Pavšalni banko v tfrfavl SNS. Mr PoMiMUia itev. t krono. 247. štev. bhajs rasen netielj fn prasiilltov vsgii «3 a n cb 10. mf! dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6/1., Učiteljska tiskarna. Copš83 Irankirati in podpisati, sicer sc jib ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 nun X B5/n«j po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—. Pri vecjeai naročil« popust. V Ljubljani, * torek 26. oktobra 1920. Leto IV. 'š 'M. Gtasflo JugosEov. socilalno - demokratične stranke. Telefonska št. 312. Naročnina: Po polil ali z dostavljanjem na dom za celo leto r< 240, za pol leta, K 120, za četrt leto K 60, sa mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, sa ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. OpravniSlvo «2 s Ljubljani Frančiškanska ulica šf.G'1,, Uciieiislia liskama. Pred vladno krizo. Zagreb, 25. „Riječ“ poroča iz Belgrada: Dopoldne je ministrski svet sprejel proračunski in fmančni zakon, kakor ga je predložil finančni minister z izpremembami finančnega odseka. Ministra Kovačevič in dr. Korošec sta izjavila, da nočeta podpisati tega zakonskega predloga. Vsled tega je nastalo težko stanje v kabinetu. Jadranska konferenca. Rim, 25. (Brezžično.) Italijansko-jugoslovanska pogajanja se začno Pive dni novembra na Rivieri. Boj za zvezo narodov. Pariz, 25. „Journal“ piše, da angleški ministrski predsedn:k smatTa za važno, da ministrski predsedniki prisostvujejo vsaj prvim sejam zveze narodov. Njegova želja je, da bi se vse delovanje nove meddržavne zveze podredilo vodstvu zavezniških vlad. Po tem mnenju bi bila Zveza narodov le razširjen vrhovni svet. — „Journal“ piše, da bi bil tak načrt izredno nevaren za samostalnost narodov in da nasprotuje duhu pogodbe. Zveza narodov naj bi bila popolnoma neodvisna. Zato je gotovo, da francoski ministrski predsednik ne more najti nobenega razloga, ki bi upravičeval udeležbo zavezniških ministrskih predsednikov na mejah Zveze narodov. • ■ * Rudarska stavka na Angleškem. Pogajanja se nadaljujejo. London, 24. Stavka železničarjev se je odgodila za nedoločen čas. Železničarji bodo počakali na konec že vršečih se pogajanj. London, 25. Pogajanja rudarjev z vlado so se danes nadaljevala. Ako tudi ni. bilo še nobenega sporazuma, se smatra vendar za dobro znamenje, da se pogajanja nadaljujejo V zadnjih vzdihljajih. NAKNADNE OBČINSKE VOLITVE V SRBMl. Bel?rad. 25. Pri zopetnih občinskih volitvah v Nišu in Skodiu so dobili večino komunisti. KONFERENCA UDRUŽENJA KIPARJEV. Zagreb. 25. Tu se od sobote vrše konference delegatov združenia iu-poslcvenskih kiparskih umetnikov v posameznih umetniških centrih naše države, da bi se no možnosti delo kinarskih umetnikov v nosameznih Umetniških centrih naše države postavilo na enoten temeli Kot delegati so prišli iz Srbiie Branko Popovič. Uroš Redič in Bielič. iz Slovenre Santa. Kresnik in Kostaperariia. iz Zaereba oa Meštrovič.- Frangeš ln Senca. D’ANNUNZIO TE MORSKI ROPAR. Peka. 25. Govori se. da namerava D Anmmzio vsled oomanikania de-naria zanleniti narnik »Cppna« z vsem blagom (železnino in drupo) za 40 do 50 milivonov lir vrednosti K terrm koraku se ie odločil ker rteeo-va deleeaciia v Rimu ni moeda izposlovati. da bi dala italilanska vlada mesiu 200 millionov nosoiila. OBČINSKE VOLITVE V ITALIJI. Rim. 23. Listi upotavliaio. da se vrše občinske volitve kllub llutemu volilnemu boiu r>o v.sei Italiii brez incidentov. Ker ie budska stranka odklonila. skleniti z drugimi strankami reda koaliciio. so sociialisti v nekaterih kraiih dobili večino. ČEŠKOSLOVAŠKA VLADA ZAHTEVA OD NEMČIJE NAD 700 LADU. Berlin. 22. Listi poročaio iz Drez-dna: V saksonski zbornici le vlada iziavila. da zahteva Češkoslovaška od Nemčiie izročitev 711 rečnih ladii Po 500 ton. d a I i e 90 vlačilnih čolnov in S drueih ladii. Saksonska vlada smatra to zahtevo za neupravičeno in zahteva nai o tem odloči ameriško razsodišče. VOJAŠKA DIKTATURA V RUMU-NI.I1. Bukarešta. 24. Za 21. t. m. napovedana snlošna stavka se. ie izjalovi- la. Vlada le proglasila obsedno sta- nie in aretirala veliko število sociia-Itstičnib poslancev in voditeliev zadrug. UKRA.IINSKO-RUSKA VOINA. Dnnai. 25. Ukraikski tiskovni rrad poroča iz Kanienca Podolskega: MorLovska »Pravda« z dne 16. t. m. iavlia. da ie veliki moskovski svet s štirimi petinami sklenil, da se nada-liuieio ooeraciie rdeče armade proti ukraimski armadi in četam generala Wjamrla. Dunai 25. Ukraiinskl tiskovni urad noroča iz Kamenca Podolskega z dne 23. t. m.: Na severnem krilu ukraiinske fronte ni nobenih bistvenih iznrememb. Naša dne 18. t. m. popoldne med Busrorn in Dpiestrom cričeta ofenziva »e imela oopolen usoeh. 7. in 45. diviziia sovietskih čet sta bili uničeni. 413. in 365. boli-šev:šVi oojk sta bila nri Zmerinki oh-koliena in zaieta. Poraženi sovražnik se v neredu umika na levi breg Buga. Wilna. 23. Poročilo generalnega Štaba Osrednie Litvanske naznanja, da so čete Osrednie Litvanske do liu-tem boiu zavrnile sovražnika ki ie zbral svoie moči in nanadel črte Ry-konta-Okrniansko iezero-Sloboda. Moskva. 25. Frontno noročilo z dne 23. t. m.: Na fronti Chorson-Aleksandrovsk - Mariuooj mir. Na dalniem vzhodu so rdeče čete zasedle mesto Čito in pregnale čete Semo-nova. KUOA V BATUMU. Moskva. 25. V Batumu le izbruhnila kuga. NOVA VLADA V TURČIJI. Carigrad. 21. (Havas). Novi kabinet ie sestavljen. Ministrski predsednik ie Tevf k paša. Sofa bei pa zu-ninii minister. RATIFIKACIJA MIRU Z JAPONSKO. Pariz. 21. (PB). Iz Tokiia iavlia- 1o uradno, da ie ianonskl cesar 13. t m ratificiral mirovno pogodbo z Avstriio na eni strani in s češkoslovaško Romuniio In Jugoslavijo na drugi strani. 20. oktobra i« naslednja dva dni imel le beoeradski parlament tri seie. Na dnevnem redu ie bil nredlog zakona o zakonskih naredbah. v katerem išče vlada pritrdila k nekaterim naredbam. ki iih ie že izdala in sicer: o likvidaciji moratoriia. o h-kvidaciii voitiepa stania. voini od-škodmni in o stanovaniih ter koneč-no zahteva vlada tudi. da se ii votira proračun, ki ga ie ministrski svet ^molastno 21. v Službenih Novmah publiciral. Posebno ie zanimivo, kako ie vlada Stilizirala tisti del zakona, ki povori o proračunu. »Zakonski načrt se glasi v 2. članu: Minister financ se pooblašča, da predlog budžeta. izdatkov’ in oreiemkov v. financii-skem zakonu za 1. 1920/1921.. ki ie predložen Narodnem Predstavništvu in uveliavlien z ukazom z dne 21. avgusta t. I. izvršuje oo dodatkih in navodilih za katere so se sporazumeli financiiski odbor in minister financ. Kako velika ie nesramnost vlade, da zahteva tako nooblastilo od parlamenta. sledi že iz tepa. ker nihčo ne ve. razen članov finančnega odseka. kai ie ta odsek sklenil in ker se ta odseV ? ministrom financ niti sporazumel ni. Vse ie navadna farsa ki io zago-variaio vladne stranke. Pri tef farsi sotloluie dr. Korošec, ki se ba:e s Dro-računom ni strinial — slovenski davkoplačevalec oa nai si zapomni kdo ie soodgovoren za vso težo davkov, ki ga bo v kratkem zadela. Vladi bi bilo seveda vseiedno. ali ii parlament votira ta zakon ali ne: ustavnost H ie deveta bri^a. A ona rabi pritrdila parlamenta, ker ii drugače v Srbiii nihče ne bo hotel davkov plačevati, kaiti brez zakona se v Srbiii vladati ne da! Samo nri nas smo v takem breznraviu da se nihče ne more braniti plačevati pepostav-no prednisani davek! Manika nam Belgrad. 