Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 120750 r f, j KOCENOV ZEMLJEPIS ZA LJUDSKE ŠOLE. POSLOVENIL IVAN LAPAJNE. 2. POPRAVLJENI NATIS. Z 10 SLIKAMI. Cena 30 It r. V BEČU 1879. ZALOŽIL EDVARD IIOLZEL. 120750 Vi M Predgovor. Pričujoči mali zemljepis ima ta namen, da take učence, kateri svoje šolovanje z ljudsko šolo dokončajo, seznani z do- voljnimi zemljepisnimi vednostmi. Ker se je pri tem nauku ozirati zlasti na domovino, zato so iste dežele, v katerih se bode knjiga rabila, obširnejše opisane. Sicer je pa vsaka po- edina šola posebno zemljepisno središče, po katerem je treba učno gradivo uravnati. Radi tega se more opis nekaterih dežel tem več okrajšati, čim več so od domovine oddaljene. Če se je na ta način tudi tretjina obsega iz knjige izključila, vendar ste ostali tretjini še vedno skupna celota najvažnejših dežel, da se je le pravo jedro izbralo. Števila stanovalcev, ki kažejo v najkrajši obliki velikost in važnost dežel, izvirajo za avstrijske dežele neposredno iz pervega vira, iz najnovejših škofijskih zapisnikov (katalogov), ki imajo števila največje zanesljivosti. Pri drugih deželah so vzeta iz najnovejših uradnih priobčil. i* 4 Da je v knjigo uvedena nova meterska mera, to daje knjigi sedaj prednost pred drugimi. Konečno naj se še opomni, da najizverstnejše zemlje¬ pisno učilo je vendar le zemljevid; knjiga ima samo to nalogo, da zemljevid razlaga in da kaže na najvažnejše točke v njego¬ vem obsegu. I. Oddelek. Podoba, velikost, gibanje in naravne lastnosti zemlje. 1. Zemljepis. Zemljepis ali geografija nas poučuje o podobi, ve¬ likosti in gibanji zemlje; opisuje zemeljno poveršino po njenih naravnih lastnostih, t. j. dežele in morja, jezera in reke, pla¬ njave, gore in doline; zemljepis opisuje poslednjič zemljo kot bivališče ljudi in od ljudi ustanovljene deržave ter posamezna človeška stanovališča. 2 . Osolnčje. Zemlja spada k osolnčji ali sestavi premičnic, ka¬ tera ima te-le lastnosti:'“Okoli solnca teka osem velikih pre¬ mičnic (planetov): Merkur, Venera, Zemlja, Mart; Ju¬ piter, Saturn, Uran, Neptun; na dalje teka nad 120 malih planetov, zvezdic (asteroidov) imenovanih med Martom in Jupitrom. Okoli nekaterih večjih planetov krožijo sopremičnice, spremnice ali meseci, n. pr. okrog zemlje ena (luna), okrog Jupitra 4, okrog Saturna 8, okrog Urana 6, okrog Neptuna 2. Velikost premičnic je jako različna, kakor se vidi v 1. podobi, na kateri opazimo ob enem čudovito sliko Saturna z njegovim obročem. Solnce presega po svoji velikosti vse planete tako zel<5, da je z ozirom na te naslikane planete tako veliko, kakor krogla s '/ 2 metrom v premeru. Ako si mislim k tem 6 slikam še pravilno oddaljenost, tedaj bi morala zemlja v veli¬ kosti prosenega zerna 60 korakov, a Neptun črešnjeve velikosti Vi ure od solnčue krogle oddaljen biti. K osolnčji se prištevajo tudi repatice (kometi), katere nenadoma na nebu zapazimo; pri svojem kroževanji pridejo Slika 1. Velikostne razmere planetov. tudi blizo solnca, a zopet hitro zginejo. Eepatice so iz jako rahle in redke snovi, tako da se skozi nje še druge zvezde vidijo. 3. Podoba zemlje. Ako gledamo z vzvišenega stališča na odperto morje, vi¬ dimo pri ladijah iz daljave se bližajočih samo verhove jaderni- kov; nam se tudi vidi, da se ladija le po malem iz vode vzdi¬ guje in prikaže nam se še le ondi, kjer se na videz nebo vodč dotikuje. 