Novi tednik NT&RC rektor NT&RC d.0.0. Jože Cerovšek ŠT. 40 - LETO 3^ - CEUE, 5. 10.'95 - CENA 200 SIT Odgovorni urednik NT Branko Stomejdč I Zlega mulca nikoli nič nebo ZasebnimesarLudvikPrekoršekševednovbo)uzaPomurko.Stran4. Podganji raj na Bregu pri Polzeli Sčrnega odlagališča odpadkovseglodalciselijovdomoveljudi.Vročatemanastrani v mreži črne magije Osemnajstletnik na poti od črne magiie do prodajanja telesa za heroin. Stran 21, DOGODKI Tabor SKD v Celju V nedeUo začetek 6. tabora SKD, ki se bo z osreilnjo taborsko prlreilltvUo v prostorih Celjskega selma zakUučll 15. oktobra Vsebinsko izredno pester in bogat program 6. tabora Slovenskih krščanskih de- mokratov, ki se v nedeljo za- čenja v Celju, pomeni uteče- no obliko strankinega dela. Od nedelje do petka se bodo v prostorih Celjanke podjet- ja Celjski sejem vrstile okro- gle mize o aktualni proble- matiki v državi, tabor, ki so mu v stranki nadeli slogan >Slovenija v sreu<, pa se bo zaključil z osrednjo taborsko prireditvijo v nedeljo, 15. oktobra. V tem času se bo v Celju ZAn-stilo šest vsebinsko zao- kroženih okroglih miz, v SKD pa v zadnjih tabor- skih dneh pripravljajo tudi športna tekmovanja, koncert Celjskega godalnega orke- stra, nedeljsko sv. mašo na Glavnem trgu ter zaključno prireditev v prostorih Celj- skega sejma. V času 6. tabora SKD bodo Celje obiskali vsi vidnejši predstavniki stran- ke, okrogle mize pa bodo praviloma vodili člani stran- ke, ki so zastopani v Vladi Republike Slovenije. Lojze Peterle: »Tabor priprav- ljamo s Slovenijo v srcu.* Predsednik SKD Lojze Pe- terle, ki bo sodeloval na ve- čini taborskih okroglih miz v Celju, pred začetkom tabo- ra pravi: »Letošnjemu tabo- ru smo dali geslo >Slovenija v srcu<. Naše politično in strokovno delo v parlamen- tu, v vladi in v javnosti naj bi namreč odražalo prav našo zavzetost za dobro Slovenije. Na tabor vabimo vse prijate- lje - tiste, ki so člani stranke in tiste, ki z nami le simpati- zirajo. Vsem, ki se nam bodo pridružili, obljubljamo ne- kaj prijetnih in koristnih ur, še posebej pa bomo veseli dobro obiskane zaključne prireditve.« Po besedah strankinega ti- skovnega predstavnika Va- lentina Hajdinjaka so se za organizacijo tabora v Celju odločili zato, ker želijo s tem približati svoje delo kar naj- širšemu krogu ljudi. »S tabo- ri, tokratni v Celju je že šesti po vrsti, smo začeli na Ptuju in z njimi prekrižarili vso Slovenijo. Za prihodnje leto smo izbrali Beltince, v Celje pa zdaj prihajamo tudi zara- di ponudbe strankinega celj- skega občinskega odbora, ki pomaga pri organizaciji pri- reditev. Ob tem pa velja še izpostaviti, da v stranki do- slej kljub trudu, da bi čim- bolj decentralizirali našo de- javnost, nismo še nobene večje prireditve pripravili prav v Celju,« pojasnjuje od- ločitev za tabor v mestu ob Savinji Hajdinjak. IVANA STAMEJČIČ Za nas ni pomladi Protestno pismo žalske ZTKO Olimpliskemu komiteju In Ministrstvu za šolstvo In šport »Ali si 80 društev s svojimi 4.500 mladih športnikov, preko 16 tisoč športno dejav- nih občanov, 3.600 delavcev, vključenih v delavske šport- ne igre, preko 4 tisoč otrok v šolskih športnih društvih in številni drugi ljubitelji športa res ne zaslužijo vsaj enega športnega delavca, plačanega s strani občine oziroma proračuna?« Tako se v svojem pismu slovenske- mu olimpijskemu komiteju in šolsko-športnemu mini- stru sprašujejo v žalski Zvezi telesnokulturnih organi- zacij. Žalski svetniki so po oceni ZTKO na svoji septembrski seji »grobo posegli v delova- nje športa v žalski občini. Ne le, da so svetniki nominalno zmanjšali sredstva za 3 od- stotke, kar realno predstav- lja približno 20 odstotkov manj sredstev za športno vzgojo mladih, z novim pro- računom so ukinili tudi fi- nanciranje edinega plačane- ga delavca za področje špor- ta«. Žalski športni delavci ne morejo razumeti, da so svet- niki lahko tako razvrednotili njihovo delo, saj so skoraj edina dejavnost, ki na držav- ni, evropski in svetovni ravni zastopa žalsko občino. »ZTKO Žalec s tem sicer ne bo ukinjen, saj so ga ustano- vila društva, zagotovo pa so svetniki s tem obglavili or- ganizacijo in društva pri- krajšali za pomoč pri posa- meznih tekmovanjih ter usposabljanju strokovnih kadrov«. V pismu, ki ga je podpisal predsednik ZTKO Žalec Bruno Randl so še za- pisali, da ne morejo verjeti, da so takšen amandma pred- lagale stranke slovenske po- mladi. »Iz takih predlogov za nas ni pomladi,« so ogorčeni žalski športni delavci. IB Po DRŽAVI Reforma Je nujna LJUBLJANA, 2. oktobi, (Večer) - Delegacija Med. narodnega denarnega skla. da in Svetovne banke, I5J zaključuje štirinajstdnevni obisk v Sloveniji, je parla. mentamemu odboru ^ zdravstvo, delo, družino in j socialno politiko predsta. vila svojo oceno slovenske, ga pokojninskega sistema in menila, da je čas za nje. govo celovito reformo. Slo. veni j a ima namreč v prj. merjavi z bruto domačin proizvodom najvišje pokoj, ninske izdatke med evrop. skimi državami, enako ve- Ija tudi za prispevno stop., njo. Delegacija je svetova-' la, naj se prouči sistem in- deksiranja, pomaknil naj bi se čas upokojevanja, upokojenci bi morali pri- spevati za svojo zdravstve- no oskrbo, pokojnine bi se morale obračunavati na ce- lotno delovno dobo... Brez odločitve o cerkvenih gozdovih LJUBLJANA, 28. sep- tembra (Dnevnik) - Težko pričakovanega trenutka odločitve o moratoriju za vračanje zemlje in gozdov cerkvi v državnem zboru še i ni bilo. Večina poslancev je nanu-eč pritrdila predlogu Igorja Bavčarja, naj odloči-. tev o tem spornem in razv-1 pitem zakonu preložijo na eno od naslednjih zasedanj državnega zbora. S to odlo- čitvijo se je končala julij- ska seja parlamenta. Gmotni temelji J Cerkve I LJUBLJANA, 28. sep- tembra (Dnevnik) - Sloven- ska rimokatoliška cerkev je ' predstavila svoje predloge za ureditev svojih gmotnSi temeljev. Financirana naj bi se iz štirih virov. Dobro tretjino naj bi bilo tako imenovanega versko-kul-j turnega prispevka, kar po- meni, da bi državljani po lastni presoji na leto name- nili en odstotek davčne ob- veznosti za verske, socialne ali kulturne namene Cerk- ve. Slabo tretjino bi zbrali z darovi vernikov in sub- vencijami države za kon- kretne programe, petino naj bi ji prinesle plačane službe v šolah, arhivih, knjižnicah, bolnišnicah in jetnišnicah, preostali denar pa naj bi se natekel iz ver- skega sklada. Vanj naj bi se stekala državna sredstva, za katera bi se dogovorili z mednarodno pogodbo. Podlaga za ta sklad naj bi bila poprava krivic, priza- dejanih Cerkvi. j Mesto žensk Prvi slovenski ženski kulturni festival Od 13. do 17. oktobra bo v Ljubljani prvi slovenski žen- ski kulturni festival. Pod na- slovom >Mesto žensk< ga pri- pravlja Urad za žensko politi- ko, odvijal pa se bo pod pokro- viteljstvom Daniela Tars'hy- sa, generalnega sekretarja Sveta Evrope. Urad za žensko politiko je na tiskovni konferenci pred- stavil namen in program festi- vala. Umetniška direktorica in voditeljica projekta Uršula Cetinski je poudarila, da želijo s festivalom razbiti stereotipe o ženskah in moških. V ta na- men so k sodelovanju povabUi umetnice z vsega sveta in iz različnih kulturnih področij. Vabilu so se odzvale pisatelji- ce, glasbenice in igralke iz ZDA, Kanade, Indije, Egipta, Finske, Francije, Velike Brita- nije, Urugvaja in tudi od drugod. Na festivalu >Mesto žensk< bodo tako nastopile nekatere že priznane imietnice, med nji- mi Bobby Baker s predstavo >V kuhinj i<, Američanka Darci Picoult z monodramo >My Vir- ginia<, glasbenica Meredith Monk pa bo zapela svoje >Pe- smi z griča<. Uprizorjene bodo tudi tri slovenske premiere, in sicer >Tajga<, >Jantar-jupiter< ter >Alma<, v kateri bo Polona Vetrih odigrala vlogo svetovne popotnice in pisateljice Ce- ljanke Alme Karlin. Skozi imietnost bodo orga- nizatorji festivala skušali po- dati svojo težnjo po enakosti in ne le enakopravnosti žensk z moškimi, kakor je povedala Vera Kozmik, direktorica Urada za žensko politiko. Hkrati bodo skušali na okro- glih mizah in v delavnicah opozoriti na težave in odlike žensk v umetnosti. NATAŠA VERK Se dva ravnatelja na tapeti Se bo tianes v žalskem svetu ponavliala doseilania praksa? Danes popoldne se bodo na svoji redni seji sestali žal- ski svetniki in med drugim potrjevali ravnatelja dveh osnovnih šol v žalski občini. Iz političnih strankarskih interesov doslej niso dobili soglasja ravnatelji osnovne šole Braslovče, Vzgojno var- stvenega zavoda Janko Her- man in ravnateljica žalske glasbene šole. Bodo tudi to- krat odločali politični in ne strokovni argumenti? Ravnatelj ski mandat se zdaj izteka ravnatelju os- novne šole Petrovče Jožetu Krulcu ter ravnatelju osnov- ne šole v Grižah Francu Ža- garju. Na razpis za ravnate- lja petrovške šole sta se pri- javila dva kandidata in sicer Jože Kruleč ter Ivan Vorš- nik. Svet zavoda šole je za ravnatelja, ki mu je ministr- stvo za šolstvo podelilo naziv učitelj-svetovalec, ponovno predlagalo Jožeta Krulca, njegovo imenovanje je pod- prl tudi Zavod za šolstvo. V Grižah so se na razpisa- no ravnateljsko mesto prija- vili štirje kandidati: doseda- nji ravnatelj Franc Žagar, Franc Škerget, Vlasta Čreš- nik in Zdenka Ferlež. Tudi na tej šoli so v kolektivu in Zavodu za šolstvo za ravna- telja ponovno predlagali Franca Žagarja, ki mu je mi- nistrstvo podelilo naziv pro- fesor-mentor. Politični boj pa se danes zna vneti tudi ob imenova- nju tajnika žalske občine. Župan Milan Dobnik je na to mesto predlagal Petra Ma- rinška iz Petrovč. IRENA BAŠA Dosegli so cllle Slovenski kongres aUventlstov setimega dne le bil v Cellu v soboto se je na slovenskem kongresu v Celju zbralo preko 350 adventistov sedmega dne in prijateljev Svetega pisma. Kot so ob zaključku ugotavlja- li, je kongres dosegel svoje glavne cilje. Udeleženci že tradicional- nega letnega shoda so prišli iz enajstih krajevnih cerl^a in so predstavljali kar deset narod- nosti. Gosta kongresa, pastor Srečko Kuburič, tajnik za mi- sijonstvo in evangelizacijo, ter pastor Zdenko HUšč-Bladt, predsednik Slovensko-hrva- ške konference adventistov sedmega dne, sta v sobotnih pridigah utemeljevala upravi- čenost in nujnost osebnega pričevanja in javnega oznanje- vanja, delovna skupščina pa je na popoldanskem zasedanju razpravljala o konkretnih ci- ljih in metodah dela. V imenu mestne občine Ce- lje je kongres pozdravil Lado Gobec kot predstavnik službe za družbene dejavnosti. Na novinarski konferenci, ki jo je vodil organizator kongresa in celjski pastor Janez Borse, je prof. Pavel Repnik predsta'\^ adventistični svetopisemski nauk in organizacijski ustroj cerkve, pastor Mihael Virtič je govoril o 90-letni navzočnosti adventistične cerkve v Slove- niji, dr. Jože Jensterle, tajnik za zdravstveno delo in zmer- nost o skrbi za doseganje zdra- vega duha v zdravem telesu v slovenski cerkvi in družbi. pastor Friderik Korat, pred- sednik slovenske adventistič- ne cerkve, pa je odgovarjal na vprašanja novinarjev. Udeleženci kongresa so si ogledaU tudi celjske znameni- tosti in razstavo fotografij o življenju in delu adventistič- nih cerkva v Sloveniji, likovno razstavo Duhovne razsežnosti Suzane Majnarič in MatUde Vene, zvečer pa so se udeležili dobrodelnega koncerta du- hovne glasbe. Izkupiček pro- stovoljnih darov je bil name- njen za obnovo stavbe na Mi- klošičevi 10 v Celju, zgrajene leta 1888, kjer je sedež cerkve, področnega pastorja in Ad- ventistične dobrodelne in raz- vojne agencije ADRA. Organi- zatorji se za pomoč posebej zahvaljujejo kolesju župana mestne občine Celje, ki je kot svoj prispevek dal prosto upo- rabo Narodnega doma za kon- cert. Vrtnarstvu Celje za cvet- lični aranžma in javnim me- dijem. Na kongresni delovni skupščini so potrdili tudi ka- drovske spremembe letnega volilnega zborovanja adventi- stične