23. oktobra. troravne^a sodišča! Srbi so v tem Do^tedu na boliem. Prvotno ie ho*ela vlada v ta zakonski načrt tudi uvesti že dolgo obečani zakon »o redu in radu*. ki nai hi bil nekak sSozialistengesetz«. oa poleg tega imel še drugih reakcionarnih določil kakor iih zamore le kaka Draškovičeva glava skuhati. Pa ta nčrt se vladi le ni posrečil. Nekateri nošteneiši ministri so vendar dosegi* da vlada zakona o redu in r»dn ni predložila parlamentu — seveda za koliko časa pa ie. odgodila to bomo šele videli. va bodo oa naši čitat^Hi videli, kaka ie vsebina zakono »o redu in radu«, prinesemo v posebnem poglavju niepovo vsebino. (Že obiav-lieno o_n. ur.) Parlament seveda v vseh teh sejah ni imel kvoruma. V druPi seli dne 21. le s. dr. Korun zahteval, da se v smislu § 67 poslovnega reda ored prebodem na dnevni red n^jovi število poslancev a oredsednik parlamenta ie to odklonil in ie s tem kršil obstoieči zakon. Pa kai ie to mogotcem mar! Tako se ie potem vei^ar začela naoeilna rawrava o oredležečem zakonskem načrtu. V ieku debate ie govoril s. dr. Korun ki ie v dališem povoru ki. Pa usinesi^mo po stemwra-fif.neni protokolu, ostro ožigosat ne-j»stavno »ostonanle vlade in se bavil s komškim in iadranskim vnraša-niem Nieeov zanimiv povor ie na nekaterih mestih hudo zbodel radikalce in klerikalce, kar so oc/kazali z živahnimi medklici. Pri glasovanlu se ie pokazalo, da ni kvoruma. Predsednik ie zato seio dne 21. zaključil in odredil z,a 22. novo seio v kateri oa zopet ni 1'a' kvoruma Zaio ie predsednik bvi ; da bo nrihodnio seio sklieal pismeno Mi pa mislimo da ie to Mia — hvala bopu — zadnia saia tepa neslavnega j navlamenta — niegovi zadnii vzdih-1 llaii... Zekon o redu in radu. Govor r. dr Koruna na seji Nared nesa predstavništva dne 21. oktobra 1920. ob priliki debate o zakonu o zakonskih nareilhah !n proračunu. Gosoodie poslanci! Pravzaprav ne vem ah nai bi se smeial ah iezil. da pride danes vlada in vr_že z veliko pesto na mizo zakonski načrt s katerim nai hi ^ naknadno odobrili neustavnosti k* ^o se vršile do sedai Mislim da le treba oreccišnie drznost* od strani vlade da kai takšnepa zahteva Dosedai še —-'Va vlada ki smo io imeli 1® namenoma sabotirala narlament. sabotirala na ta način, da ie vse Storila karkoli ie mo^la samo da nariament ni nrišel do kakepa dela Nekatere vlade so bile vsai toliko odkritosrčne da so novedate da ne rabiio parlamenta in da hočeio do volitev v konstituanto vladati brez parlamenta. Druge'i*de na — m med nlimi ie tudi seaama vlada — so se ve.dn/' trkale na svoia ustavna nrsa. vendar pa so delale in zakrivHale neustavnosti druPo za drupo. izdaia-le naredbe ki hi se smele uveliavliati samo potom zakona, in na ta način kršile ustavo. Kamarila v Beogradu. Na ta način in s takim postona-niem so vse te vladik kršile eno nai-lenših tradicH. kar lih ie imela bivša kraiievina Srbita. V bivši krahevnu crhlHf bila mi)č med obema ustavnima fak torietn a: me'* parlamentom in med nosilcem krone vendarle tako ra^.deliena. da ie bil parlament tisti faktor, ki ie bil iačii. Vse vlade od ustanovitve naše države sem pa so dejale na tem. da so tfčsle meč krone Vse vlade so postale le eksponenti krone, mestp da bi l)We izraz upleda ln moči narlamenta: na ta način so oostale eksponent tistih nevidnih ne»*stavnih faktortev. ki se skrivalo za krone: voiaške kamarile be-le roke generalov... (Ugovori). Militarizem in koustituanta. Pod takimi nkolščinami. ko konkurira ena vlada z drugo v neustavnosti ko se. kakor smo baš danes malo noorel videli, kršiio čisto iasno izražene določbe poslovni celo no od nas samih izvolienem oredsdniku narlamenta pod takimi avsoiciiami premo v voiitve za konstituanto. — Kakšna bo kostituanta ki se ima izvoliti 28. novembra tepa ne vem. A eno vem in o tem sem popolnoma prepričan: če bo ta konstituanta obstojala iz takih enerpičnih mož. bo imela hude boie z voi^ško VamarMo ki vlada v državi. MisCm. da ni samo slučai. če so ooslonie nsše kcnstHuan-te postavili v nenosrednn bližino vojašnice. Bodo vsai baioneti bliže če se bo hitela konstituanta noslužiti svoiih nravic. lažie io bodo razpnali. (Poslanec dr. Sviniarev: A bi* ste i sociialisti na vladi! Zašto tada niste rndiliKo smo bili v vladi, smo delali in v vladi smo bili dotlei dokier smo videli da moremo delati. Pa za-kai se razburiate če se govori o vojaški kamarili. o kateri vsi vemo. da vlada? (Ugovori.) Protiustavno oroširavanfe zakonov Gosoodie poslanci! Tudi to se mi čudno zdi. zakai da le vlada baš danes našla svoio ustavno vest. proseč nas da nai li sedai naknadno voti-ramo nekai zakonov, ki iih ie izdala, medtem ko so vse vlade — ne izvzamem niti e«r> tudi tiste ne. v kateri so bili sociialisti — delale tiste velike pobreške, da so orcšriale na celo ozemlie kralievine SHS zakone bivše krallpvine Srbiie. ne da bi bile oonrei vnrašale parlament za mnenje. In čudno ki bilo. da so se vedno oroši-rili samo tisti zakoni ki so nri nas preko oomenili reformaciio iti Deius (na slabše) da se oa ni nroširil niti en zakon bivše kraljevine Srbi e. ki bi stanie. kakor smo pa imeli do sedat, preko, bistveno izbolišal. (Ugovori.) Eskamotaža budžetneea prava. Višek neustavnosti in frivolnosti na se kaže v tem. da sedai zahtevaio od narlamenta da s oredlo^om o zakonskih uredbah vred dovolimo vF-di hijdeet. Na ta način hoče vlada parlamentu eskamotirati hud^etno pravico tisto pravico, na katero ie bil dosedai že vsak parlament ponosen In io ie skrbno čuval. Samo ta parlament ki neče in ne more čuvati ka-Kor se vidi. (Poslanec dr. Sviniarev: Zašto niste dokazili u oarlamenat. da bi bilo možno raditi?« Poslanec Kooač: »Mi smo se vedno udeleževali parlamentarnega dela.