA:
pralni stroji že od 43.200 SIT dalje
televizorji že od 39.996 SIT dalje
Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili na Rudarsko c. 2A, to je nasproti bivše blagovnice Centromerkur v Trbovljah.
VLJUDNO VABLJENI, SE PRIPOROČAMO!
Tek jeklenih
Samo osem ur in dvaintrideset minut so potrebovali jekleni možje za osvojitev treh zasavskih vrhov v dolžini približno 65 km. Radovan Skubic, glavni organizator vseh tekov v Zagoiju, je s pomočjo doma na Prvinah organiziral za zaključek sezone gorskih tekov ultra gorski maraton najbolj vzdržljivih Zasavcev. Sodelovali so Radovan Skubic, Milan Kirn iz Hrastnika in Lojzi Čarman iz Litije, vsi trije letnik 1953. Trije tekači istega letnika so tekli na tri vrhove v posebnih majicah, ki so obeležile ta dogodek. Na super dolgi progi je tekače spremljal Drago Motoh iz Litije in s tem pripomogel k uspešni izvedbi teka.
Start ultra maratona je bil na Prvinah (rradm.
višina 900 m), pot je vodila čezČctnšenik na Izlake (250), od tu so se vzpeli rta prvi vrh, Zasavsko sveto goro (930), se spustili v doli no preko Time v Renke (230), od tu pa so se preko Ostreža irt Podkuma vzpeli rta naj višji zasavski vrh Kum (1219), se spustili v Zagorje	(240).
Okrepčevalnica Ašič je omogočila jeklenim fantom, da so se povzpeli rta tretji vrh
- Čemšeniško planino (1184), do koder so se spustili v cilj na Prvinah.
Če bo organizator ttspel pridobiti sponzorje za ta ultra maraton, bo v naslednjem letu organiziral odprti tek treh vrhov v Zasavju, v nasprotnem primeru pa bo ta trojka poizkušala izboljšati čas prvega teka.
R.S.
Foto: Tomo Brezovar
NOGOMET
Hrastnik Center Jošt -Šentjur 1:3 (1:0), strelec Novakovič
mladinci: Oria Rudar -Medvode 3:0 (1:0)
ROKOMET
Pionirski turnir Hrastnik: Dol TKI - Loka 17:15 (7:8),Sevnica-ZRC Rudar 0:10 brez boja, Presad Litija - ZRC Rudar 13:21 (6:9), Sevnica -Pivovarna Laško 13:14 (5:5), Dol TKI - Presad Litija 20:14 (11:6). Naj strelec Jure Šterbucl: 25 golov. Naslednji turnir bo 13. novembra vTrbovljah.
MALI
NOGOMET
Zagorje - l.Iiga (9. kolo): ŠD Čolniše - Merli 4:0, Šentlambert Trgovina Čop 5:0, Inženiring Šarbek - Bistro Cerar 4:1, Kotredež T/Č -Izlake 0:1, Intera - Para-dox2:3,ŠD Mlinše-Malo
po malo 3:3. Trenutni vrstni red: 1. Inženiring Šarbek 17 točk, 2. Izlake 1 15 točk, 3. Malo po malo - Dimn. Lepoša 14 točk, 4. Bistro Cerar 12 točk, 5. Šentlambert 9 točk, itd. Naj strelec: 20 Pišek (Izlake).
2.1iga (9. kolo): Buldožer-Jazbeci 0:0, Tapi - ŠD Prapreče 13:2, Topličani Veterani - Vesn 7:0, Izlake II - Zlatorogi-ultra 2:4, Antimon-Bislro 91 - TE-VE Varnost 4:0, Jastrebi - ŠD Mlinše II 7:1. Trenutni vrstni red: 1. Buldožer 15 točk, 2. TE-VE Varnost 12 točk, 3. Topličani veterani 12 točk, 4. Jastrebi 11 točk, 5. Tapi 10 točk, 6. Antimon-Bistro 91 9 točk, itd. Naj strelec: 13 Kočnar (Jastrebi).
3.1iga: (11. kolo): Polje-Svarog - Izlake veterani 7:1, Podkum II - Siporex 1:1, Garni hotel - AFŽ 4:2, Bistro Tina -ETI El. Element 5:0, Gostišče Maček - ŠD Prapreče II 6:1, ŠD Behar - NLP-Eurotrade 10:3, Tirna - Hors7:2. Trenutni vrstni red: l.ŠDBchar22točk, 2. Tirna 18 točk, 3.Hors 16 točk, 4. Polje-Svarog 16 točk, 5. Bistro Tina 13 točk, 6. Gostišče Maček 12 točk, 7.
ETI El. Element 11 točk, itd. Naj strelec: 29 Fazlič (Behar).
Hrastnik 21. kolo:
Čvek - Liljani 5:2, Steklarna - PP Hrastnik 2:1, Steklarski frisi - TKI 5:5, Gamsi - Juventus4:8, ŠD Čeče - Mesarstvo Koprivnik 5:0, 20. kolo: Čvek - Steklarna 2:3. Vrstni red: Gostilna Texas 33, Čvek29, ŠD Čeče 25, Juventus 24, Steklarna 23, Liljani 18, PP Hrastnik 17, TKI 14, Mesarstvo Koprivnik 11, Gamsi 5, Steklarski frisi 2 točki.
NOGOMET
Litija: 6.11.93 Litija -Brda ob 14.30 - igrišče Litije
Zagorje: 7.11.93 ob 13.30ET1EE-Jelen Triglav (2.1iga) - stadion Proletarca
Naj rokometaš Zasavja
Zasavc in Grema d.o.o. izbirata najboljšega rokometaša in strelca Zasavja. V petekm kolu se je med Lilijani najbolj izkazal Ljubljančan Dušan Andrejič, med Trboveljčani pa Sandi Deržič.
Ocene: (5. kolo): Presad: 5 - Dušan Andrejič, 3 -Bomt Maček, 1 - Toni Ulčar: Omnikom Rudar: 5 -Sandi Deržič, 3 - Primož Jug in 1 - Zoran Senčar. Skupno: 18 - Kosec, 16 - Andrejič, 15 - Doblekar. 9
-	Maček in S. Dežič, 5 - Lipovšek, 4 - Senčar, 3 -Medved, Jug in Voglar 2 - Kolar in 1 - Kos, Špende in Ulčar.
Strelci: 32 - Andrejič (PL), 29 - Žibret (Z), 26 -Kosec (OR) in Maček (oba PL), 25 - Medved (OR) in Šeško (TKI), 22 - T. Kolander (RP), 21 - Kolar (PL), 19
-	Stropnik in Moljk (oba TKI), 18 - Voglar (OR) in A. Ule (Z), 16 - Špajzer (oba TKI) in Zahrastnik (RP) itn.
9*9.
FitnesCentkr
mefcuou. wm1a, w*tl* mmauuiUAauEAeme
Večer
prvakov
Preteklo soboto je bil na Tenis parku AS sila živahen večer, Večerprvakov. Na njem so podelili nagrade, ki so jih Lilijani prislužili v letni teniški sezoni 93. Prvaki so se že dopoldne pomerili v tenisu in s tem uradno zaključili letno sezono, zvečer pa še v zabavnem	kvizu.
Najuspešnejši so prejeli še posebno nagrado in sicer veliko torto v obliki teniškega loparja, ki so jo vsi prisotni potem družno "posnovili". Nagrade za ta večer so prispevali: Glavni sponzor ženskega dela tekmovanja Zlatarstvo Todorovič, ki je prispeval najlepše nagrade, štiri čudovite prstane, glavni sponzor moškega dela: trgovina Športing, Litija in še drogerija Medeja Litija, trgovina Ustje Šmartno pri Litiji, butik Genove Mesiče,
butik Chich in Tenis park AS Litija.
S.K.
Balinarji
izpadli
Balinarski klub Partizan Trbovlje je v letošnji sezoni tekmoval v 2. ligi vzhod. Tekmovanje je potekalo po enokrožnem sistemu med petnajstimi	klubi.
Trboveljčani so osvojili 11. mesto in tako čakali na odločitev BZS o številu klubov, ki naj bi izpadli. Na zvezi so se odločili, da izpade šest klubov. Tako so morali ligozaustiti tudi Trboveljčani. Naslednjo pomlad se tako selijo v Šaleško podzvezo. Omeniti velja, da BK Partizan letos praznuje dvajset let delovanjain zato izpad pomeni še večje razočaranje. Tako se postavi vprašanje, če bodo vsi trboveljski klubi nazadovali prav ob njihovih obletnicah.
S.B.
Trbovlje: 10.11.93 ob 13.30 Oria Rudar - Mura (pokal) - stadion
ROKOMET
Litija: 6.11.93 ob 19.00 Zagorje - Dobova (2. liga) -športna dvorana
Trbovlje: 6.11.93 ob 19.00 Zagorje-PlaninaKranj (2.1iga, ženske) - dvorana OŠ v Trbovljah.
KOŠARKA
Zagorje: 6.11.93 ob 18.00 Zagorje-Borovnica (2. liga) - dvorana OŠ.
MALI
NOGOMET
Litija: 7.11.93: od 16.-19. ure v športni dvorani zaključek malega nogometa.
Nogomet
Odlično
Ona Rudar - Korotan Suvel 2:0 (2:0)
Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 600, sodnik Dizdarevič (Velenje). Strelca: Haralovič (2), 2:0 Sotenšck (26 min - llm).
Oria Rudar:	G.
Ranzinger, Čuk,	A.
Ranzinger, Tomše,Štok,Kic, Herman, Sotenšek, Žlak, Rižner, Haralovič (Škofca, Florjane).
Korotan Suvel: Vranik. Čuješ, Ivartnik, Janet (Brglez), Gluhovič, Plimen, Plesec, Goričan. Smaili, Lupša (Češnjaj), Vidovič.
Oslabljeni Trboveljčani so v kakovostnem	in
zanimivem srečanju po zaslugi izvrstne igre v prvem delu premagali zelo dobre goste in nadaljevali s serijo uspehov na svojem igrišču. Gostitelji so povedli že v drugi minuti, ko je po akciji najboljših mož na igrišču Sotenška in Žlaka iz bližine zadel povratnik v moštvo Haralovič. odločilni zadetek pa je prekršku vratarja V ranika nad Žlakom dosegel Sotenšek. V drugem delu so pobudo prevzeli gostje, priložnosti na obeh straneh pa ni manjkalo. Lepše so imeli Prevaljčani, a je bil mladi Gorazd Ranzinger zelo razpoložen in točki sta Zasluženo ostali v Trbovljah.
S.F.
Ne gre
Steklar - ETI EE 3:1
(0:0).
Rogaška Slatina, igrišče Steklarja, gledalcev 200, sodnik Horvat (Marjeta). Strelci: 1:0 Vickovič (48), 2:0 Kukič (71), 3:0 Kukič (87), 3:1 Petrušič (89).
Steklar: Lešnik, Kidrič (Turnšek), Neskič, Magruč, A. Vršič, T. Vršič, Zdovc, Horvat, Vickovič,č, Kukič, Gotlin (Šmid).
ETI EE: Ahlin, Kurež (Povšnar), Buovski, F. Kranjc, Borštnar, Žibret,
J.Kranjc, Razboršek, Holešek, Petrušič, Grčar.
Zagorjani so že drugič v štirih dneh izgubili v Rogaški Slatini. V pokalni tekmi so imeli precej smole, prvenstveni obračun pa so izgubili predvsem zaradi napak obrambe. V prvem delu so sicer igrali dobro, bili enakovreden tekmec in zamudili tudi dve priložnosti, v nadaljevanju pa dovolili nasprotniku, da s tremi zadetki odloči tekmo sebi v prid. Častni gol za ekipo trenerja Žibreta je po samostojni akciji dosegel letos zelo dobri Andželko Petrušič.
S.F.
Veliko
kartonov
Svoboda - Tabor 69 2:1
(0:0)
Kisovec, igrišče Svobode, gledalcev 100, sodnik Petrovič (Vrhnika). Strelci: 1:0 Agatič (60), 2:0 Hodak (68), 2:1 Groznik (80).
Svoboda:	Povšnar,
Vozelj, Hodak, Gošte, Kurež, Uranič, Trdin, Karamarkovič, Kovač, Zakonjšek, Agatič.
Tabor 69: Jakupovič, Budimlič, Bolarič, Miljuš, Boc, Kerčmar (Groznik), Lipovec, Živkovič, Verbič, Snoj, Juri nič.
Svoboda je povedla v 60. minuti, ko je Agatič po pravilno dosojeni naj strožji kazni, zanesljivo premagal gostujočega vratarja. Že v 68. minuti je Svoboda vodila z 2:0, Hodak je streljal iz velike razdalje z leve strani in premagal slabo postavljenega vratarja. Ko so gledalci pričakovali še višje vodstvo Svobode, je stopil na sceno v drugem polčasu slab sodnik, ki je delil rumene kartone kar po tekočem traku. Podelil je tudi tri rdeče, dva gostom in enega domačemu igralcu -popolnoma nepotrebno. V se to so izkoristili gostje, čeprav
z igralcem manj so dosegli v 80. minuti gol in zmanjšali vodstvo Svobode na 2:1. Domači, znervirani zaradi sodnikovih odločitev so delali napake, tako, da bi gostje kmalu izenačili.
J.M.
Lepa zmaga
Papirničar - Svoboda Brežice 3:0 (0:0)
Radeče,	stadion
Papirničarja, gledalcev200, sodnik Kos (Prevalje). Strelci:	Plazar	(49),
Kačičnik (84), Molan (88).
Papirničar:	Kelenc,
Sotlar, Trebše, B.Guček, Plazar, Cetin, Kačičnik, Ribič (Molan), Kirbiš. D.Guček, Lazar (Hrovat).
Svoboda: M. Polovič, B.Polovič, Zlobko, Vegelj, Račič, Vesligaj, Pobor, Kržan (Kožar), Savnik, Podvinski, Kostič.
Radečani so pod vodstvom rezervnega trenerja spet prikazali zelo lepo igro. Prvi polčas so tekmo odigrali največ na
sredini igrišča, v drugem pa so se vrstile številne hitre akcije iz katerih so spet dosegli lepo zmago. Igra ni bila groba, saj je sodnik pokazal le tri rumene kartone. Še te zaradi pregovarjana.
F. K.
Litij ani poraženi
Tehmont Branik - tauja 4:2
Koper, igrišče na Bonifiki, gledalcev 100. Strelca za Litijo: Barbekin Poglajen.
Litija:	Grošelj,
Groboljšek, Mele, rozina, Ocepek, Fele, Martič, Zajc, Poglajen, Barbek, Props.
Zaslužena zmaga domačih po bledi predstavitvi Litijanov. Tako se je končala serija zmag litijskih nogometašev. Domači so bili skozi vso tekmo boljši nasprotnik in njihova zmaga ni prišla v nevarnost. Nekaj napak v obrambi, gol s 30 m, ki gaje prejel Grošelj, in zmaga je ostala doma.
S.K.
Rokomet
Andrej ič
Presad - Gorenje 23:22 (14:10)
Litija, športna dvorana, gledalcev 600, sodnika Gramc in Stoger (oba Maribor).
Presad: Ulčar, Špelič 1, Andrejič 10, Maček 5, Špende.Kogovšek.Verbajs, Kos 2, Kolar 4, Sotenšek, Mandelj 1, Doblekar.
Gorenje:	Stropnik,
Meolic 6. Krejan 6, Ocvirk 3, Ojstršek 1, German, Plokan 3, Redžebošič, Rozman, Lapajne, Cvetko 1.
Rezultatsko prenizka zmaga domačih, saj so preko cele tekme vodili tudi s petimi zadetki prednosti. Gostje so uspeli izenačiti le na 3:3 in 8 sekund pred koncem na 22:22. Vendar so 2 sekundi pred koncem domači preko Andrejiča dosegli zmagoviti gol in povsem zasluženo zmagali, kar je priznal tudi gostujoči trenerPožun. Sicer pa smo videli razburljiv konec tekme v režiji
sodnikov, ki sta 4 napade zapovrstjo piskalaprebijanje domačih. Gostom tudi to ni pomagalo. Trener domačih je celo tekmo igral z istimi možmi. Zelo razpoložen je bil Dušan Andrejič, ki je uspešno povezoval domači napad, poleg tega pa nezgrešljivo izvajal sedemmetrovke.
S.K.
Zaslužen
poraz
Kolinska Slovan Omnikom Rudar 24:17 (10:9)
Ljubljana, dvorana Slovana, gledalcev 200, sodnika Krašna in Vodopivec (Ajdovščina).
Kolinska: Jovanovič, Glavač 6, Jelčič 2, Češnovar 5, Počervina 2, Cvijič 4, M.Papež, Novak, Kastelic 1, Dragar 3, B.Papež 1, Franetič.
Omnikom: Lipovšek, Jug 3, Medved 5, S.Deržič 3, Kosec 2, I.Deržič 1, Senčar 2, Mašič 1, Sečki, Piškur, Abdič, Senica.
Trboveljčani so znova ostali brez točk na gostovanju. Tokrat so bili precej boljši rokometaši Kolinske Slovana, ki so s to zmago in osvojenimi vsemi točkami prevzeli vodstvo na lestvici. Trboveljčani so, resda oslabljeni, saj manjkala MatjažVrbnjakin Bojan Voglar, pokazali naj slabšo igro doslej. V prvem polčasu so se še upirali razigranim Ljubljančanom, v drugem pa jim je zmanjkalo idej, kako bi žogo spravili v nasprotnikovo mrežo, še več težav pa so imeli z obrambo. Vsekakor je bilo sobotno srečanje nova lekcija Trboveljčanom, ki bodo v soboto igrali proti novincu v ligi, škofjeloškemu Šeširju.
B.K.
Uspešni v gosteh
Radgona - Radečepapir 21:25(11:13)
Radenci, športna dvorana, gledalcev 100, sodnika Nojič (Ptuj) in Glažar (Mb).
Radgona: Miljevič, Klun