cerkve v Sloveniji. Tako je pastor Friderik Korat prev- zel v Ljubljani vlogo predsed- nika slovenske adventistične cerkve, celjski pastor in direk- tor ADRE Janez Borse je pre- meščen v Koper za okrožnega pastorja, na njegovo mesto pa je postavljen pastor Drago Marin. J.B. Sejem za zdravo žlvljenie Senlor 95 na ceUskem sejmišču meH 17. In 21. oktobrom — Na zdravo starost Je treba misliti v mlaiJostl Na približno 3.500 kvadrat- nih metrih razstavnih površin v dvoranah Cl in D ter v atriju Celjskega sejma bo med 17. in 21. oktobrom 4. sejem za zdra- vo življenje z naravo Senior 95. Po trenutnih podatkih, ki pa se bodo do samega začetka sejemske prireditve najbrž še spremenili, se bo na sejmišču predstavilo 70 neposrednih razstavljavcev in še kakšnih 30 preko svojih zastopništev, bogato predstavitev projektov, organizacij in ustanov pa na- poveduje tudi ministrstvo za zdravstvo. Sejem, ki predstavlja napra- ve in pripomočke za zdravo življenje, fitness opremo, zdravo prehrano, zdravstvene in rekreacijske centre, kozme- tiko, izdelke društev in orga- nizacij, revije in različne pu- blikacije o zdravem načinu življenja, razstave in predsta- vitve ... bo na celjskem sejmiš- ču že četrto leto zapored. Or- ganizatorji ocenjujejo, da jim je prvotne okvire, ko je bil se- jem namenjen zgolj upokojen- cem, že uspelo preseči, saj sta zdrava mladost in skrb za zdrav način življenja v kasnej- ših letih osnova zdravi in pri- jetni starosti. V okviru 4. sejma za zdravo življenje z naravo Senior 95 bo tudi letos tako imenovana Uli- ca zdravja, v kateri bodo me- dicinske sestre in zdravstveni tehniki obiskovalcem svetova- li glede zdravljenja posamez- nih obolenj, pripravljali dietne liste, merili krvni pritisk in podobno. Sejem bo dnevno od- prt med 10. in 18. uro, vstopni- ce za obiskovalce bodo po 300 tolarjev, za študente, dijake in upokojence po 200 in za orga- nizirane skupine nad 20 ljudi 100 tolarjev. Na temo zdravja in življenja z naravo bo ubran tudi celoten progreim spremljajočih prire- ditev letošnjega sejma. Pose- bej velja izpostaviti 3-dnevni seminar na temo Odvisnost ne pozna meja, ki se bo zaključil z okroglo mizo o mladosti brez odvisnosti, srečanje medicin- skih sester Slovenije na temo Tekočina v fimkciji organiz- ma, okroglo mizo upokojencev o vlogi in pomenu zdravstve- nega zavarovanja ter za širšo javnost zanimiv kritičen po- gled na shujševalne diete in preparate, ki so na voljo v Slo- veniji. Pod pokroviteljstvom mini- strstva za zdravstvo ter Ne- vropsihiatrične sekcije pri Zbornici zdravstvene nege Slovenije se bo v času sejma predstavljala tudi vrsta samo- stojnih projektov, organizacij in ustanov, ki posvečajo svojo skrb zdravemu načinu življe- nja. Za obiskovalce bo na voljo vrsta predstavitev opreme, iz- delkov in pripomočkov za zdravo življenje, sejemsko do- gajanje bo popestril izbor naj babice in naj dedka, organiza- torji pa pripravljajo tudi vrsto športnih tekmovanj in družab- lUh prireditev. I. STAMEJČIČ Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomotnica odgovornega ureii' nika: Milena B. Poklic. Uredništvo: Marjeta Agrež, Ire- na BaSa, Tatjana Cvim, Janja In* tihar. Brane Jeranko, Ksenija U' kič, Edi Masnec, Urška SeliSnik, Ivana Stamejčič, Željko ZuU Tehnični urednik: Franjo Boga' di, pomočnika: Robert Kojteref. Igor Šariah. Oblikovanje: Minj^ Bajagič. Tajnica uredniStv*' Mojca Marot. Naslov uredništva: Novi tednik' Prešernova 19, Celje. Telefo"' (063) 442-500, fax 441-032. it. 40. - 5. oktobM* 1995 DOGODKI NO^TiPNIK {imljani čakajo Drnovška ^^Kupnem odboru jjj zboru krajanov Rimskih Toplic, jjbil 11. septembra, sta se vodstvi 'jgvne skupnosti in društva Slavko ^jenik dogovorili, da se bosta poslej Laj pogovarjali in pogajali z drža- jn vlagatelji o oživljanju zdraviliš- ' odbor, ki so ga ustanovili v ta Ijjen, je že pričel delati, vendar je Ji med člani odbora čutiti trenja, ki nekaj časa značilna za odnose ^ prebivalci Rimskih Toplic. y odboru, ki ga sicer zbor krajanov potrdil, so vsi trije občinski svetniki [rajevne skupnosti Rimske Toplice, ^ predstavnika vodstva krajevne upnosti, predstavnik domačega tu- ^iČnega društva, trije krajani in po- jjec v državnem zboru Franci Lipo- glavšek. Odbor naj bi pravzaprav zaži- vel šele po javni tribuni, ki jo napove- duje društvo Avsenik, vendar pa vsi dosedanji sestanki kažejo, da bo zara- di mnogih starih pa tudi novih zdrah v kraju, težko opravljal delo, ki si ga je zastavil. Predsednik društva Drago Zupan, ki je tudi občinski svetnik, na- mreč v odboru ne želi sodelovati v tej vlogi. Odbor kot obliko javnega priti- ska na državo sicer podpira, vendar meni, da bi se vanj moralo vključiti tudi vodstvo laške občine. S posebno komisijo občinskega sveta, na primer. Zupan tudi meni, da sta tako vodstvo krajevne skupnosti, ki pa bi ga po nje- govem bilo treba čimprej zamenjati, kot občine Laško doslej premalo nare- dila za ponovno odprtje zdravilišča v Rimskih Toplicah. Prav zato se dru- štvo zopet pripravlja na novo javno tribimo, na katero je že povabilo pred- stavnike vlagateljev v obnovo zdravi- lišča in najbolj odgovorne v državi. Svoje sodelovanje na tribuni je doslej že napovedal minister za ekonomske odnose Janko Deželak, zagotovo pa bodo prišli tudi predstavniki obramb- nega ministrstva in Krkinih Zdravi- lišč. Kako bo z udeležbo predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, bodo v Rimskih Toplicah izvedeli v prihod- njih dneh, pravijo pa, da so zaradi Drnovška pripravljeni prestaviti tri- buno tudi na december ali januar. JI Atentat na KIra Gligorova v središču Skopja so v torek dopoldne neznanci izvedli atentat na make- donskega predsednika Ki- ra Gligorova. V trenutku, ko je njegov avto vozil mi- mo hotela Bristol, je v par- kiranem vozilu ekspolodi- rala bomba. 78-letni pred- sednik Makedonije je bil huje ranjen v desno oko in glavo, poškodbe pa ima po vsem telesu, zato bo moral prestati še nekaj kirurških posegov, po besedah zdrav- nikov pa je zunaj življenj- ske nevarnosti. Na kraju atentata je bil ubit šofer Aleksander Spirovski, predsednikov osebni stra- žar Ilče Teovski pa je bil ranjen. Huje ranjen je bil tudi eden od mimoidočih. O storilcih še vedno ni zanesljivih podatkov, če- prav naj bi dva osumljenca že aretirali. Vse bolj pre- vladuje prepričanje, da je atentat izvedlo skrajno kri- lo makedonsko-bolgarske organizacije VMRO, ki ima uradne stike s stranko VMRO DPMNE, ki jo vodi Ljupčo Georgievski. Na zadnjih volitvah njegova stranka ni dobila niti enega sedeža v parlamentu, če- prav še vedno velja za naj- večjo makedonsko opozi- cijsko stranko. Sporazum o ustavni ureditvi v New Yorku so pred- stavniki sprtih strani v Bosni in Hercegovini - zu- nanji minister ZRJ Miluti- novič. Hrvaške Granič in BiH Šačirbegovič dosegli sporazum o načelih pri- hodnje ustavne ureditve države. V skladu s sporazu- mom bo BiH ostala enotna država, sestavljena iz Boš- njaško-hrvaške federacije in Republike Srbske. Skupno jima bo predsed- stvo, parlament in ustavno sodišče, sporazimi pa pred- videva tudi izvedbo demo- kratičnih volitev pod med- narodnim nadzorom. Da pa bi lahko sporazum začeli izvajati, je potrebno pre- mirje. Ameriški pogajalec Holbrooke se je zato znova podal na Balkan, vendar mu doslej v Beogradu, Sa- rajevu in Zagrebu v to ni uspelo prepričati tamkajš- njih voditeljev. Zveza Nato pa je svojim vojaškim stro- kovnjakom izročUa načrt za napotitev več tisoč voja- kov v BiH (med njimi bodo verjetno tudi Rusi). Naloga teh vojakov bi bila nadzo- rovanje premirja, ko bo do njega prišlo. Veleposlaniki Nata so se še odločili, da bi mirovna misija zveze Nato trajala največ 12 mesecev, potem pa naj bi jo oprav- ljale izključno mirovne sile Združenih narodov. Te naj bi na tem območju ostale, kolikor bo potrebno za utr- ditev miru in za obnovo dr- žave. O širjenju Nata Na sedežu Nata v Bru- slju je generalni sekretar te obrambne organizacije Claes 26 partnerkam (med katerimi je tudi Slovenija) predstavil študijo o pri- hodnji širitvi Nata. Med drugim je poudaril, da Na- to z večjim številom članic ne bo nikogar ogrožal, tem- več, da bo ostal izključno obrambna zveza, katere os- novna naloga ostaja ohra- nitev miru na evro-atlant- skem območju. Države, ki hočejo postati njegove čla- nice, morajo izpolniti vrsto pogojev: med drugim mo- rajo biti demokratične, razvijati morajo tržno go- spodarstvo in spoštovati človekove pravice. Nove članice bodo morale spre- jeti Natovo doktrino, ki go- vori tudi. o obveznosti do skupnih vojaških akcij. Ravno tako bodo morale dovoliti, da Nato razporedi svoje enote na njihovem ozemlju, če bo to potrebno. Posebno poglavje v študiji je namenjeno odnosom z Rusijo (zaradi katere je Nato med hladno vojno tu- di nastal!), v katerem pra- vijo, da širitev Nata ni usmerjena proti tej državi. Sicupna evropsica vaiuta v španskem mestu Va- lencia so se na neformal- nem srečanju sestali fi- nančni ministri EU in gu- vernerji centralnih bank petnajsterice. Najpomemb- nejši dogovor srečanja - 1. januarja 1999 naj bi uvedli skupno evropsko denarno valuto, kar je tudi v skladu s sporazumom iz Maa- strichta. Ime valute za zdaj še ni povsem znano; nem- ški finančni minister Wa- igel se zavzema za ime »evro«, kateremu bi lahko dodali imena dosedanjih nacionalnih valut (evro- marka, evro-šiling...). V naslednjih dveh letih naj bi sprejeli dokončno odlo- čitev, katere države bodo pri tem sodelovale. Leta 1999 bi potem menjalniške tečaje nacionalnih valut držav, ki bodo sodelovale v denarni" uniji, povezali med seboj. Tako naj bi naj- kasneje leta 2002 »evropski državljani« plačevali z no- vim »evro« denarjem. Fi- nančni ministri so si tudi zastavili vprašanje, ali naj banke v medsebojnem po- slovanju že od leta 1999 naprej uporabljajo novo valuto. Amerišica podpora Sioveniji Slovenski zvmanji mini- ster Thaler, ki se je v New Yorku udeležil začetka za- sedanja Generalne skupš- čine OZN, je imel tudi vr- sto dvostranskih pogovo- rov. Kar dvakrat se je se- stal z italijansko kolegico Agnellijevo in po pogovo- rih povedal, da je v pogaja- njih z Italijo pomembno, da vse ostane v okviru Rim- skega sporazuma. Z Agnel- lijevo sta nadaljevala iska- nje dogovora, ki bi omogo- čil premik z mrtve točke pri vprašanjih slovenske manjšine v Italiji in pri uresničevanju Rimskega sporazuma, zlasti oktant- skih nepremičnin. Thaler je še povedal, da italijanska diplomacija postavlja Slo- veniji v pogajanjih za pri- druženo članstvo pogoje, ki veljajo za pridobitev pol- nopravnega članstva. Z izi- di pogajanj je Thaler sez- nanil tudi podsekretarja State Departmenta Tar- noffa. Po Thalerjevem mnenju ima ameriška vlo- ; ga dve razsežnosti - ZDA naj bi še naprej spodbujale obe strani, zlasti Italijo, za sprejetje razumnih rešitev. Ce pa do njih ne bi prišlo, naj bi se ZDA na to tudi aktivno odzvale. Podsekre- i tar Tamoff je pojasnilo o slovenskih stališčih spre- ' jel z veUkim razumevanjem in zatrdil, da se bosta oba ' ameriška veleposlanika - tako v Ljubljani kakor tu- di v Rimu - še bolj kot do- slej vključila v slovensko- italijanske pogovore. J V cvetu praznovanj Pnil občinski praznik y Šoštanju — Toplovod v Topolšicl ^ 30. septembra davnega leta 1436 je celjski knez Friderik Šoštanju podelil trške pravice in ta dan so si Šoštanjčani iz- brali za nov občinski praznik. V počastitev praznika so pri- pravili vrsto prireditev, ki so se začele v petek, 29. septem- bra, zaključile pa se bodo šele 27. oktobra s pomembnim do- godkom za Topolšico, ko bodo slovesno odprli toplovod. Prejšnji petek so se svetniki sestali na praznični seji občin- skega sveta, ob tej priložnosti pa jim je o dosedanjem delova- nju občine in nekaterih načr- tiii spregovoril župan dr. Bo- gdan Menih. Največ se je do- gajalo naslednji dan, v soboto. Med najpomembnejšimi prire- ditvami je bilo 2. državno pr- venstvo članov in mladincev v smučarskih skokih, s kate- rim so počastili štirideseto obletnico smučarskih skokov v Šaleški dolini. Praznični dan so sklenili z večerno sveto ma- šo z orgelskim koncertom v župnijski cerkvi. V nedeljo, 1. oktobra, pa so se številni občani udeležili pohoda po Šo- štanj ski trški poti. Med okto- brskimi dogodki bodo še keg- 1 jaški turnir, tekma v turistič- nem ribolovu in 10. hitropo- tezni šahovski turnir. Posebej slovesno bo odprtje toplovoda Florjan-Topolšica, katerega izgradnja sodi med največje naložbe v Šaleški do- lini v zadnjih letih. Projekt, ki finančno še ni popolnoma po- krit, je terjal približno 400 mi- lijonov tolarjev. Že prihodnji teden naj bi toplovod poskus- no priključili na tamkajšnjo bolnišnico, nato pa bi do kon- ca tega meseca postopoma vključili še individualna go- spodinjstva. Izgradnja toplo- voda je nedvomno prava reši- tev za ekološko sanacijo zraka v tem zdraviliškem mestu. »V devetih mesecih smo sprejeli vse pravne akte, nujno potrebne za nemoteno delova- nje občine. Med naložbami pa bomo dokončali projekte, ki so jih začeli izvajati, še preden je Šoštanj postal samostojna ob- čina.