« Poslanca dr. Sviniarev: A vašeg druga Kri- stana često niie bilo kod sednica financ''skop odbora, tako da tai odbor niie mopao raditi « (U^Tovor! m nemjr) Dr. Korun: Povlaneci Kristan te podal iziavo. zakai ne gre več v cdbor. Očetovstvo tale! Gosoodie poslanci! Takrat, ko te oororiil posnod finančen ministar Stoianovič svoie dete. budgetni zakon. ?n ko ie izšel ta zakon v Službenih Novitiah tedai ie bil nrizor za bogove. Skoro vse stranke so taiile svoie očetovstvo do te^a nezakonskega otroka in ministri so zaceli drnp za dru^m taliti da tega zagona niso oodnisali. Polapoma so sicer garali vsi priznati, da so pa podpisali. vendar na so zatrievali — nri tem so se nosebno odlikovali nekateri nrečanski ministri — da se ne striniaie s tem zakonom, da pa >e treba iznremeniti itd in se celo de-mapo^ično nnstavili v tako luč kakor da bi bili nravzaorav srbiiansvj ministri tisti, ki so ed no krivi da ie ta hudoet stonil na ta naČ:n v svet. Hočem to demapopiio nekaterih strank pribiti ter konštatirati da ie t«ko nostonanie škodovalo naiveč tisti misli edinstva države za katere pravilo te stranke da se bore. . Gosooda! Akn mate Doeum da sedite v ministrskih kioneh in izdate bndPetnl za!fon. morate tudi imeti nopum da nriznate da ste ta zaKon podpisali, sicer na demisilnniraitel Ta budvetni zakon, ki pa hoče sedal vla^o na tak čuden na^n s sedmimi vrsticami soraviti v živlienie ie materielno nesorciemliiv ne samn za nas socialiste, ampak kakor se ie videlo iz oosvetovani v ororaeun-skem odboru tudi za večino strank, ki sede v odboru. Če stavi danes vlada tako zahtevo do narlamenta ted i mislim da bi hil^* morala to stvar vendar mak* drupačno urediti Sam odsek, ki se ie bavil s tem nredl^pom nravi da *bi mooao pristati na ovil redakciiu i nreooručiti Narodno! Skunštinl nd svoie stmne da io usvo^ ii ako bi uz nin na nrema torne i ut oval oredlop išle l te donune i Iztisne odnosno orlmedbe te bile nrn znate i parlamentu u trenutku reše-. vama«. Sedal pa zahteva vla^a od na«? da votiramo proračun ki pa nd miznamo in ko ne vemo. kake z*•* klinčke ?e naorivil f;nanciiski odseka ko ne vemo v koliko se te prvsnod Stoianovič sporazumel s tpm finan-c>i.ske*n odborom Kakn ml notenf i sklenemo da nai s temi dohodki fi-i iianciiskei':i odbora 't""’ znkon s i sedmimi vrsticami v veliavor Mislim da ie to malo oreveč. mislit^ da tiikdo izmed Vas. gosDodie ooslancl. če se zavedate dalekosež-nosti svoiega glasovanja. ne bo mogel d^ti svoieca triasu za tako do-oblastilo. Mi danes ne vemo kai hoče gosnod Stnfanovič. mi ne vemo. kal hoče financHski odbor. Nikdo nam tetra ni novedal: mi vemo samo eno. da ere sr. Stoianovič do svoli odH financiiski odsek na zonet do svnii noti in tla se nista zedinila ln se ne bosta nikdar zedinila na enoten budn'’*n' zakpri. Pa mwda se motim, če oravlm. da se večina te zbornice ne bo odloči'.^. to da bi dala v1sr?» nnobla-sti’o in bi votirala vladi ta zakon. — Morda se motim, morda bodete, go-soodte dali vladi svoie srlasove. Po-fem na se zavedaite tega da ste s tp*“’ svniim vot>rardem kronali svoie dveletno delo v tem oarlamentu ki ie bil eden naineugfrdseiših. kar iih nožna zgodovina Kakršno ie bilo niegovo živlieme taVa bo tudi nie-pova smrt* neslavna. Neiskrenost In neustavnost strrnk. Mi socialisti svoiih glasov tei stvari ne bomo d£li. nač na bomo obrabili vsako Diiliko da bomo Dri-tozali Vašo neiskrenost in Vašo neustavnost vsakemu v nravi luči da torno nokazali. da sn vse te stranke ki so danes piacovale za vlado ne-ockritosrčnp da :im nikakor in Dod n a* - - nnp-oiem ni zaunatl soddo-nri skleoaniu ustave naše države. Zak^n o redu hi radu delo kam?rle. Pri tem zakonskem načrtu le zanimivo tudi to da ie bil *a zakonski pp<*rt takrat ko ie vlada nredlo-*rla np.r!amenlu. Dravzaorav malo Vlada ni iskala oarlatren-tarrr^a medila samo za nekatere zakone, ki iih >e izdala v Dreteklo-sti amna’«- ’ * iskala tudi »vrverla za izdaio »Ukaz zakonov« dto futuro. V orvi vrsti ie vlada imela na srcu niki zakon »o redu I radu«. ki ga mislim. da hari tista voiaška ka^rarila. o kateri sem oonrei pnvnril zato ker čuti. da sedi na sodčku smodnika in da rahi nrav oster iziemen zakon. ki nai nreoreči. da ne zlet! lenega dne v zrak. Toda vsebina te<*a zakonskega načrta »o redu i radu« ie blln kolikor smo mo^fj d^znati 7ann tako nezaslišana. tako orovokator 5-na tako nesoclialna in noleptega tako neumna da s*1 ie vlada zbala iskati novf*r--!a za ra zavon in le Dustila svol nrvotni na^rt nn^ati NaHiuiša ornvokrdla. Sicer še nisem oreDrtfan o tem. da morda vendar v Vaki dru^i obliki ta zakon o »redu I radu« ne za^lpdi bele ko bo ta narlament že snal snanle oravičneea. Toda dovoli) bi si vendar vlado za slučai. da kal takega namerava, svariti nal te i žitev obeh frakcij. Obe frakciji bosta tvo* •i rili »nemško sekcijo tretje internacijonaie«. Načelstvo stranke bavarskih neodvisnikov je izdalo proglas, v katerem se izreka odločno proti moskovskim zahtevam. Kot svoie vodje priznavajo samo Ledebourja In Crispiena. + Na kongresu v Hallu. Na inciiativo Zinovjeva so te dni delegati na kongresu v Hallu glasovali za in proti sprejemu 21 ih moskovskih točk. Rezultat je naslednji: 237 delegatov se se Izjavilo za, 153 proti. Ko je bil naznanjen izid glasovanja Je predsednik Chrispien izjavil, da so delegati, ki so glasovali za Moskvo, prestopili v komunistične vrste in da nimajo pravice prisostvovati zborovanjem neodvisne stranke. Tedaj so desničarji zapustili dvorano. + Poljska ustava. Z večino šestih glasov (195 proti 189) je poljski državni zbor v drugem branju sprejel člen 2 ustave, po katerem se narodno predstavništvo deli v poslansko zbornico in senat. Podrobnosti organizacije senata se bodo razpravljale in sprejele kasneie. + Angleška neodvisna delavska stranka In Irsko vprašanje. Stranka je poslala Lloydu Georgeu resolucijo, v kateri zahteva, da se takoj odpokličejo britanske čete in policijske bande, kl ropajo tn požigajo na Irskem. Zahteva tudi, da izpolnijo nad Irsko obljubo, kl jo Je dala Anglija tekom vojne vsem malim in zatiranim narodom, to je, da ji dado popolno avtonomijo. Stranka dela Georgeov ministrski kabinet in njega samega odgovorne za vse zločine, ki so se izvršili nad Irci in mu obljublja, da bo dajal težak račun za vsako kapljico krvi in solzo, ki Je potekla iz očes zatiranega naroda. Osrednji odbor Zveze na* rodov v Parizu priredi celo vrsto manifestacij. kjer bodo nastopali razni govorniki za pravice Irskega iiudstva. Med drugimi bo govoril tudi sodrug Jean Louguet. + Ratifikacija mirovne pogodbe * Nemčijo s strani Zedinjenih držav, odvisna od VVlIsona. V nekem govoru Je senator Root Izjavil, da bl bile Zedinjene države ratificirale mirovno pogodbo z Nemčijo la bi bile pristopile k Zvezi narodov, če bl bil \Vllson hotel Organizacijski vestnik. Iz strank«. Zaupniki Ir zaupnice krajevne poJH. organizacije v Ljubljani, pozori Pridite nocoj ob 8. vsi na sestanek v malo dvorano Mestnega doma. Dnevni red jako važen. Oni, ki Imajo nabiralne bloke, naj prinesejo tudi te s seboj v svrho obračuna. N» sestanku se bodo dobili tudi novi bloki. Iz strok, organizacije. Ljubljanski brivci In frizerji so danej stopili v stavko, ker ni prišlo do sporazuma med podjetniki in uslužbenci. Pozor pred sprejemanjem dela v Sloveniji. Vpi šliite zaostalo naročnino za „NAPREJ“, da se Vam njega pošiljanje ne ustavi. stooinie so tam izginile kakor hitro se nrikažeio elegantne — z Larsa-nnrri svg iz te?a skleoala da ie naredila