233 Naši dopisi. V Gorici 15. jul. — Zgodovinsko opravilo v Ogleji je tedaj opravljeno; 1529 let stara bazilika je posvečena — z obredi veličastnimi in pomenljivimi , ki so tudi stari, če ne po vsem kakor cerkev Fortunatianova*), pa gotovo starši, ko delo Poponovo. Kdor ima čut za zgodovino, za starinstvo, ta ve, kako je človeku pri srcu, kedar mu je dano dihati v ozračji starinskem. Sedanji prozaični svet mu zgine spred oči; on druzega ne vidi, nego vzorjene trume zgodovinskih oseb, pa cele vrste in kupe reči in naprav, od katerih ni več ne duha ne sluha, — pač duh njihov premišljujočega starinoslovca še prepeva. Tako te preveva v Ogleji prijetni duh dvajsetih vekov; — kamor stopiš, povsod se ti odpirajo bukve zgodovinske. Akoravno je res, kar nekdo tužno poje: „Hic Aquileja fuit; — restat mise-rabile nomen — Urbis, et infelix cetera condit humus", vendar se ti prsi širijo, ko to in to vidiš, ko se tega in tega spominjaš. Bazilika te odškoduje za marsikaj. In, ker v priprostem svojem veličanstvu še stoji in iz starodavnosti sega v sedanjost, budi me iz zgodovinskih sanj in veleva mi popisati dogodek 13. jul. t. 1. Poprej pa naj podam še nekaj črtic zadevajočih • vežo tisti dan posvečeno. Po Poponu je baziliko popravljal patriarh Markvard pl. Randeck (Nemec) med leti 1365. in 1381.; v novejših časih so jo popravljali v letih 1790., 1795. in 1810.; 1. 1816. pa zvonik. Zdatna je bila poprava 1. 1846. s 36.000 gold., ki sta jih podarila cesar Ferdinand in cesarica Marijana (ko sta bila *) Glej zadnjo štev. „Novic." meseca sept. 1844. Oglej obiskala); lanske in predlanske poprave pa so se izvršile s pomočjo 16.600 gold., ki jih je nakazal cesar Franc Jožef. Ta denar pa ni še ves potrošen; popravljalo se bode ž njim še marsikaj in tudi zvonik. Cerkev ima 3 ladije (srednjo visoko, drugi 2 niži) in je na križ zidana. Dolga je 73 metrov, široka (vse 3 ladije skupaj) 30 metrov; po-črezna ladija je 45 m. dolga in široka 11 m.; visoka je cerkev od tal do vrha najviše ladije blizo 23 metrov. Zvonik, sezidan s kamenjem starorimskega amfiteatra, je najviši daleč na okrog; v njem je drug stolp, krog katerega se vije do zvonov 108 visokih stopnjic. Ta stari velikan je bil v četrtek priča vsega, kar se je pod njim godilo. — Kapela za svetinje je bila napravljena v nekem prostoru pred cerkvijo, kateri se drži staro-slavnega krstilnjaka (edinega v Avstriji), kjer so v prvih stoletjih krščevali s potapljanjem. t? js / Ob 7. uri zjutraj stopi pred baziliko veličastveni naslednik 95 škofov, nadškofov in patriarhov Oglejskih in 5 nadškofov Goriških, 101. nadpastir cerkve Oglejsko-Goriške Njih eksc. knezo-nadškof dr. Andrej Goll-mayer. Zdelo se je, kakor da bi bili oživeli v njem vsi predniki, ki so imeli v tej cerkvi kedaj kaj opraviti. Streglo je prevzvišenemu posvečevavcu 20 duhovnikov, med katerimi sta bila dva častna kanonika *) in 2 bogoslovca Videmska, kakor se je spodobilo, 2 prava kanonika**) in 2 častna kanonika ***) Goriška, mnogi fajmoštri i. dr. — Petje koralno sta vodila prav dobro 2 muzikalna duhovna; — vse se je vršilo v najlepšem redu in dostojno. Samo trije ritualni obhodi okoli cerkve od zunaj so trajali 24 minut. O maziljenji 12 križev znotraj so morali preč. posveeevavec