« je povedal dr. Bogdan Menih. »Tako bomo ob gradnji vročevoda Topolšica-Florjan dokončali še vodovoda Bele Vode in Penk-Lokovica. V pri- hodnje bomo najprej pripravi- li dokumentacijo za številne nove projekte, denimo, ogre- vanje Pohrastnika, Goric, Ga- berk in Raven, za šoštanjsko obvoznico, vodovod v Šentvi- du in več lokalnih cest. Nika- kor pa ne bomo pozabili na olepšanje in prenovo Šo- štanja.« K. LEKIČ [ažje ogrevanje f Vitanju, Slovenskih Ko- tah in Ločah je podjetje Bis je, ki upravlja z večstano- ijskimi objekti, podražilo evanje za 7,1 odstotka. je povedal direktor Ivan Jez, so na začetek kurilne ,ne dobro pripravljeni, grevanjem bodo, če bodo ) narekovale vremenske nere, pričeli že pred 15. )brom. V enajstih kotlov- ih, ki jih upravljajo, imajo pripravljenega precej lah- 1 in ekstra lahkega kuril- aolja. Zrečah je za upravljanje lečstanovanjskimi objekti olženo podjetje SPITT. Di- lor Djura Saba prav tako iakuje podražitev ogreva- saj sta se podražila tako trika kot plin, s katerim vajo. Za koliko, se še ne L ogrevanjem v približno gospodinjstvih bodo pri- takoj, ko bo tri večere za- k1 temperatura zraka pad- fd 12 stopinj Celzija, ozi- ■po 15. oktobru. B.F. socialdemokratskem programu i'prostorih celjske območne enote Zavoda za zdravstveno »rovanje Slovenije v Gregorčičevi ulici pripravlja celjski Združene liste socialnih demokratov nocoj ob 18. uri i^tavitev Socialdemokratskega programa za Slovenijo. fre za prvo predstavitev gradiva, ki bo ZLSD služilo kot gramska osnova za razpravo na strankinem kongresu konec *mbra v Slovenj Gradcu. Socialdemokratski program za cenijo bo v Celju predstavil predsednik strankinega sveta dr. 'o Bohinc, po predstavitvi pa bo še razprava o vsebini gra- ' IS Zreški svetniki o volitvali v občini Zreče bodo predvidoma 17. decembra volili člane organov v šestih krajevnih skupnostih. Zato so se na zasedanju zreškega občinskega sveta prejšnji teden posvetili predvsem prvemu branju dveh odlokov, ki pogo- jujeta izvedbo volitev. Zbrani so se osredotočili na razporeditev števila članov v svetu posamezne krajevne skupnosti, saj bi v njih radi omogočili zastopstvo čim večih zaselkov. Svetniki so sprejeli tudi sklep o povišanju vrednosti točke za izračim nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v središču Zreč. Nova vrednost točke za kvadratni meter stanovanjskih prostorov je 0,169 tolarja, za poslovne prostore pa (S^,119 tolarja. Obe vrednosti točke se bosta med letom usklajevali z indeksom rasti cen na drobno. B.F. Pred 25 leti se je na dan 10. oktobra od- ločila usoda velikega dela na- šega naroda. Na Koroškem se je ta dan vršilo glasovanje o pripadnosti koroških Slo- vencev k Jugoslaviji aU k Av- striji. 41 odstotkov ah 22.000 gla- sovalnih upravičencev se je jasno in odločno izreklo, da hočejo pripasti k Jugoslaviji. To je bUo formalno seveda premalo, da bi glasovanje iz- padlo v naš prid. A vendar, 22.000 glasov kljub vsem po- tvaram, kljub preganjanju, kljub pristranosti antantine plebiscitne komisije, kljub stoletnemu pritisku nadmoč- nega, brezobzirnega sovražni- ka, kljub malomarnosti naših takratnih vodilnih oseb; to je za slovenski narod častno iz- pričevalo, da slovenska Koro- ška za nas ni izgubljena, da biva tam živ del našega na- roda. Po prvi svetovni vojni smo bili toliko naivni, da smo slepo verjeli in pričakovali, da bodo zmagovalci ustregli našim pravičnim zahtevam, da nam bodo dali na krožniku, kar je naše. Predali smo se lahkotne- mu navdušenju in nismo upo- števali dela reakcije in intrig naših narodnih sovražnikov. Mi izida tega plebiscita nismo priznali in ga ne moremo priz- nati. Vendar, ta plebiscit je bil za nas bridka šola, da je treba v takih odločilnih časih delati in zopet delati. In danes, ko se zopet odloča o usodi narodov, je naša sveta dolžnost, da smo enotni, bud- ni, odločni in delavni, da nam spet ne bodo reakcionarji in narodni nasprotniki vzeli, kar je naše bilo in kar so nam skozi stoletja z nasiljem in zvijačo jemali. Koroška je in mora ostati sestavni del slovenskega na- rodnega ozemlja! Koroški Slo- venci so to dokazali s svojo borbo proti fašističnim nasil- nežem, so žrtvovali za osvobo- ditev življenje in imetje. Nik- dar več leta 1918 in nikdar več leta 1920! (Nova pot, 12. oktober 1945) %aia za opravileno delo j ^^hvalo za dolgoletno in strokovno vodenje enote Zavoda ^šolstvo in šport Celje je župan mestne občine Jože Zimšek četrtek pripravil sprejem za Majdo Urank, ki se je Jl^ojila. j.^enu celjskega vrtčevskega aktiva ravnateljev se je od J^e Urank poslovila Ana Četkovič-Vodovnik, v imenu osnov- . ^kih ravnateljev Igor Topole in v imenu srednješolskih jj^^eljev Janko Poklic. Sprejema v Poročni dvorani celjskega J ^syjevega dvorca pa so se udeležili še predstavniki občin- ^i^^^okovne službe za družbene dejavnosti ter Judi ta Kež- (jj^Počkaj, ki je Urankovo nasledila na mestu vodje celjske * Zavoda RS za šolstvo in šport. IS, Foto: EDI MASNEC iff. 40. - 5. oktober 1995 GOSPODARSTVO Iz tega mulca nikoli nič ne bo ZasehnI mesar Lutlvlk Prekoršek še vedno v boju za Pomurko Najbri, ga ni Celjana ali bolj natančno Vojničana, ki bi na Slovenskem dvignil toliko prahu, kot je to hote ali pa nehote z načrtovanim naku- pom Pomurke uspelo zasebne- mu mesarju Ludviku Prekor- šku. Pomurka kljub triletnim prizadevanjem še ni v njegovih rokah, zdi se, da se mu nakup v tem trenutku celo malo izmi- ka ali pa vsi skupaj igrajo ne- ko čudno igro, ki jo razumejo le posvečeni. Tisto, kar lahko z gotovostjo trdimo, je samo to, da Ludvik Prekoršek v štirinajstih dneh ni pristal na pogovor o nakupu Mesne industrije Pomurke. Natančneje, Prekoršek bi se pogovarjal, ni pa na pogovor pristal njegov svetovalec, di- rektor svetovalno izobraževal- nega centra Slovenske Konjice mag. Franc Šelih, ki očitno vo- di vse niti Prekorškovih pogo- vorov s Skladom, bankirji, predstavniki Pomurke tudi z javnostjo. Za slovenski pro- stor seveda čudna in neobičaj- na praksa. V igri tudi tujci Kar je za pomvu^ke delavce Mura, je za poinurske kmeto- valce Pomurka in ta prekmur- ski simbol je državni razvojni sklad septembra načeloma prodal zasebnemu mesarju Prekoršku, ljubljanskemu po- djetju SKB Trading in Skladu, torej samemu sebi. Zaenkrat je podpisana predpogodba, po kateri naj bi bil Prekoršek lastnik 52-odstotnega, večin- skega deleža Pomurke. Za na- kup Pomurke so se poleg Pre- korška zanimali sami prek- murski kmetijci, ki imajo po zakonu o zadrugah že 45-od- stotni delež, za Pomurko so Skladu ponudili 16 milijonov mark kupnine, a v posel niso uspeli pritegniti nobene ban- ke. Naslednji resni ponudnik naj bi bili Angleži. Ti so Skla- du menda ponujali kar 26 mi- lijonov mark v gotovini. Kar je bistveno več kot bi plačali kmetje in tudi več, kot naj bi plačal Prekoršek. Le-ta bi Skladu plačal 3,64 milijona mark oziroma skupaj z ostali- ma kupcema 7 milijonov mark, v naslednjih desetih le- tih pa bi moral Prekoršek od- šteti Skladu še 21 milijonov mark. Tehtnica se je vsaj zaen- krat prevesila na Prekorškovo stran zato, ker Angleži niso ponudili bančne garancije, medtem ko je vojniški mesar svojo ponudbo dopolnil z ga- rancijo SKB banke. Morda je k močnejšemu nagibu tehtnice v prid Slovencem prispevalo tudi dejstvo, da je solastnik angleškega podjetja beograj- sko podjetje Genex, v to mrežo pa je menda vpleteno tudi se- danje Pomurkino vodstvo. Kaj Icupuje Prelcoršeic? Soboška mesna industrija je bila nekoč last soboškega to- varnarja Josipa Benka, kasne- je se je razvila v družbeni gi- gant, ki je obvladoval dobršen del domačega in tujega tržišča. Po oceni strokovnjakov je ime- la tovarna zadnja leta preveli- ke klavniške kapacitete, delali so s polovično zmogljivostjo in že pred tremi leti pridelali do- bri 2 milijardi tolarjev izgube. Pomurko sta po oceni pozna- valcev spravili na kolena dve finančni naložbi: gradnja po- slovnega centra v Beogradu v času, ko sta se Ljubljana in Beograd že gledala kot pes in mačka, druga zgrešena odloči- tev naj bi bila lastno pitanje Iz tega mulca nikoli nič ne bo, so učitelji v osnovni šoli govorili očetu. Ludvik Prekoršek pa to demantira z dejanji in še vedno kupuje Pomurko. govedi v Bosanski Krupi. Po- murkini dolgovi naj bi v treh letih narasli z 2 na dobrih 5 milijard tolarjev. Zakaj je za Prekorška Po- murka tako zanimiva, da jo je pripravljen kupiti in s tem prevzeti skrb za približno 400 delavcev, kolikor naj bi jih za- poslil na začetku, medtem ko podjetje danes zaposluje 770 ljudi. Pomurka je vojniškega mesarja, peka in gostinca za- mikala že pred štirimi leti. Pr- vič zato, ker je Pomurka po njegovem sodobno in tehnolo- ško dobro opremljena firma z razvitim živinorejskim zale- djem. Drugič zato, ker je bUa Pomurka ves čas uspešen iz- voznik mesa in izdelkov na zahtevna svetovna tržišča, za kar še vedno ima potrebne li- cence. Tretji razlog bi bil za- gotovo obliž na najbrž nikoli zaceljeno rano, ko je Prekor- šek že pred leti v Vojniku hotel zgraditi predelovalni obrat, pa se je takrat še bogokletnim idejam postavila po robu ad- ministracija, v ozadju te pa najbrž lokalna politika in lo- kalna družbena mesno prede- lovalna industrija. V Prek- murje pa Prekorška žene še en osebni razlog, Prekmurka je namreč tudi njegova žena Tat- jana. Kdo je trmasti icupec? Ludvik Prekoršek je star 44 let, edinec vojniškega mesarja. posestnika in trgovca, ki mu je tedanja oblast vzela imetje in prepovedala trgovanje. Po os- novni šoli je obiskoval poklic- no šolo v Mariboru, si kasneje ustvaril družino, ima dva sino- va, pred 23 leti pa je na očetovi mesariji začel graditi svojo obrt. Graditi je hotel tudi v resnici, že pred leti je načrto- val moderen obrat in nekaj sto novih delovnih mest, uradno to ni bilo skladno z urbanistič- nim načrtom. Bil je to obrtnik, o katerem so se spletale najra- zličnejše govorice, najbolj znane so seveda tiste, da je v njegovih klobasah vse kaj drugega kot svinjsko ali goveje meso. A vse te govorice so bile zanj očitno samo dobra rekla- ma, saj je bil iz leta v leto moč- nejši, njegovih izdelkov pa vse več na prodajnih policah. Bil je tudi med ustanovitelji Šta- jerske banke obrti in podjetni- štva. V Prekorškovem podjetju je danes zaposlenih preko 100 ljudi, razen z mesarijo se uk- varja tudi z gostinstvom in pe- karstvom, med drugim proda- ja kar 50 vrst kruha v lastnih lokalih v Vojniku, Celju, Žalcu in Velenju. Odiočitev naj bi padia v priliodnjiii tednih Usoda Pomurke in po svoje tudi Prekorškova je zdaj od- visna od prisilne poravnave