oboie stoDinie ista oseba, ki is samo meniala črevlie — gredo tu-kai obe sledi vštric. Podobna naidba ie bila nač snosobna omaiati moie nreišnie nreoričanie. Larsan ie menda isto mislil: stain sva tmrei sklonjena nad dvoinimi stoniniami in vohala. kot oes na sledu »Vzel sem iz listnice oanirnate oodnlate. Prvi oodDlat. oni. ki sem ca obstrigeJ do odtiskih Jakobovih črevliev. ki iih ie našel Friderik La*\san. torei no odtiskih okornih črevliev. se ie Dooolnoma uiemal s stoDiniami leve sledi drugi Dodolat. to ie obstrižek elegantnih Tonini se ie sicer nrilega! desnj.ni stooiniam. toda z ropihnim razločkom n.ri i>r-sfih na koncu. Drugače ie na bil do-Dolnoma oodoben odtisku elegantnih stoDiui. Nisva mogla vsled tega sklennt.i da so dnsni odtiski od iste osebe kot elegantne stoDinie. na-snrotno nn tudi ne. da niso Neznanec ie bil morebiti obut v druge črevliflj, .Sledila sva z l.arsanom dvoine* • mu sledu, oelial naiu ie do roba oar-1 ka ter sva v kratkem stala nri ribniku ravno tam. kier smo bili zad-! niič. Toda tokrat se ni ustavila nobena sled nri ribniku temveč sta zavili obe no noti ki oelie na veliKo cesto v Foinav. Tam sta se seveaa obe sledi izgubile, tako da iima msvKo sva dosoela na dvorišče, sva se ločila: toda vsled enakih misli, sva se zonet sešla Dred vrati Jakobov« sobe. Starega služabnika sva i v nostehT zanaz^la sva takoi. i da ie niegova obleka, ki io ie razve-| sil ;jo stolu krai nostelie vsa umazano. ravno teko tudi niegov! črev-li' Dooolnonia zamazani in blatni, T ega si ni mogel tako zamazati takrat ko ie nomagal oreuesti čuvaie-vo trunlo iz dvoriščnega kota v ve-< ?,o in ko ie šel v kuhinio do svetil-* I ko: niegova obleka ie visela na stolu mokra: deževalo oa takrat ni. | (Dalie orih.) Dnevna kronika. Skoda vsled vandalizma v Mariboru LDU poroča: Policijska komisija z 2 sodnima izvedencima (1 Nemcem, 1 Sloven-cem) je ugotovila, da znaša škoda, povzro cena o priliki zadnjih demonstracij približno l ir. en četrt milijona kron. Poškodovanih je skupno 98 strank za 50 do 250.000 kroti, S tem so ovržene zasebne trditve, ki so poročale o škodi, ki naj bi znašala skupno okrog 10 miHjonov kron. Predaja koroške uprave Avstriji, Kakor doznava .Politische Korrespondcnz* se bo predala uprava na koroškem plebiscitnem ozemlju na nastopen način: V ponedeljek • t m. dospeta avstrijska okrajna glasna v Velikovec in Borovlje. V sredo oospe ostalo osobje političnih upravnih oblasti. Obenem izroči službene posle Jugoslovansko uradništvo, ki se nato povrne T Jugoslavijo. Avstrijsko orožništvo prevzame od jugoslovanskega orožništva varnostno službo v sredi novembra. Število avstrijskih varnostnih čet bo znašalo Približno 800 do 1000 mož. Mednarodna Plebiscitna komisija se razpusti baje v sredi novembra. Določevanje državne meje na severu. V torek odpotuje razmejitvena komisija v Spilje, odkoder se bo peljala po Muri do Radgone, da pregleda to reko. Neposredna Pogaianja med našo in avstrijsko delegacijo radi mejne črte Sv. Duh—reka Mura r r^' °')0'estranskih nasprotij prekinjena 6r l* '° predl0*u razpravljale v plenumu omisije. Meja od Sv. Urbana do Sv. orenca še ni določena, ker sta avstrijska a or tudi naša delegacija predložili nove za teve glede njenega poteka. Radi sla-ega vremena razmejitvena komisija dose ni mogla pregledati tehničnega dela na meji od Košenjaka do Sv. Urbana. Prihodnja seja razmejitvene komisije bo v sredo. Projekt zakona proti draginji, ® katerem se je dan za dnem toliko govorilo in od katerega se je toliko pričakovalo, je prišel menda v svojo zadnjo fczo. Predložili so ga parlamentarnemu Izboru Kakor se udi v parlamentarnih I ve^'na Poslancev tega odbora od p nasprotuje predlaganim odredbam, povsem se da soditi, da od vsega projekta ne bo ostalo nič. Ak0 tudi izide, bo Pretrpel velike izpreinembe. Odredbe za konskega predloga proti draginji so para-»zirane s predlogom ministra za notranit z zakonom o redu in delu in spo-ovaniu države. Ta zakon, kakor je zna i Predlaga proti brezvestnim truovcem •n špekulantom slične ukrepe, kakor zakonski predlog za pobijanje o draginji. Dan 28 oktobra proslavlja se v Češkoslovaški Republiki kakor tudi med Ce-hoslovaki živečimi v tujini kot državni Praznik Češkoslovaške Republike Povodom tega priredi podpisani generalni Kon-Češkoslovaške Republike v Ljubljani dne 28. oktobra 1920 v prostorih hoteia »Union« v I. nadstropju od 11—12 dopot dne recepcijo in isti dan. ob 20. uri v Narodni Operi v Ljubljani slavnostni koncert Vsi Cehoslovak! kakor tudi vsi pr! jatelji češkoslovaške-jugoslovanske vzajemnosti ste srčno dobrodošli. Kaj Je z imovlnaml pri Allen Praporih Custodlan? Jugoslavija Je podpisala z Ginjenimi državami reclprocitetno pogodbo glede povrnitve imovine upraviče-nim jugoslovanskim državljanom hi obrat-Povrnitev se bo izvršila preko Alien property Custodian. P0 sklepu zgoraj otneniene reciprocitetne pogodbe, postopanje za Iztirjanje Imovine bilo bi sledeče* Upravičenec oziroma, ako je isti umrl’ njegovi pravni nasledniki morajo predložiti uradu Alien Property Custodlan poleg dokaza o svojem državljanstvu prijava svoje tirjatve (notice of claitn) na zapriseženi tiskovini v duplikatu, kakor tudi Prošnio za izplačilo (appllcation for allo-*anca). Vsa potrebna dokazila treba priložiti v dokumentarani formi. Dokumenti, Ugotovljeni v inozemstvu, morajo hiti po^ frJenl od ameriškega konzula, in dokumen- ti v tujem jeziku morajo bltt spretnljeni od potrjenega angleškega prevoda. V prijavi tirjatve (notice of clatm) mora upravičenec natančno navesti, kaj zahteva. Kdor hoče izdati polnomoč kaki drugi osebi ali organizaciji, da postopa v tej stvari v njegovem imenu, more to storiti. Na zahtevo more dobiti potrebne formularje take pol-nomoči (povver of attorney) od Alien Pro-perty Custodian naravnost ali potom Fo-reingu Language Information Service, 1107 Broadway, New Jork City. Umrl je v Ljubljani g. Miha Verovšek, blagajnik mestnega užitninskega zakupa Pogreb bo v sredo 27. t. m. ob 16. uri popoldne. Konzulat Češkoslovaške na dan državnega praznika dne 28. oktobra ne bo uradoval. Prepovedan list. Notranje ministrstvo Je prepovedalo v naši državi razširjati Ju najski list »Staatswehr« vsled tega, ker piše proti naši državi. Letni izkaz za leto 1919 o zdravstve-uo-statističnih razmerah na ozemlju deželne vlade za Slovenijo (izvzeti okraji Velikovec, Logatec in Postojna). Število pre bivalcev 995.440, porok 9.824, rojencev 22 tisoč 636, od teh je nezakonsko roienih 3.554, mrtvorojenih 578; število umrlih 18 tisoč 356; po starosti: do enega meseca tisoč 704, do enega leta 2.646, do 5 let 4.369 od 5 do 15 let 1.28« od 15 do 30 let 1.717 od 30 do 50 tet 2.085 od 50 do 70 fet 3.964 nad 70 let 732. Vzrok smrti: Priro- jena življenska slabost 894, tuberkuloz;« 2.492, pljučnica 1.276, davica 117 osiovsui kašelj 106, koze 