5, Bratkovič, Trbuc 5, Žalodec 3, Ambrož 2, Perša, Strah 2, Rauš.Vajs, Javornik 2, Horvat 2.
Radečepapir: D.Skušek, Potočnik4, Mervič,Paskvale 1, Rus 5, Zahrastnik 2, D. Kolander 2, T. Kolander 9, Strnad 2, Planinc, Mitič.
Po slabi tekmi doma z Dobovo so tokrat igralci Radečepapirja zaigrali kot prerojeni. Vse, kar so si zamislili, jim je uspelo, zato tudi uspeh vgosteh ni izostal. Posebno je blestel Tadej Kolander, ki je bil z 9 zadetki tudi najboljši igralec tekme. Obramba in napad sta funkcionirala perfekto, zato si trener želi, da bi takšna igra ostala do konca letošnjega prvenstva. Z nekaterimi okrepitvami, ki jih načrtujejo, v spomladanskem delu prvenstva Radečani računajo na visoko mesto.
F.K.
Visok poraz
Ormož - Dol TKI Hrastnik 26:18 (14:4)
Velika Nedelja, športna dvorana, gledalcev 150, sodnika Luk in Bogdanovič (oba MS).
Ormož:	Vavpotič,
Burgar, Fridrih, Dermati 2, Praprotnik 9, Grabovac 2, Rajh 8, Kirič 1, Kramberger 2 Zabavnik 2 Kosi, Feguš.
Dol Tki:	Premec,
Železnik, R. Plevnik 1, Terbovc, Kranjc 4 D. Plevnik, Moljk 4, Špajzer2, Šeško 7, Stropnik, Škalički.
V dvorani, kjer so pred dobre pol leta le za las zgrešili uvrstiev v prvo ligo, so Dolani tokrat prikazali eno najslabših igre zadnjih let. Obupno slabo so igrali zlasti v prvem polčasu, ko praktično niso imeli igre v napadu, kar so spretni gostitelji s pridom izkoristili. Iz niza hitrih protinapadov so dobesedno zrešetali mrežo nemočnih vratarjev Škaličkija in Premca. V drugem polčasu so gostje le nekako uredili svoje vrste. Stekla je igra v napadu, tako da smo v tem delu gledali bolj enakovredno igro. Gostje so dvakrat uspeli znižati vodstvo gostiteljev na sedem zadetkov, to pa je bilo tudi vse. Zaostanek iz
prvega polčasa je bil tokrat neulovljiv. Ob igri, ki sojo pokazali v Ormožu in ob dejstvu, da bodo morali zaradi zasedenosti d vorsane, tudi naslednje tri tekme ob zmanjšanem številu treningov igrati v gosteh, čaka Dolane zelotežkajesen.
J.P.
Poraz doma
Zagorje - Pomurka Bakovci 20:23 (11:13)
Litija, športna dvorana, gledalcev 100, sodnika Benegalija in Kramar (oba Duplje).
Zagorje: Šutar, Ribarič, R.Ule3,Dcčman3,Žibret3, A. Ule7, Lipovšek 3, Fabjan. Kirn, Tavš 1, Oblak,Ramšak.
Pomurka: B. Vereš, A. Vereš 2, Ritonja 4, Šeruga, Škraban 5, Bcdenkovič, J. Buzeti 2,S. Buzeti, B. Buzeti, Okreša 2, Petek 4, Lovenjak 4.
Zagorjani so doživeli prvi letošnji domači poraz. Povsem zasluženo, pa čeprav sta sodnika sodila slabo, poleg tega pa so domačini ničkolikokrat zadeli okvir vrat. Bakovčani, pri katerih je prvič igral tudi Okreša, so bili boljši tekmec. Zagorjani so v celi tekmi le trikrat izenačili, za kaj več pa so igrali preslabo tako v obrambi kot v napadu, bili pa so tudi manj borbeni kot na dosedanjih dveh domačih tekmah. Pohvalo za dobro igro si tokrat zasluži le Aljoša
Zopet tesno
Krim - Tapi Zagorje 17:15(9:7)
Ljubljana, dvorana na Galjevici, gledalcev 100, sodnika Okleščen in Gačnik (oba Novo mesto).
Krim: Brezovar, Ploj 3, Petkovšek 2, Mihalek 2, Madžgalj 4, Bogovič 3, Mladenovič 1, Kutljača, fašek 2, Petek, Erjavec, Zupančič.
Tapi: Žerko, Sedej 3, Klopčič 3, Čibej 2, Lebar, Smole 3, Kolenc, Poglajen 3, Vozelj, Nedeljko, Remic 1, Peško.
Mlada zagorska ekipa je tudi v predzadnjem jesenskim kolu ostala praznih rok. Z malo več sreče
bi lahko iztržile tudi remi, todadomačinke so zasluženo zmagale. Vso tekmo so imele namreč gol ali dva prednostni. Pri Zagorjankah je bila znova najboljša vratarka Maja Žerko.
S.F.
Memorial
Lilo
Hauptman
Veterani RK Usnjar so organiziralli spominsko tradicionalni turnir v spomin na svojega soigralca in kasneje tre ne rja v klubu Lila Hauptmana. Ob petih nastopajočih ekipah je zanesljivo zmagala domača vrsta pred Zagorjem in Krmeljem.
S.K.
Košarka Znova poraz
Litija - Smelt Olimpija ml. 66:79 (34:34)
Litija, športna dvorana, gledalcev 200, sodnika Poljanšek (Žiri), Hafner (Medvode).
Litija: Merčon 5, Polanec 7, Jocovič 9, Bošnjak 24, Deležan 7, Soršak 6, Šiško 8.
Smelt:	Kandžič 2,
Stepanija 3, Sok 8, Šetina 7, Plavnik 39, Novak 7, Jovanovič 13.
Lilijani so sredi Litije doživeli še peti zaporedni poraz. Kot kaže, odnosi v klubu niso najboljši, košarkarji pa brez ljudi, brez borbe, ne morejo premagati niti slabših od sebe. Ljubljančani so dosegli svojo prvo zmago v prvenstvu.
S.K.
Poraz
Radovljica - Zagorje 83:73 (46:41)
Radovljica, dvorana OS, gledalcev 100, sodnika Kolar (Lj), Tomšič (Kr).
Radovljica: Mirtič 19,
K.Rozman 3, Tonejc 4, B.Rozman 9, Stojnišek 20, Šmit 5, Valentar 10, Lotrič 7, Koman 6.
Zagorje: Murn, Kovač 4, Mandič, Turbič 6, Bassin 19, Omahne, Krofi, Kofol 12, Koren 19, Čop 7, Kranjc, Košnik 6.
Mandič odstopil
Po osmih kolih letošnjega košarkarskega prvenstva, štirih zmagah in štirih porazih, je odstopil trener zagorskih košarkarjarjev Ranko Mandič. Za Zasavca je povedal: "V klubu so nekateri mnenja, da bi lahko dosegli več. Moje je, da je dosedanje igranje realen domet te ekipe. Napaka je bila, da se pred pričetkom nismo okrepili s centrom, saj je ta pozicija v zagorski ekipi najslabša med vsemi ligaši. Po mojem bi morali Zagorjani hitreje pomlajati ekipo. Motil meje tudi odnos v klubu do igralcev, ki so okrepili ekipo. Bolje bi bilo, da bi jih izkoristili in se od njih čimveč naučili, kot pa iskali njihove napake. Pa še to - za to raven tekmovanja so treningi dva do trikrat na teden prejpalo."
Ranko Mandič je edini košarkarski trener v Zasavju, ki ima narejeno višjo trenersko šolo. V pogovoru je povedal, dagaje motilo zvezdništvo nekaterih igralcev, saj očitno menijo, da ostajajo v majhnem klubu zvezdniki ne glede v kateri ligi igrajo. Povedal je še, da se kljub vsemu zahvaljuje igralcem in zapušča Zagorje zlepimi spomini. Ob službi v Ljubljani bo tam iskal tudi trenerski kruh.
Zagoijane začasno vodi trener mladih selekcij Drago Gumilar, menda pa naj bi jih prevzel Trboveljčan Marjan Knavs.
M.P.
------ -.................
Naj košarkar Zasavja
Zasavc v sodelovanju s tenis parkom As Litija izbira naj košarkarja Zasavja. Lilijani sov 10. kolu izgubili in trener nam še ni uspel povedati, kdo sije zaslužil največ točk. Med Zagorjani se je v obeh kolih najbolj izkazal mladi reprezentant Boris Koren.
Ocene
Zagorje: 9. kolo: 5 Koren, 3 Bassin, 1 Košnik; 10. kolo: 5 Koren, 3 Košnik, 1 Bassin.
Skupno(manjkajo ocene Litijanov za 10. kolo): 38 Bassin. 32 Šiško, 21 Koren, 14 Košnik, 11 Deležan, 10 Bošnjak, 9 Merčon, 5 Soršak in Kofol, 4 Turbič, 3 Čop in Omahne, 2 Peterlin, 1 Jocovič, Mirtič, Pavliha, Kovač in Kranjc.
Strelci: 242 Bassin, 208 Bošnjak, 106 Koren, 104 Jocovič, 100 Turbič, 80 Deležan, 73 Omahne, 72 Polanec, 69 Peterlin, 68 Merčon in Šiško, 58 Košnik, 53 Čop itn.