z upniki. Ce ne bo uspela, bo podjetje po zakonu šlo v ste- čaj, propadlo bo še tisto, kar danes životari. Po eni strani bi lahko razmišljali, da je to mor- da le del scenarija, in da tudi Prekoršek preprosto čaka na stečaj, s tem pa še cenejši na- kup Pomurke. A po drugi stra- ni je kar nekaj stvari, po kate- rih sodeč ima mož resne name- ne in ne namerava čakati na stečaj. Ima potreben denar, če- prav povprečnemu Slovencu nikoli ne bo jasno, kako lahko človek na pošten način prislu- ži toliko denarja, ima banko, ki ga je pripravljena spremlja- ti, ima vizijo in ima kupce ter poslovne partnerje, za katere pa je seveda vprašanje, koliko časa bodo pripravljeni čakati na razplet. Najsi je mnenje o novodobnih bogataših takš- no ali drugačno, v tem primeru je Prekoršek najbrž res edini, ki je dovolj trmast in ambici- ozen in ima denar, da bi ohra- nil pri življenju razsulega gi- ganta. Vsekakor so se šolniki ušteli, ko so očetu že v osnovni šoli govorili, da iz tega mulca nikoli nič ne bo. IRENA BAŠA Foto: EDI MASNEC Naši gospodarstveniki vGZS Skupščina GospodajJ zbornice Slovenije je kJ minulega tedna izv^^ nov upravni odbor zbor! ce. V njem sta tudi I predstavnika s celjsU območja in sicer Meh, Gorenje Velenje, zasebni podjetnik Zv« Perlič, Eurodas Celje. Banica Ceije Icoti tudi v svetu Ugledna finančna re The Banker iz London septembra objavila uvi tve poslovnih bank Evrope, pri čemer so « števali višino kapitaU bilančne vsote. Med evropskih bank so se \ stile tri slovenske bank sicer Nova Ljubljan banka, SKB banka ter I renjska banka. Med t imenovane central evropske banke pa s( uvrstilo 11 slovenj bank, med njimi tudi B ka Celje, kar nedvomno meni veliko priznanje z bančno hišo. Cestarsifi dnevi v Ceiju Sredi novembra J v dvorani Mestne obane v svojih domovih ^ že pred tremi tedni, 1 naval te črne golazni so ^ v zadnjih dneh. Vida Romih, ki živi v soseščini odla- gališča, je ogorčena: »Življenje tukaj postaja nemogoče. Sose- di so p>odgane požrle male piš- čance, mi smo imeli v uti poleg hiše spravljeno ozimnico, našli smo razmetan in objeden krompir, pa jabolka, v škatli, kjer sem imela spravljena oblačila za maškarado, je bUo podganje gnezdo. Drugod so podgane prezrle električni ka- bel za hladUnik in zamrzoval- no skrinjo. Samo v minulem tednu smo ujeli tri podgane, še malo, pa jih bomo imeli v hi- šah. Niti dneva več ne bomo čakab, odlagališče je treba urediti, mi v takšnem okolju ne moremo več normalno žive- ti. Vedno poslušamo odgovore, da so odlagališče že večkrat saniraU, ampak nikoli ga niso dokončno uredili. Za vse dru- ga je bilo dovolj denarja, vsa- ko vaško cesto so lahko asfal- tirali, pred tem problemom pa si vedno zatiskajo oči,« je po- vedala sogovornica. Na razmere v Gmajni so krajani te dni spet opozarjaU predstavnike žalske občine in krajevne skupnosti Polzela. Kaže, da se bo tokrat nekaj vendarle premaknilo, če bo sa- nacija odlagališča zdaj resnič- no dokončna aU se bodo pro- blema spet lotih na pol, pa je seveda drugo vprašanje. Vodja oddelka za prostor v žalski ob- čini Slavko Šketa je v ponede- ljek zatrdno obljubil, da bodo odlagaUšče saniraU. S Surovi- no Maribor oziroma njihovo poslovno enoto v Šoštanju se dogovarjajo, to so nam potrdili tudi predstavniki Surovine, da bodo iz Gmajne še v tem tednu odpeljali vse večje kosovne od- padke. Odlagališče naj bi po- tem zasuli z zemljo, po bese- dah Škete bodo v Gmajno vo- zili zemljo z gradbišča avtoce- ste. Zanikal pa je informacije, ki se širijo med krajani, da naj bi odlagališče zasuli z muljem iz čistilne naprave v Kasazah. Če bi se to v resnici zgodilo, potem že danes lahko trdimo, da bi krajani prišli z dežja pod kap, saj bi se smrad po izkuš- njah iz Kasaz še povečal. Na vprašanje, kako bodo v občini zagotovili denar za ureditev Ido bo popravil cesto? ^sta Laško-Spodnja Rečica, ki jo je junija letos ''"Jemo poškodoval občan Mirko Golob, še vedno ni Vavljena. V laškem Komunalnem podjetju pravijo, Zato, ker se doslej še nihče od domačih ali celjskih '^^jalcev ni upal lotiti dela. •^ot smo že pred nekaj meseci pisali, je Mirko Golob j^ze, ker občina ni hotela ugoditi njegovim zahte- % na cesti izkopal okrog 50 kvadratnih metrov ^^Itne prevleke. Občina ga je zaradi tega takoj ova- pri sodniku za prekrške, poškodbe na cesti ^Podnjo Rečico pa si je še pred počitnicami ogledal republiški cestni inšpektor. Kljub številnim opo- /^lom prebivalcev krajevne skupnosti Rečica in J^iiiskih svetnikov, da je treba poškodbe čimprej I praviti, je na cesti namesto asfalta še vedno maka- ^\ promet pa deloma oviran. V Komunah Laško ijf^ijo, da se popravila ceste niso mogli lotiti zato, ker ^jo primerne strojne opreme. Zato v domači in ?^ji celjski občini že nekaj časa iščejo drugega li^^ialca, vendar doslej še nihče ni hotel sprejeti [ij^^dbe. Menda zaradi Golobovih groženj, da bo s silo prečil vsak poskus popravila ceste. JI Rok za odpravo pomanjkljivosti LJUBLJANA, 2. oktobra (Dnevnik) - Predlagani od- hod Albina Gutmana z me- sta načelnika generalštaba slovenske vojske se je kon- čal tako, da je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek ocenil, da razlike v koncep- tu niso tolikšne, odnosi pa ne tako nevzdržni, da Gut- man ne bi mogel še naprej ostati na svojem položaju. Minister Jelko Kacin pa je načelniku generalštaba odredil, da v dogovorjenem času odpravi razloge, zara- di katerih je sprožil posto- pek za razrešitev. Sodobna elektronika LJUBLJANA, 2. oktobra (Večer) - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so odprli 42. sejem Sodobna elektronika. Slavnostni go- vornik dr. Rado Bohinc je poudaril tri razsežnosti sejma - tradicijo, pomen in mednarodno vpetost. Na več kot 7 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin se predstavlja prek 250 razstavljavcev. Sejem se deli na štiri programske sklope: avtomatizacija z merilno elektroniko, tele- komunikacije, elektronske komponente in RTV difu- zija. Osebna Izkaznica po želji LJUBLJANA, 27. sep- tembra (I>elo) - V sloven- skem parlamentu so prvič obravnavali predlog zako- na o osebni izkaznici. No- vost je predvsem ta, da do- kument ne bo več obvezen, saj je mogoče identificirati posamezi^a tudi z drugi- mi dokumenti kot sta voz- niško dovoljenje in potni list. Vsak naj bi se torej sam odločil, kateri doku- ment bo uporabljal. Religijsko-etični pouk LJUBLJANA, 28. sep- tembra (Republika) - Na novinarski konferenci ti- skovnega urada Slovenske škofovske konference je dr. Ivan Štuhec dejal, da si cerkev prizadeva za osno- vanje religijsko-etičnega pouka, ki ne bi bil vzgoja za vernike, pač pa bi skrbel za razgledanost mladih na področju reUgije. Dr. Štu- hec je v zvezi z novo šolsko zakonodajo dejal, da pred- log o uvedbi predmeta o re- ligiji in etiki v šole ni stro- kovno utemeljen, ker je partikularen in posledica , politične kuhinje ter tako \ nezadosten za vernike. 1 i Rekordna 1 mesečna inflacija j LJUBLJANA, 28. sep-i tembra (Republika) - Sep- tembra smo imeli najvišjo mesečno inflacijo letos. Ce- ne na drobno so se v pri- merjavi z avgustom poviša- le za 1,3 odstotka, v pri- merjavi z lanskim avgu- stom pa za 10,8 odstotka. Na septembrsko rast cen so najbolj vplivale višje cene storitev in industrijskih neživilskih izdelkov, pred- vsem električne energije za gospodinjstva, ki se je po- dražila za 14,1 odstotka. odlagališča, pa Šketa še ni ve- del natančnega odgovora. Za temeljito sanacijo bi namreč potrebovali nekaj milijonov tolarjev, denarja v proračunu ni, zato bodo po njegovih bese- dah iskaU različne druge mož- nosti. Prav tako Šketa ni ob- ljubil, da bodo odlagališče ogradili z mrežo in tako pre- prečili fizični dostop vsem ti- stim, ki bi svoje smeti in večje odpadke še vedno vozili v Gmajno. »Tudi če postavimo ograjo, to še vedno ni dovolj trdno zagotovilo, da bo pro- blem rešen. Mi sicer lahko ogradimo prostor, ljudje bodo svoje odpadke metali ob ogra- jo, pa bo nekaj metrov stran spet novo črno odlagališče.« S takšnim razmišljanjem se krajani seveda ne bodo stri- njali in če odgovorni v občini in tudi krajevni skupnosti ta- koj ne bodo ukrepali, se res- nično zna zgoditi tisto, kar so napovedali razjarjeni ljudje. Podgane bodo polovili v vreče in jih zmetali na prag vsem tistim, ki ne storijo ničesar. IRENA BAŠA Foto: EDI MASNEC Št. 40. - 5. oktober 1995 DOGODKI Poplačane priprave ¥ šenUursM občini veliko postorlenega In še več načrtov Občina Šentjur se lahko pohvali z novo zgrajeno šolo v Hruševcu, z Vzgojno var- stvenim centrom za prizadete otroke, z novimi telefonskimi priključki, pozornost so name- nili tudi obnovi Slomškove hi- še in še čemu, predvsem pa so se tudi letos izkazali s sprem- ljajočimi prireditvami ob ob- činskemu prazniku, ki je bil 24. septembra. Veliko pa bodo morali stori- ti še na področju infrastruktu- re, saj imajo 23 odstotkov lo- kalnih cest še vedno v maka- damski izvedbi, pereča je soci- alna problematika, zanemar- ljivo pa tudi ni število brezpo- selnih. O problemih in uspehih občine smo se pogovarjali z županom Jurijem Malo- vrhom. Za občino Šentjur je značil- na slaba kadrovska struktura zaposlenih, več zaposlenih pa je izven občine kot v občini, kar je redkost v slovenskih razmerah. Tudi plače so pod povprečjem. Kako vi ocenjuje- te gospodarsko razvitost ob- čine? Glede na preteklost bi lahko rekel, da smo v stagnaciji. Ne- kaj je pripomogla izguba jugo- slovanskega trga, delno tudi svetovna recesija, če lahko te- mu tako rečem, in pa seveda pomanjkanje intelektualne delovne sile. Iz tega sledi, da imamo razmeroma nizke plače in podatek, da so v Ljubljani za približno štirideset odstot- kov višje povprečne plače pove vse. Zelo malo študentov, ki končajo šolanje, ostane v Šentjurju. Po drugi strani pa je v naši občini le polovica de- lovnih mest, vse ostalo je izven občine. Največ delavcev zapo- slujejo v Elegantu, Tolu, Bo- horju in Alposu, ki je nosilec in se šele zadnja leta uvršča v vrh proizvajalcev gostinske opreme. Moram tudi povedati, da trenutno sodimo v sam slo- venski vrh brezposelnosti, kar sta dodatno povzročili podjetji Elegant in Alpos. Brez dela je približno 1400 občanov. Bre- me za občino je bila tudi izgu- ba dela občanov, ki so bili za- posleni izven občine, na -pri- mer v Železarni Štore in v Emu. Da bi s finančnega stališča pomagali študentom, ste raz- mišljali o ustanovitvi sklada za štipendiranje. Lahko kaj obljubite? To je sicer naloga države, mi pa naj bi še dodatno zagotovili nekaj sredstev, da bi pomagali mladim. Že letos ali v začetku prihodnjega leta bomo skušali to tudi uresničiti. Katere naložbe bodo imele prednost v naslednjem ob- dobju? Največje bodo prav gotovo naložbe v komunalno infra- strukturo, predvsem v cestne povezave. Velikega pomena je obvoznica skozi Sentjvu-, ki še ni končana, mislim pa, da bo- mo delno ta dela pustili še za naslednje obdobje, saj je še precej nepokritega dela te na- ložbe iz državnega proračvma. Začeli smo razmišljati tudi o nadvozu v smeri Nove vasi in še v tem tednu bodo stekli prvi pogovori. To je v celoti repu- bliška naložba, občina poskrbi le za odkup zemljišč ter za po- trebne projekte. Naložba bo vredna od 180 do 200 milijo- nov tolarjev. Imamo tudi nekaj regionalnih cest v makadam- ski izvedbi in sicer ceste Dramlje-Žiče, Planina-Sevni- ca. Dežno-Jurklošter ter Pre- vorje-Lesično, prav tako pa tudi več lokalnih cest. Iz grad- benega vidika bo problematič- na cesta Planina-Sevnica, saj bo zahtevala precej denarja. Letos je precej na novo zastav- ljenih in pa dokončanih inve- sticij. Lahko se pohvalimo z osnovno šolo v Hruševcu, ki je bUa odprta prvega septem- bra in je ena najlepših šol v Sloveniji, pa z Vzgojno var- stvenim centrom. Pričela pa se je tudi obnova Slomškove do- mačije na Ponikvi, katere in- vestitor