400, Škrlatica 21, ošpice 31, pegavlca 20, trebušni tifus 109, griža 872, vnetje ran 93, kolera Intantum 34, otročiška vročica 24, španska hripa 649, prenosljive živalske bolezni 2, kap 564, srčna napaka 849, novotvorbe zlega značaja 437, ostali naravni vzroki smrti 8.594. Slučajne smrtne nezgode 474 in sicer; j vsled utopitve 103, prevoženja po vozovi n 38, opečenia 26, obstreljenja 31, padca 7i. ymrzenia 4, zasipanja 5, zastrupljenja 12. pobitia 65, povoženja po vlaku 10, paac-t iz vlaka 11, izkrvavenia 2, zadušenia t, gladu 2, ustreijenja 21, zabodenja 4, zme-čkanja 9, naidena mrtva v gozdu 2, zadušenih od dima 2, po granatah ubitih 5, po električnem toku ponesrečenih 2, od konj 5. od krav ubitih 3, od strele ubitih 8, od dreves ubitih 23. Samomor 111 sltič in sicer: vsled ustreijenja 18, zastrupljenja 15, obešenja 47, utopljenja 18, lastnega seži ga 2, zabodenja 10. Umor In uboj 112 slučajev in sicer: zastrupljenih 18, ubitih 34. roparski umor 4, zabodenih 10. ustreljenih 36, zadavljenih 10 Državni dohodki od taks in prodanih kolkov. Po poročilih, ki jih je dobilo generalno ravnateljstvo posrednih davkov, znašajo skupni dohodki od pristojbinskih taks In prodaje kolekov v vsej kraljevini za mesec september V.325.840 dinarjev 87 par. Meseca avgusta so ti dohodki znašali 8,337.734 dinarjev. Meseca septembra so bili dohodki torej skoro za en milijon dinarjev večH kakor meseca avgusta Od 1. junija do konca septembra znašajo dohodki taks 31,873.410 dinarjev, to je trikrat več kakor leta 1919 za isto dobo. Vsota pristojbinskih dohodkov je večja, kakor pa ie bilo to predvideno v letošnjem proračunu. Mate Boško vic, predsednik naše re-paracljske komisije v Parizu Je dospel v Bel grad. Tekom tega tedna se bo že ve delo, kaj je z vojno odškodnino Srbiji. Dvoje zmešanih glav. V hrvaškem Zagorju se je zgodil slučaj, ki kaže, kako so zmešane nekatere glave po Hrvaškem. Pri sv. Križu blizu Krapine ie priredila hrvaška samostojna kmečka stranka volilni shod, katerega so se udeležili tudi demokrati in radičevcl. Med zborovanjem je zaklical radičevec Vrtar: »Živela zagorska republika!« — a demokrat dr. Turič mu je odvrnil: »O republiki bodo odločali go spodle, a ne kmetje.« Po svetu. — Sodrug Josel Seliger mrtev. Zelo pripravno nas je doletela smrt sodruga e,igerja. Bolehal je sicer že dolgo na slad-°rni bol. (Zuckerkranklieit) in vsak tre-^u,ek smo lahko pričakovali krize, ven-Trideset let ie stal s. Seliger v pr-1,1 vrstah nemškega delavskega gibanja tih ^Cveru Češke. Ko je v devetdesetih le-»p Vsta^ala njega urejevana tepliška relclieiu in postajala odločujoč organ ^ed češkimi Nemci, je bil velikokrat v °m°č češkim sodrugom v severnih krajih. 1- 1907 je bil član dunajskega parla-. nta fn obenem učenec sodruga Viktorja j, er*a- Na zadnjem strankinem zboru v 5o rlovych Varech Je odločno branil in za „ Var*a* interese desnice proti nekaterim ,evičariev- Nekaj dni pozneje je tekstut5ožive| 'e 50 ,et- Po poklicu le bil s°ial|ni delavec- Nemškim sodrugom naše le. njegovemu spominu slava! Krvav zločin pred sodiščem v Ino. «respondenz Herzog« javlja iz fcttinii 3 s°boto se Je dogodil pred tu-sodiščem krvav zločin. 55 letni bivši delavec Kerschenbaumer se Je zagovarjal pred sodiščem, ker je oklofutal ženo. Ko je žena opisovala njegovo dejanje, jo je Kerschbaumer zmerjal tako, da ga jeo bsodli sodnik na 24 ur zapora. Nato je potegnil Kerschbamer nož in se vrgel [ na ženo ter jo štirikrat zabodel, da se ie t zgrudila na tla. Nato je skočil Kerschbaumer k sodnikovi mizi in zabodel sodnika dvokrat v hrbet. Tudi funkcijonarja držav-. nega pravdništva Je enkrat sunil z nožem v zadnji del glave. Med splošno zmešnja-! vo se je morilcu posrečilo pobegniti. Tri težko ranjene žrtve so prepeljali v kirur gično kliniko, kjer je žena podlegla ranam. Poškodbe funkcijonarjev pri sodišču so ’ težke, niso pa smrtno nevarne. Cez pol ure je morilec sam prišel v ietnlšnico. — Zupan mesta Cork, ki je postal s sv090 lakotno stavko svetovnoslaven, je umri v nedeljo. — Zlvežne Izkaznice v Italiji. Prehranjevalni urad v Rimu proglaša zopetno uvedbo izkaznic za moko, kruh in testenine. — Visoka šola za politiko Je bila v nedeljo v navzočnosti nemškega predsed- nika Eberta in mno&obrojnih političnih osebnosti otvoriena v Berlinu. — Mednarodna konferenca za skrb za mladino je bila otvorjena v nedeljo dopoldne v mestni hiši v Milanu. Število ude ležencev presega 400. — Vsied stavke angleških delavcev je bil ustavljen promet med Lonthamptonom in LHavrom. ~ Poljski generalni štab je ukinil te dajanje vojnih poročil. — Neuice bodo morali uvaževati. V Nauenu v Nemčiji je L ila pred nekaj dnevi izročena prometu največja brezžična postaja na svetu. Antena na stolpu te postaje lahko oddaja brzojavke na daljavo 12,000 milj in 75 besed na minuto. Postaja v Nauenu ima najbolj izpopolnjen aparat za brezžično brzojavljenje. Z otvoritvijo te postale so dosegli nemški tehniki nove uspehe v korist vsega človeštva. Zato je nesmiselno izključevati sedaj, po vojni, iz raznih kon gresov znanstvenikov člane nemškega naroda samo zato, ker so Nemci. ČlmpreJ spoznajo Francozi, Belgijci hi drugi, da so nemški znanstveniki vseh poklicev svetu potrebni ravno tako, kakor francoski, ame riški itd., tim boljše bo tudi za Fraciio. Umetna netitev sovraštva proti Nemcem od strani Francozov se bo končno maščevala nad Francijo samo. — Kkscesar Karl piše članke. V pariškem listu »Revue Universeile« Je ekscesar Karl začel pisati članke. Opravičuje svojo »politiko« med vojno in pravi, da sta »e miru najbolj upirala grof Czernln in Cie menceau. Propagira pri tem za donavsito federacijo pod Habsburgovci In napac« Nemčiio. — Gotovo, da ga je razvnel spw-min na alkohol, ki ga je vžival na dunajskem dvoru, da Je začel pisariti take ra*.- borite članke ... — japonske četo vkorakale v Mandžurijo. Pekinški dopisnik lista »limes« javlja, da ie 10.000 mož močna iaponska četa iz Vladivostoka vkorakala v Mand -žurijo, da varuje iaponske interese. Kitajska vlada je japonski nato naznanila, da lahko tudi sama brez te pomoči vzdržuje mir in red. — Vstaja t Koreji. Kakor poroča.o amerikanski listi m kakor poroča JaponsKd vlada sama, je izbruhnila v Koreji revolucija, ki je popolnoma boljševiškcga značaja in se obrača v prvi vrsti proti iaponsn^m uzurpatorjem. Vstaši so zasedli mesto Hun Kun, Tokijska vlada je popolnoma brez moči. Zato je pozvala Kitajsko, da 11 pomaga pri udušenju revolucionarnega gibanja. Koreiski revolciionarcf so ustanovi«! vlado po vzgledu irskih sinfalnovcev, k« Ima namen, da čimbolj moti delovanle laponskih oblasti. — Tako vidimo, kako nam je vojna na vseh koncih in krajih izpolnila upanja: tnir in samoodločba malih narodov. Pri tem teče sicer reka krvi. toda to je nazadnje evropskemu kakor mongolskemu kapitalizmu vseeno Kulturni vernik. Kepertolr