TENIS V DVORANI v Litiji
Telefon: 061/881-817

Naj nogometaš Zasavja
Zasavc in Portess Trbovlje izbirata naj nogometaša Zasavja. V zadnjem kolu sta se najbolj izkazala Bojan Žibret in Jani Sotenšek. Strelci v zadnjem kolu pa so bili: Petrušič, Sotenšek, Haralovič, Barbek (spet), Poglajen, Hodak, Agatič, Molan, Plazar in Kačičnik.
Ocene - 8. kolo: Eti: 5 - Bojan Žibret, 3 - Andželko Petrušič, 1 - Dušan Razboršek. Oria Rudar: 5 - Jani Sotenšek, 3 - Jani Žlak, 1 - Gorazd Ratizinger.
Skupno: 25 - Sotenšek, 21 -Rl/ncr,20*PG*ušic, 19 - Žibret, 11 - Zaimovtt 10 * Grčat 8 - Štok in Povšnar, Herman, T - BoiStnar, 6 - Jesih, F. in J. Kranjc. ŽUk itn
Streltfč 9 - Agatič (SK), 7 - Barbek (LI) 6 -Sotenšek (OR) m Poglajen (Ll), 5 - Kačičnik (PR) in HoBiek (ETI), 4 - Petrušič (ETI) 3 - Žlak (OR), Kirbiš (PRjfiCovač (SK) 2 - Kem in Buovski (ETI), Ribič, Plazar in Lazar (PR), Jesih (OR) in Karamarkovič (SK) itn.

PORTESS d.o.o. 61420 TRBOVLJE
Trgovina na debelo in drobno
Ulica 1. junija 4, tel.: fax. 26 702
Trgovina Junior
Ulica 1. junija 25, tel.: 26 602
■ novoletni program - sprejemamo naročila Lego - nagradna igra •
Prva tekma Zagorjanov po odstopu trenerja Ranka Mandiča se je končala neugodno. Košarkarji Zagorja so z minimalno vodili do 12. minute, ko je imel pobudo pod košem Boris Koren. Gostitelji so se potem odločili za pressing, kar je prineslo željen uspeh in so povedli s petimi ročkami. Drugi polčas je bil zelo izenačen. Zagorjani so pri pezultatu 72:74 preko bekov nekajkrat neuspešno napali. Radoovljičani so s protinapadi prešli v vodstvo, ki se je do konca srečanja le še večalo.
D.G.
Še enkrat
Odeja Marmor - Zagorje 89:67 (44:38)
Škofja Loka, dvorana Poden, gledalcev 50, sodnika Zimund (Cerknica) in Vučkovič (Lj).
Odeja	Marmor:
Dumenčič 5, Levstek 8, Hartman, Staniša 4, Magušar 2, Omahen 10, Dolenc 11. Jeseničnik 8, Malovčič 4, Mlakar, Kalinger 22, Mitič 15.
Zagorje: Mum, Kovač 4, Mandič,Turbič7,Bassin 13, Omahne 3, Krofi 6, Kofol, Koren 19, Čop 8, Kranjc 5, Košnik 9.
Zopet so Zagorjani začeli dobro, saj so do 10. minute vodili. Pri rezultatu 24:23 pa jim je koncentracija popustila in z nekaj nepreciznimi meti so pomagali gostiteljem, da so v dveh minutah dosegli kar deset točk. Do polčasa so Zagorjani le uspeli znižati razliko, vendar so v drugem delu srečanja izgubljali iz minute v minuto in nazadnje izgubili kar za 22 točk.
D.G.
Karate
Ekipno
prvenstvo
Preteklo soboto je bilo v Žalcu državno ekipno prvenstvo v športnih borbah za starejše dečke, mlajše ter starejše mladince in članice. Iz KK TIKA Trbovlje sta nastopili dve ekipi. Ekipa mlajših mladincev se je odrezala zelo dobro in je s tremi zmagami in enim
porazomje obkoncu osvojila bronasto medaljo. V prvem kolu je s 3:0 premagala prvo ekipo WKS A iz Maribora, v drugem z 2:1 EMONO iz Ljubljane, v tretjem je izgubila z 0:2 proti drugi ekipi W KS A iz Maribora ter v četrtem kolu v borbi za medaljo gladko premagala ekipo ŽALCA z 2:0. Med posamezniki velja posebej pohvaliti Uroša Vozla, kateremu je bil to prvi nastop na državnem nivoju. Takoj ga je opazil trener državne reprezentance in ga uvrstil v širši spisek mladinskih državnih reprezentantov. V ekipi so bili: Rok Vodišek, Matjaž Lenič, Aljoša in Uroš Vozel, Andrej Tomažin ter Miha Ozdemir.
Ekipa starejših dečkov, v kateri so nastopili PeterZore, Edin Salkič in Jure Barovič, je nesrečno izgubila že v prvem kolu z ekipo iz Slovenksih Konjic. Ker ni bilo repasažnih borb, je s tem porazom že takoj na začetku izgubila možnost za boljšo uvrstitev, čeprav je bila dobro pripravljena.
Na prvenstvu seje izredno izkazal trboveljski mladinski državni reprezentant David Kranjc, za katerega so se to jesen Trboveljčani odločili, da nastopa za ekipo starejših mladincev Karate kluba WSKA Maribor, v katero je trener državne mladinkse reprezentance Ljubo Javoršek vključil trenutno najboljše slovenske mladince, da se tako lažje intenzivo pripravljajo za Evropsko prvenstvo, ki bo februarja naslednjega leta.
F.G.
Kegljanje Druga zmaga
Dadas Rudar - Žalec 6:2 (5277:5171)
Gantar - Kompan 877:882, Burja - Mileč 841:909, Novak - Dobrajc 865:853, Goljuf - Krajšek 862:836, Mažgon Podkrajšek923:851,Stokles - Jakopovič 909:840.
Trboveljčani so tekmo slabo začeli, saj so po prvem paru gostje vodili z 2:0, nato pa so bili preostali štirje kegljači uspešni in zmaga je po pričakovanju ostala doma.
Posebno pohvalo zasluži zadnja dvojica Mirko Mažgon in Uroš Stokles, ki sta podrla več kot 900 kegljev.
S.F.
Izenačeno
Rudar - Korotan 4:4 (2387:2410)
Burja - Laznik 422:415,
Sobočan - Žagar 400:399, Hočevar - Fink 396:397, Mlakar - Petek 392:382, Tušek - Verbole 403:401, Podlesnik-Sabljar 374:416.
Tako izenačenega srečanja po novih pravilih, ki veljajo drugo sezono, ljubitelji keglanja ne pomnijo. Kar v petih posameznih dvobojih je bila razlika manj kot 10 kegljev, domačim kegljavkam pa tudi štiri zmage niso bile dovolj za končen uspeh. Gostje so namreč skupno podrle več kegljev, dobile dodatni dve točki in tekma seje končala z neodločenim rezultatom.
S.F.
Strelstvo
Turnir Black Decker
V	Grosupljah je potekal drugi turnir Black Decker, na katerem je nastopilo 20 ekip, med katerimi sta bili tudi SD Alojz Hohkraut in Kisovec. Oslabljeni Trboveljčani, ki so nastopili brez Saša Korbarja, so osvojili 10. mesto, Kisovčani pašo bili 16. V kvalifikacijah seje M. Strakušek uvrstil na 11. mesto, O. Strakušek na 21. in Z. Pograjc na 31. mesto. Na koncu je M. Strakušek kot najboljši zasavski predstavnik zasedel odlično 5. mesto, zmagal pa je Rajmond Debevc.
S.B.
Mali
nogomet
Šarbek
ponovno
zmagal
V	2. kolu zaključka malonogometne lige Ljubljane, ki se igra v litijski športni dvorani, smo pred nabito polnimi tribunami
videli kvalitetne boje in uspešen nastop domače ekipe, ki je premagala Rakovo Jelšo s 7:2. Preseneča neodločen rezultat vodilne ekipe Avto finish z moštvom Koren, ostali rezultati pa so pričakovani. KMN Šarblekigra naslednjo tekmo s Koren - Time out v nedeljo 7.11. ob 18.15 uri.
Rezultati: Barakuda -Vuko 3:4, Avtofinish- Koren 2 :2, V.S. Diamond - Lipa Bar Jama 3:1, Šarbek -Rakava Jelša 7:2. Zadetke so dali za KMN Šarbek: Barblek 2, Vrhovec 1, Fele 2, Jurjevec 1, Gnjatič 1. Lestvica: V.S. Diamond 6 točk, Šarbek in Avtofinish 5 točk, Jelša in Vuko 2 točki, Barakuda in Koren 1 točka in Lipa 0 točk.
S.K.
PETEK
Tudi v pokalu
KMN Oaza Ribnica -KMN Inženiring Šarbek 1:5 (1:1)
Ribnica, športna dvorana, gledalcev 50, sodnik	Andolšek
(Sodražica). Strelci: 2 AndrejVrhovec,po 1 Simič, Fele in Mele.
INŽ. Šarbek: Majcen, Simič, Fele, Čarman, Vrhovec, Mele, Gnjatič in Jurjevec.
Tudi v zadnji tekmi svoje predtekmovalne skupine je predstavnik Lige malega nogometa Zagorje, zanesljivo in visoko zmagal in zasedel prvo mesto s 100 % izkupičkom. Od 42 sodelujočih ekip se jih je v 2. kolo uvrstilo 16, ki se bodo pomerile med seboj aprila 1994. Cilj KMN Inženirnig Šarbek je ponoviti uspeh iz leta 1992, ko so osvojili prvo mesto na tovrstnemu tekmovanju.	J.G.
PC
m.
1

iWim.
Iti
M

1. november, dan mrtvih. Vsi hitimo na pokopališča, da bi nekaj minutk posvetili umrlim svojcem, prijateljem in znancem. Seveda nastane problem, ko bi se vsi radi pripeljali na pokopališče. Ceste takšnega navala ne prepuščajo, zato mora na pomoč priskočiti policija.
Zdaj smo pa tam. Policisti želijo urediti promet in tudi parkirišča, kar seveda ni njihova dolžnost, kajti vsak voznik bi moral znati parkirati svoje vozilo in se pri tem zavedati, da na parkirišču ni sam. Tega žal danes vozniki ne znajo ali nočejo. Tako so na tapeti policisti. Poslušati morajo kletvice, gledati grimase in zijala, ki jim jih razjarjeni vozniki namenjajo. Čeprav niso krivi, daje parkirišče zasedeno.
Najbolj zagriženi jih niti ne upoštevajo,celo zmerjajo jih, da so "zabiti in neelastični". Neka ženska je celo zahtevala, dase preko interne radijske postaje pogovori s šefom in mu to pove. K sreči so policisti obdržali mirne živce in vse seje dobro končalo. Zato naslednje leto priporočamo občanom, da ob takih dnevih uporabljajo javna prevozna sredstva. Pa tudi o ureditvi parkirišča na trboveljskem pokopališču bi se dalo kaj reči, predvsem to tudi storiti. Na srečo je 1. november le enkrat ne leto.
G.N.
Posledica prehitre vožnje je lahko zelo boleča. V teh prehodnih dneh ne bo odveč previdnost. Bolje počasi in previdno kot...
Foto: Jože Ranzinger jr
Mercator
Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d.o.o. HRASTNIK. TRG FRANCA KOZARJA 1
5% POPUST
PRI GOTOVINSKEM PLAČILU BLAGA nad 10.000 SIT v blagovnici - ETAŽA I, ETAŽA II, ETAŽA lil,
- P-7 GRADBENI MATERIAL,
- P-23 DOL PRI HRASTNIKU - TEKSTILNI DEL
Pri nakupu nad 20.000 SIT NUDIMO TUDI PREVOZ 00 30 km.
SE PRIPOROČA IVfl STP HRASTNIK
alpina sssar*
ALPINA tovarna obutve, p.o. Žiri
OBJAVLJA
prosta dela oz. naloge:
1 delavec za opravljanje del oz. nalog
PRODAJA OBUTVE v prodajalni ALPINA TRBOVLJE za določen čas za dobo 6 mesecev - dana Je tudi možnost opravljanja pripravništva
Kandidati za sprejem v delovno razmerje morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	splošna zdravstvena sposobnost
-	kvalificiran prodajalec - IV. stopnja strokovne izobrazbe
-	z ali brez delovnih izkušenj
Kandidati za zaposlitev morajo pismeno prošnjo poslati v roku 8 dni na naslov:
ALPINA ŽIRI, Strojarska ul. 2, 64226 ŽIRI do vključno 13.11.1993.