je Škofija v Mariboru. Naložba je vredna 48 milijo- nov tolarjev. Del sredstev po- leg občine prispeva tudi Mini- strstvo za kulturo. V domačiji, namenjeni predvsem za teolo- ške namene, bo tudi spomin- ska soba, kot je bila nekdaj. Na Rifniku pa še naprej pote- kajo izkopavanja, pozidali bo- mo še obrambni stolp, letos pa naj bi bila končana tudi cerk- vica, ki je bila tam odkrita. Rifnik je seveda ena sama iz- kopanina in arheologi bodo imeli še veliko dela. Upam, da bodo odkrili še tretjo cerkev, kar bi pomenilo, da je bil tam sedež škofije. Minuli teden ste odprli Vzgojno varstveni center za duševno prizadete otroke, na- črtujete pa tudi izgradnjo do- ma za upokojence! V vzgojno varstvenem cen- tru je dvanajst mladih varo- vancev, ki so potrebni posebne oskrbe. Stari so od petnajst do petindvajset let, starši ali svoj- ci pa so jih prej morali voziti v Dobrno ali v Celje. V centru, ki je bil včasih internat, sta trenutno dva zaposlena. Z ob- novitvenimi deli smo pričeli spomladi, poleg občine pa je denar zagotovilo tudi Ministr- stvo za delo, družino in social- ne zadeve. Želimo, da bi center v prihodnjih letih prešel v roke omenjenega ministrstva in da bi bila stavba dokončana ter bi tako v celoti služila name- nu. V primeru razširitve bi center lahko sprejel dvajset varovancev. Kar pa zadeva dom upokojencev, naj bi prva dela stekla že proti koncu leta, odprli pa bi ga v prvi polovici leta 1997. To bo sodoben, lepo urejen dom, ki bo sprejel 150 upokojencev, kjer se bodo po- leg oskrbe s hrano odvijale tu- di dodatne dejavnosti za sta- rejše občane. Tako bomo v Šentjurju pridobili sedemde- set novih delovnih mest, oskr- ba doma pa bo z domačimi proizvodi. Interesentov je veli- ko, tako da bomo brez proble- ma zapolnili 150 ležišč. Nalož- ba bo v višini od 500 do 550 milijonov tolarjev, osemdeset odstotkov bo zagotovila drža- va, ostalih dvajset pa občina. Letos ste veliko storili tudi na področju telefonskega omrežja. Koliko telefonskih priključkov še obljubljate? Na področju telefonije je bi- lo v zadnjih petih letih veliko storjenega. Naloga še ni opravljena, saj je potrebno projekt dokončati. Poskrbeli bomo za nove in zmogljivejše telefonske centrale, s podjet- jem Telecom pa smo podpisali pogodbo za izgradnjo telefon- skega omrežja na območju krajevnih skupnosti Slivnica, Loka pri Žusmu, Prevorje, Dobje in Planina. Najprej smo zaprosili za sedemsto številk, ker pa je bilo naročnikov več, imamo zdaj na voljo tisoč šte- vilk. Občani morajo za tele- fonski priključek prispevati 2600 mark. Občina prispeva 80 milijonov tolarjev, ostalo pa smo dobili iz državnega proračuna, ker smo zaprosili za sredstva, ki pripadajo de- mografsko ogroženim prede- lom. Tako smo občanom lahko pocenili priključke. Z izgrad- njo telefonskega omrežja bo- mo končali predvidoma spo- mladi prihodnje leto. S čim pa se lahko ob prazni- ku še pohvalite? S prireditvami, ki so sprem- ljale občinski praznik, smo izredno zadovoljni in mislim, da so se nastopajoči tudi to- krat izkazali. Priprave, ki so se pravzaprav začele že spomla- di, ko smo izbirali nastopajo- če, so poplačane. Prireditve so bile ves mesec, zaključile pa se bodo v nedeljo, z nastopom v farni cerkvi. Osrednja prire- ditev je bila podelitev plaket in priznanj najbolj zaslužnim in pa postavitev temeljnega kanma za razgledni stolp na Resevni, ki bo do prihodnjega leta tudi narejen. Tako bo Re- sevna še bolj privlačna. Ipav- čevi kulturni dnevi niso le spremljevalci občinskega praznika, ampak so tudi uvod v jesensko kulturno življenje v Šentjurju. Kulturi v naši ob- čini posvečamo kar precejšno pozornost, čeprav je denarja iz proračuna vedno premalo. Imamo veliko krajevnih skup- nosti, kar petnajst pevskih zborov, pa folklorne skupine, dramsko skupino in druge. Po- leg tega pa je potrebno vzdrže- vati kulturne domove, še bolj potrebni pa so obnove. Upam, da bomo tudi to uredili, saj nam kulturni dom v Šentjurju ne more biti v ponos. DAMJANA SEME Množično zborovanje 1 upokojencev v Metilici Sivi panterji bodo v soboto, 21. oktobra, pxin v Metliki srečanje upokojencev, ki naj bi ga vodila, da: »Upokojenska bodočnost ni na pokopališču.« p, vseh, ki bi se želeli udeležiti tega srečanja, bodo sr mali do 10. oktobra. Upokojencem bodo na zboj^ spregovorili vodilni predstavniki iz vrst Liberalne ( lo-acije Slovenije in Sivih panterjev. Plin tudi v Lašicei Geoplln obllublla, aa bo glavno omij zgrajeno do prihodnje pomladi | Laški župan Peter Hrastelj ter predstavniki družbe Geo- plin in Slovenskega plinovoda so v torek podpisali pogodbo o izgradnji plinovodnega omrežja za oskrbo Laškega z zemeljskim plinom. Pogodbo sta kot neposredna uporabnika podpisala tudi Pi- vovarna in TIM. Pivovarna, ki je velik porabnik mazuta in zaradi tega tudi precejšnji onesnaževalec okolja, bo plin začela uporabljati že prihod- nje leto, v Timu pa bodo mazut zamenjali s plinom šele čez ne- kaj let. Izgradnja plinovoda do La- škega je prva naložba, ki se je družba Geoplin, prej Petrol- Zemeljski plin, loteva pod no- vim imenom, po besedah glav- nega direktorja Albina Rome- ta pa je ta čas to tudi njihova največja in doslej najtežja na- ložba. Najtežja zaradi konfi- guracije tal, po katerih bo po- tekala trasa glavnega plinovo- da, največja pa zato, ker bo veljala 400 milijonov tolarjev. Največji delež sredstev, 360 miUJonov tolarjev, so zagoto- vili v Geoplinu, preostanek denarja pa sta prispevala Pi- vovarna in Tim ter deloma tu- di Slovenski plinovodi. Glavni izvajalec del, Ijansko podjetje IMP, | pred prihodnjo zgradil 9,5 kilometra pij, da od Štor do visoko) merilne regulacijske pj pri Petrolovi bencinski« v Laškem ter 3,7 kilo mestnega omrežja do boi kupcev. To je do Pivovaj bo zemeljski plin začela rahljati že septembra, 4 djetja Tim, kjer bodo p| menjali z mazutom šelj 1998, in do prevzemne p« od katere bo Slovenski j vod naprej gradil mestno žo za individualne porat Kdaj bodo plin lahko 1 uporabljati tudi v laškjj spodinjstvih, bo odvisno] vsem od njih samih. Župa ter Hrastelj upa, da sel plin odločilo čimveč Lašč saj bodo s tem prispeval k zmanjšanju onesnaži zraka v mestu. Gradnjo 1 nega plinovoda bo občii koristila za sanacijo vod nega omrežja v Laškemii rebiti tudi za polaganje i nega kabla za kabelskol zijo. J Za revizijo fazne izgradnje člane teharske komisije, ki deluje pri Občinskem svetu Mestne občine Celje, je pred- sednik Janez Lampret minulo sredo seznanil s postopnostjo urejanja Parka spomina Te- harje, pri tem pa opozoril, da komisija nima nobenih vzvo- dov, s katerimi bi lahko zahte- vala dosledno uresničevanje od države že večkrat danih ob- ljub o izgradnji parka. Izbrani projekt u Parka spomina Teharje den 600 milijonov U park pa naj bi fazno J v naslednjih štirih letil je celjska občina za pi tega faznega projekta o ve dobila le 10 milijono' jev in kaže, da bo od di obljub do njihove izpoli dolga pot. Do poletne s maše, ko naj bi bila nan faza izgradnje teharske ka, so namreč na tem o poskrbeli le za najosn dela (košnja trave in u dostopa za udeležence nosti). Člani teharske kom^ se seznanili z odločitvf dresorskega gradbenega' ra za izgradnjo parka sp* Teharje in ureditev & v Kočevskem Rogu v n stvu za delo, družino in ne zadeve, da je treba C strokovno revizijo obst faznega programa izgrs pripraviti to izgradnjo, se zato zavzemajo, da: bor, skupaj s komisijo zreševanje vprašanj, 1 nih z namembnostjo io tvijo grobišč pri Vladi J blike Slovenije, to opr^J koj. Hkrati pa naj priprli di finančno ovrednotenlj do priprave državnega čuna ne ostaja več velil'"! Ministrstvo za delo, ^ in socialne zadeve pa Jfjj četku avgusta imenoval j posebno komisijo, ki j^P dala sedem ponudb za ^ investitorskega inženir^ nadzor nad gradnjo teP ga spominskega P^^^t njimi pa za najugo^J^ ponudnika izbrala P Constructa iz Celja. Metre in Tuš za icupce Pred dnevi so v trgovskem podjetju Metro Celje začeli s teme- ljito prenovo pritlične etaže. Dela naj bi bila končana do sredine meseca, v drugi polovici oktobra pa bodo kupci že lahko kupo- vali v nekaj manj kot 400 kvadratnih metrov veliki sodobno urejeni drogeriji. Prenovitvena dela v vrednosti 20 milijonov tolarjev oprav- ljajo delavci Remonta, za skupno prenovo in odprtje nove dro- gerije pa sta se Metro in Tuš odločila v želji, da čimbolj zadovo- ljita svoje kupce. Direktor Metroja Boštjan Marovt pojasnjuje, da je sodelovanje na osnovi franšizing pogodbe med obema podjetjema odziv na konkurenco tujih trgovcev, v Metroju pa so prepričani, da domačemu kupcu tudi v središču mesta lahko ponudijo pestro in kakovostno paleto drogerijskega blaga. IS, Foto: EDI MASNEC Debro v tretjem tisočletju Poleg nove športne dvorane še nova šola In gasilski dom — Območje zdraviliških depandans mirna turistična oaza če se bodo uresničile spre- membe, ki jih načrtuje laška občinska uprava, bo naselje Debro v prihodnjih letih dobi- lo povsem drugačno podobo. Poleg sedanjih stanovanjskih blokov in hiš ter povsem nove športne dvorane, naj bi na- mreč v tem delu Laškega zgra- dili še novo osnovno šolo, ga- silski dom, uredili parke in parkirišča, novo podobo in vsebino pa naj bi dobile tudi propadajoče zdraviliške de- pandanse. Da bodo sploh lahko začeli z izdelavo prostorske doku- mentacije, bodo morali v La- škem najprej spremeniti več kot dvajset let stare zazidalne načrte za ta del mesta. Prido- biti bodo morali tudi del zem- ljišč za šolsko zgradbo in za gasilski dom, saj je nekaj zem- lje, na kateri je predvidena gradnja, v zasebni lasti. V novi šoli, ki jo Laško zares potrebu- je, saj je v sedanji skoraj dva- krat preveč otrok, bo prostora za 500 učencev. V okviru šol- skega kompleksa, ki bi ga po- stavili v bližini športne dvora- ne Tri lilije, na katero bi se tudi funkcionalno navezoval, bi bil tudi vrtec za 120 otrok. Na površinah severno od šole bi uredili parkirišče z okrog 200 parkirnimi mesti ter športni park. Za izgradnjo no- vega gasilskega doma bi na- menili nezazidano površino blizu Izbirine trgovine Mar- ket. Novi dom bo v eni ali dveh etažah, pač v skladu s potre- bami laškega gasilskega dru- štva, vsekakor pa bi bilo v njem pet garaž s prostori za gasilsko dejavnost. Z načrti, ki predvidevajo spremembe na nekaj več kot sedmih hektarih, je občinska uprava že pred časom seznani- la Zdravilišče Laško, trgovsko podjetje Izbiro, Gasilsko dru- štvo in upravnika stanovanj v Debru ter jim obljubila, da bo vse njihove pripombe in po- bude upoštevala pri uresniče- vanju celotnega projekta. Naj- več pripomb so imeli v Izbiri, saj se s predlogom uprave, naj sedanjo ponudbo Marketa raz- širijo z diskontno prodajo, prodajo gradbenega materiala v Debru pa ukinejo, ne strinja- jo v celoti. Prav nobenih pri- pomb pa niso imeli v Zdravi- lišču, saj že dlje časa razmi- šljajo in načrtujejo, kako bi uredili območje, kjer stojijo zdraviliške depandanse. Vod- stvo zdravilišča je namreč že pred meseci pripravilo načrt kako rešiti »problem depan- dans«, saj takšne, kot so sedaj, niso ne v ponos občini ne v go- spodarsko korist zdravilišču. Rešitev predvideva več inačic, katera bo obveljala, pa bo od- visno tudi od odločitev laške občine. V zdravilišču želijo, da bi na celotnem območje z de- pandansami, ki obsega blizu pet hektarov, ohranili zdravi- liško dejavnost s tem, da bi ga spremenili v mirno turistično cono. To bo mogoče le, če bo občina poskrbela za takšno ureditev prometa, ki bo po- vsem v skladu z zahtevami tu- rističnega razvoja. To pomeni, da bi morali dovoljeno hitrost na magistralki mimo zdravi- lišča omejiti na 30 ali največ 40 kilometrov na uro ter pri podvozu za ves promet zapreti cesto iz Rečice. J. INTIHAR St. 40. - 5. oktober 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE NOVB-TIPNIK iCulturno izročilo v vrtcu l^iniski vrtci so se predstavili ¥ LiubllanI Epicentru DZS v Ljublja- , g prejšnji teden odprli raz- ''^o otroških slikarskih del, ^u\\,o\ V glini, testu, lesu, ' jni in steklu, ki so uglašeni '''\etno kulturnega izročila, ftvarili so jih otroci šestih tupii priP^f^ve na šolo v treh JJh enote Hudinja WZ jjflčke Čečeve v Celju. jlazstava je bila sicer na jled le nekaj dni, predstavlja rezultat celoletnega dela obeh vrtcih na Hudinji in na ijgževem hribu, kjer so pred ,ti vzgojno delo sistematično jsjonili na kulturno dediš- ijO- po tesnejšega prepletanja jla v vrtcu s starimi šegami, jvadami in praznovanji je pšlo pred leti, ko so otroci diskali Pokrajinski muzej Celju in si ogledali etnološko [lirko. V vrtcu so nato ustva- jli vrsto imenitnih izdelkov, jso jih v muzeju razstavili, jksen način sodelovanja je jlal do danes in se še razvil. )l) pomoči Rolande Fugger lermadnik in Darje Pirkma- jiz Pokrajinskega muzeja so i otroci ogledali tudi druge tirke, muzej je vrtcu posodil tkaj eksponatov za razstavo I organiziral ustrezno izobra- jvanje vzgojiteljic. Vsako rugo leto pa muzej razstavi troške izdelke v svojih pro- lorih. Ustvarjalnost otroka ni ne- aj, kar bi prišlo samo od sebe, ičpa mu je po besedah vodje enote Hudinja Betke Vrbovšek treba omogočiti bogato okolje, da je lahko ustvarjalen. »Bo- gata dediščina pa nam pomaga razumeti in doživljati vse, kar je lepega v naravi in človekovi ustvarjalnosti. Zato je postala del vsakodnevnega življenja pri nas v vrtcu, odraža se v bi- vanju, prehranjevanju, praz- novanju, petju, igranju, slika- nju, na razstavah in še kje.