ljubljanskega narodnega gledališča. Drama: torek zaprto, sreda: Figaro se ženi B, četrtek: Hasanaginica. Ob znižanih cenah; petek: Sen kresne noči (v operi) D: sobota Ljubimkanie E; ne delja: Figaro se ženi, izven; pondeljek Hasanaginica, izven. Opera: Torek: Trubadur E: sreda: Lepa Vida D; četrtek; slavnostni koncert v proslavo narodnega praznika Češkoslovaške; petek: Sen kres ne noči D: sobota: Od baike do bajke: nedelja Rigoletto; ponedeljek: Faust. — Gledališki list za ta teden le zelo obširen In bogat po vsebini. Moderna francoska lirika. V založbi »Omladine« v Ljubljani ie izšla knjiga pod gornjim naslovom. Knjiga vsebuje izbrane lirične pesmi večlh modernih Irancosk ;h lirikov tja do I. H*10- Stvari najnovejšega Izvora v zbirki ni. Pesmi je poslovenil Anton Debeljak Knjiga obsega 184 strani Prevajaiec ji ie dodal kratek predgovor -n imensko kazalo avtorjev s kratkimi živ-ljenskimi podatki. Knjiga stane broširana 24 K, vezana pa 30 K. Priporočamo. Ivo Trošt: Moja setev. Prejeli smo drugi zvezek avtorjevih zbraniti mladinskih spisov pod gornjim naslovom. Pravkar izšla kniiga vsebuje poljudno mladinsko povest »Petranova Ljudmila« in nekako črtico »Božični izlet« Iz življenja primorskih dijakov. Cena knjigi (73 strani) !e 14 K. Zbrani spisi 1» mladino, Lugelbert Gangl. Pred dnevi so tl spisi (2. zvez.) izšli že v svoji drugi izdaji. Vsebujejo ljubke pesmi iz otroškega življenja in pesmice o živalih Pesmi se lepo skladajo z načinom otroškega dojemanja in jih prav top lo priporočamo. Cena vezani knjigi (64 strani) je 14 kron ta se dobi po vseh knjigarnah. Društvene vesti. Čevljarska zadruga za Ljubljano In okolico, naznanja da se vrši v sredo, dne 27. tm. točno ob 8 url zvečer sestanek pri g. Ant. Zabukovec, (rest. pri »Zlati ribi«) Stritarjeva ul. Važen je ker se bo razpravljalo v zadevi poslane spomenice pomočnikov. — Odbor. Dnevne vesti. Pred rudarsko stavko v Slovenili? Z vorašaniem rudarskega mezdnega tribania sn se ieli te dni baviti tudi maščan listi.v nrvi vrsti »Večerni list* in »Jutro«. Razumemo da se nred volitvami te stranke vedno zanimalo za delavstvo zlasti za rudarje ker iih imamo v Sloveniti nreceJ-šnie število in izrabliaio vse mogoče orilike kako bi iih ra/cenili, da bi socialna demokratična stranka ki ie edina resna zastonnica oroletariiata dfibila č.m mani olasov. V sedamem mezdnem boiu ie torei nalvečii zlo-č;n nad delavstvom če skušak) meščanske oolitične stranke iz oolitič-nih >*azlow,v zaseiati razkol t<»r doseči s tem dvoien usoeh: nrvič da se kanitalisti la?ie boUtieio oroti raz-cenanemu delavstvu cirue^č na da delavstvo ne bi imelo nri volitve novolinib usnehov Zloben le torei načrt Prav skreno orinoročamo ru-dariem da ne Doslušaio lažtnri'ate-teliev temveč sdedaio na to. da s nreudavno taktiko dovedevo mezdni boi do u^odne^a konca in se obenem oklenein svoie močne orpanizacile zakai nrav v tem trenutki« lahko sami uvidiio kako oreže nasorofniki kdal ie naibnliša nrilika da oslabi delavstvo fn mu škodujejo. Zavedai-te s^ da ste vsi delavci že ored ne-Kfil dnevi so se vršila nrva oo^aia-ni% ki so se ootem nrekinila. na so s? v soboto zonet nnčela Pocaiania 'O se nadalievala včr*rai in se nada-lio'0 danes toda tako neloialno in hlndrto da se naravnost čudimo trbo-veliski dm?bi da more s takim cinizmom nastonati nroti delavstvu. Ta boi tiptn nreiasno doka7uie. Va'*n nevarno ie izigravati slogr0 delavskih množic v resnih trenutkih in kako se čuti Kar.italizem oiače^^a V trenutku nač ne moremo nič druee^a kakor nrinoročati rudariem in ni;b za-unnikom kakor da noložai nreso-d;in skunnn in uravnalo nadalino taktno 00 razmerah »S'obortna Rlječ« v Zagrebu, glasilo centruniašev piše o ljubljanskem soc. dem. shodu dne 17. t. m. naslednje poročilo: »Velik socijalističen shod v Ljubljani so imeli v nedeljo soci-ialni demokrati, na katerem je govoril izredno lep govor sodrug Golouh (centruinai). — Povrnemo se še na ta shod zlasti, ker nam primanjkuje prostor v tej številki. Oglasil se je sodrug Golouh ob tel priliki, ko so skušali boljševiki komunistične stranke preprečiti govor Et-bina Kristana, ki se ie nedavno vrnil iz Amerike. V »Rdečem praporua se silno Jeze komunisti, ker niso dobili besede ia~ radi svojega nasilnega postopanja in Joka jo, češ da se ne upošteva svoboda govora. Da sodrugi Čim boli spoznajo te hinavce, podamo kar prinaša »Rdeči prapor« o tem shodu: »Kričači in borilci za nepopačeno demokracijo« v dejanjih drzno teroriziralo maso ter ne pripuščajo na svojih zborovanjih niU na'eiementarnejših pravic, javnega govora m kritike. Kakor kaplani ho čelo spremeniti svobodno tribuno javnih zborovanj v prižnice, kjer ima pravico govoriti samo referent, ljudstvo pa Ima pravico poslušati, pokrižati se in reči »Amen« Toda naj so oni (komunisti) napravili v Zagrebu? Z noži in t bokserjl so napadli naše zborovanje in naše govornike! V LJubliani pa jih zborovalci niso ho teii poslušati in sedaj jočejo vsled tega krokodilske solze in pravijo, da drugi teroriziralo mase! To pravijo oni, ki iim je princip — teror! Oni, ki se odkrito izpo-vedu^ejo, da so teroristi! Ne, pikiči (komu nisti) ne bodo vam pomagale krokodilske solze'. Ljubljanski proletarijat vas Je te predobro spoznal, in to se dogaja tudi pri proietarijatu v ostalih pokrajinah. Vaš konec se vam bliža, kajti kjer laž zajtrkuje, tam ne večerja.« — K tej argumentaciji pač nimamo ničesar dostavljati, potrjuje pa, da ie slovensko delavstvo o pravem času, preden so »komunisti« razrušili organizacije, pošteno obračunalo s temi zločinci nad delavskim razredom. — Grška zunanja trgovina. Po izkazu grškega statističnega urada izkazovala je vsa grška zunanja trgovina v prvem polletju lanskega leta 953,966.635 drahm. Od te vsote odpadeta dve tretjini na uvoz a ena tretjina na izvoz. Med grškimi uvozniki stoji na prvem mestu Velika Britanija (približno 25 od sto) potem Zedinjene države ameriške, Italija, Francoska in druge. Jugoslavija je na grškem uvozu soudeležena z nad pet milijoni drahem. Uvaža se v glavnem tekstilno blago, živila, neizdelane rude in kovine, kemične tvarine itd. V izvozu je zopet Anglija na prvem mestu, potem Zedinjene države ameriške, Turška, Romunska, in naša država. Mi uvažamo iz Grške blaga za sfop-no ceno kakih 30 milijonov drahm. — Carinski dohodki so prinesli državni bla* Kajni v tem času 89,202.479 drahm v papirju in pet milijonov drahm v zlatu. — Finančni proračun Zveze narodov* Kakor poroča »Temps« se bodo izdatki zveze narodov za leto 1921, katere )e odobril svet zveze narodov in priznala glavna skupščina zveze narodov v Ženevt razdelili takole: Skupni izdatki znašajo 2» milijonov 650 tisoč zlatih (Tankov, od teii je namenjenih 13 milijonov 650 tisoč zlatiti frankov za splošne stroške in 7 milijonov za Izdatke mednarodnega delovnega urada. Stroške bodo nosile skupno vse države, ki pripadajo k zvezi narodov. Kolikor odpade na vsako državo, se bo določilo na podlagi cenitve, ki se bo ravnala po dohodkih dotične države. Šport. Delavskim telovadcem! V sredi ob 7. uri se bo vršii v prostorih Svobode sestanek vseh ljubljanskih prijateljev delavskih telovaJcev. Razgovorimo se o pričetku telovadbe v Ljubljani ter o ustanovitvi Del. teL jednote Vse, ki se zanimajo za telovaJbo vabimo, da se tega sestanka gotovo »deleže Na svidenje! Prvenstvena tekma Svoboda : Primorje 0 : 2 (0 t 2). Lepa igra! Trud na obeh straneh. Dasi skoro Svob.