■žFŽIfl f/ n	'šjf
m
Promet
Trbovlje, 26. oktobra - ob 10.30 uri je na Savinjski cesti otrok nenadno pritekel na cestišče in voznik D.R. ga je zadel z levim delom vozila. Otrok na srečo ni bil poškodovan.
Trbovlje, 27. oktobra - ob 01.10 uri je voznik osebnega vozila alfa romeo J.B. vozil iz Gaberskega proti Kešetovem. Zaradi neprimerne hitrosti gaje zaneslo in je trčil v vogal stanovanjske hiše Kešetovo 15. Voznik in sopotnik slabila lažje poškodovana, vozilo pa je uničeno.
Trbovlje, 27. oktobra-ob 13.05 urije voznik F.K. vozil po savinjski cesti in pri hišni številki 3 trčil v kontejner za smeti, kije bil na pločniku. Voznik je preizkus alkoholiziranosti odklonil, seveda pa je kazal očitne znake vinjenosti.
Litija, 27. oktobra - ob 15.55 uri so iz OKC Ljubljana sporočili, da je policijski patrulji Polje pobegnil voznik z neregistriranim vozilom in da z veliko hitrostjo drvi proti Litiji. Litijski policisti so vozilo zaustavili in voznika R.D. iz Litije prijavili sodniku za prckške.
Litija,28. oktobra - ob 16.30 uri so policisti pri kontroli prometa zaustavila tovorni kombi, katerega lastnik je sam izdelal registrske tablice. Policisti so R.R. iz Ljubljane tablice vzeli in ga prijavili preiskovalnemu sodniku.
Hrastnik, 28. oktobra - ob 13. urije U.V. iz Hrastnika vozil stoenko proti Dolu. Na Brnici je pravilno zavijal levo. V tem času je pripeljal iz Hrastnika G.B. in z osebnim avtom pričel prehitevati kolono. Pri tem je trčil v levo bočno stran vozila U.V.
Izlake, 29. oktobra - ob 13.00 uri je Ž.J. iz Trbovelj z osebnim vozilom Fiat uno pri trgovini Europrima izsilil prednost vozniku S.B. Prišlo je do trčenja, pri katerem j e nastala le materialna škoda.
Hrastnik, 30. oktobra - R S iz
Hrastnika je ob 18.45 uri vozila potko od Rudnika proti Riklovem mostu. Na Trgu Franca Kozarjaje v tem času čez zaznamovan prehod za pešce prečkal cesto P. A. Voznica ga je zadela, na srečo seje nesreča končala brez hujših poškodb.
Zagorje, 31. oktobra-ob01.00urije voznik K.S., na začasnem delu v tujini, zaradi nepravilne vožnje po levi strani vozišča trčil v nasproti vozeče vozilo, ki ga je pravilno Upravljal S.S. iz Trbovelj. Telesnih poškodb ni bilo.
Kradejo kot srake
Zagorje - Na PP so 29. oktobra ob 7.30 uri sporočili, daje neznani storilec v času od 27. do 29. oktobra iz avtobusa, last Integrala Zagoije, kije bil parkiran v Kandršah, iztočil kar 180 litrov nafte. Storilec je vlomil skozi pokrov rezervoarja in oškodoval podjetje za 8 tisočakov. Zasebnega "črpalkarja" še iščejo.
Kisovec - Neznanec je 30. oktobra vlomil v delavnico Naselje na šahtu 17, od koder je odpeljal kolo z motorjem znamke Tomos avtomatik sive barve in se odpeljal neznano kam.
Litija - Pol icisti so 28. oktobra ob 21.15 uri pri obhodu mesta opazili moškega, kijev roki nosil prometni znak STOP. Kerjebilo očitno, da si T. O. želi znak prilastiti, so mu ga policisti vzeli. O.T. se bo zagovarjal na sodišču, znak pa si bo moral kupiti sam.
Trbovlje - Neznanec je 26. oktobra poskušal vlomiti v trgovino M&P na Šuštarjevi. Naredil je luknjo na vratih, takrat pa gaje zalotila občanka in vlomilca pregnala.
Trbovlje - 30. oktobra med 01.00 in 01.20 uro je neznanec izpred lokala Vrtinec A.Š. odpeljal kolo z motorjem Tomos ATX. Drznega mopedista in moped še iščejo.
Trbovlje - Neznani storilec je ponoči 30. oktobra vlomil v tenis center na Dobrni, kjer je razbil steklo na stranskih vratih in iz prostorov odnesel nekaj hrane in pijače. Za lačnim in žejnim vlomilcem še poizvedujejo.
Truplo v Kotredeščici
Zagorje, 30. oktobra - V Kotredeščici so ob 8.30 uri blizu stanovanjskega bloka Polje 23 našli utopljeno žensko truplo. Patrulja je na podlagi osebnih dokumentov in svojcev utopljenke ugotovila, da gre za 59-letno P.N. iz Zagorja. Pri podrobnem ogledu ni bilo zunanjih znakov nasilja, zato pravega vzroka za utopitev še niso ugotovili.
Poskus samomora
Sava, 1. novembra - Iz železniške postaje Sava so ob 4.45 uri obvestili policijo, da hoče nek moški skočiti pod vlak. Patruljaje občanu S.P., ki jeresno hotel skočiti pod vlak, dejanje preprečila in ga odpeljala v trboveljski zdravstveni dom.
Pobegli mladoletnici
Litija, 29. oktobra - Ob 00.30 uri so policisti pri preverjanju osebnih podatkov izsledili mladoletnici Č.M. in J.N. iz Trbovelj, ki sta pobegnili iz vzgojnega zavoda. Izročili soju litijskemu centru za socialno delo.
Klatež
Kresniški vrh, 1. novembra - Domačini so ob 21.05 uri opazili neznanca, ki seje klatil po Kresniškem vrhu. Sumili so ga, da hoče krasti. Ko je prišla na Kresniški vrh patrulja policije, neznanca ni bilo več. Verjetno so ga pregnali domačini.
Aufbiks
Mrili dnevi so prav primerni za kakšen dober štamperl. Pa tudi za kakšna dva. Da o treh ne eovorimo...
Ni čudno, da zna kri zavreti. In potem se dogajajo v obsavskih dolinah čudne
reči.
p Na Graški Dobravi (občina Litija) sta se 29. oktobra srečala V.D. in J.A. Bolj 9 tesno sta se poznala že od pomladi. Takrat je V.D. vile zapičil J.A. v oko. Tokrat sta se dobila v telefonski govorilnici, da se pogovorita o višini odškodnine. Pogovarjala sta se bolj na tesnem in bolj na tesno. Pele so tudi pesti. Telefonska slušalka je zdržala...
JR V Zagorju pa sta se 26. oktobra se bratsko pogovorila tršepogovorila F.R. in F.F. 9 Naprej se bosta pogovarjala pred sodnikom.
Štiri dni kasneje so se iskre kresale pred zagorskim Kumom. Pesti sta prekrižala A M.R. in D J. Celo tako močno, da so D.J. odpeljali z rešilcem.
JR Sklofali so se tudi v Hrastniku. In sicer 27. oktobra ob 20.30 uri na cesti 1. maja. 9 Vzrok ni znan, posledice bodo znane po sestanku s sodnikom za prekrške.
JR Išče se neznani lastnik desnice, kije 29. oktobra malo pred 21. uro v zagorskem 9 Merliju spremenila podobo ustnice R.S. iz Zagorja. Cenjena obvestila pošljite najbližji postaji policije.
;r Poglejte to: v lokalu Cvenk na Vinski cesti v Zagorju je prišlo do pretepa 1. 9 novembra ob 01.55 uri. D.N. iz Zagorja in I.D. iz Kisovca sta pomerila svoje pesti.
Ni čudno - na dan mrtvih, po eni uri, na vinski cesti, vmes je cvenk - pa še Kisovčan in Zagorjan. Še Hitchock bi bil takega scenarija več kot vesel.
m®C
M
Štiri svečke na treh tortah naenkrat bodo zagorele v nedeljo 31. oktobra na Vačah. Svečke bodo pihale Radovičeve trojčice Irena, Iris in Ines. Praznovale bodo četrti rojstni dan. Torte bo spekla babica Slavica, z njimi pa se bo sladkalo vseh sedem članov Radovičeve družine, pa še za prijatelje in sorodnike bo ostalo.
Da bo res tako, smo se prepričali že minulo soboto, ko smo na Vačah obiskali Radovičeve družino. Mamica Mojca nam je nasmejana odprla, ko smo pozvonili na vratih njene hiše, po stopnicah je bosa prikorakala ena od trojčic, ki so ravno vstajale od opoldanskega počitka in zadržano pogledovale prišleke. Trinajstletni Tine je punčkam pomagal, potem pa je iz spodnjih prostorov prišel še enajstletni Niko. Le očka Radovana, ki je prodajalec v ljubljanski Metalki, še ni bilo domov iz službe.
Gospa Mojca, po poklicu elektromehaničarka, j e doma na Vidergi. Osem let je bila zaposlena v zagorski Varnosti. Na Vače se je omožila k družini Mrva. Dvema
sinovoma. Nikolu in Tinetu, sta z možem želela dati topel dom in sta začela graditi novo hišo. Mož, ki je bil astmatični bolnik, je umrl tisto noč, ko so pokrili streho na hiši. V enem letu po moževi smrti je z voljo, trmo, odrekanjem in ob pomoči sorodnikov hišo
Priložnostna darila so za Radovčeve otroke prispevali: Knjigarna DZS Litija, Sadje zelenjava Begaj Mehdl, Litija, Prodajalna JURČEK - Marija Celestina (v srednji etaži Centromerkurja v Litiji: prodaja otroško obutev, igrače in fotofilme)
dokončala toliko, da so se vanjo vselili. V Metalki, kjer je bila zaposlena, je spoznala Radovana. Skupaj sta nadaljevala gradnjo in življenje.
"Najprej smo pričakovali dvojčka. Mesec in pol pred porodom, ko sem ostala v trboveljski porodnišnici, pa mi je dr. Jurca povedal, da bodo trojčki. Strah meje bilo, če bo pri porodu vse v redu, če bodo otroci zdravi!" Po rojstvu seje strah kar hitro razblinil, ostale so le skrbi.
Naša družba ima polna usta besed o tem, kako malo nas je, da moramo imeti več otrok. Družine , ki imajo več otrok, so za preživetje odvisne od lastnega gmotnega stanja in od lastne iznajdljivosti. Radovičev! so ob rojstvu
trojčic pomagali v obeh podjetjih, kjer sta bila starša zaposlena, v Metalki in Slovenijalesu. Potem seje ustavilo. Mama Mojca je postala delovni višek inje sedaj doma. Pri Radovičevih morajo vsak tolar obrniti sedemkrat. "Brez pomoči najinih staršev, Balohovih in Radovičevih, ne bi šlo," pravi mama Mojca. "Resje, da veliko naredim sama in pridelam doma. Najhuje je, ko se začne šole. Takrat je največ stroškov. Ob začetku šolskega leta smo doslej vedno dobili enkratno pomoč izlitij skega Centra za socialno delo. Letos so se kriteriji spremenili. Kljub temu, daje zaposlen samo mož, pomoči ne moremo dobiti. Za 3.000 SIT presegamo kriterije. Druge pomoči pa ni. Zelo si želiva dobiti delo na dom. Tako deklic ne bi bilo treba voziti v varstvo. Tudi mož bi ostal doma, če bi le dobili primerno delo."
" Vsi bi delali," s posebnim žarom pove Tine, kije tudi sam astmatik in mamico za njegovo zdravje še posebej skrbi.
O družini je pisal tudi Nedeljski dnevnik v akciji Iskrica v žalostnih očeh. Po objavi sta se pri možu v Metalki oglasila dva zakonca in mu izročila 10.000 SIT za obutev otrok, pa tudi gospa z Mlinš je prispevala 5.000. Dobili so tudi paket iz Avstrije. Odzivov iz občine pa ni bilo.
Deklice potrebujejo večje postelje, sedanje so že prerasle. V sobo, kjer spijo sedaj, pa večjih ne bomo mogli spraviti, treba bo urediti prostor v zgornjem nadstropju. Denarja pa ni!"
Irena, Iris in Ines so pridne deklice. Medtem, ko smo klepetali z mamico, so se počasi oblačile. Na pomoč so jim priskočili Tine, Niko in gospa Minka, ki jim je za mokre jesenske in mrzle zimske dni podarila obutev. Zvedavo ogledujejo škorenjčke in si jih nataknejo ter odkorakajo na balkon. Bratca z njimi nimata veliko dela. Tudi mamica jih pohvali. Prave male gospodinje so že. Ena pospravi mizo po zajtrku, druga po kosilu, tretja po večerji. Skupaj povemo še pesmico o luži. Iris nam napiše črko A in ravno, ko postanemo prijatelji, moramo odditi. Pet parov zvedavih otroških oči nas spremlja ob odhodu, v Mojčinih očeh pa se kljub skrbem še vedno zrcali modrina neba in morja, ki gaje bila njena družina letos deležna en dan.
Joža Konjar
"Pobi te v nedeljo vabijo v Šentjanž," mi je rekel oče, ko se je vrnil z vaje. "Pojdi, boš videla, da ti ne bo žal." S pevci Moškega pevskega zbora Društva upokojencev Hrastnik sodelujem že vrsto let. Povezujem spored na njihovih koncertih. Vsako leto pripravijo koncert na Dolu, v Hrastniku, sodelujejo tudi na drugih slovesnostih. Z njimi je vedno prijetno. Kakšno rečemo in kaj zapojemo.
Obetala se je lepa jesenska nedelja. Na avtobusu so se poleg pevcev peljale tudi njihove žene. Takoj sem ugotovila, da so simpatične sogovornice. Ko smo se peljali čez Brunk, je začelo deževati. "Kako ste našli ta Šentjanž?" sem vprašala basista Jožeta Petelinca, ki prepeva že več kot štirideset let. "Ja, veliko rudarjev seje vozilo na delo v Hrastnik prav iz tega konca. Že od leta 1960 prihajamo sem." Jože je začel peti pri Svobodi I, nekaj časa pomagal pri trboveljskih Slavčkih, zdaj je pristal pri "upognjencih", kot jih v šali imenuje. "Imam veselje do petja," je pristavil. "Do petja ga kar imej," je dodala žena, "do pitja pa ni treba."
Srečanje v Šentjanžu, slikoviti vasici na Dolenjskem, jebilo zares prisrčno. Gostitelji so nas pred vstopom v dvorano, ki sojo pred časom obnovili mladi, pogostili z domačim pecivom in kozarčkom krepkega. Vse obiskovalce je ob dnevu krajevne skupnosti pozdravil predsednik Alojz Keber. V kulturnem programu so poleg hrastniških pevcev nastopili tudi otroci tamkajšnje osnovne šole. Deklamirali so pesmi o jeseni, peli in plesali. Neverjetno sproščeni so bili. Oder je bil okrašen z velikim rešetom in jesenskim listjem. Po proslavi smo ostali v dvorani. Ob dolgih mizah so nam postregli s kosilom, pecivom, kavo in pijačo. Nato smo spet zapeli. Vsi skupaj. Pri sosednji mizi sem zaslišala prijetno štiriglasno petje. "Je to vaš kvartet?" sem vprašalapredsednikaKS. "Ne," je rekel, "fantje malo zapojejo." Žilica mi ni dala miru. "Ste člani zbora?" sem jih vprašala. "Ah, to je spontano," je rekel ravnatelj osnovne šole. "Tega ne verjamem," sem odločno zmajala z glavo. Kasneje mi je povedal, da so to ostanki pevskega zbora, ki seje rodil pred leti. Nekam po naše je zavijal. "Niste domačin, kajne?" sem vrtala vanj. "Mimogrede rečete kakšno hrastniško." Povedal mi je, daje Franc Bastardi in da so njegovi starši pognali korenine v Hrastniku. Njegov oče je bil vojaški kapelnik, vendar so kljub preseljevanju (živeli so tudi v Beogradu) doma govorili slovensko. Ob slovesu sem fante rotila, naj gojijo zborovsko petje, četudi v majhni zasedbi. Njihovih toplih, ubranih glasov je škoda le za ožji krog poslušalcev.
Naši upokojenci pa z veseljem pojo pred javnostjo. "Moj rod poje," je rekla žena Franca Zupaneka, "naj hodi na vaje, saj mora v družbo. To je le nekaj drugega kot gostilna." Franc VVeber je začel prepevati že v šolskem zboru. Še vedno je član in tudi solist pri MPZ Svoboda II. "Planike, žalostinka, to je pesem", jezavzdihnil Franci, ki si življenja brez petja ne more predstavljati. Vili Pctričje 25 let vodil steklarski zbor. Za seboj ima nešteto nastopov, tudi z godbo
na pihala. Pravi, da je rajši pevec kot zborovodja. Milan Kaludcr, invalidski upokojenec, je prepričan, da bi mu peli že pri odprtem grobu, če njegovega življenja ne bi bogatilo aktivno ukvarjanje z glasbo. "Dajte no, Milan, kdo bi potem pel solo?" sem zavzdihnila. Mlad je še in njegov božajoči tenorje v zboru nepogrešljiv. "Veste, da sem pel že pri Podlogarju?" mi je povedal Gvido Kosem. "Za sabo imam 40 let petja pri Svobodi I, 14 let pri Svobodi II in šest let pri upokojencih." Je na Drave' mhva, zapoje s toplim otožnim baritonom. Pred leti je v prometni nesreči izgubil hčerko in vnukinjo. Teden dni po pogrebu je pel na koncertih prav v Šentjanžu. "Nisem mogel drugače," je rekel, "koncert je bil napovedan. Pri več pesmih sem pel solo. Kadar pojem na dolskem pokopališču, čutim za sabo grob, boli me..." "Žalost v srcu ostane, življenjepa gre naprej," je z vlažnimi očmi pristavila njegova žena.
Ko smo se peljali proti domu, smo se spomnili že pokojnih pevcev: Davida Stopinška, Andrejevega Pcpka, Abrama, Ostarja, Pepcinaka, Franca Okorna, pa Korbarja. To so bili pevci! "Mendabo jaNilo kmalu ozdravel," je rekel Nace Stopinšek, predsednik zbora. Nace je pred leti k zboru privabil mlajše upokojence. Vdovec je. "Če ne bi hodil na vaje, bi bil pijanec ali pa bi "fliknil"," je dejal. "V družbi najdeš tolažbo. Po ženini smrti smo na vaji peli tisto 'O, ne vdaj se še, le počaj na me'in so se mi ulile solze." Za hip je utihnil. Potem je obrnil pogovor: "Ja, noben funkcionar iz društva še nikoli ni šel z nami v Šentjanž. Bi videli, kako lepo nas sprejmejo. No, saj smo jim hvaležni, ker nam plačajo vožnjo, da se
peljemo na vaje. Tudi avtobus so plačali. Ampak z nami bi le lahko šli. Vsaj tisti, ki so obljubili. V Vzajemnost tudi nihče nič ne napiše o nas. Še za Radio Trbovlje bi radi kaj posneli."
"Kako se razumete z zborovodjo?" sem vprašala "Če pojemo narobe, pravi, da smo odlični pevci, le skladatelj ni prav zapisal not," seje nasmehnil Gvido. "Midva-sva si večkrat takole, "je pripomnil Nace in prekrižal palca. "Ja?" sem ga debelo pogledala. "Pri poltonih, mislim, to so tiste note s križi. Vendar je kar prav, daje natančen. Pravi, da slabo sliši. Še preveč sliši! Jaz bi rad, dabibil še dolgo pri močeh in bi nas vodil"
Vsi pojejo pri dveh zborih. Pri upokojencih in pri Svobodi II. V Hrastniku - razen upokojencev - zlepa ne boste našli pevcev, ki ne zamudijo nobene vaje. Petje je zanje razvedrilo, prijetna obveznost in marsikdaj tudi uteha.
Manja Goleč