stopati vsakrat 20 stopinj visoko. Pontifikalno mašo na novoposvečenem altarji je pel Goriški prvostolni prost baron Codelli in so mu prevzvišeni konsekrator — po vsem prejšnjem trudapolnem opravilu, ki je trajalo 4y2 ure, v pontifi-kalni obleki asistovaii! Da, naš 80ietni, pa trdni, ča-stitljivo-martialni knezo-nadškof so menda — Bog jih še dolgo ohranfT— podedovali vso krepost svojih prednikov. Med mašo je gospod prost bral — na prestolu sedeč — slavnostni govor. (Mnogi so pogrešali navadnega govora pred cerkvijo, predno se ljudstvo noter spusti.) Pontiflkalni blagoslov konec maše so dali nadškof. Posvečevanje in maša vse skupaj (samo , da so altar vmes napravili in ozaljšali) je trajalo do ene ure popoldne, tedaj celih 6 ur časa. Po eni uri sta še oba Videmska kanonika na novoposvečenem altarji ma-sevala. In tako ste se na najsvetejšem mestu na novo posestrili obe škofiji, ki ste vzrastli iz Oglejske. Vseh duhovnov skup , katerih večina ni bila v službi, so šteli kakih 100 domačih in Beneških; tudi nekaj slovenskih je bilo. Ljudi se je bilo med sv. opravilom nabralo okoli 6—8000 (cerkev jih drži 10 — 12.000, in kedar je vsa prazna, tudi 14.000). Vreme je bilo vsled dežja in burje poprejšnjega dne oblačno, hladno in prav ugodno; al po drugi strani je bil dež veliko ljudi zadržal, da niso prišli v Oglej. Da bi bil praznik, bilo bi jih — se ve da — še veliko tisuč več. — Ojstre graje vredni pa so krčmarji Oglejski, ki niso za goste nič jedi pripravili. To je močno spominjalo na oddelek: une pesmi: „restat miserabile nomen". Med nazočimi svetnimi javnimi osebami so se odlikovali deželni glavar Pr. grof Coronini, kot zastopnik dežele (on je izdal tudi zanimivo knjigo „Aqui-leja's Patriarchengraber", Wien 1867), c. kr. okrajni glavar Gradiščanski namestništveni svetovavec *) Monsig. Cantoni in Lupieri. **) Monsig. Bensa in Legiša. ***) Monsig. D o 11 o r i in Tirindelli. g. Geimer, kot zastopnik patrona cerkvega in župan Oglejski g. Cicogna. Dalje domači plemenitaši Art. grof Cassis Faraone, baron Bresciani in K. vitez Cati-nelli (iz Gorice), kateri vsi so bili tudi pri slavnostnem obedu v maloprostornem farovžu. Med obedom se je izkazoval ne davno sestavljeni domači diletantovski or-hester, kateri je poprej tudi pri maši spremljal prav pristojno mašo Candotti-evo. Candotti je slavnoznan skladatelj v Cividadu. Tako je bil tedaj tudi ta stari sedež Oglejskih patriarhov zastopan. Pomagali so pa godcem in pevcem Oglejskim tudi sosedni Grajski dile-tantje. Vse , kar po zgodovini skup gre, bilo je tisti dan v Ogleji. Al, kakor je sedanji Oglej le senca — in še senca ne — nekdanjega Ogleja, tako je bila tudi svečanost letošnja, kar se tiče sijajnega osebja in zunanje bliščobe le bled odsvit Poponove slavnosti. Pred * s3A5 leti 2 kardinala in 12 škofov, letos en prost in 6 kanonikov! In vendar ni moglo skor biti drugače. Mi- I slili so povabiti patriarha iz Benedek, nadškofa Videm-skega in sploh zastopnike vseh cerkva, katerim je Akvileja „mater et caput" — ali sedanji Oglej ne more takih in toliko gostov spodobno sprejeti ni dostojno po-streči jim.... „restat — miserabile nomen"! V spomin 13. julija t. 1. so posvetili Oglejci se svojim župnikom prevzvišenemu nadškofu-posvečevavcu