>da v premoči (druga polovica!!) vendar vsled prevelike sigurnosti vratarja Primorja zmaga na strani Primerja. Nesigurnost Svobjdo pred nasprotnikovimi vrati razbila vso njene zelo silne napade v drugi polovici. V moštvu Primorja opazili tuje igralcu; kaj pomeni to? Sodnik g. Vodišek obojestransko skrajno pristranski. Zdi se, da še ni izurjen v svoji stroki. V prihodnjič zahtevamo drugačnega sodnika. Za nas veljajo »foult« in »roke« Se vedno, za nas Uh podsivez še ni odpravili Gospoda naf n*”;i naznani, od kdaj ne veljuta ti d »e j/<>r;ivi točki .cč' Zak-i: v *•> »»postavlja mlajše klube? — Kati 7 : 3 v prid Svobodi. Publike malo. Jus. SPREMEMBA VOZNEGA REDA, S prvim novembrom tega leta stopi na vseh progah drl. žei. novi vozni red v vellavo. Na progi Ljubljana <1. kol.—Karlovec vozijo kot do sedaj trije pari osefc-nih vlakov z odhodom iz Ljubljane ob ,7 uri 40 min., 12 url 32 min., in 18 url 10 min., ter prihodom v Karlovac ob 13 urf 10 min., 18. uri 18 min. m 7. uri 35 min. Ig Karlovca odhajajo vlaki ob 3 url, 8 uri 06 min., m 13 uri 55 min., ter prihajajo v Ljubljano ob 9.uri08 min., 13. uri 58 min.« te 20 uri 04 min. Razven omenjenih treh parov vozi še četrti par osebnih vlakov, direktno do — odroma is Zagreba In sicer odhaja Iz Ljubljane ob 22 uri 36 min, in prihaja v Zagreb ob 6 url 30 min., Ig Zagreba odhaja ob 22 uri 10 min., ter prihaja v Ljubljano ob 6 uri 10 min. V Zagrebu imata oba vlaka jako ugodno zvo-zo z belgrajskim osebnim vlakom. Na kočevski progi vozijo tudi nadaUo trije pari vlakov z zvezo na vse ljubljanske vlake. Odhod Iz Orosuplja ob 8 url 35 mm., 13 uri 40 min in 19 url 40 min; prihod v Kočevje ob 10 uri 31 min., 15 uri 36 min.. In 21 uri 38 min. Odhod ir Kočevja ob 5 url 45 min., 11 uri 08 min, in 16 uri 50 nun; prihod v Grosuplje ob 7. uri 43 min, 13 uri in 18. uri 47 min. Tudi na progi Trebnje £t. Janž na dot. ostane dosedanje število vlakov. Odhod iz Trebnja ob 9 uri 48 min., 14 url 55 miu. ta 20 uri 55 min., prihod v St. Janž ua do!, ob 10 uri 51 min., 15 url 52 min in 31 uri 51 min. Odhod Iz St. Janža ob 5. uri 30 min, 13 uri 22 min. ta 19 url 24 min.; prihod v Trebnje ob 6 uri 35 min., 14 url 22 min. in 20 uri 20 min. Iz Novegamesta proti Straži—Topil-cam odhajajo vlaki ob 5 uri 12 min., 10 uri 15 min., 13 uri 40 min., in 15 uri 35 min, v nasprotni smeri pa t* 5 uri 42 min, ob 10. uri 52 min., ob 14. url 42 min. hi 16. uri 29 min. Na Gorenjski progi se spremeni ta opoldanski vlak in bode odhalal iz Ljubljane ob 13 uri 30 min., ter prihajal v Jesenice ob 15 uri 36 min.; večerni vlak odhaja po novem voznem redu iz Ljubljane že ob 17 uri 50 min. in pride v Jesenice ob 19 uri 57 min. Tudi večerni vlak iz Jesenic se spremeni radi priključka na bei-g raj skl brzovlak v toliko, da odhaja iz Jesenic že ob 17 uri 08 min. in prihaja v Ljubljano ob 19 uri 06 min. Na kamniški progi ostane promet osebnih vlakov nespremenjen. Na koroški bohinjski in ostali gorenjski progi se spremeni le vozni red priključnih vlakov na spremenjene vlake pn> ge Ljul'ljana—Jesenice. Na štajerski progi nastanejo sledeče spremembe: jutranji vlak odhaja Iz Celja že ob 8 uri 10 min in prihaja v Dravograd ob 11 uri 26 miu.: opoldanski vlak odhaja iz Celja ob 14 uri 40 min. 'm prihaja v Dravograd ob 18 uri 02 min., opoldanski vlak odhaja iz Dravograda ob 15 uri 45 min. in prihaja v Celje ob 19 url. Večerni vlak pa odhaja iz Celja ob 20 url 40 min. In prihaja v Velenje ob 22 url 08 min. Vsi ostali vlaki ostanejo tudi nadalje nespremenjeni. iDiane se E, N. Tolstoj. Moški in ženska. (Poslovenil Fran Pogačnik.) (Dalje.) Trditev, da imamo glede žensk in njih tle!a mnogo zelo škodljivih, iz starodavnosti izvirajočih predsodkov, je pravilna; Se boi} pravilen pa Je nauk, da se moramo boriti proti njim. Ne mislim, da bi bila družba za. ustanavljanje ženskih Čitalnic in društev sredstvo v tem boju. iMene ne razburja to, da dobiva ženska manj plačila nego rcnSki, plača se določa po vrednosti oela; vznemirja me to, da mora ženska, ki nosi, doii in vzgaja deco, poleg tega tud' duhati ;ed, kuriti peči, pomivati posodo, prati perilo, šivat) obleko, brisati pohištvo Itd. Cemo je vse to, zelo težavno delo od-kazano samo ženski? Kmet, tovarnar, uradnik In vsi drugi moški ne delajo ničesar, nego leže in kade ter puščalo, da ženske (ki se pokore), ki so često noseče, boi* Sfev. 247. ne in ;>uaii> a otrcci, kurijo peči, se trudijo s pranjem perila ali strežejo ponoči bolnim obgkom. In to yse iz prazne vere, da je to žensko delo. To je strašno zlo in hs tega izviraj: neštete bolezni nesrečnih žensk, prec’časno staranje, smrt, Otopelost žensk samih In nji!? otrck. * Za soglasje zakonskih je treba, da se glede naziranja o svetu in življenju, ako se ne strinjata, pokorava oni, ki je manj mislil, temu, ki }e mislil več. * Zenske so vedno priznavale nad sebol moško nadoblast Drugače v hekrščanskem svetu tudi n) moglo biti. Moški je silnejši, zato je vladal. Tako je bilo v vsem svetu tako izvzamemo pravljične Amaconke in materinski zakon) in tako je tudi sedaj pri 0’999 človeškega rodu. Prišlo Je krščanstvo in priznalo popolnost ljubezni, ne — sile in je s tem osvobodilo, i podrejene, i ujetnike, i sužnje, i ženske. Da bi pa svoboda sužnjev in žensk fle postalo zlo, je treba, da so osvobojeni kristjani, to ie. da s svojim življenjem služijo Bogu in svojemu bližnjemu, a ne sebi. Kaj je storiti? Eno je potrebno, izpreobra-čati ljudi h krščanstvu. To pa je mogoče le onemu, ki v svojem življenju Izpolnjuje Kristov zakon. ♦ Med drugim sem mnogo mislil o ženskah in o zakonu ter bi rad to povedal, j Seveda ne o sočasnih malikih rtaJega Sasa, o tečajih, nego o velikem, večnem pomenu ženske. Mnogo napačnega se o tem propo-vedule, zlasti v krogih inteligentnih žensk, na primer, da ženska ne sme ljubiti svojih otrok bolj od tujih. Govori se mnogo temnega in nejasnega o razvoj* in o enakosti z moškim; a trditev, da Senska ne sme ljubiti svojih otrok bolj od drugih, se pro-poveduje vedno In povsod, velja za aksiom in skriva v sebi, kot praktično pravilo, bistvo nauka. A prav ta trditev je popolnoma pogrešena. Poklic vsakega človeka, moškega ul! ženske, je, služiti ljudem. S to trditvijo se po mojem mnenju strinjajo vsi nravni ljudje. RaiJika med moškimi