7 Še le pri daljnem približevanji se zapazi, da se ladija proti opazevalcu po vodi pomikuje, in prikaže se morska gla¬ dina tudi za ladijo (slika 2). Ta prikazen nam priča, daje Slika 2. Polagano prikazanje ladije iz daljave. morska gladina zbočena (napeta). Ona je del krogelne pover- šine. Opazevalec jo vidi takrat, kadar ima samo nebo in morje pred očmi. Okrožna čerta, katero vidimo ondi, kjer se ne¬ besni obok in zemlja (morje) videzno dotikujeta, imenuje se obzor ali horizont. Obzorje toliko večji, kolikor višje opa¬ zevalec stoji. Z jadernika velike ladije se more pri priliki 20 kilometrov daleč videti, iz 3000 metrov visoke gore pa 200 kilometrov. Ta razgled v daljavo velja samo za stvari na zemlji, in se imenuje dozdevni obzor. Za reči na nebu je obzor mnogo večji, kajti vidimo tudi zvezde, ki so veliko milijonov milj od nas oddaljene. Ta vidni krog si mislimo kot okroglo ploščo, položeno skozi zemelj no središče, in ga imenujemo pravi ob¬ zor. — Daje zemlja okrogla, to nam tudi zemeljna senca pri mesečnem merku spričuje, na dalje podobnost z drugimi nebes¬ nimi telesi in tudi ta okoliščina, da so bili zemljo že večkrat na več strani objadrali. Zemlja je torej krogla, in sicer na dveh nasprotnih straneh stisnjena, n. pr. kakor jabolko. Premer zemlje je tista ravna čerta, katero si mislimo potegneno od ene strani zemelj nega po veršj a skozi središče do naprostne; polovica te čerte, namreč od poveršja do središča, je polomer. Tisti premer, kateri si mislimo potegnen do stisnenih delov (ali strani) zemeljnega poveršja, je najkrajši in se imenuje zemeljna os. Dolgost zemeljne osi je 12.700 kilo- 8 metrov, skoro za 45 kilometrov manj, nego je dolg premer ob ravniku. Končnici zemeljne osi se imenujete tečaja, severni in južni tečaj. Krog, kateri je od obeh tečajev enako oddaljen, zove se ravnik (ekvator) in ob¬ sega 40.000 kilometrov. Ravnik deli zemljo na se¬ verno in južno poloblo ali poluto. Krogi, ki se križajo v tečajih, zovejo se poldnevniki. Vsak poldnevnik deli zemljo na vzhodno in zahodno poluto. Vzporedniki (vstričniki) so krogi, potegnem ravniku vštric, in so proti tečajema vedno manjši, poldnevniki so pa vsi enaki. Vse te čerte so razločno narisane na globusu, t. j. na obli, ki pred¬ stavlja zemljo (slika 3). 4. Gibanje zemlje. Zemlja je 15 milijonov miriametrov oddaljena od solnca in ima dvojno gibanje. Verti se okoli svoje osi, in vsled tega se dela dan in noč; pomika se okoli solnca, kar dela letne čase. Dozdevna plošča, v kateri se zemlja okoli solnca pomika, zove se ekliptika. Ako si mislimo ekliptiko na vse strani podalj¬ šano do zvezd, dotikuje se ob svojem obvodu onih sozvezdij, ki se zovejo zverski krog. Ker zemlja v enem letu vso svojo pot okoli solnca doverši, zato obhodi v tem času vseh dvanaj¬ stero sozvezdij. Ker se pa nam vidi, da se solnce okoli zemlje pomika, zato tudi govorimo: solnce je v tem ali onem (zver¬ skem) znamenji, to je v onem, ki je glede iz zemlje naravnost zasolncem. Dvanajstera sozvezdja zverskega kroga so: ovenV, 9 vodnar sms, ribe k. Zverski krog. bik 8, dvojčici IT, rak O, lev IS, devica irp, tehtnica : škorpijon nu strelec kozorogi, Zemeljna os stoji pošev proti ekliptiki in sicer dela kot za 66V 2 0 (stopinj), nagnena je pa proti tisti točki na nebu, kjer je zvezda tečajnica. V podobi 5 je čerta JS zemeljna os, ro plošča ekliptike. Ena polovica zemelj ne krogle je v temi, druga pa raz- svitljena od solnca. Takrat je najkrajši dan. Solnčni žarki pa¬ dajo navpik na južno zemeljno poluto v točki r ; kraj okoli južnega tečaja do vzporednika uv ima vedni dan, okoli severnega tečaja do st je vedna noč. čez pol leta je pa to ravno nasprot¬ no, t. j. solnce stoji navpiknad o, okoli sever¬ nega tečaja je dan, okoli juž¬ nega tečajanoč. Vzporednikana obeh straneh ravnika, 23 */ 2 stopinj od nje¬ ga oddaljena, sta povratni¬ ka op rq; vspo- rednika, 