Gotovo ste kdaj pomislili na kakšen zrakoplov, da bi preleteli svet. V Zagorju je bil decembra 1990 ponovno oživljen Aeroklub, ki je dosedaj pritegnil že 90 članov. Med drugim tudi Karla Pirnata, ki še ima legitimacijo Kraljevega aerokluba Zagorje. Tu ima civilno letalstvo korenine. Leta 1938 je bil na zagorskem območju Aeroklub, ki se je po vojni znova formiral. Leta 1955 je praznoval 10-letnico obstoja in razvil prvi letalski prapor v Sloveniji. Društvo je do takrat razvijalo padalstvo, modelarstvo, jadralno letalstvo... Matičnega letališča niso imeli, sodelovali so s celjskim letališčem. Postopoma je dejavnost zamrla.
Alternativno letalstvo potrebuje maloprostora. Ko si je motorni zmajar Edo Juvan zamislil prostor za jadralna padala, zmaje, športna in druga ultra-lahka letala, je ugotovil, da bi bil Ruardi idealen za letališče. Pridružili so se mu Alojz Završnik, Tone Omahne in Silvo Strmljan. Sedaj imajo že šest motornih zmajev. Njihov pokrovitelj je Rudnik, sodelujejo tudi z Dadasom. V Sloveniji je trenutno 32 tovrstnih klubov. Letalska zveza Slovenije je od lani članica Mednarodne letalske federacije FAI. V Aeroklubu tri leta zavzeto delajo, organizirali so že več tečajev za motorne pilote. Prizadevajo si, da bi dejavnost zaživela. Trenutno usposabljajo letalsko stezo.
Seveda ne gre mi mo zgodbe o pepelu, ki so ga na pisto vozili kot tamponsko plast. Zasuli so ga z zemljo in zatravili. Dovoljenje so dobili od republiških sanitarnih inšpektoijev. Teren je blaten in pepel preprečuje pronicanje vlage v zemljo, s temje tudi nevarnost za plazove manjša. Kultivirali so 6 ha zemlje in napravili prijeten rekreacijski kotiček.
Pri letenju so najpomembnejše vremenske razmere, predvsem, da sc letenju ne izpostavljaš, ko vreme tega ne dovoljuje. "Letenje ima svojo filozofijo," je povedal zagrizeni zmajar Edo Juvan, znan po svojevrstnih
lopingih v zraku. "Pri motornem zmaju se držiš za triangel, ko gre v levo, je zavoj v desno in obratno. Prav tako, ko ga odrinete k sebi, leti navzdol, ko pa od sebe, gre navkreber. Vzleta in pristaja se proti vetru." Panoramski polet z zmajem je zgodba zase in strah, da bo pristanek boleč, je odveč. "Če je pri poletu dober vzgonski veter," je še dodal, "lahko motor ugasneš in jadraš. Temu pravimo termični steber, ker se topel zrak dviguje in v tistem jadraš, letiš kot ptič. Najlepše je nad žitnim poljem ali kamnolomom." Za vsak slučaj je poskrbljeno tudi za varnost. V slučaju loma na zmaju se uporablja raketno padalo. Do Portoroža bi z zmajem potrebovali 40 minut. Zasavje bi bilo lahko povezano s celo Slovenijo in dlje. Strah, da bi povzročali prevelik hrup, je odveč, saj se letenje odvija 600 m nad terenom oziroma 10 km izven centra Zagorja, saj letijo okoli Kuma, Podkuma... Juvanje še povedal, daje vse odvisno od reduktorja, večja, ko je obodna hitrost propelerja, tišji je let motorja. Nemci imajo celo predpisano, da hrup ne sme biti glasnejši od 70 decibelov.
Pred kratkim so pridobili člana, ki ima zasebno akrobatsko ameriško letalo. Tone Omahne dodaja, daje tudi jadralno padalstvo krasno: "Najbolj lušten je pogled iz zraka. Ulovim vsako lepo vreme. Doslej sem se spuščal iz Svete planine, Vrha, Čemšeniške planine, Kttkulnuca in Cilenice." Člani Aerokluba se zavzemajo, da bi v svoje vrste pridobili še več ljubiteljev. Prostore imajo na Kopališki 5 v Toplicah, uredili so si učilnico, sejno sobo, pisarno in skladišče. Zaenkrat se trudijo bolj v lastni režiji in upajo, da bo trud obrodil sadove. Če bo tako, kot si predstavljajo, bi dejavnost potekala pozimi in poleti. In če bo šlo po sreči, bomo potovalno hitrost po cestah lahko kadarkoli zamenjali z letenjem po zraku.
Tekst in foto: Petra Radovič
Že vrsto let poteka okrog Zasavske Svete gore skupen lov štirih lovskih družin, ki je postal že tradicionalen. Na začetku lovne sezone se prvo nedeljo v oktobru zberejo člani Lovskih družin Izlake, Mlinše, Senožeti in Vače. Tamkajšnji gozdovi oživijo ob pesmi psov goničev, srca lovcev vzdrhtijo, čeprav ni glavni namen uplenitev divjadi, marveč skrb zanjo. Uplenitev je nagrada za vse, kar člani “zelene bratovščine" vložijo v lovišča.
Senožeti) in Sasom MaIahovskym (LD Vače), potem ostri in strogi tožilec Franci Vidergar (LD Mlinše) in obdolženčev odličenin vztrajen zagovornik (dobroje iskal luknje v zakonu) Lojze Lavrin (LD Mlinše). Sodna izvršitelja Rudi Klopčič (mlajši) in Miran Gorišek (LD Mlinše) sta pred senat pripeljala skrušenega in z zvezanimi rokami - obdolženca Milana Lavrina iz Zgornje Vrtače pri Mlinšah, kije moral odgovarjati nazvitainšaljivalovska vprašanja. Po različnih peripetijah je bil obdolženec omiljeno kaznovan in jih je dobil le po zadnji plati. Smeha in veselja je bilo na pretek.
Radovan Palčič Foto: Franc Bren
Tudi letos seje 3. oktobra na Zasavski gori zbralo 106 lovcev vseh štirih lovskih družin. Ko so tretjič zapeli lovski rogovi, je bil lov končan. Druščina seje zbralapri planinski koči, kjer "lovske latinščine" ni manjkalo. Sledil je pozdrav lovi ni, s čimer so uplenjeni divjadi izkazali zadnjo čast in sc zah valili za "lovski blagor". A tolikšnega plena kot ga je naklonila lovska boginja Diana to nedeljo, ni bilo menda od 2. svetovne vojne. Na dlako so položili pel divjih zajcev, pet lisic, divjega goloba in za nameček še šojo. Poskrbeli so za pravilno ravnovesje v naravi, saj so dobro podkurili vsem lisicam, ki imajo rade zajčje meso. Vendar to še ni bil konec. Po lovih že tradicionalno prirejajo "lovski krst", ko se začetnik - "zelenec" spremeni v izprašanega lovca -"nimroda". Sele na šaljiv način v skladu s starimi lovskimi šegami in navadami postane pravi lovec. Letos je bilo na vrsti LD Mlinše. Zbralo seje sodišče: neutrudni in več kot odlični sodnik - predsednik senata dr. Franci Grošelj (LD Senožeti) s članoma senata - mrki ma Janezom Vidmarjem (LD
Nekateri trdijo, da se je druga svetovna vojna končala pred slabimi petdesetimi leti. V večini primerov imajo prav. Druga svetovna vojna je končana v Aziji, Afriki in tudi že v skoraj celi Evropi. Skoraj zato, ker smatram Slovenijo za del Evrope, vsaj geografsko. Pri nas vojna ni končana. Na to nas opozarjajo društva izgnancev, društva žrtev komunističnega nasilja in razne neusmiljene in včasih kar bolestne interpretacije novejše zgodovine, še posebej druge svetovne vojne. To, da so bili v naših krajih partizani dobri fantje in fašisti slabi fantje, je bila resnica 45 let. Od tam nekje devetdesetega leta se ta resnica imenuje laž, ponuja se nam nova, resnična resnica. Jabolko spora je tokrat resnica o dogodkih v Kolovratu pred štirimi in pol desetletji.
Katoliški časopis Družina je 30. maja 1993 leta objavil reportažo o dolini neukročene pomladi in spominov -Kolovratu. Reportaža opisuje kraj Kolovrat in sevedapoudarja versko življenje krajanov v tej fari. Samo po sebi to ni sporno, saj je z demokracijo v Slovenijo prišel tudi medijski pluralizem. Članek, oziroma reportaža postane za nekatere sporna, ko se nepodpisani avtor dotakne druge svetovne vojne. Citiram: "Pestilo jih je (prebivalce Kolovrata, op. avt.) leto 1944, ko je okupator zažgal sedem hiš in enajst hlevov. Šolo in župnišče na Kolovratu ter mežnarijo na
Brišah so zažgali "tako imenovani" in "samozvani" partizani (tudi Kehovega hlapca so vrgli v ogenj), kolovraške hiše pa so zažgali Nemci." Konec citata. Na ta del reportaže, objavljeni v Družini, so se takoj odzvali borci, oziroma borčevska organizacija z Mlinš. Zahtevali so, da se opravijo nekatere korekcije, vendar se časopis Družina na njihove pozive ni odzval.
Borčevska, torej partizanska resnica, je drugačna. Kot prvo naj bi bila sporna letnica
1944.	Dogodki naj bi se odvijali v letu
1945.	Predsednik združenja borcev z Mlinš Ivan Strmljan je v pismu, naslovljenem na
Zasavca, potrdil, da so partizani požgali šolo in župnišče vKolovratu.Tojeutemeljil s tem, da sta bili stavbi zapuščeni in zato bi v njih sovražniki lahko postavili svojo postojanko. Mežnarija na Brišah in Kebrova domačija sta bili požgani 11. februarja 1945. Sodeč po pismu Ivana Strmljana teh stavb niso požgali partizani. Krivci naj bi bili ruski belogardisti, imenovani tudi Vlasovci. Ti so bili na našem ozemlju znani po svoji krutosti in neusmiljenosti. O zločinu na Kebrovi domačiji je nekaj dokumentiranega tudi v občinskem obveščevalcu občine Zagorje. Decembra 1986 je Vinko Kramar
na podlagi dokumentov medvojne nemške orožniške postaje v Zagorju v občinski obveščevalec namreč zapisal, da so se takrat, 11. februarja, na Kebrovi kmetiji zadrževali trije partizani. V tem času so se kmetiji približali vlasovci in vnel se je spopad. Enemu partizanu je uspelo pobegniti, drugi je bil ubit. Zamegljena je identiteta tretjega partizana. Možno je, da tretjega partizana sploh ni bilo, ampak je bil tretji človek enostavno Milan Ranči gaj, delavec, hlapec pri družini Rome - Keber.
V arhivu orožniške postaje je po pismu Ivana Strmljana ohranjen skromen zapis, ki
PC
priča o tem, da so Kebrovo domačijo zažgali vlasovci, truplo ustreljenega Milana Rančigajapaso vrgli v ognjene zublje goreče domačije (ki sojo zažgali taisti vlasovci). V zapisu naj bi bilo tudi nekaj drugih podrobnosti, kisov tem sporu (med Družino in borčevsko organizacijo iz Mlinš) posrednega pomena.
Torej, po 48 letih odkar naj bi se končala vojna, mediji zopet ponujamo dve resnici. Kakšni so viri avtorja reportaže v družini podpisanega z kraticami jz ne vemo. Tudi dokaze Ivana Strmljana nismo preverjali po zasavskih arhivih. Cenjenem bralcu ponujamo dve resnici v presojo. Katera resnica je bolj resnična, naj odloči sam. Za konec naj vam ponudim svoje skromno mnenje o naši polpreteklosti.
Nesporno je, da so bili v drugi svetovni vojni na naših tleh zmagovalci partizani. Tako imenovani kvislingi (od bele do modre garde in ostalih sodelavcev okupatorskih sil osi) so bili poraženci. Zločini so se dogajali, kot se dogajajo v vsaki vojni na obeh straneh. Upal bi trditi, da je narodno osvobodilna borba partizanov postala sporna šele po koncu vojne. Na nič kaj eleganten način se je nov režim znebil vseh, ki med vojno niso bili napravi strani. (Lep primer za to trditev je kočevska reka.) Vendarjeto (poboj vojnih ujetnikov po končani vojni) prej zgodovinsko pravilo kot izjema. O tem se 48 let ni govorilo. Če ne bi bilo raznih preambicioznežev, ki so si na novih zgodovinskih resnicah ustvarjali (in si ustvarjajo) svoje politične kariere, bi bila sprava in resnica (kakršnakoli je že) za Slovence veliko manj boleča in mučna, kot
je-
Iskanje zgodovinskih resnic naj se prepusti strokovnjakom, zgodovinarjem, ki naj na podlagi dejstev in pričevanj pišejo novo zgodovino Slovenije, če je to potrebno. Brskanje in popravljanje zgodovine ni stvar, ki bi jo lahko prepustili novinarjem (na primer kakšnega tednika Zasavc) ali pa nepodpisanim avtorjem v časopisu Družina. Druga svetovna vojna v Sloveniji še ni končana. Končana bo, ko se napiše nova zgodovina, ali ko bodisi ena, bodisi druga stran podpiše totalno kapitulacijo, če to še ni storila 45. leta. Če drži rek, da je vojna preveč resna zadeva, da bi jo prepustili generalom, je res tudi, daje resnica preveč resna zadeva, da bi j o prepustili novinarjem.
Jure Nagode
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morale 1 I le priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva * 1 Zasavca, Cesta zmage 33,61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le I I male oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov I 1 pošiljatelja. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz I ■ druge omrežne skupine, ne iz 0601.
L — — — — — — — — — — — — — — — — mm J
STANOVANJA IN PARCELE
PRODAM stanovanje 63 m2 in garažo 40 m2 z vodo in elektriko na Breznem, Dol pri Hrastniku. Možnost obrti. Cena 15.000 DEM. Naslov: Čarapič Marko, Brdce 20 Dol pri Hrastniku.
UGODNO PRODAM zidano garažo. Partizanska cesta. Tel.: 21-848 od 6.00 - 7.00 in od 20.00 ure dalje.
PRODAM 2-sobno stanovanje v središču Trbovelj. Tel.: 24-401.
PRODAM garažo velikosti 32 m2,
četrta gradbena faza v Domžalah, Ulica Vilka Vlahoviča 4 b. Inf.: tel.: 73-532, 74-132, 74-032.
PRODAM lokal 75 m2, četrte gradbene faze v SPB Domžale. Tel.: 73-532, 74-132,74-032.
PRODAMO ali MENJAMO večje število stanovanj, hiš, gradbenih parcel, kmetijskih zemljišč v Trbovljah, Hrastniku, Radečah, Litiji z okolico. Opravljamo tudi cenitve. C1C, d.o.o., tel.: 26-242.
ODDAMO ali PRODAMO večje število lokalov, delavnic, pisarniških in skladiščnih
lil
■S:*:*:
■
1
H
m
lili
>	ODPIRATE OBRT,USTANAVLJATE PODJETJE?
>	NE VESTE, KAKO VODITI KNJIGE?
>	VAS JE STRAH OBRAČUNOV VSAKDANJEGA KNJIGOVODSKEGA DELA?
>	NE VESTE, KAKO Z VIRMANI, OBRAZCI... ?
>	Ml VEMO!
Pokličite na telefon 0601/61 013 ali se oglasite na Zasavcu.
mmmui
prostorov v Trbovljah, Hrastniku, Zagoiju, Litiji z okolico. C1C, d.o.o., tel.: 26-242.
j AVTOMOBILI IN DELI |
PRODAM za avto komplet z felgami 2 gume Sava nove R 12 col D. 155. Po dogovoru tudi zamenjam za gume 13 col. 155. Naslov: Franc Pfeifer Vreskovo 57, Trbovlje.
PRODAM Z 101 GT 55 letnik 11/85. Tel.: 39-127.
PRODAM Mazdo 323 GLX, Sedan, 1598cm3,87 KM, 16 ventilov brezhibno, letnik november 90. Tel.: 21-732, 22-760.
PRODAM Z 850, letnik 1984, reg. do 5/94, ugodno. Tel.: 77-119. OSTALO
DOBRIM ljudem podarimo tri mlade mucke - samčke, navajene čistoče. Eden od njih je siamske pasme. Naslov: Si mona Fabiani Ulica španskih borcev 16, Trbovlje.
UGODNO PRODAM dobermane, rodovniški, vrhunski, cepljeni, kopirana ušesa, stari 3 mesece. Tel.: 43-244.
UGODNO PRODAM ZX speetmm z lOigricami-original in knjigami. Tel.: 21-910.
UGODNO PRODAM krzneni plašč bizam hrbet št. 40/42, ter črno usnjeno jakno št. 42/44. Tel.: 27-253.
PRODAM ali ZAMENJAM prenosno radijsko postajo Alinco DJ-162 ED VHF/FM za videorekorder (VPS). Tel.: 22-937 po 21. uri.
UGODNO PRODAM 2 peči trajno žareče, 1 štedilnik kiperbusch. Tel.: 42-452.
PRODAM ali ODDAM v najem, hidravljično stiskalnico, moč 630 KN (63 ton), gib batov 500 mm, tip P 63288. Tel.: 73-532, 74-132, 74-032.
|	INŠTRUKCIJE	|
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino za osnovne in srednje šole. Tel.: 61-627.
|	DELO	j
Kemijski tehnik z dolgoletno prakso in veliko dodatnega obraževanja, nujno IŠČE delo. Za pomoč pri iskanju zaposlitve nudim nagrado. Tel.: 22-807.
AGENTE za prodajo novih uvoženih artiklov iščemo, odličen zaslužek in napredovanje. Tel.: 73-792.
RIEL10
RIELLO RENOMIRANI ITALIJANSKI PROIZVAJALEC OGREVALNE IN HLADILNE TEHNIKE
KAKOVOST, ZANESLJIVOST, VISOKA ZMOGLJIVOST PROIZVODOV
HIŠNI IN INDUSTRIJSKI GORILNIKI
S CERTIFIKATOM KAKOVOSTI ISO 9001, OUNI IN PLINSKI
HIŠNE IN INDUSTRIJSKE PEČI
LITOŽELEZNE, JEKLENE, AVTOMATSKE, BREZ AVTOMATIKE
POOBLAŠČENI REGIJSKI DISTRIBUTER:
FRANCI VIDMAR
ELEKTROINSTALATERSTVO
61411 IZLAKE • IZLAKE 1 1 • TEL./FAX: 0601 74 014
IZVAJAMO MONTAŽE, PRIKLOPE IN MERITVE:
•	VSEH VRST OLJNIH IN PLINSKIH GORILNIKOV e ENERGETSKIH IN INFORMACIJSKIH NAPELJAV
•	STRELOVODNIH NAPELJAV
FINVECT J
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER::
FINVEST d.o.o. .VAUHUN0VA1 «61000 UUBUANA .TEL.: 061 125 215-FAX.: 061 126 225
7pm:

EURf
$
❖
FORUM
, d. o. o.
ZUNANJA - NOTRANJA TRGOVINA
TEL.FAX. 0601/64 235, 61 425
VELEPRODAJA MALOPRODAJA-KOCKA AVTOPREVOZNISTVO RENT A CAR
VUGO, R4, OPEL ASTRA, FORD ESCORT
Rezervacija vozil ob delavnikih med 7h - 15h.
Obiščite nas tudi v trgovini KOCKA v Trbovljah na Opekarni 2A,
kjer boste lahko kupili:
POSTELJNE GARNITURE VZGLAVNIKI
-	PREŠITE ODEJE
-	OBLAČILA IN MODNE DODATKE
VSI IZDELKI SO PO ZELO UGODNIH CENAH!
• Zv;.
dnevni bar
m? tr9°u,na
. 1. maja 76, tel.:41 621
HRASTNIK 61430
Point 21 nudi v najem še nekaj poslovnih prostorov v 1. nadstropju stavbe, kjer se poleg ostalih
dejavnosti nahaja še dnevni bar in trgovina.
POSTANIMO POSLOVNI PARTNERJI PRI OBLIKOVANJU POSLOVNEGA CENTRA V HRASTNIKU!
Informacije na telefon 0601/41 621 pri g. VESNA OJSTRŠEK.
L.