« Vsak mesec je tako na svoj način prepleten s spoznava- njem dediščine. Oktobra otro- ci pečejo kostanj in krompir, spoznavajo kruh, povabijo ba- bice, da pokažejo modele za potice. Novembra dajo pred- nost ljudskim pripovedkam, pravljicam in izštevankam. December obogatijo s pripra- vami na božič in novo leto, ja- nuar je čas za tkanje na otro- ških statvah, tkaničenje in oblikovanje v lesu, februarja pa prvič obiščejo muzej, sku- paj s starši zbirajo starine, v knjižnici spoznavajo sloven- ske pravljice... Marec je po- svečen družini, april in maj pa poglobljenemu spoznavanju dediščine. Otroci spet obiščejo mvizej, modelirajo, slikajo in izdelujejo nakit ter skrinjice in Razstava v Ljubljani je nasta- la iz izbranih izdelkov 120 otrok iz 6 skupin priprave na šolo v vrtcih Hudinja I in H ter Aljažev hrib, ki so jih vodile vzgojiteljice Nada Koprive, Veronika Raček, Darja Prelož- nik, Joža Kraner, Anica Mla- kar in Nada Mlinarevič, ki je tudi postavila razstavo. Za na- stop na otvoritvi, kjer so otroci zaplesali in zaigrali na stare instrumente, pa sta najmlajše posebej pripravili Jožica Ze- leznik in Jolanda Zavšek. o tem izdajo tudi svoj časopis Ščepec. Junija se z izdelki predstavijo staršem in vsako drugo leto širši javnosti v mu- zeju. Tokrat so del njihovih prizadevanj lahko spoznali tu- di v Ljubljani. Z vsem vzgojnim delom, na- slonjenim na kulturno dedišči- no, želijo v hudinjskih vrtcih pri otrocih in starših zbuditi zanimanje za bogato dedišči- no, da bomo lahko v družbi drugih narodov v prihodnosti prisotni z razpoznavno identi- teto. T. CVIRN Med nastopom na otvoritvi razstave v Ljubljani. LJubljano za 300 tolarjev m študentov celiske regije bo za celjske študente vsako kaeljo organiziral poceni prevoze lub študentov celjske regi- f-KŠCR je za letošnje študij- li leto pripravil novo, vse ivale vredno akcijo, ki bo identom iz Celja in okolice, i se šolajo v Ljubljani in Mariboru, olajšal vsaj fi- ločno plat študija. KŠCR je namreč pričel z or- »liziranimi avtobusnimi pre- eiv Ljubljano in Maribor za Ijske študente. Cena prevoza Celja v Ljubljano ali v Mari- ir bo 300 tolarjev, kar je ob- too manj, kot je potrebno išteti za vožnjo na tej relaciji redno linijo. Kot izvajalec 'evozov je v akcijo vključeno Oženje šoferjev in avtome- »nikov Celje (ZŠAM), katerih '^obusi bodo celjske študente ^ko nedeljo ob osemnajstih Wiali izpred hotela Celeia Celju (nasproti avtobusne »staje). f^ot je povedal Rok Štajner '^ŠCR, bo za študente tako '^vzaprav organizirana red- * avtobusna linija. V prime- 'da se bo na vstopni postaji ''falo več študentov kot za en ''obus, bo čez pol ure - ne na to, koliko študentov "čakalo - pripeljal še en av- "''is, tako da nihče od štu- ntov, ki bodo pravočasno ■J^li na zbirno mesto, ne bo ^1 brez prevoza, ^cija se bo pričela v nede- 8. oktobra, ko bodo celjske ^^ente izpred hotela Celeia ■ Mubljano in Maribor odpe- prvi avtobusi. Edini pogoj l^^ imajo tisti, ki se bodo ^čili za tak način prevoza, ^boj dokument, s katerim ^0 lahko dokazali, da študi- '10. j,^ubu študentov celjske re- ji^ pri realizaciji tega pro- pomagal Urad za mladi- in pa sponzorji, od ka- \^ Se je na akcijo najhitreje jlj^la Zavarovalnica Tri- 1^ KŠCR pravijo, da bo cena "^^nice ostala nespremenje- na celo akademsko leto, Rok Štajner s KŠCR pa je povedal, da so s takšno akcijo že v lan- skem študijskem letu pričeli novomeški študentje. Akcija je uspela, saj danes iz Novega mesta v okviru tega projekta vsak teden vozita vsaj dva, ali pa tudi trije avtobusi. Organi- zatorji celjske akcije si želijo, da bi se za tak način prevoza tudi v Celju odločilo čim več študentov. Sicer pa bodo, je povedal Rok Štajner, na avto- busu med potniki izvedli tudi anketo, s katero bodo skušali ugotoviti, kako bi lahko pre- voze še olajšali. Študentje, ki se bodo odločih za tak način prevoza, pa si bodo lahko tako v Ljubljani kot v Mariboru iz- brali dve lokaciji (na avtobus- ni postaji, pred študentskim domom...), kjer bodo lahko izstopili. Sicer pa je veliko število potnikov tudi glavna želja po- budnikov akcije, ki jim gre za realizacijo takšnega projekta vsa pohvala. Če vas v zvezi s prevozi za- nimajo podrobnejše informa- cije, lahko pokhčete številko 26-512 (Študentski servis Celje). N.-M. SEDLAR Celjski vrh maturantov V Poročni dvorani Prothasyjevega dvorca je župan Mestne občine Celje Jože Zimšek minuli četrtek pripravil sprejem za najboljše maturante celjskih srednjih šol. Z mislimi Kahila Gibrana >Naj danes objame preteklost s spominom in bodočnost s hrepene- njem,< je nagovoril 9 maturantov I. ginmazije v Celju, ter maturantki Gimnazije Lava ter Srednje ekonomske šole Celje. V sam vrh lanske generacije najboljših 127 maturantov v državi, ki so osvojili od 30 do 34 maturitetnih točk, tako iz Celja sodijo: Vida Čoki, Mateja Kos, Janez Kovačič, Aleksandra Maček, Katja Recko, Alja Sotlar, Alenka Stepišnik, Biserka Kišič, Tinca Štokojnik, Jasna But in Suzana Verdel. Foto: EDI MASNEC V spomin MIlan Seničar Milan Seničar je bil otrok generacije, ki se je rodila v letih NOB oziroma neposredno po zmagi nad fašizmom. Rojen 23. 7. 1945 v delavski družini v Celju, najmlajši od treh bratov, je osnovnošolska in ginmazijska leta končal v mestu ob Savinji. Odraš- čal je z vrstniki, ki so sku- paj z njim sanjali mlado in zagnano v času, kakršnega je zgodovina postavila pred del človeštva kot novo al- ternativo razvoja in svo- bode. V srednješolskih in mla- dinskih letih je bil Milan med aktivisti v mladinski organizaciji, kot brigadir na mladinskih delovnih akcijah in kot družbeni ali politični delavec pa je z mladostnim žarom snoval svet, ki je hotel biti pravi- čen in človeški. Že v gim- nazijskih letih se je Milan Seničar odločil za novinar- stvo. Svoja najžlahtnejša in najplodnejša življenjska leta je preživel na Novem tedniku in Radiu Celje kot novinar, odgovorni ured- nik Radia Celje, kot direk- tor NT in RC in kot zunanji sodelavec. Nobena kronika razvoja in vzpona osred- njih regionalnih medijev ne bo mogla mimo Milanove- ga imena. Spominjam se redakcijskih sej, njegovih, razprav z rahle distance, celo njegovega pisalnega stroja in črk na oddanih tekstih. Bil je med tistimi kolegi, ki so znali biti iz- jemno pronicljivi in pro- duktivni in ki so dobro ve- deli, kakšno vrednost ima lokalna informacija. Milan je živel za novinarstvo, če- prav se je po odhodu z No- vega tednika in Radia Celje zaposlil še v nekaterih ko- lektivih, med drugim v Re- klami Celje in v Založbi Borec. Med življenjskimi posta- jami, ki so povezane z Mi- lanovim novinarstvom in javnim delovanjem, moram omeniti Teden domačega filma. Izmislili smo si ga na Novem tedniku in Radiu Celje. Milan Seničar je bil nekaj let med glavnimi or- ganizatorji osrednje naci- onalne filmske prireditve. Teden domačega filma je razumel tudi kot veliko promocijo Celja. Vem, da mu ni bilo vseeno, ko je TDF v Celju usahnil. Že v novinarskih letih, še posebej pa potem, ko se je moral zelo mlad invalidsko upokojiti, je bil Milan knjižni molj. Kot da bi ho- tel poiskati svojo obalo mi- ru. V zadnjih letih se je umaknil v svoj osebni svet, že bolan, premlad za bole- čino in življenjske blokade, ki so včasih močnejše od naših moči. Julija je praz- noval Abrahama in takrat kot predstavnik abraha- movske generacije nekega posebnega časa najbrž ni razmišljal, kako življenje odpira in zapira vrata, ka- kor pač nanese. Ostajajo spomini. JOŽE VOLFAND Roman Koprivnik Nepričakovana in kruta vest, ki nas je obšla, je tako težka in turobna, da še da- nes ne moremo dojeti, da je to, kar se je zgodilo, sploh res. Tragično in težko ne- srečo pa je potrdila še časo- pisna vest, da se je pri delu z buldožerjem v kamnolo- mu v Lukovici pri Domža- lah smrtno ponesrečil obrt- nik Roman Koprivnik iz Skomarja nad Zrečami. Skala, težka več kot tride- set ton, je zgrmela po str- mini naravnost na delovni stroj in ga pokopala pod seboj. Domači so izgubili sina in brata, mi pa dobre- ga prijatelja. Rodil se je 5. maja 1962 na Orkmanovi kmetiji v Skomarju. Otroška in mladostniška leta je pre- življal med svojimi doma- čimi, med brati in sestrami. Po končani osnovni šoli se je pri zreškem Uniorju izu- čil za orodjarja, se zaposlil v Uniorju, nato pa se po nekaj letih dela v tem po- djetju odločil za zasebno obrt. Postal je obrtnik ze- meljskih del in kot strojnik buldožerja svoje delo nadvse vestno in natančno opravljal. Najbrž tudi sam ni nikoli pomislil, da je to delo težko in nevarno. Pod veliko kamnito gmoto, ki ga je pokopala pod seboj, je umrl star komaj 33 let. Njegov nemimi duh in sposobnost sta mu venomer vlivala nove zamisli, ki jih je s svojo pridnostjo ures- ničeval. Bil je mlad in pred seboj je imel še veliko načr- tov, ki jih zaradi prezgod- nje smrti ne bo mogel mko- li uresničiti. Veliko duševno in fizič- no moč pa mu je v njego- vem življenju dajala trda kmečka vzgoja na Orkma- novi kmetiji, na kateri sta mu oče in mati dala največ- jo doto, delavnost in pošte- nost. Njegov delovni dan je bil največkrat zelo dolg in na- poren, in vendar je še ved- no našel čas za čebele, ki jih je vzljubil že v mladih letih. Med čebelami se je počutil veselega in srečne- ga, morda je ravno zato ve- likokrat dejal: »Če bi bili vsi ljudje tako pridni kot čebele, bi nam bilo prav dobro in lepo.