23 1 / 2 Stopinj odteca- Slika 5. Nagnjenost ekliptike in različnost dnevne dolgosti. jev, sta tečajnika stuv. Ob tečajih je najdaljši dan 6 mes¬ cev, ob tečajnikih (polarnih krogih) traja 24 ur, ob ravniku sta 10 noč in dan enako dolga. Imenovani vzporedniki delč zemeljno poveršje na pet pasov. Med povratnikoma na obeli straneh ravnika je vroči, med povratnikoma in tečajnikoma sta zmerna, od tečajnikov okoli tečajev sta merzla pasa. 5. Strani sveta. Stran, kjer opoldne solnce opazujemo, je jug ali pol¬ dan; nasproti jugu je sever ali polnoč; tam, kjer solnce o času enakonočja, to je v začetku spomladi in jeseni izhaja, je vzhod ali jutro; nasproti vzhodu je zahod ali večer. Med temi glavnimi stranmi neba so postranske strani: se¬ verovzhod, severozahod,jugovzhod, jugozahod. Okro¬ gla plošča, na kateri so strani sveta s čertami zaznamovane, zove seveternaroža (veternica, slika 6). Najlbže se strani sveta poznajo po magnetici(kompas), ki kaže vedno proti severu. Z em- ljevidi kažejo dele zemeljne poveršine in so tako risani, da je zgoraj sever, spodaj jug, na desno vzhod, na levo zahod. Na zemlje- Slika 6. Veternica. . , vidm vidimo ravne m krogovite čerte, to so poldnevniki in vzporedniki, ki delajo skupaj sto¬ pinj sko mrežo, in služijo v to, da se more lega krajev dolo¬ čevati; Da se namreč lega kraja ali dežele določi, treba je povedati vzporednik in poldnevnik, ki sta potegnena skozi do- tični kraj, ali ki obdajata dotično deželo. Vzporedniki se štejejo od ravnika (največjega vzporednika) proti tečajema; med poldnevniki, ki so vsi enaki, treba je posebej zaznamovati onega, kateri ima kot pervi poldnevnik veljati. V srednji Ev¬ ropi imajo navadno onega za pervega, ki je 20° zahodno od Pariza in je blizo otoka Ferro potegnen. Daljava od ravnika proti tečajema se zove zemljepisna širokost, daljava od 11 zahoda proti vzhodu zemljepisna dolgost. Na poldnevni¬ kih štejemo širokostne stopinje, na vzporednikih dol- gostne stopinje. Širokostne stopinje brojimo na severni in južni strani od ravnika, dolgostne pa vzhodno in zahodno od pervega poldnevnika. Dunaj ima n. pr. 48° 12' severne širokosti in 34° 2' vzhodne dolgosti. Buenos-Ayres v južni Ameriki pa šteje 35° južne, a 41° zahodne dolgosti od F. 12 6. Mesec in njegovo gibanje. Mesec ali luna je 385.000kilometrov od zemlje oddaljena in ima v premeru 3360 kilometrov. Kakor se zemlja okoli solnca pomika, tako kroži tudi mesec okoli zemlje od zahoda proti vzhodu (slika 7), in se pri tem kroženji v enem letu 12krat okoli nje zaverti. Ako vidimo zvečer polovico njegove od solnca razsvitljene poloble v podobi čerke d , je pervi krajec. Čez en teden je vsa razsvitljena mesečna polovica proti zemlji obernena (polni mesec, ščip). Zopet čez en teden vidimo ga proti jutru v podobi c (zadnji krajec). Zopet čez en teden je nerazsvitljena polovica meseca proti zemlji obernena (mlaj). To so razne mesečne spremembe. 7. Solnčni in mesečni merk. Ako pride mesec v ravno čerto med solnce in zemljo (slika 8), ima oni del zemlje, kamor pade mesečna senca, — solnčni merk, ki je pa samo ob času mlaja mogoč. Ako je pa zemlja v ravni čerti med solucem in mescem, nastane me- Slika 9. Mesečni merk. sečni merk (slika 9), ki je pa samo ob času ščipa mogoč. Ako nam mesec vso solnčno ploščo zakrije, imamo polni, ako 13 pa samo en del solnca, delni solnčni merk. Enako je tudi pri mesečnih merkih. Obročasti solnčni merk pa se vidi takrat, kedar je sredina solnčne plošče od meseca zakrita, rob Slika 10. Delni merki. pa je še vidljiv. Da se velikost pokrite plošče pri delnem merku preračuni, misliti sije treba premer solnčne plošče na 12 ena¬ kih delov razdeljen; velikost zakrite plošče se potem v centi¬ metrih pove. Slika 10 kaže različne solnčne merke. 