in ženskami v izpolnjevanju te določbe obstoji v sredstvih, s katerimi služijo ljudem. Moški služi ljudem s telesnim, umstvenim in nravstvenim delom. Sredstva v to so zelo različna. Vsa dejavnost Človeštva, izvzemši rojstvo in dojenje, tvori poprišče njegove shižbe ljudem. Zenska pa more vspričo svojih lastnosti služiti ljudem na vse te načine kot moški, a je vrhutega pozvana k poklicu, pri katerem je moški izključen. Služenje človeštvu razpade samo po sebi na dva dela: prvi del obsega izvrševanje blaginje v sodobnem človeštvu, drugi razmnoževa- • Smatramo za potrebno, čitatclja vnaprej opozoriti, da je avtor napisal nastopni odlomek, kakor tudi druge slične vsebine, pred končnim Izdelkom svojega naziranla o spolnem vprašanju, izraženim v sKreu-tzerjevi sonati«. nje človeškega rudii. K prvemu so pozvani predvsem moški, zato ker jim je drugo, nemogoče k drugemu pa ženske predvsem, ker imajo edine sposobnosti za to. To razliko pozabljati ali utajevati, kakor se to rado dogaja, je nedopustno hi grešno (to je, napačno). Iz te razlike se rode dolžnosti prvih in drugih, dolžnosti, ki jih niso šumeli ljudje, nego ki leže v naravi reči. 1/, te razlike izvira ocena kreposti in grehotd moškega in ženske, ocena, ki je vedno bila, ki je in ki ne more izginiti, dokler bodo ljudje imeli razum. Vedno je bi'o in bo, da bosta mož, id je prebil življenje v mnogoličnosti moškega dela, in ženska, ki je živela rojstvu, dojenju In vzgajanju svojih otrok, čutila, da vrši svoje dolžnosti In da bosta vzbuja'a spoštovanje in ljubezen ljudi, ker sta izpolnjevala svoj nedvomni poklic. (Dalje prihodnjič.) Izdalateli: Ivati Mlinar. Odgovorni urednik: lak VeSsovec, Anončnl Petrolejske kante „ „„*■££££ toBira itafc.ss: s postaja SEn?£Ra seeMP.,Ljubljena. slovenskega m nemškega x —— jezika zmožen, se išče za večjo STAMPIL,JE ?{,liuvavni^riiu Isti ,biti | izkušen v stavbenem, plošenatem Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 prlpereia sledeče tvrdke in podjetja: v Ljubljani: AiJiilelU in stavbeno podjetje Viljem Treo Gosposvetska cest« 10. Žarnice M »Svetla Mestni trg st. 25. JUUOcg "Q&AVEUfi' ANT.ČERNE^ LJUBLJANA delu in tudi v strojni stroki. Reftektira se samo na moči, ki so pnaka podjetja že vodili. -Vpraša nal se pri gospej Ivana Raststeiger, Ptuj, Aškerčeva ul. 14. Finalni stroji F. Bar Canfcarjevo nabrežje 5. Prodaja in popravila pis. strojev The Rex Co. Selenburgova ulica 7/1. Mlektrotebnični predmeti »Svetla" Mestni trg 25. Fotograf Veličan Bešter Aleksandrova ccsta 5. Oblast, konce*, zavod za pokončavanje mi&i in mrčesa Miroslav Zor Kolodvorska nliea štev. 39/11. Cena K 2*— Naroča se v upravi .NAPREJ* Gostilna Debevec Breg It. 20 se priporoča cenj. občinstvu. Izborna pristna vina ter dobra bubinja po zmernih cenah. noDieueiit ia innelo uttl začne ordinirati v Ljubljani Igriška ulica 6-1. (za dramskem glediščem). Ord. ura od 2. do 3. pop. Po zelo znižani tem neva pri »Zlati lopati* prcie Hammsrs hmidt, »■ lidilini, Valvazorjev im itn. 7. nasproti Krllanske carkv«. Citajte veiezanimivo studijo | Erjavec & Turk, ""lia 1 WH Ovokole^ plašči, zračnice, šivalni stroji in vsakovrstni deli, km bitne Svetlike, gorilci itd. Sprejmejo ee v popravilo dvokolesa in razni stroji. F. OATJE, LjUlLifidS, Stari trg It. 28. Mišu Spodnja Slika it. 22 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna posnežba hi zmerne cene. Avtomobili, motorji, kolesa, tika, antogarača J Goreč Oospoavedska c. 14. pnevma- Manufahlura in zalogo oblek Schwab & Bizjak Dvorni trg 3. Tehnične potrebščine Odon Koutny Kolodvorska ulica 37. ■Raannževslno aparate Opalographe in potrebščina k istim dobavi The Rex Co. Selenburgova ul. 7. Špedicija F. & A. Uher Selenburgova ulica 4. Beton, ielejiobeton in vodne agradbe Inž. dr. Miroslav Kasal Htlžerjeva ulica 7. Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Gosposvetska cesta 6. Esport čevljev Aleksander Oblat Sv. Petra e 11 16. Krojaška delavnica Krekov trg fct 10 v hiii lmpex. V Mariboru: Nakup in prodaja posestev H. Havlik nasl. J. Simčič Gregorčičeva ulica 6. 5* Išče se neoženjen energičen, lepe p save ter računstva zmožen in od rudarskih oblasti potrjen Plača po dogovoru. Nastop ev. takoj. — Lastnoročno pisane prošnje je poslati na Upravo ugljenikov imovne opčine GjurgjevaŽke, pošta Bregi pri Koprivnici (Hrvatsko). Hiša v Mariboru z kompletno stanovanjsko opremo (za takoj vseliti), 1 par konl, sadni in zelenjadni vit, se radi odpotovinja takoj po ceni proda. Cena pod 300.000 kron. Poizvedbe na anončni zavod .Vedet* Maribor, Gregorčičeva ulica 6, tel. 132. Petrolejske vrče in zaboje kupujemo (zaboj z dvema vrčema) po K 58 - posamezno v r te po K 22*» Iranko postaja odpošiljatelja. * Hrovat & Kem p. Ljubljana. Poleg rcaSke. KAVARNA ,LEON“Stati tre 1 Kavarno sva na. novo elegantno oprt* mila ter se priporočava za obilen poset. - • Na razpolago elrktrien Klavir. -♦ Z veiespeštovanjem Leo In Fani Pogainlk. obrtno r o d|etje Seieiibuigova ulica St. 4. Veletrgovina s premogom, drvmi, šoto in raznim kurilnim materijalom. Na debelo* Ljubi gl. kolodvor. Na drcfep.cs Selenburg. ul. 12. Zifierne C€S?&! angleškega sukna velika izbira modnih In športnih oblek za gospode in dečke, površnikov, raglanov, zimskih sukenj itd. Favnokar došli la. delni piaifi za dame in gospode od K 900*— do 1020"—. Prva kranjska razpcšilRlna: Schwab & Bizjak ii lil 3 Uubliana Dvomi trg 3 LsstnE modni atelje. Gostilna pri Belem Kranjcu —: v Florijanski ulici se radi generalnega popravilu prenočišč in biSe sploh zapre« Začel se bode obrat v popolnoma zboljšanem načinu in v lastni režiji. Postrežba bode izvanredno po ceni ln prvovrstna. Otvoritev se objavi v časopisih. Priporoča se v naprej. A. Kaifež. ! Zahtevajte ponudbo! la. bele papirne vrelice ^d 'U do 6 kg razpošilja na vagone in manjše količine Ludovik Šef, Maribor Prešernova ul. 1, tovarniška zaloga papirja in pisalnega orodja. Telefon 148. Brzojavi: Papiršt-f Maribor. Zahtevale ponudbo! naznanilo. Po?P^ana tovarna javlja, da je oddala vso svo*o le-Jrvil0 z*msk° produkcijo svoiih različnih suknjenih izdelkov l(ubl;at>sk!m tvrdkam I. C. M»yer, Franc Ks. Souvan ln Feliks Urbanc, kjer so ti izdelki cenjenim odjemalcem po izredno ugodnih cenah na razpolago. H Tovarna suknja BRATA MORO, Vitrinie. M m___ Z ozirom na gornjo objavo, obveščamo svoje odjemalce na debelo in drobno, da smo prevzeli od starorenomirane VUrinjske tovarne vso letošnjo produkcijo njenih čisto volnenih izdelkov, kakor lcdnov, ševijotov, Double-ov v izvanredno bogati izberi. Cene so proti minuli seziji za vec kot polovico nižje. I. C. Maver, Franc Ks.Souvan, Feliks Urbanc^ sa I > prodajajo se po znatno znižanih cenah. % Zaloga Ljubljana, Breg MT r*a debelo in drobno. Izdelki zajamčeno iz samega naiboljšega usnja. sg j- ■?rog|ifl3fos. 1 Tisk »UfittoUske tiskani«« * Uubliaoi,