lep „album" — zbirko zgodovinskih črtic zadevajočih novoposvečeno baziliko. Spisal je to knjigo theol. profesor dr. E. Valussi, župnik g. Ant. pl. Carussio pa je z latinsko odo poslavil svečani dan, kateri bo živel v zgodovini prihodnjih časov tem več, ker se ni bati, da bi bazilika Oglejska razpadla, kakor jej je ta nevarnost pretila v preteklem veku. Centralna komisija za ohra-novanje zgodovinskih stavb bode za njo skrbela in Habsburška rodovina nikdar ne zapusti tega častitljivega spominka na južno-zahodni meji Avstrijski. Iz Gorice 16. jul. — Pisal sem enkrat, da Ljubljanska hranilnica ni hotela našemu mestu posoditi 200.000 gold.; razbilo se je neki posojilo na proviziji; naš oče župan, ki je v tej zadevi posredoval, je ponujal hranilnici v zastavo (staro) pokopališče! To je res „unicum"! Denimo , da bi bila hranilnica ta pogoj sprejela in zadobila pravico do našega pokopališča, kaj bi se bilo utegnilo zgoditi, ko bi se bilo hranilnici poljubilo, po-kopališčni svet za kar si bodi porabiti? „Mir o dvor" bi morali potem zbrisati iz našega slovarja, saj naših rajncih kosti ne bi imele več „miru". Pa ne glede na to — že sama misel in ponudba znači tak cinizem, da mu ga ni para. — Kar se pa tiče posojila samega, našli so naši očetje zdaj doma denarja , katerega niso mogli od drugod dobiti. Starešina g. Str. je posodil z dobrimi (?) pogoji (s provizijo!) 50.000 gold., in nekdo drug ponuja spet 30.000 gld. Ali — to so le kaplje na razbeljeno železo naših mestnih potreb, katerih največa je novo pokopališče. — V seji mestnega starešinstva 12. t. m. je bil prav živahen prepir zarad glasovitega gosp. Favetti-a. Starešinstvo ga hoče imeti za tajnika, vlada se temu vpira, češ, da ni „jurist", mesto pa da mora imeti jurista za tajnika, kakor veleva statut. Vsak pa ve pri nas, da za „juristom" drugi — politični — vzroki tičć. Faktično g. Favetti že leto in dan municipijski voz skrivši ali očitno — kakor hočete — pod županovo firmo sam vlači in za to svojo službo vživa „nagrado" namesti plače in sicer ves znesek , kakor pravi tajnik. Povrh tega dobivajo njegovi otroci na podlagi nekdanjega njegovega službovanja tudi neke doneske iz mestne blagajnice. — 13. dne t. m. je imela imeti Goriško-mestua in obmestna pod-družnica kmetijske družbe občen zbor, v katerem bi se bili volili 3 udje v centralni odbor. Ali predsednika g. grofa Coronini a ni bilo v sejo, in, ker 234 m nihče drugi hotel prevzeti predsedništva, razšli so se društveniki brez vspeha. Sumi se, da nihče ni hotel zastopati nenazočega predsednika zato, ker so imeli med došlimi udi večino Slovenci. *) Iz Kranja 16. jul. (Očitna zahvala.) Slavna „Slov. Matica" je ,,Zgodovine siov. naroda", „Vojvodstva Kranjskega", „Olikanega Slovenca" in „Štirih letnih časov" — vsakega po 5 eksemplarov — odličnejim učencem Kranjske gimnazije odmenila. Za ta lepi dar, došel ravno o pričeiku počitniške dobe, zahvaljuje se iskreno mesto obdarovanih prof. Tomaž Zupan. Iz Ljubljane. — ,,Ali je res ali ne , ali prav berem ali ne?" — tako govori in si mane oči, ki je posledoje dni ustavoverske nemške in magjarske časnike bral, ki pisarijo, da se — glede na dogodbe na Turškem — vsakako mora sprava s Slovani v Avstriji in Ogerski dognati ter se začeti