« Mladega Romana Ko- privnika ni več. Umrl je mnogo prezgodaj, v najlep- šem cvetu mladosti. Izguba je nenadomestljiva in hudo boleča. Takega, kot smo ga poznali, bomo ohranili v lepem in trajnem spomi- nu. Naj mimo in tiho poči- va v svoji rodni pohorski zemlji, ki jo je tudi sam lju- bil in spoštoval. F. JURAČ St. 40. - 5. oktober 1995 KULTURA Kalajdžiski razstavlja ikone Kulturno društvo >Ma- kedoniia< iz Ljubljane predstavi vsako leto svoje člane, uveljavljene likovne umetnike, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji. To- krat bo razstavljal Goce Kalajdžiski, slikar, kipar in grafik iz Šentjurja pri Celju. Likovno razstavo Ikone, ki je posvečena tudi make- donskemu državnemu prazniku, so odprli v torek, ' 3. oktobra, v galeriji Ilirija. Njegova likovna dela bodo na ogled mesec dni. Ka- lajdžiski je na poletni med- ■ narodni slikarski koloniji ' na Madžarskem prejel dru- \ go nagrado v konkurenci 42 slikarjev. KL Črno in beio v prostorih osnovne šole Pe- ter Sprajc-Jur bodo to soboto organizirali že sedmi Bienale otroške grafike. Letos se ga udeležuje preko 90 osnovnih šol in vzgojnovar- stvenih organizacij iz vse Slo- venije. Razstavo likovnih del, ki bodo sicer razstavljena vse leto, bodo v prostorih žalske osnovne šole odprli v soboto ob 9.30. Ob tej priložnosti bo- do v šolskih prostorih pripra- vili tudi demonstracijo alter- nativnih grafičnih tehnik. Mladi so za letošnji Bienale otroške grafike ustvarjali na temo Belo in črno, tradicional- no prireditev, ki jo v žalski os- novni šoli organizirajo vsako drugo leto, pa so podprli po- krovitelji: Ministrstvo za šol- stvo in šport, Občina Žalec, Emteks, Tiskarna Marginalija in Foto atelje Vojko Rizmal iz Žalca. IB Les v rokaii mladili kiparjev Konec prejšnjega tedna je bila v Zavodnjah nad Šošta- njem, rojstnem kraju kiparja Ivana Napotnika, tradici- onalna Napotnikova mala kiparska kolonija, ki jo je ta- ko kot prejšnja leta pripravi- la Občinska zveza prijateljev mladine Velenje. Na dvaindvajseti kiparski koloniji, na kateri so se mla- di umetniki spoznavali s ki- parjenjem in zahtevnim oblikovanjem lesa, so se zbrale 3-članske ekipe iz sedmih šaleških osnovnih šol, gostovali pa so učenci Osnovne šole Slavka Šlan- dra iz Prebolda in trije štu- dentje likovne pedagogike ter arhitekture. Oblikovanja lesa sta se lotila tudi kiparja Milan Matko in Franc Rav- njak, člana Društva šaleških likovnikov. Udeležence je obiskal kipar Janko Dolenc iz Vuzenice, dolgoletni men- tor Napotnikovih kolonij, ki pa letos zaradi bolezni ni mogel kipariti. Skupinske skulpture in reliefne plastike so v soboto razstavili pred osnovno šolo v Zavodnjah, vsem sodelujočim pa podelili priznanja. V Napotnikovi mali kiparski koloniji so do sedaj sodelovali predvsem sedmošolci in osmošolci, le- tos pa je s samostojnim de- lom in ustvarjanjem prese- netil najmlajši udeleženec, star komaj osem let. KL TO IN ONO O MEŠČANSTVU V PROVINCI DROBEC IZ ZGODOVINE CEUSKEGA MEŠČANSTVA ZA VAS POISKAIA Rolanda Fupger Germadnik. O starem Euienstelnu Razstava o celjskem meščanstvu v 19. stolet- ju v Pokrajinskem muzeju se je prevesila že krepko v drugo polovico. Ni več daleč čas, ko bodo predmeti, portreti in spomini ponovno odromali nazaj v muzejske depoje in arhivske škatle. Mogoče za naslednjih sto let. Preden se razstava poslovi, bi Vam rada predstavila še kakšno podobo, ki se je sprehajala po ulicah Vašega mesta v prejšnjem stoletju. V osemdesetih letih preteklega stoletja ste lahko srečali visokega, snežno belega in v črno oblečenega možaka, s slonokoščeno palico v roki. To je bil »stari Eulenstein«, kot ga je poimenoval Fritz Zangger. Bil je reden gost v vogalni hiši Gosposke ulice, kjer so si Zang- gerji uredili veliko trgovino. Kot se spominja Zangger, so starega Eulensteina otrokom ved- no dajali za zgled kot človeka, ki se je z lastno voljo povzpel dobesedno iz niča in to na prav nenavaden način. Kari Eulenstein se je rodil v Heilbronnu leta 1802, kjer je bedno životaril skozi svoja mla- dostniška leta... dokler ni lepega dne postal lastnik dromljic. Dromlje so ljudsko glasbilo, prilično nenavadno, saj se ga pri igranju drži med zobmi. V kratkem času je mladi Kari postal pravi virtuoz in kot tak prepotoval ves svet. Igral je na vseh dvorih, dromljal je celo pred resnobno vdovo kraljico Viktorijo v An- gliji. In z dromljanjem si je pridobil veliko premoženje in si ustvaril ime. Na starost se je preselil v Celje k svoji hčerki Farmy Roodenfels, kjer je leta 1890 tiho ugas- nil. Ob njegovem pogrebu se je razdivjalo strašno neurje. In tako je bil virtuoz majhnega glasbila položen v grob ob divjem fortissimu vseh nebeških sil, tako pripoveduje zgodba o njem. Ve kdo za njegov grob? Foto: TOMAŽ LAUKO Rdeča soba - detajl z razstave. žalostno, toda resnično Piše: Tadej Čaj Ko sem proti koncu prete- klega tedna spremljal tek- movanje lepotic za veliko nagrado Hrvaške oziroma izbor Miss Hrvaške za Miss sveta, so me preplavljali ra- zlični občutki. No j a, seveda sem buljil v tiste dolge noge dalmatinskih najstnic in sla- vonskih osnovnošolk, pa vendar me je zbodlo pred- vsem dvoje: prvič, že nešte- tokrat sem se lahko prepri- čal, da so naši jugovzhodni sosedje pravi mojstri televi- zijskega showa in drugič, hja, to je pa že nekoliko bolj zapleteno in sploh zahteva nekoliko več prostora; gre za »politično korektnost«, mi- mo katere ne morejo niti te- levizijski showi. In potem sem naslednji dan na Malem odru ljubljan- ske Drame gledal predstavo Oleanna, ki jo je po dram- skem tekstu Davida Mame- ta, ameriškega pisatelja, dramatika in scenarista (če ne veste, Mamet je avtor sce- narijev za film Poštar zvoni samo dvakrat in Nedotaklji- vi) režiral Matjaž Zupančič. Na kratko; nič hudega sluteč profesorje v želji, da bi svoji študentki kar najbolje po- magal, hudo patetičen in sploh zelo nežen, očetovski in na trenutke tudi pokrovi- teljski, študentka pa na nje- govo nesrečo vse skupaj ra- zume kot neke vrste zapelje- vanje. In ga toži. In on izgubi službo. Študentka pa med- tem postane celo feministka. Naj bodo profesorjevi kolegi še tako zelo na njegovi stra- ni, naj bo profesor še tako zelo nedolžen, »politična ko- rektnost« je kljub vsemu še vedno na prvem mestu. Pro- fesorjeve kariere je defini- tivno konec. In, ko sem se tam enkrat okrog polnoči vrnil domov, sem prižgal televizor in se zabaval ob talk-showu Da- vida Lettermana. Priznam, prvič odkar spremljam to- vrstne talk-showe sem bil pozoren na njegova vpraša- nja. In na odgovore njegovih gostov. Bil sem presen^: Prav vsi po vrsti se izog: tem, ki bi lahko kako: načele to prekleto »poJi; korektnost«. Še več, Jcmi enkrat sem se zavedi pravzaprav živim v nefl prijetni deželici na rob« kanskega polotoka, v ci, kjer mi ni treba nejiej ma paziti na besede, Jq izgovarjam, na norme ok sanja, na teme, ki se jih bo si kot publicist bodisi v, sebnem življenju s prij^^ tako ali drugače lotevaj Ta trenutek in na tem n« lahko brez vsake slabe ^, in brez kančka sramu vi knem, da je tista »poM korektnost«, ki se jo grm zelo opevani zahodni sH se jo gredo naši jugovzho sosedje, en sam velik smrdljiv drek, ki bi ga I treba samo fino poscati, kozlati in splahniti z vedi vode. Buli shit. Hja, pa smo spet pri za ku; tekmovalke, najstnici Miss Hrvaške, ki imajo srečo, ali pa nesrečo, h hočete, da so neznansko pe, so morale odgovarjab vrsto vprašanj, med kater se je znašlo tudi tole: »Ka je po vašem mnenju naj membnejši politični dogoi zadnjega leta?« In, kajti, te, so odgovorile? Sewl »Oluja« in »Bljesak.« Si i mislite, da bi katera iu dolgonogih izustila kaj i gega? Noro. In potem vsa sta moderatorska lingvi^ na popravljanja; da i »prisutan«, pač pa »m čan«. Hja, tudi to je neke ste »politična korektnost' se je bodo morale naučiti di hrvaške lepotice. Če so to igro že pristale. ŽaM Ampak resnično. it. 40. - 5. oktober 1995 11 KULTURA Taborski kulturni dnevi v Žaicu uspeli skoraj mesec dni trajajoči ifaborski kulturni dnevi v Zal- so končani. Anko Krčmar, ^ektorico Zavoda za kulturo ^alec, smo zaprosili za končno gceno velikega števila pestrih ^'itumih prireditev. »Sodim, da so bih Taborski ^Itumi dnevi nadvse uspešni, jajti vse prireditve so bile vredno dobro obiskane,« je že y uvodu povedala Anka Krč- piar. »Koncert Slovenskega gliteta, ki je slovesnosti v Žal- cu odprl, je bil izjemno kvali- teten, saj imamo redko kdaj priložnost slišati tako izvrstne pevce,« je nadaljevala Krč- marjeva in kot prireditev na visoki ravni označila tudi kon- cert violinista Marka Zupana in pianistke Irene Kralj, ki je ' bil zelo dobro obiskan, kar žal ni vedno običaj za koncerte ' Idasične glasbe v Žalcu. Knjiž- nega kviza >Zemlja je naš dom< I se je udeležilo preko sedemsto otrok iz cele občine. Prav po- seben dogodek za Prebold je bil večer šansonov >Ko sem bil še otrok<, saj njihov avtor Er- vin Fritz izhaja od tod. »Meri Avsenak, Jerca Mrzel in Vita Mavric so šansone res krasno predstavile,« je prepričana Anka Krčmar. Svečano je bilo tudi v Tmavi, kjer so letos do- bili novo šolo. V tej šoli je bila razstava akvarelov ljubitelj- ske likovnice Milice Zupan, ki iz teh krajev izhaja, zato se je na odprtju razstave ljudi kar trlo. V večernem pogovoru z Milanom Natekom, prizna- nim slovenskim geografom iz Gomilskega, je beseda tekla o geografskih značilnostih Sa- vinjske doline, obžalovanja vredno pa je, da se pogovora niso udeležili pedagogi - geo- grafi. Razstava akademskega sli- karja Adija Arzenška je sov- padala z obletnico umetnikove smrti in izkazalo se je, da nje- gova dela še vedno privabljajo trume obiskovalcev. »Odličen obisk razstave prav gotovo po- trjuje rek, da dober umetnik živi skozi svoja dela naprej,« pravi direktorica Krčmarjeva in nato spregovori še o Likovni delavnici poslikave na kera- miko, ki jo je vodil akademik Željko Opačak. »Prišli so stari in mladi; takšni, ki se verjetno še nikoli niso poskusili na ke- ramiki in takšni, ki se s tem ukvarjajo - skratka, bili smo pisana druščina, ki je prežive- la zelo prijetno popoldne,« pravi Anka Krčmar, ki se je tudi sama udeležila vseh pri- reditev Taborskih kulturnih dni. Na razstavi ljubiteljskega slikarja Marjana Dečmana si je bilo mogoče ogledati vrsto všečnih likovnih del, v prosto- rih Občinske matične knjižni- ce pa se je znašla zato, ker je Likovni salon Rista Savina re- zerviran pretežno za akademi- ke. Lutkovna igrica >Žogica Marogica< je doživela velik uspeh in dober obisk, kar je žalske kulturnike prepričalo, da se splača denar še vnaprej vlagati v otroški oziroma inla- dinski program. Taborske kulturne dneve je zaokrožilo odprtje knjižnega izposojevališča v Galiciji (na sliki), kar je velikega pomena za ta malce bolj odmaknjen kraj, saj so do sedaj bralci mo- rali po knjige v Žalec in Celje »Čeprav je organizacija Ta- borski kulturnih dni precej draga, je bilo delo Zavoda za kulturo povsod lepo sprejeto in to nam daje novega elana za v prihodnje,« je svojo oceno zaključila Anka Krčmar. DOMINIKA SAMBOLIČ Foto: T. TAVČAR Umetniki v Šoštanju Ob prvem praznovanju občinskega praznika v no- vonastali občini Šoštanj so v Domu kulture odprU li- kovno razstavo, na kateri svoja dela predstavlja šest domačih avtorjev, ki se s kiparstvom in slikar- stvom ukvarjajo ljubi- teljsko. Z religiozno tematiko so obarvane slike Draga Šum- nika-Luke. Kompozicije so grajene na tradicionalnih shemah in vsebujejo like Marije z Jezusom, slog pa je podoben, kot ga lahko zasledimo pri poslikavi cerkvenih oken. Dela Jožeta Svetine smo si lahko ogledali že na mnogih razstavah, ki jih je priredil v regiji. Tudi to- krat ostaja zvest svojemu osrednjemu motivu, dečku v podeželskem okolju. Več del s skoraj identično figu- ro je prikazanih v različnih interpretacijah s poudar- kom na ambientu. Darinka Kumik-Horvat se osredotoča na shkanje narave. V barvitih nanosih prikazuje krajinske pejsaže s panoramsko perspektivo. Razstavlja tudi tihožitja, v katerih se osredotoča na cvetoče dele rastlin. Kipar Ljubomir Melan- šek za svoje izražanje upo- rablja kovino. Iz nje vari živalske forme, vendar ne v njihovi običajni obliki, temveč sestavljene zgolj iz koščenih delov. Zato so njegove živali videti precej nenavadne in kot svoje- vrstni primerki iz naravo- slovnega muzeja. Na razstavi je prisoten še en kipar in sicer Jože Rav- njak. Njegova slogovna orientacija gre v smeri re- alizma, za realizacijo skulptur pa uporablja ra- zlične materiale. Upodab- lja človeške figure, akte in znamenite osebnosti iz kul- ture in zgodovine, med drugimi Franceta Pre- šerna. BORIS GORUPIČ Slikar Oečman se predstavi tV okviru Taborskih kultur- nih dni je bila v Občinski ma- tični knjižnici v Žalcu razsta- va likovnih del Marjana Deč- |iana. To je že druga samo- tojna razstava tega Ijubitelj- diega likovnika, že nekajkrat pa se je s svojimi deli predsta- vil v okviru skupinskih raz- stav likovnih sekcij, katerih član je. Tokrat so na ogled predvsem njegovi portreti in tihožitja, to pa so tudi njegove najljubše teme. 44-letni Marjan Dečman izhaja iz Spodnjih Gorč pri Braslovčah, svoje nagnjenje do umetnosti pa je podedoval po očetu in stricu, ki sta se ravno tako ukvarjala s sUkarstvom. Ker so bili časi težki, za študij ia likovni akademiji ni bilo ?redstev, in Marjan Dečman se je izučil za pleskarja. Toda že- lja po umetniškem ustvarjanju 8a ni nikoli zapustila, saj se je ^ od najzgodnejšega otroštva Po malem ukvarjal z modelira- "ijem, kiparstvom, rezbarje- ^i^m, grafiko, linorezi, lesore- ^ in seveda s slikanjem. V ta ■^amen je svojo kreativno spo- ^bnost tudi plemenitil v mno- ?