8. Suha zemlja po svoji porazni razredbi. Od vse zemeljne poveršine je malo več nego ena četert kopne ali suhe zemlje. Razločuje se pet delov sveta ali zemlj e (zemljin), in ti so namreč: Evropa, Azija, Afrika, Ame¬ rika in Avstralij a. Mali kosi suhe zemlje, odvode obdani, so otoki. Več otokov skupaj se zove otočje; ako stoje v versti, pa otoška v er s ta. Deli zemlje, ki se na eni strani celine derže, na dra¬ gih jih pa morje obdaja, so polotoki; mali in posebno ozki polotoki so zemeljska stegna (jeziki); gorate, v morje sega¬ joče šterline, so nosi (kapi). Medmorje (zemeljska ožina) je prav ozka pokrajina med dvema morjema in veže dve večji celini. Rob zemlje ob morji je obrežje; nizko obrežje s pes- 14 kom posuto je peskovina. Dežela ob obrežji se zove pri¬ morje. Tista dežela, ki ima mnogo polotokov in stegen, ima veliko členovitost. Evropa ima največjo, Afrika najmanjšo členovitost. 9. Suha zemlja po svoji navpični razredbi. Suha zemlja kaže te-le glavne oblike: nižavje, stop- njevina, višavje. Nižina je kos poveršja, ki se kaj malo nad morje vzdiguje. Ako je poveršje ravno, zove se nižavje planota. Prelaz med nižavjem in višavo je stopnj evina. Višavje je dosta više nad morjem, nego nižavje in stopnje- vina. Ako višave nemajo hribov, zovejo se visoke ravnice. Prav razširjene višave so gorske planote. Dežele, katerih le malo ali nič rastlin ne pokriva, so puščave; mala zelena, obdelana mesta s studenci po puščavah so zelenice (oaze). Po pustinah (pustah) raste nekaj zelišč o času dežja, toda po leti se posuše. Močvirje in mahovje so mokrotna, z mahom obraščena tla. Neizmerni travniki v severni Ameriki se zovejo savane in prerije, velike pustine v južni Ameriki pamp as in ljdnos. So samske gore ali h ribje, pa tudi so gore sklenjene v veliko pogorje. Gorska verstaima redno uverstene gore z določno namero; vstrično gorstvo je več vzporednih gor¬ skih verst. Oni verh, kjer se več gorstev strinja, zove se sklop ali vozel. Male nižine prek gorstvenega slemena so sedla, čez katera so napeljane večkrat gorske ceste ali prelazi. Spodnji del hriba je njegovo vznožje, srednji del se zove bok, rebro* povesje ali breg, najvišji del je pa teme ali verh. Po razni svoji obliki se tudi imenuje: ert, kapa, glava. Najpravilnejše gorske oblike so vulkani ali ognjeniki. Po visokosti se razločujejo visoke gore (čez 2600 m.), srednje in nizke gore (tudi hribovje). Visoke gore ali alpe imajo večjidel ostre in oglate verhe. Nekatere se vzdigujejo nad ločnico večnega snega, to je nad ono visočino, v kateri 15 sneg več ne skopni. Ledniki so veliko ledovje v razpokah visokih gora. Plazi nastanejo, če se sneg z gord uterga in v doline z veliko silo trešči. Srednje gore so od 650 do 2600 m. visoke, okrogle podobe in širokih verhov. Prigorja so male gore, ki se polagoma iz ravnin vzdigujejo. Kedar se meri viso¬ kost gorh, razločuje se nadmorska (absolutna) in primerna (relativna) visokost. Vzvišenost kraja ali gore nad morjem je absolutna, nad bližnjo deželo pa je njegova relativna visokost. 10. Morje. Velika voda, ki pokriva večino zemeljnega poveršja, in v katero se tekoče vode izlivajo, imenuje se vesoljno morje ali ocean. Del morja, ki je od več strani s suho zemljo obdan, zove se zaliv, mali zalivi so zatoki in zanožja, njih zunajna stran je ladijišče, kjer ladije stoje. Luke so mali zalivi, kjer ladije varno počivajo. Ozek, od dveh strani stisnen del morja zove se morska ožina, kanal, pot, struga. Sredo¬ zemsko morje je s suho zemljo obdano morje. Otoki blizo morske brežine so celinski otoki; visočine nad morskim dnom se zovejo grebeni, skalnati grebeni so kleči. Razločuje se 5 velikih morij: 1. Severno ledeno rborje, okoli severnega tečaja do severnega tečajnika. 