trgovina z OBUTVIJO domačih in tujih proizvajalcev športne obutve ADIDAS, NIKE in CENEJŠE po zelo ugodnih cenah
usnjene Jakne, torbice in ostale usnjene galanterije kavbojski škornji, LUMBER JACK
ODPIRALNI ČAS: 8.30 - 12.00, 15.30 - 19.00 ob sobotah 8.00 - 12.00
SE PRIPOROČAMO
* / & /. 7u2]* h Ž >»/j? * k Pl.	8 10 1 y ~	^0	k c / 4 n ? 24	k					LUC MENAŠE	AMERIŠKI ARHITEKT (CHARLES)	ZNAČAJ	VABA, ZANIMIVOST	BIKOV GLAS	TNALICA		DESNI PRITOK KAMNIŠKE BISTRICE	IGUCA, KI GRE SLOZl OPLEN	ZDRAVILO	SPODNJI DEL ROKE S PRSTI	LEVI PRITOK RENA V Svia
				MOŠ. IME GOO UJE 6.11.							ŽEN. IME GODUJE 16.11.					
				MOŠ. IME GODUJE 11.11.							ŽEN. IME GODUJE 19.11.					
So / * ' 18 25	k *ljSSg j					NEMŠKA DENARNA						UDELEŽENEC ALKE					
					AMNOjBEL						Kpanui*					
				UBOŠTVO, SIROMAK					TANKE IN OZKE DESKE					NEON		
														Škotski nobelovec (JOHN BOVD)		
	UU NOVY			KRAJ V HRV. UKI (UČKI...)					MUSSOU-NUEV ZET (GALEAZZO						SREDIŠČE ROMUNSKE MOLDAVIJE	PLESNI KORAK
	POVA- BLJENEC			PEVEC KERSHAVV					APNENA JAMA							
FRANCOSK PISATELJ (JEAN)						AVTOR: KARLI DREMEL	MESTO V FRANCUI					PERUNIKA				
							ŽEN. IME GODUJE 25.11.					REKA V FRANCUI				
OSVITEK. SVITANJE						SOHA				GRŠKI FILOZOF IZ ATEN						
						ŽEN. IME GODUJE 22.11.										
										PLEMIŠKI NASLOV						
ZLITJE REK					SLOVENSKI PISATEU IN TEOLOG (STANKO)								Ig £.8	SELEN		
														NAUK O RAVNOTEŽJU SIL V MIROVANJU		
					CONA											
PEVEC JONES				FRANCOSKI POUT1K (HENRI- PHIUPPE)							OBRAMBNI OKOP					
											JAVOR					
	SVINEC			OKRAJŠA- NO SRBSKO MOŠ. IME				GRADBENI MATERIAL							OSEBNI OKRASNI PREMETI	SMER PROJEKTIRANE CESTE
	VRSTA SOLATE							NAZIV								
ANGLEŠKI RAZISKO- VALEC (JOHN)				SONČARICA								NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL)				
				NORVEŠKI FILOZOF (ANATHON)												
												TEPČEK				
LUKA V JUŽNI ŠPAN Ul					DESNI PRITOK DRINE				URADNI SPIS	OSKRBNIK VINSKE KLETI						
					LIJAK											
RIMSKA PETSTO		TONE ANDERLIČ	NOVA VRSTA, ODSTAVEK							P 11						
			ALENKA PINTARIČ							GRŠKA ČRKA						
NAŠA ZAHODNA SOSEDA								KODRASTA SVILENA TKANINA					OCET			
								ŽVEPLO								
PREKMURSKA MOČVIRNA PTICA							AMERIŠKI PISATEU (IRVING)						OČE			
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 10.11.1993 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASA VCA, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka " (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Blago v vrednosti 5000 tolarjev, Boutique Kristina, Trbovlje
2.	nagrada: Blago v vrednosti 2000 tolarjev, Boutique Kristina, Trbovlje
3.	nagrada: Blago v vrednosti 1000 tolarjev, Boutique Kristina, Trbovlje
Izžrebanci nagradne križanke 36/93
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4000 tolarjev,Trgovina Monteku-kuli, Trbovlje, Marjan Kreže, Spodnje Krnice 7, Hrastnik
2.	nagrada: Blago v vrednosti 1500 tolarjev, T rgovina Monteku-kuli, Trbovlje, Marija Grošelj, Ul. talcev 1 A/3, Zagorje.
3.	nagrada: Blago v vrednosti 1500 tolarjev,Trgovina Monteku-kuli, Trbovlje, Judita Lesjak, Sallaumines 3, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo?
Nagrade lahko dvignete na
uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 11. 11. 1993. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 37/
22i
ŠKAF,	AKNA,
KILOMETRINA, TONE SELIŠKAR, CRONIN, ODA, POKLIC,MLIN,PIPA,CEST AR, OJE, SANA, TORKA, TRAS AT, MK, INAVGURACIJA, RILEC, TIARA, ETAT, ILONA, ENN, LOTOS, SEPE, PRT, VALAT, ČILE, EMA, ETIKA, IDOLATRIJA, SRB, ČATEŽ, KLOT, KNA.

Ul. 1. Junija 4, tel.: 0601/27 750
VAM NUDI
ŽENSKO M HOŠKO KONFEKCIJO M OTROŠKI PROGRAM C JEANSA PO UGODNU CENAH MODNIH TRENDIH, ZAVITKE« MOČNEJŠE POSTAVE MOŽNOST PLAČILA: ■ Gotovina
- 2 Čeka nad 4.000 SIT -Steki nad 15.000 SIT
ORGANIZIRAMO TEDNE UGODNIH NAKUPOV
ODPRTO! vsak dan od 9.00-12.00, od 14.00-19.00, jobota od 9.00-12.00
%v
SMUČ.
SKAKALEC
ULAGA
VESOLJ-
SKO
VOZILO
VISOK
HRIB
RESNICA
NEGRI
SETSTAVIL
GRED
POD
VRATI
MINISTER
BOHINC
LETALEC
KOUBAR
MAX
EASTMAN
TOMBOLI
ŽIVILSKI
DELAVEC
NAPAKA
PISATELJ
FLEMING
RISBA
JK
SMUK
LASTNO-
ROČNO
VELIKA
AMERIŠKA
KMETIJA
SNEŽNI
GOZDNI
POSEK
DODATEK
SLAMNATA
TORBA
KRETNJA
ODISEJEVA
DOMOVINA
LETOVIŠČE V ZAHODNI ISTRI
ROBIČ
POHIŠTVO V OBLIKI ZABOJA
OŽJI
SORODNIK
TANTAL
ČAJEVEC
Uganka
Kdo je angleški fizik in matematik, ki je živel v 17. stoletju? Ime in priimek znanstvenika boste dobili, če boste sledili črtam in črke prenesli v kvadratke.
Vejica
Pred ker, ki, ko, da, če... mačka skače. Pardon. Ne mačka. Vejica skače. Tako so učili pred 100 leti. Če bi še zdaj forsirali takšno pravilo, vas čaka rumeni karton. Ker to vedno ne drži. Včasih se namreč ker, ki, ko... tako tesno poveže s kakšnim drugim veznikom, da jih ne smemo ločevati z vejico. Izvolite: Namesto da bi poslušal, je sanjaril. Medtem, ko bereš, ne moreš gledati televizije.
Torej vidite, da sta sestavljena, oz. večbesedna veznika namesto da, medtem ko, tako povezana, kot da sta ena sama beseda. Včasih kdo reče, da tega pravila ne pozna, vejice pa že po posluhu ne bi postavil med te enotne izraze. Takšni se pojavljajo pogosto tudi pri vrinjenih stavkih: Moj čas je potekel, in če odkrito povem, moja volja tudi. V tem stavku je vrinjeni stavek, ki ga lahko preberemo tudi brez njega: Moj čas je potekel, mojavoljatudi. V takih primerih pišemo vejico tudi pred veznikom.
Kot veste, so povsod izjeme. Med večbesedne veznike lahko vstavimo vejico, če tako dovoljuje smisel povedi: Peli so tako, da so vsi onemeli.
Vaša naloga: v naslednjih povedih vstavite vejico!
Prišel bom le da ne zveseljem. Potem ko opraviš mi sporoči. Pleše kot da je stvarjen za ples.
Telefoniral bom razen če ne bom pozabil.
Odložil je aktovko in ko se je vrnil jo je odnesel.

KANAL1Q
SOBOTA 6 111993
14.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 16.00 100 NA URO -MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM
PONEDELJEK 8.11. 1993
18.00	KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, 1930 DNEVNIK TV BEOGRAD, 20.15 1 00NA URO, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 1930DNEVNIK TV BEOGRAD, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
SREDA 10 11 1993
18.00	KORISTNE INFORM ACI JE^ VIDEOSTRANI, 1930DNEVN1KTV BEOGRAD, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
ČETRTEK 11. 11.1993
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, vmes od 18.30 do
19.00	Slovenski program radia BBC London. 19.30 DNEVNIK TV BEOGRAD, 20.15 REZERVIRANO, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
rc i crv u. ii.
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, vmes od 18.30 do
19.00	Slovenski program radia BBC London, 19.30 DNEVNIK TV BEOGRAD,	20.15
NADALJEVANKA,	21.00
SATELITSKI PROGRAM
Naša bodočnost
Rojstva v trboveljski bolnišnici od 22.10 do 28.10.
22.10.	Nataša Korimšek, Trbovlje, hči Damjana;
23.10.	Nada Kovačič, Zagorje, sin David; Saša Kamnikar, Trbovlje, sin Aljaž;
24.10.	Suzana Tavčar, Hrastnik, hči Laura; Anica Masleša, Trbovlje, hči Anja;
25.10.	Tatjana Guček, Laško, hči Lara; Marjeta Krhlikar, Zagorje, sin Timotej; Sebila MujkiČ, Trbovlje, sin Adam; Nives Peteline, Laško, sin David;
28.10.	Anita Kolar, Hrastnik, sin Matic; Karmen Grahek, Zagorje, hči Monika; Emanuela Livk, Hrastnik, hči Pia; Manda Vidovič, Trbovlje, hči Ana.
RADIO TRBOVLJE
SOBOTA 6.11.1993
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE INPOVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE. 19.00 SLOVO
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI,
12.00	SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
PONEDELJEK 8. 11. 1993,
63)0- 8.00 JUTRANJI PROGRAM.
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30
POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPV,
18.00	ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
_____________ ,
TOREK 9 11 1993
TAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00-8.00JUTRANJI PROGRAM,
8.00-	14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
PETEK 12.11.1993
6.00-8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
TV SIGNAL LITIJA
"
NEDELJA 7. 11. 1993
9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA ;CELOVEČERNI FILM.
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MA, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 KON-
Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 5. - 11. novembra je dežurni veterinar Liza Pokorn, dr. vet. med., 12. novembra je dežurni veterinar Iztok Soban, dr. vet. med.

---------— .....
Kdo praznuje
Sv


6.	LENART, MITO, glej 8. oktober;
7.	BERTI glej 22. oktober; ZDENKA (Zdenkača, Zdenkica, Zdenčica), iz glagola zdeti se;
8.	BOGDAN (Bogdanac, Bogdanko, Božo, Danko), iz samostalnika bog in dan; VILMA (Vilmica, Viki, Vilica, Vilka), nemško Wimlaiz Wilhelma;
9.	BOŽIDAR (Bobo, Bogo, Boris, Žan, Darko, Darkec, Žiko), iz pridevnika boži - božji in dar; NEVA izp. Nevena (Nela, Neli, Nevica, Nevka, Vena), iz glagola ne ven - uti (ne veneti);
10.	ANDREJ (Andrejček, Andrejko, Andi, Andrek, Dreja), grš. Andreas - tisti, ki je hraber, iz andreios - hraber;
11.	MARTIN (Martinac, Martinček, Martinko, Marko, Tine, Tinko), latinsko Martinus - Marsov, marsovski, iz Mars, - tis - bog vojne v rimski mitologiji;
12.	JOCO; MILAN (Milanac, Milanče, Milanko), izpridevnika mil;
OVEN Da se boste ta teden bolje počutili, se boste morali za to sami potruditi. Predlagam vam počitek v naravi. Tudi kratek sprehod vam bo dobro del. Številka: 31.
BIK V tem obdobju bodite pazljivi pri prehranjevanju. Uživajte lahko hrano in ne pretiravajte z alkoholnimi pijačami. Vsako pretiravanje se lahko konča tudi z zastrupitvijo. Številka: 29.
DVOJČKA Najprej se boste zabave z vsemi štirimi otepali, nazadnje boste le ugotovili, da niste nezaželjeni pri vseh ljudeh, kot ste sprva mislili. Številka: 40, dan: sobota.
RAK Skoraj ste že zgubili upanje v boljše delovno mesto, vendar boste prijetno presenečeni v začetku tega tedna. Ne obotavljajte se. Številka: 29.
LEV Zadnje čase tarnate vsem, ki se znajdejo v vaši bližini in so vas pripravljeni poslušati. To res ni vaš stil! Vzemite se v roke in kmalu boste znova stari zapeljivec(ka). Številka: 51.
DEVICA Preživeli ste težko obdobje, brez vidnejših posledic. V tem tednu se vam bo pričela vračati volja do ustvarjanja in spet se boste vrnili v svoj star ritem. Številka: 33.
TEHTNICA Prizadelo vas bo nekaj neresnic, ki bodo krožile o vas, vendar se bodo hitro pozabile. Začrtana pot, ki ste jo izbrali po temeljitem premisleku, je najboljša. Številka: 48.
ŠKORPION Veselite se krajšega potovanja in srečanja z osebo nasprotnega spola, ki je mlajša od vas. V začetku tedna boste prejeli malo manj prijazno povabilo. Številka: 50.
STRELEC V tem tednu se vam bo ponudila možnost, da se maščujete za staro zamero, ki je niste pozabili. Vendar premislite, če je stvar vredna pogrevanja. Številka: 37.
KOZOROG S partnerjem se zadnje čase dobro razumeta in skupaj bosta tudi v tem tednu preživela marsikatero prijetno urico. Na obisk k staršem se pa vendarle odpravite sami. Številka: 44.
VODNAR Že nekaj časa je za vas položaj planetov neugoden.Konec tedna se vas bo lotila utrujenost Predlagam vam psihični počitek in lahko fizično aktivnost. Številka: 52.
RIBI Kljub nekaj manjšim težavam, kijih imate s partnerjem in sodelavko, ste dobre volje. S svojo dobro voljo boste polepšali dan prijatelju, ki bo hudo zbolel. Številka: 32.
Saša