s pogajanjem s Cehi. Dualisti v Cis- in Translajtaniji čutijo, da s svojo Slovanom sovražno politiko tirajo Habsburško monarhijo v propad, za to zdaj v enajsti uri stavijo „die slavische Frage in Oesterreich-Ungarn" na dnevni red. Več o tem na drugem mestu. — (Mestni odbor) je imel 13. dne t. m. sejo. Pred vsem župan zagovarja nezačeti kanal v St. Peterskem predmestji s tem, da novcev manjka. Za tem je prišlo na vrsto troje interpelacij odbornikov Kl u na, Re galia in Ho raka, katerim župan obljubi odgovoriti v prihodnji seji. — Za interpelacijami so prišle graje na vrsto: odbornik Potočnik graja, da se računski sklep od leta 1874. še le zdaj predlaga, o onem za leto 1875. pa ni duha ne sluha, in da se je sem ter tje več potrosilo, kakor je bilo dovoljeno; — odbornik Dežman graja, da najemščin od mestnih posestev preveč na dolgu ostaja; — odborniku Regaliju ni mestni ekonom všeč, pa tudi ne vidi razloga, zakaj bi se blagajniku 100 gold. nagrade, policajem pa talije dale za dela, za katera so po svoji službi plačani. Po vsem tem pa ao prišle mestne smeti v razpravo. Odsek zdravniški je namreč stavil predlog , naj se ljudem prepove" smeti metati na gnojnišče ali sekrete, in zapove jih hraniti na posebnem mestu , dokler ne pride voz Kar. Tavčarja po-nje in jih izpelje iz mesta. Zdajci pa se je vnel pravi križem-ogenj v zbornici. Kakih 10 odbornikov je govorilo: veči del njih proti, nekateri za predlog; pri glasovanji je obveljal Potočnikov predlog: naj se sklep odloži do onega časa, ko se bode sklepalo o uravnavi sekretov. Do onega časa bode še mnogo Ljubljanice po Savi in Donavi steklo v črno morje. — Ob koncu seje je odbornik Regali vtrdil svoj predlog za peticijo do vlade, naj se hudodelcem v jetniš-nicah takošna dela dajejo, s katerimi ne delajo škode domačim obrtnikom in rokodelcem, ki so z davkom čez glavo obloženi. Predlog se je izročil magistratnemu odseku v poročanje. *) „Soča" je objavila isto čudno dogodbo in po pravici praša: ,,Vganjajo li gospodje Italijani politiko v kmetijskem društvu? Morda pa se norca delajo iz vsega? Slovenci so komaj nekoliko veselja dobili do kmetijske družbe; če pa je vse le šala, bodo jej hrbet obrnili pustivši komando furlanskemu malemu Jozui. — Tudi naša kmetijska šola mora služiti politiki — pravi na dalje „Soča" — posebno politični so pa gospodje Italijani, ki intrigirajo na vsak le mogoč način, da bi slovenski oddelek odpravili. Gnjilobe je toliko, da bode moral prihodnji deželni zbor jako energično postopati , da reši pogube to šolo. Sliši se , da tudi ministerstvo preži na ravnateljstvo te šole in da se bliža dan poloma." — Res žalostna je osoda Slovencev na domači zemlji, da morajo sužni biti — Lahu in judu! Vred. — (O zadevah banke „Slovenije") ni nas bila volja, besedice več pisati, ker občni zbor je blizo in delničarji bodo glasovali po svojem prepričanji. Al 83. list „Slovenca", ki je, če primerjamo, kar je pisal v štev. 81., nenadoma iz Savla postal Pavel, sili nas, reči še par besedi. SI. vredništvo „Slovenca", vzemsi članek ,,Banka Slovenija" v poslednji svoj list z obljubo, da še več tacih pride, stavi mu opazko, da izvira iz „stro-kovnjaške roke". Bog vedi, smo si mislili, kaj nam bo povedal ,,strokovnjak*' in zato