2. Atlantski ocean med Evropo, Afriko, Ameriko in obema tečajnikoma. 3. Indijski ocean med Afriko, Azijo, Avstralijo in južnim tečajnikom. 4. Veliki ocean, tudi tihi ocean imenovan, med Ame¬ riko, Azijo in obema tečajnikoma. 5. Južno ledeno morje, okoli južnega tečaja do juž¬ nega tečajnika. Morje se vedno giba. Vetrovi pritiskajo na morje in de¬ lajo se valovi; zaganjanje in odbijanje valov ob stermem 16 obrežji se zove kipenje. Poleg tega nerednega morskega gi¬ banja opazujemo pri morji redno naraščanje in padanje, t. j. plimovanje; plima (natok) in oseka (utok). Plimo provzrokuje privlačnost mesca; o času mlaja in ščipa je plima večja (visoka plima), nego o pervem in zadnjem krajcu (nizka plima). Bazen tega so v morji vedui tokovi na razne strani; ' ti tokovi nastajajo vsled vertenja zemlje okoli osi, nekoliko tudi vsled razne morske toplote po različnih krajih. 11. Vode po kopni ali suhi zemlji. Yse vodovje po zemlji se vedno pretaka. Iz morja vzdi- gajoči se soparji delajo oblake, iz katerih pada dež in sneg na zemljo, kiju požira, a v podobi studencev se zopet iz zemlje pocejajo. Studenci se zbirajo v p otoke, potoki v reke in reke v veletoke ali velike reke. Glavna reka teče v morje, v njo se iztekajo stranske reke, v te pa pritoki. Brež- nice se po kratkem teku brez stranskih rek v morje izlivajo; pustinjske reke se pozgube v pesku ali se pa v pustinjska jezera izlivajo. Tam, kjer se reka v morje ali v drugo večjo vodo izliva, je njeno ustje ali izliv. Ako se gleda tekoča reka proti nje¬ nemu izlivu, imamo na desnici njen desni, na levi njen levi breg. Kjer se voda z visočine v globočino spušča, ondi je slap; majhni slapi so skakalci. Zgornji del večjih rek, navadno z velikim padorn in ster- mim bregom, zove se zgornji tek; v srednjem teku je manjši pad in večja struga, v spodnjem teku voda počasi in med nizkima bregovoma teče. Beka se večkrat razkroji, in delajo se v njej otoki; ako se reka pred ustjem deli v več panog, nastane deltasto ustje, kakoršno ima Nil v Afriki, Donava in Bena v Evropi, Misisipi v Ameriki. Pri počasnem teku rek po nižinah nastaja bližnja zemlja močvirnata in pred izlivom reke v morje se delajo lokve. 17 Rečje se imenuje vsa reka v vsej svoji dolgosti in z vsemi dotoki; porečje je vsa zemlja skup, s katere se vode v reko odtakajo; meja med dvema porečjema je razvodje. Reke tekč na podnožji dolin, pri katerih se razločuje dno in strani. Glavne doline ločijo gorstva; v nje se izli¬ vajo stranski in poprečni doli. Podolnice ali podolžne doline se raztezajo poleg glavnih gorstev; preseke (po¬ prečni doli) segajo poprek v podolnice. Grape so zelč ozke in kratke doline s stermo ograjo. Ako mora reka po gorah velike globočine napolnjevati, predno dalje teče, nastane gorsko jezero. Planotna jezera napolnujejo odpertine po nižavi; takih jezer je največ po kopni zemlji. 