Sposojeno iz BBS
Črnogorec
Črnogorec se je odločil, da se bo zaposlil. Dobil je službo v mrtvašnici. Njegova naloga je bila, da sedi zraven mrtvakov. Čez en teden pride Črnogorec k direktorju.
Črnogorec: "Gospod direktor, odpovedujem službo. Ta služba je prehud napor zame."
Direktor: "Kakoprehud napor? Saj morate le sedeti ob mrtvakih."
Črnogorec: "Saj ravno zaradi tega. Srce se mi para, ko moram jaz sedeti, oni pa lahko ležijo."
Nune
V	prometni nesreči umrejo štiri nune. Ker so seveda nune, pridejo takoj do nebeških vrat in tam jih pričaka Sveti Peter. Ta vpraša prvo nuno: “Ali si grešila?". Nuna sramežljivo pogleda v tla in reče: "Oh, grešila sem. Videla sem ga." Sveti Peter se prime za glavo: "Joj, ti grešnica! Kaj si storila! Takoj si speri oči s sveto vodo."
Potem se obrne k drugi nuni in jo isto vpraša. Tudi ta pogleda v tla, zardi, in odgovori: "Grešila sem. Držala sem ga v rokah." Sveti Peter se še bolj razjezi in s težkim glasom reče:" Kaaj! Ti grešna duša. Takoj si speri roke s sveto vodo."
V	tem trenutku se začne četrta nuna prerivati k posodi s sveto vodo. Sveti Peter jo začuden ustavi in vpraša: “ Kam pa se prerivaš, sestra?"" Grem si oprat usta s sveto vodo, preden si moja sestra spere ..."
Na pokopališču
Pijanček se opoteka v mrazu, drgeta in zaide na pokopališče. Primaje se do pravkar izkopanega groba in na robu drgeta: "Kako me zebe." Pijan, kot je, omahne v grob in tam naprej drgeta. Pride mimo drug pijanček, vendar le okajen, se malo opoteka in zasliši iz odprtega groba, kako prvi toži, da ga zebe. Pogleda v grob in reče: "Ne bi te zeblo, če se ne bi odkopal!"
Stol in pedri
Kako spraviš štiri pedre na en stol? Enostavno. Stol obrneš okrog.
YZasavski vestnik, 1954)
obrazom: "Ja/ san najsrečnejši človek na svclu. J Zjutraj sem dobd povišanje plače, opoldne senjZ zacj/l glavni dobitek na loteriji..." "Fantastiko!
Zakaj si pa pogreb svoj
j Y‘
iZ"
Ste že dolgo vdo\ a ?
"Odkar mi je mož umrl."	/
: ***
Janezek:"Vidite oče, jaz pa znam nekaj, česar vi np-znatc." Oče:"Kaj pa, sinček?" "Rasti", se je >drezal Janezek:
Veter se pojavi pri železniški blagajni. "Dajte mi karto, tovarišica," reče. "Kam?" ga vpraša ona. "Sem v roko mi jo dajte!" Blagajničarka jezno vpraša:" Pd kam se hočete peljati?" Peter ponosno odgovori: "Na gostovanje."
Irena I. Lebarz
pniiojopi —pssjd —‘stABjdo —‘uioq psuj
U0JM3jq 3BBSJ tBJJUeSfl
Zm ‘1VHE ‘VI ‘NV VfNIdlS ‘VNV1I ‘ovm ‘tTVNHD ‘SVd ‘dl ‘NVZ3NS ‘NVI ‘VIOMZ V SWV ‘3M ‘HVNI ‘OOVd ‘DVd<D3PRl,u bz kjjubzi jj[
V
9AJ1PU
Frača, da te kap.
Foto:Jure Nagode



Wy[j j /
JeTKniCe nr
Zvestoba. Na Janševem večeru v Trbovljah je najbolj zanosno udaril pokomunistih zdaj zasebnik, advokat Marjan Štrtak - Kocina. Človek je zvest samemu sebi. Tudi v Elektrarni, kjer je bil njega dni v partijskem vodstvu, je bil menda med največjimi gorečneži.
Svetovalec. Prvi zasavski gostinec Drago Butja - Buc sije za svetovalca izbral Vinka Debeliča - Bambusa. Menda predvsem zaradi tega. ker imata oba bogate izkušnje z zadolževanjem.
Svetnik. Zasavski svetnik Sandi Češko - Čvekič seje znova podal v Ameriko. Tokratni obisk ne bo zgolj poslovno, ampak tudi svetniško obarvan. Poiskati namerava tudi Tonya Curtisa in Rogeija Moora, ki sta v časih njegove mladosti z nadaljevanko Svetnik žela ne le lokalno, ampak kar svetovno slavo.
Avtomat. Litijske krščanske demokrate zelo zanima, koliko igralnih avtomatov premorejo v Litiji. Če je zadeva deficitarna, bi jih lahko nekaj namestili tudi v cerkvah. Igre bi lahko temeljile na izročilu krščanstva, denar ni nikoli odveč, zanimanje za cerkev pa bi verjetno le še poraslo.
"Zasavje je prostor zamujenih priložnosti. Začelo seje leta 1937, ko so žandarji zamudili na ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije."
Janez Novak, predsednik SLS Zagorje \
I
m . "Najlaže je pljuvati po preteklosti. Žandarjem očitate zamujanje, sami pa zamujate podobne priložnosti. Ali ste v informacijski dobi sploh vedeli, da seje zgodil || remake; novembra letos seje na istih Čebinah §! sestal Izvršilni odbor Združene liste?!"
Redakcija jetrnic liji
m

Zamuda ministra Janše
Trboveljski glavarji opozicionalnih strank so pripravili večer z gospodom Janezom Janšo. Slušatelji so se ob šestih zvečer posedali v restavraciji hotela Rudar-to je bila najavljena ura - in čez pol ure le dočakali prihod Janeza Janše, ki so ga pozdravili z glasnim ploskanjem. Polurno zamudo je Janša opravičeval s cesto na Dobovec, ki je odprta en čas za promet navkreber in en čas za promet navzdol.
Seveda bi bilo preveč poenostavljeno reči, da je Janša nalagal zbrane slušatelje. Po drugi strani je dejstvo tudi, daje iz Župe, kjer je imel dolžnosti kot obrambni minister, odšel že ob pol peti uri. In v dveh urah se iz Župe do Rudarja celo peš pride, kaj šele z velikim beemvejem. Kaj se je torej dogajalo.
Odgovor je pravzaprav enostaven. Janez Janša je bil v Župi obrambni minister, član vlade in pozicije, v Rudarju pa je nastopal kot predsednik stranke SDSS in zelo opozicijsko. Moral se je torej preleviti iz ene vloge v drugo.
Ker se mi vsi včasih levimo iz ene vloge v drugo, je seveda zanimivo pogledati, kako to počne Janez Janša iz Grosupljega. Pot ga je iz Župe vodila v planinsko kočo STT na Lontovžu. Na krožnikih je bila pljučna pečenka s krasno zelenjavno prilogo. Janša se ni prelevil v dobrega jedca, saj je jedel bolj malo. Glede na ljudi, zbrane okoli njega, je bil Janša predvsem obrambni minister.
Naslednja postojanka je bil oddajnik na Kumu. Janša je bil spet Izrazito obrambni minister; pogovorse je vrtel med starim in novim oddajnikom. V planinsko kočo niso šli, z narezkom so jim postregli karvoddajniških prostorih. Tudi tu je Janša le parkrat piknil.
Minister Janša je s Kuma odšel nekaj čez šesto uro in ob pol sedmi vstopil v Rudarja kot predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije. Preobrazba se je torej zgodila na tej poti. Odprto ostaja le še vprašanje, ali je to normalen čas preobrazbe ali pa je na trajanje vplivala tudi hitra izguba skoraj kilometra nadmorske višine.
Rdeči revir
f
Pnpravpk
Stavci Zasavca so prvega rudarja že dvakrat napačno okronali za Kinga. Aljošu Kinku - Štuku se za napako v njihovem imenu opravičujemo, bralstvu pa sporočamo, da kljub obnovljenemu pročelju upravne zgradbe Kinku nadimka še ne bomo spremenili.
Redakcija jeternic


ng<
itii , i
i
RUDIS - Izgradnja objektov, p.o., TRBOVLJE
61420 Trbovlje, Trg revolucije 25b, Telefon: 0601/22 222, 26 222
... v svetu smo mi
i
DEJAVNOSTI:
Izvajamo celotne projekte ali njihove posamezne faze:
Raziskave in študije
Tehnologije
Projektiranje
Nadzori
Gradbena dela
Dobava opreme, montaža
Prevzemanje
Šolanje kadrov, uvajanje proizvodnje
Izvoz in uvoz
Trgovina
Finančni inženiring
... delamo s svetom

PREDSTAVNIŠTVA, ENOTE IN PODJETJA V SLOVENIJI IN V TUJINI
MUNCHEN	Nemčija
DORTMUND	
BERLIN	
LJUBLJANA	Slovenija
ZAGREB	Hrvaška
CELOVEC	Avstrija
ALŽIR	Alžirija
TEHERAN	Iran
BAGDAD	Irak
KUALA LUMPUR	Malezija

m7/5MM70S MALGAJ
i. .j e

RENAULT
KREDITI (1,2,3 ALI 4 LETA), LEASING
za Vozila plačana do 31.11.93 garanti ramo ceno'
NA ZALOGI VSI MODELI RENAULT V RAZLIČNIH IZVEDBAH, OPREMI IN BARVI:
M R-SiCAMPUS od 978.960‘SIT dalje
-	TWINGO 1278.321 SIT
-	OHO če od 1.248.000 SIT dalje	rt
-	R-19 od 1.700.940 SIT dalje 7	-tvVV^0
-	R-21 GTX 2.0 že od 2.156.000 SIT dalje
RABLJENA VOZILA:	,o °
:	- JUGO 55 7/88 269.640 SIT	^
-	Z-101 5/89 292.110 SIT
■ HYUNDAI PONT 1.3L 8'90 783.300 SIT (dod.opr.)
-	YUGO 45 2/89 285.915 SIT
-	R-5 C A OP US 5V 6/92 932.500 SIT (dod.oi -FLORIDA 1.4 11/90 509250 SIT
iflgp^ - OPEL: OMEGA CD 2.01 9/89 1,426.91
i i v	I/ w	vv«- .
-HYUNDAIPONY 1.3 /90 737.016 SIT	Q\
-	R-5 CAMPUS 3V /89 705.600 SIT :
V.	'V".	. . . ..... . ........
ALFA 75 1.6 12/87 684.600 SIT (dod.opr.) '
....Si GOLF/JXD 2/89 958.650 SlT MR	.............
- GOLF jxd sv /88 agsisoo: s/T /dod.opr.; :::::
/O Banka Zasai
Trbovlje
Celje - skladišče
D-Per
6/1993
5000006276,38
COBISS o
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
1 Banke Zasavje d.d., Trbovlje:
deviznih sredstev nad 1 leto z zelo ugodno
i	I®®
lili nespremenljivo obrestno mero za dobo vezave. Najnižji znesek vezave je 20.000 DEM.
Informacije v enotah banke v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku.
Banka Zasavje d.d. Trbovlje ■ banka, ki dela z ljudmi za ljudi.
I
I
I
I
I
I
I
I
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi
Nepreklicno naročam časopis ZASAVC.
Ime in priimek
mesto......................... poštrm St,..........
ulica......................... telefon.............
datum......................... lastnoročni podpis
NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno(ustrezno obkroži)
I
I
I
I
I
I
I
I
Izpolnite naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje.
Nudimo vam tri oblike plačevanja:
vsak mesec sproti po tekočih cenah,
trimesečno po zajamčeni ceni v začetku tromesečja in polletno po zajamčeni ceni v začetku polletja.