smo prav z „andohtjo" brali sestavek; al kaj smo našli? Stare znance — v slovenski besedi bistvo onega nemškega pisma, ki so ga 1. maja nemško razposlali ,,mehrere Actionare" iz hiše bankine. Poduke, ki jih to pismo daje, bil bi „Slovenec" lahko delničarjem že pred občnim zborom dal, al — kakor smo čuli glasove v občnem zboru 3, junija — dvomimo, da bi bil slovenski prevod srečnejši provociral drugačen sklep. ,,Novice" niso nikakoršnih „krivih nazorov" o banki „Sloveniji" razširile, ampak „sine ira et studio" le mnenje velike večine delničarjev so izrekle. „Novice", prav tako, kakor „strokovnjak" Slovencev, vedo, da doplača nju ostali še delničarji ne uidejo; al one ne stojijo trdovratno na stališči one manjšinice , ki hoče, naj se vleče stvar še dalje naprej , da bode čez leto in dan zopet stala tam, kjer stoji danes; „Novice" želijo, naj se skusi resno delati na to, da se z manjšo škodo delničarjev, kakor jo žuga likvidacija, banka „Slovenija" izroči banki „Slaviji". To žalibog pa trdovratno odbijajo nekateri „mehrere Actionare", in to jejaaj-hujši „krivi nazor" Slovenčevega „strokovnjaka". Čuda, da se oni .,strokovnjak" ni že pred več leti oglasil svčt-nika vodstvu, ko bi še več bilo „mogočosti bolje bo-dočosti". Vsaj je vendar vedeti mogel, kako že več časa stoji z banko! Sto pijenje z banko „Slavijo" ali pa ustanovitev konsorcija po onih domoljubih, ki so navdani nade „bolje bodočnosti" banke, to je edina alternativa: vsakako dandanes za delničarje bolja, za domači zavod častneja. Kar „strokovnjak" nasve-tuje, žalibog druzega ni, kot stara pesem: „doplačajte!" — doplačanje pa je le — zavleka neogibljive o s ode. Prihodnji članki „strokovnjaka" zato ne morejo nikogar več zanimati, kdor ve, kakor „Merkur" pravi, da se tudi bilance dado ,,lepo namalati". — (Na tukajšnji soli za babice) se devet učenkam za prihodnje šolsko slovensko polletje, ki se začne 1. dne oktobra tega leta, podelijo štipendije po 52 gold. 50 kr. Prošnjo za tako štipendijo naj prosilka izroči c. kr. okrajnemu glavarstvu svojega okraja do 20. dne prihodnjega meseca avgusta. V tej prošnji mora dokazati s spričali, da je po rodu Kranjica in ne še čez 40 let stara, — da je uboga in lepega obnašanja, ter po telesnih in duševnih lastnostih za učenje babi-štva pripravna; če še dokaže, da slovenski brati znd, ima prednost pred drugimi, ki tega ne znajo. — (F obenem zboru dramatičnega društva) 5. dne tega meseca so bili izvoljeni za predsednika gosp. Jan. Murnik, za blagajnika g. Kar. Žagar, za odbornike pa gospodje dr. K. Blejweis, prof. Pleteršnik, prof. Wiesthaler, dr. Stare, dr. Stempihar, dr. Savnik, V. Valenta, Fr. Drenik, Krsnik in Tavčar. — Tisti Kušar, ki je unidan ženi svoji žile na rokah in nogah prerezal, je zdaj v norišnici, kjer je tudi lansko leto bil. Storil je ta atentat na svojo ženo iz norosti. Ker so prerezane žile bile le bolj površne, ni umrla. — Zadnji list „Novic" je bil v prepoved djan zarad članka: „Turški Slovani — povsod trpini". Ker je popis od konca do kraja vzet bil iz druzih nezaseženih časnikov, nismo mislili, da ne sme na dan v — Ljubljani! 235 Sodnija je zasego potrdila, češ, da je spis po §. 65. k. postave hudodelstvo motenja javnega miru. Tako beremo v „Laib. Zeitg." 236