12, Ozračje, Zrak obdaja zemljo nad 7 miriametrov na debelo; v zraku vidimo razne prikazni. Spodnji del zraka, eno miljo nad zemljo, zove se parokrog (atmosfera). Različna toplina dela, da se zrak giblje; to gibanje imenujemo veter. Močni vetrovi so viharji m nevihte. Pred hudim vremenom se delajo vertinci. V vročih deželah pihajo vetrovi prav redno. Na severji ravnika, do 10° s. š. je popolna tišina; 20° severno od te tišino in 20° južno pa pihajajo od vzhoda proti zahodu ne¬ prenehoma vetrovi, pasatni vetrovi. Mornik in sušnik pihata ob obrežji morja in jezer in sicer po dnevi od morja ali jezera proti suhi zemlji, po noči pa od zemlje proti morju. Znani vroči vetrovi so: s a mu m v Arabiji, hamsin v Egiptu, harmatan v zahodni Afriki, široko na Laškem. Merzli ve¬ trovi so vjuga po ruskih pustah in burja v avstrijskem Pri¬ morji. Vodeni zračni prikazi so: rosa in slana, megle in oblaki, dež in sneg. Vse te zaznamujemo z izrazom moče. Vse večje premembe v zraku 'z ozirom na toploto in mraz, na sušo in mokroto, kar mnogo upljiva na kakovost letnih časov, delajo podnebje (klimo), kije po različnih krajih različno. Koze n n. Zemljepis. 2 18 Ob morskem obrežji in po otokih je majhen razloček v toploti raznih letnih časov, ondi je primorsko podnebje. Sredi celin (suhe zemlje) pa se v zmernem in merzlem pasu menjuje vroče poletje z merzlo zimo; tako podnebje je celin¬ sko ali kontinentalno podnebje. II. Oddelek. Zemlja kot bivališče ljudi. 13. Plemena človeškega rodu, vere in druž- binske naprave. Na vsej zemlji je nad 1420 milijonov ljudi. Tisti, ki stanujejo nam nasproti na drugi strani zemlje, imenujejo se protinožci (antipodi). Po postavi in barvi .razločuje se 5 plemen človeškega rodu: 1. Kavkaško pleme z belo kožo v prednji Aziji, se¬ verni Afriki in Evropi, in naseljenci od tod v Ameriki in Avstraliji. 2. Mongoli, žolte ali rumene barve, v vzhodni in severni Aziji. 3. Malajci, rujave kože, razširjeni po otokih indijskega in velikega oceana. 4. Zamorci, temno-rujave in Černe kože ter volnatih lasov, v Afriki na jugu puščave Sahare. 5. Indijani z rudeče-rujavo kožo v Ameriki. Po veri se razločujejo spoznovalci enega boga: krist¬ jani, judje in mohamedanci; spoznovalci mnogih bogov ali malikovalci: bramajci v izhodni Indiji, budaisti v iz¬ hodni Indiji, Kitajskem in Japanu, šamani z vero na čaranje v severni Aziji, fetišci v Afriki, ki obožujejo nepomenljive reči, n. pr. kamenje, lesene hlode, v katerih si mislijo duhove. Oni narodi, ki se prežive samo s plodom divjih rastlin, ali ki žive samo ob lovu rib in divjačine, in ki so večinoma brez obleke, zovejo se divjaki. Narodi, ki si derže živali in s svojimi čredami od kraja do kraja potujejo, so pastirski narodi a* 20 (nomadi). Naseljeni narodi obdeljujejo zemljo ter se pečajo z umetnijami, obertnijami in tergovino. Samo naseljeni narodi žive v deržavah, t. j. v družbah ljudi, ki so se v ta namen zedinili, da po določenih postavah v miru in varnosti žive, in da morejo na ta način svoje du¬ ševne moči bolje razvijati. V vsaki deržavi morajo se obsto¬ ječe postave izpeljevati, po potrebi prenarejati in nove dajati, ter skupni stroški poplačevati. Kako se ima to izverševati, določuje ustava deržavna. Ako je največja oblast v deržavi le enemu izročena, tedaj je deržava samovlada ali monar¬ hija. Ako je postavodajalstvo in nadzorstvo nad deržavnimi stroški po temeljnih postavah deljeno med monarhom in naro¬ dom ali njegovimi zastopniki, imenuje se deržava ustavna. Ako je najvišja oblast mnogim izročena, je deržava ljudo- vlada ali republika. Demokratična ljudovlada ima za svoje gospodarje od naroda izvoljeno skupščino; v aristo- kratični republiki imajo najplemenitejše družine pravico vladarsko. Vsled človeških slabosti more se vsaka deržavna uprava in vlada spačiti. Spačena monarhija je despotovska, vkateri dela vladar poljubno s svojimi podložniki. Aristokracija postane oligarhija, ako si nekateri mogočneži proti pravicam uajvečjo oblast pridobe. Demokracija se spremeni v ohlo- kracijo, ako si prosto ljudstvo najviše oblasti prisvoji in vso deržavo v zmešnjave spravi. EVKOPA. Avstrijsko-ogerska monarhija. 14. Zgodovinski pregled. Začetek avstrijsko-ogerske monarhije sega v davno pre¬ teklost. Sedanja Gorenja- in Dolenja-Avstrija ste spadali k 21 rimskima provincijama Norik in Panonija; Vindobona (Dunaj) je bil imeniten kraj in tabor Rimljanov. V 6. stoletji po Kr. so se od vzhoda prišli Obri teh dežel polastili. Frankovsko- nemški cesar Karol Veliki je Obre (Avare) pregnal, pridobil deželo do reke Rabe in jo pod imenom vzhodne meje (marke) svojemu cesarstvu pridružil. Izseljeniki iz Bavarskega so se tu naselili; nadškof solnograški je pa kerščantvo po teh deželah razširjeval. Cesar Oton II. je podelil to deželo leta 983 kot dedno mejno grolijo Leopoldu I. iz imenitne frankovske ro¬ dovine babeubergovske. Leta 1156 postala je Avstrija vojvodina, 1192 pridobil sije Leopold VI. Štajersko in poz¬ neje pa Friderik Bojevni Kranjsko. Po smerti tega zadnjega Babenbergovca, kije padel leta 1246 na Litavi vojskujoč se s kraljem ogerskim, bila je več let zmešnjava; češki kralj Oto¬ kar se je bil med tem časom teli dežel polastil. Veliko premembo v osodi avstrijskih dežel je naredila volitev grofa Rudolfa Habsburškega za nemškega cesarja. Otokar se ni hotel vdati novemu cesarju, a v pervem boju je zgubil Avstrijsko, Štajersko in Kranjsko, v drugem boju na Moravi leta 1278 pa življenje. Leta 1335 se povekša Avstrija s pridobitvijo Koroške, leta 1365 Tirolske, potem s Terstom, grofijo Celjsko in Goriško. Leta 1477 pridobil je Maksimilijan I. vsled ženitve Nizozemsko in Burgundsko, katere dežele so se pa poz¬ neje zgubile. Vedna nevarnost, katera je deželam takrat žugala, silila je avstrijske in druge dežele, da so se tesneje mej seboj zvezale. Vsled ženitve Ferdinanda I. s sestro Ljudovika, kralja ■ogerskega in češkega, ki je padel v bitvi proti Turkom pri Mohaču leta 1526, pripadli ste k Avstriji Ogersko in češko; v poznejših stoletjih so še pridružile se Sedmograško ali Erdeljsko, Galicija, Bukovina in Dalmacija. 22 15. Lega in poveršje. Avstrijsko-ogerska monarhija se razprostira med 42" in 51° s. š. ter 27° in 44° vzh. d. in meji na severu z Bavarsko, Saško, prusko Šlezijo in Buško —■ na vzhodu z Buško in kne¬ ževino rumunsko — v jugu na kueževiuo Bumunsko in Serbijo, na Bosno in Hercegovino, na kneževino Cernogorsko, na Jad¬ ransko morje in naltalijo — v zahodu na.Švico, kneževino Lich- tenstein in Bodensko jezero. Vso poveršje znaša 6246 □miria- metrov, ljudi pa ima Arstro-Ogerska skoro 38 milijonov. Bazen Švice je Avstrija najbolj gorata dežela v Evropi. V zahodnem in južnem delu naše monarhije so Alpe, onkraj Donave se vzdigujejo ob straneh z gorami obdane, valovito- hribovite dežele: Češka, Moravska, Slezka; na vzhodni strani Morave se začenjajo Karpati, ki obdajajo v polukrogu Ogersko in Sedmograško, in se na severji v poljsko-rusko planjavo, na jugu pa v ogersko nižavo spuščajo. Ta gorovja so: Šumava ali Češki les, ki se začenja v severo-zahodnem koncu Smrečin. Od Smrečin proti severo-vzhodu so Budne ali Krušne gore do Labe. Onkraj Labe so pa Sudeti s Krkonoši (Snežka) in Jeseniki, ki derže do reke Odre. Najvišje gorstvo v cesarstvu so Alpe, ki se v treh verstah iz Švice na Tirolsko razprostirajo. Te verste ločijo na severji podolnice rek Ine, Salice in Aniže srednjo versto pa ločijo od južne verste reke: zgornja Adiža, Bienca in Drava. Srednja ali glavna versta (centralne Alpe) se začenja s tirolskimi Alpami, v katerih so najvišji snež- niki in ledniki, vlečejo se mej Salcburškim in Tirolskim, potem dalje mej Salcburškim inKoroškim pod imenom visoki Tavri, na dalje skozi zgornje Štajersko pod imenom štajerske (no¬ riške) Alpe do ogerske meje. Severna versta, severne Alpe, začenja se na Predarelskem (algavske Alpe) in se vlečejo dalje kot bavarske, salcburške in avstrijske planine skoro do Beča. Južna versta, južne Alpe, začenja se na južnem Tirolskem, kjer jo srednja Adiža preseka, vleče se dalje kot 23 tridentinske Alpe (med Tridentom in Beneškim) in kar- niške Alpe (med Koroškim in Beneškim) ter se podaljšuje v kranjske visoke planote in Kras, ki pokriva Primorsko in Dalmacijo in se še na Turško razteguje. Med Dravo in Savo so Varaždinske gore, ki segajo potem dalje na Hervatsko in v Slavonijo. Severne iu južne Alpe imajo velike puste plan¬ jave, a tudi dosta špikastih in zobatih gor. Največje ravnine po Avstrijskem so velika ogerska nižava, ki pokriva največ Ogerske, potem mala ogerska nižina, ki je v zvezi z dunajsko kotlino, katere glavni del je moravsko polje in novomeško kamenito polje. 16. Vode. Naše monarhije vode spadajo največ k donavskemu porečju, radi tega se ona tudi podonavska deržava imenuje. Najimenitnejše stranske reke Donave so: Na desnem bregu: Ina s Salico; Travna; Aniža s štajersko Salico in Štiri j o; Ibuša; Tragnša (pri sv. Ipolitu); Litava, ki teče mimo Dunajskega Novega mesta in dela mejo proti Ogerskemu; Baba, ki priteče iz Štajerskega in se izteka pri mestu Rab; Sarvica, ki priteče iz Bakonjskega gozda in sprejema Silo iz Blatnega jezera in Kapošo; Drava priteče iz Tirolskega, iz Bistrega dola, sprejema na desnem Ziljo, pri Ptuju Dravico, na levem bregu Belo, Iierko, Labodnico in Muro (združeno z Murico); Sava priteče iz Kranj¬ skega in sprejema na desnem bregu Ljubljanico, Kerko, Kulpo in Uno, na levem bregu Savinjo, Sotlo (mejno reko Hervatske in Štajerske) ter L o njo na Hervatskem. Na levem bregu: Mila (Miihl) od bavarske meje; Kremza; Kampa; Morava, ki sprejema na desnem Hano in Dijo s Švar- cavo in Iglavo, na levem bregu pa Bečvo; Vaga; Gron; Ipolj; Tisa, imajoča največ rib med evropskimi rekami, priteče od vzhod¬ nega kota Ogerskega, na desnem bregu sprejema Bo dr o g in Hernad pri Tokaji, pri Solniki Žagivo, na levem bregu Samos, trojno Kriš, Maroš s Kokeljo, Bego, Tomiš; Olta na Sedmograškem; Seret pride iz Bukovine; Prut izvira v Galiciji. Dnester zbira vode vzhodne Galicije iu se v Černo morje izteka; njegova največja stranska reka je Strij. — 24 Visla izvira v Šleziji, meji najpervo proti Pruskem in pozneje proti Ruskem in se izteka v Izhodno morje. Njeni do¬ toki so: Dunajec, Visloka, San in Bug. Odra izvira na Moravskem; sprejema Opavo in teče v Izhodno morje. Laba izvira v Kerkonoših in odpeljuje češke vode v Se¬ verno morje. Njeni dotoki so na desnem bregu: Izera; na levem bregu: Orlica; Veltava s pritoki: Lužnica, Zacava, Votava, Berovnka; Ogra. Rena dela na kratki čerti mejo proti Švici; vanjo se IIa iz Predarelskega izteka. V jadransko morje se iztekajo: Adiža, ki teče od Me- rana navzdol proti jugu, Izaka z Rienco je njen najimenitniši dotok. Soča teče mimo Gorice; Kerka pri Šebeniku v Dal¬ maciji; Neretva, ki postaja pred ustjem močvirnata. Jezer je po Avstrijskem mnogo; največje jezero je Blatno jezero na Ogerskem, ki meri 1320 □kilom. Največje vodovje pa je na Avstrijskem Jadransko morje, ki ima na avstrijskem obrežji mnogo izverstnili luk s tergovskimi in vojnimi ladijami. Rudnic in zdravilnih vod (kopeli) nima nijedna ev¬ ropska deržava toliko, kolikor avstrijska deržava, ki jih šteje 1500, največ na Češkem in Ogerskem. 17. Deržavna ustava. Kraljestva in dežele, ki delajo avstrijsko-ogersko monar¬ hijo, združene so zdaj v dve polovici: 1. nemške in slav-, janske, v deržavnem zboru zastopane dežele s 3005 Dmi- riam. in 21