^ likovnih delavnicah in te- <:ajih. Danes je član polzelske, ša- ješke in celjske sekcije Ijubi- ^Ijskih likovnikov, njegov !^3Jbolj znani slikarski opus pa 1^ štirinajst slik >Križevega po- ki jih je naredil po naročilu podružnično cerkev na Gori ™iki. Najraje slika v olju in P^stelu, pa tudi grafičnega upodabljanja se ne izogiba, !'^ndar ne pozabi povedati, da Zanj risba kot osnova za sli-^ ko prava pravcata >kraljica slik<. Pravi, da ni pristaš mo- deme umetnosti in mu je bolj pri srcu realizem, vedno pa mu je pri njegovem ustvarjanju glavna skrb kvaliteta, tako materiala kot tudi umetniške- ga dela. Slika v največji meri za prijatelje, pa tudi po naro- čilu in tako naj bi ustvaril že preko dvesto shk. DOMINIKA SAMBOLIČ Spomini vojaka Založba Gorenjski glas je ponovno izdala knjigo Alojzija Ziberta z naslovom Pod Mari- jinim varstvom, v kateri opi- suje čas druge svetovne vojne, ki ga je preživel kot nemški vojak. Alojzij Žibert je eden tisočih Slovencev, ki so bili po nemški okupaciji naših dežel prisilno mobilizirani v redne enote nemške vojske. Sam je bil vpo- klican kot devetnajstleten fant leta 1943, v delovno službo. Nato so ga poslah na vzhodno fronto, kjer je bil na različnih bojiščih v Ukrajini. Po letu in pol je bil težko ranjen, zaradi česar je ostal invalid. V svojih spominih se je s širšega vidika približal obdobju druge sve- tovne vojne. Opisuje politične in zgodovinske razmere, ki so pripeljale do same vojne in di- plomacijo, ki se je odvijala vzporedno s spopadi na bojiš- čih. Poleg navedbe objektivnih podatkov zavzema tudi svojo perspektivo dojemanja takrat- nih razmer. Težišče njegove pripovedi pa je v podrobnem, avtobiografskem opisu razmer v vojski, kjer so se neposredno spopadah z nasprotujočo Rde- čo armado. Alojzij Žibert se je v prete- idih desetletjih močno zavze- mal za pravice bivših vojakov in invalidov, ki so bdi prisilno vpoklicani v nemško vojsko. Eden teh poskusov je tudi iz- daja omenjene knjige, prvič iz- dane leta 1991, saj prejšnji re- žim ni dopuščal javne razpra- ve o tem vprašanju. Ker pa še niso zadovoljivo rešene vse iniciative s problemom nekda- njih nemških mobilizirancev, bo knjiga, ki dodatno osvetlju- je to poglavje naše zgodovine, gotovo pripomogla k razrešitvi te, še vedjio kočljive proble- matike. BORIS GORUPIČ PRIREDITVE pLEDALIŠČEl V Slovenskem ljudskem gleda- lišču v Celju bodo v soboto ob 20.30, za izven, v okviru pred- stav Oderpododrom, domači gledališčniki uprizorili kome- dijo Smejči, avtorja Zorana Hočevarja in režiserja Franci- ja Križaja. V ponedeljek ob 19.30, pa bodo z isto predstavo gostovali v Domu D. sloven- skega tabora v Žalcu. V Muzeju novejše zgodovine v Celju bo v Hermanovem gle- dališču danes gostovalo lut- kovno gledališče Fru Fru iz Ljubljane. Ob 10., 11. in 16.30 uri bodo predstavili Rdečo ka- pico v Grimmovi priredbi. V Razstavnem salonu Zdravi- lišča Rogaška Slatina bo drevi ob 20. uri, koncert Dekliškega Tamburaškega orkestra in De- kliškega pevskega zbora iz Or- moža. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob 19.30, koncert Moškega pev- skega zbora iz Dobrne, ki ga vodi Emil Lenarčič. Na osnovni šoli Petra Šprajca- Jura v Žalcu bodo v soboto ob 9.30 uri, odprli razstavo 7. bi- enale otroške grafike Žalec 1995. V Likovnem salonu v Celju bo do 20. oktobra na ogled raz- stava Romana Makšeta z na- slovom Belo. Na gradu Podsreda v Kozjan- skem parku bo do 15. oktobra še na ogled razstava Gotika na Kozjanskem. V knjižnici v Šentjurju bo do 20. oktobra odprta razstava Božidarja Ščurka. Na gradu v Velenju razstavlja- ta Anita Kranj c in Boris Oblišar. V Občinski matični knjižnici v Žalcu bo do jutri na ogled razstava likovnih del Marjana Dečmana. V likovnem salonu gradu v Slovenski Bistrici je na ogled razstava dokumentarnih foto- grafij z naslovom Jakutski utririki, avtorja Danila Uten- karja. V Zdravilišču Laško bo do konca oktobra odprta razstava slik na svih ter akvarelov, olj in aranžmajev dipl. ing. arhi- tektiure Marjete Zajec. V Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko do sredine ok- tobra ogledate razstavo Ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne, do konca leta pa bo v otroškem muzeju Her- manov brlog, še na ogled raz- stava o denarju. V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do 16. de- cembra na ogled razstava Glasba skozi čas, starih gra- fičnih listov iz 18. in 19. stolet- ja, iz 200. zbirk starih grafik donatorja Kurta Miillerja iz Švice. V hotelu Dobrna je odprta raz- stava slikarjev XIV. Ex-tem- pore. V Pokrajinskem muzeju v Ce- lju je odprta razstava Meščan- stvo v provinci. V Galeriji sodobne umetnosti bodo jutri, v petek odprli novo razstavo, ki bo na ogled do 11. novembra. Tokrat gre za raz- stavo Skulpturalne metafore. V Zdravstvenem domu v Celju je v tem mesecu na ogled raz- stava otroške likovne kolonije. V hotelu Merx razstavlja Tone Rožanc Lz Dobrne. V avli Razvojnega centra Celje razstavlja Raj ko Mlinaric. V upravnih prostorih Cinkar- ne Celje so na ogled dela Toni- ja Moharja. V Termah Zreče razstavlja Vlado Geršak. V butiku Steklar v Celju so na ogled dela Alica Javšnik. V prostorih Pošte Celje raz- stavlja dr. Rajko Livio. mm Union od 5. do 11. 10. ob 16., 18.30 in 21. uri ameriški film Umri pokončno brez okleva- nja; Mali Union od 5. do 11.10. ob 20. uri ameriški film Dolo- res Claibome; Metropol od 5. do 11.10. ob 17., 19. in 21. uri ameriški film Congo. (Kinopo- djetje Celje si priolsezone, bolj vprašljivo pa bo nadaljevanje. Včeraj sta bih še zadnji tek- mi osmine-finala pokala (Ru- dar-Maribor, Bakovci-Olim- pija), danes dopoldne pa bodo že izžrebali pare četrtfinala, v katerem bodo tudi povratne tekme. V podzvezi so odigrali 2. krog, edino presenečenje pa je slovo Dravinje, ki je v Kr- škem izpadla po enajstmetrov- kah. Konjičani so vodili z 2:1, toda naslednje tri strele zgre- šili in izpadli, nakar je trener Bloudek napovedal odstrani- tev nekaterih igralcev. Rezultati 2. kroga: Tim La- ško-Usnjar 0:3, Steklar-Šent- jur 1:7, Kiv Vransko-Era Šmartno 2:4, Radeče-Sodniki 3:1, Krško-Dravinja 3:2 (0:0, po 11-m), Unior prost. Pari če- trtfinala: Šentjur-Unior, Us- njar-Krško, Era Šmartno-Ra- deče Papir. JANEZ TERBOVC ŽELJKO ZULE Kirchzarten: na SP v gor- skem kolesarstvu je Špela Pere iz Celja v krosu na razmočeni in 8,6 km dolgi progi zasedla 125. mesto. Neuhauss: na predzadnji dirld pokala Alpe Jadran v motokrosu do 250 ccm je bil Sašo Kragelj drugi s 35 točka- mi, Peršoh (oba Banex) pa jih je osvojil devet). Kragelj je prevzel vodstvo v skupnem se- števku in ima pred nedeljskim finalom v Italiji 23 točk pred- nosti. Paks: na A turnirju v judu za mladinke je Jemejčeva po dveh zmagah zasedla 7. mesto, Frecetova (obe Sankaku) pa izpadla v 1. krogu. Velenje: Dejan Jekovec (Tr- žič) je zmagovalec 2. poletnega državnega prvenstva v smu- čarskih skokih, drugi je bd Pe- terka (Triglav) in tretji Meghč (Tržič). Ljubljana: zaradi bolezni nekaterih tekmovalcev se eki- pa Celja ni udeležila predzad- njega kroga DP v dviganju uteži in ostala brez možnosti za osvojitev naslova. Vrstni red po 3. krogih: Olimpija 3511, Domžale 2839, Celje 2217, Velenje 1605. Podčetrtek: v 1. krogu C ko- šarkarske Uge Podčetrtek-Ra- denci 64:94, Vič-Lenart 74:83, Rudar-Ruše 74:54, Rogla prosta. Zreče: košarkarji Rogle so s tretjo zaporedno tumirsko osvojili pokal mesta Zreč. Re- zultati: Rogla-Pragersko 79:58, Pragersko-Jesenice 48:88, Rogla-Jesenice 87:79. Polzela: v 1. krogu savinjske košarkarske lige Polzela-Vele- nje 34:108, Andraž-Prebold 37:62, Celje-Laško 65:55, G. Grad-Vrbovec 43:47, Garant- Mozirje 35:65, Gomilsko prosto. Celje: na spominskem tur- nirju Pavhje in Paveliča v ka- reteju so v katah zmagali Oč- ko, Redžičeva (oba Vel), Štefa- nec, Gabrova (oba MS) in Vr- tarič (Br) ter v borbah Šuster (Žal), Raihč (Pir), Lučič (Ruše) in Dražetič (NM). Rečica: na veteranskem DP v streljanju s pištolo Drulov zmaga Teržana (Ce) pred La- vrincem (Pož) in Štrajharjem (Ce), z MK puško zmaga Jagra (Ce) pred Dečmanom (Kov) in Hočevarjem (Ce), z zračno pi- štolo tretji Lavrinc (Pož). Nogomet; I. liga 10. krog: Publikum-Beltmci 2:0 (1:0); Kamberovič (22), Turk (48); Primorje-Rudar 1:1 (0:1); Cvikl (22); Korotan-Ma- ribor 0:0, Mura-Gorica 1:0, Izola-Olimpija 0:6. Vrstni red: Mura 19, Publikvmi 18, Olim- pija, Gorica 17, Rudar 16, Pri- morje, Korotan 15, Maribor 10, Beltinci 7, Izola 1. II. iiga 8. krog: Era Šmartno-Vevče 1:3 (0:1); Grobelšek (57); Že- lezničar (Mb)-Šentjur 2:0 (0:0), Napredek-Radeče 3:0 (1:0), Čmuče-Železničar (Lj) 0:1, Nafta-Zagorje 5:0, Naklo- Drava 2:2, Rudar (T)-Mengeš 2:1, Koper-Piran 0:2. Vrstni red: Nafta 17, Železničar (Lj) 16, Napredek, Piran 15, Črnu- če 14, Era Šmartno 13, Šent- jur, Drava 11, Koper, Železni- čar (Mb) 10, Rudar (T) 9, Na- klo, Vevče, Radeče 8, Mengeš 6, Zagorje 4. III. iiga-vzhod 7. krog: Dravinja-Bakovci 0:2 (0:1), Kovinar-Unior 1:0 (0:0), Dravograd-Steklar 3:0 (1:0), Odranci-Bistrica 3:1, Beltrans-Pohorje 1:5, Kungo- ta-Tumišče 0:2, Aluminij-Pa- loma 0:1. Vrstni red: Dravo- grad 18, Pohorje, Bakovci 16, Dravmja 13, Odranci 12, Tur- nišče 11, Kovinar, Steklar, Unior 9, Aluminij, Kimgota 7, Beltrans 6, Bistrica, Paloma 4. MNZ Celje 4. krog: Kovinar-Šmarje 6:0, Tim Laško-Kiv Vransko 0:0, Brežice-Usnjar 0:2, Kr- ško-Odred 6:0. Vrstni red: Us- njar 12, Krško 10, Kiv Vransko 7, Brežice 6, Kovinar, Tim La- ško 4, Odred 3, Šmarje 0. Košarka A-1 liga Moški - 5. krog: Kovinoteh- la-Hehos 79:75 (44:35); Petra- novič 30, Tiller 19, Jagodnik 11, Stavrov 9, Cizej 8, Rovšnik 2; Triglav-Rogaška 93:96 [48:54); Lerič 20, Mičunovič 18, Jurkovič 13, Novakovič 12, Petrovič 15, Sušin 13, Mesič 5; 5atex-Litija 80:76, Idrija- Olimpija 84:75, Interier-Repu- blika 77:74, Litostroj-BWC 106:83. Vrstni red: Kovinoteh- na, Idrija 9, Olimpija, Lito- stroj, Interier, BWC, Rogaška 8, Satex, HeUos 7, Litija, Tri- glav 6, Republika 5. A-2 iiga 5. krog: Pivovarna Laško- Celje 107:73 (47:38); Tovornik 57 (met 17:25, trojke 9:11), Gole 24, Jeras 10, Blatnik 5, G. Čop, Dumik 4, D. Čop 2, Vujo- vič 1 za domače, Čeko 21, Ni- dorfer 17, Jesenek 14, Herman 13, Jiu-ak 4, Drobnič, Graho- vec 2 za goste; Comet-OUmpi- ja ml. 85:57 (42:35); Temnik, Sporar, Nerat 15, Kožar 13, Plevnik 10, Benič 9, Železni- kar 4, Sivka, Šafhalter 2; Ko- per-SUvnica 99:94, Krka-K. zidar 105:75, lUrija-Ježica 84:87, Zagorje-Loka prelože- no. Vrstni red: Pivovarna La- ško 10, Krka, Comet 9, Ilirija, K. zidar 8, Slivnica, Jezica 7, Loka, Zagorje (-), Koper, Celje 6, Ohmpija ml. 5. B iiga-vzilod Vzhod - 4. krog: Kemoplast- Janče 77:88, Brežice-Plima 79:64, Bistrica-Elektra 56:65, Maribor-Starše 80:64, Hrast- nik-BP preloženo. Vrstni red: Brežice, Plima 7, Kemoplast, Maribor, Janče, Elektra 6, BP (-), Bistrica, Starše 5, Hrastnik iT) 4^....... Rokomet I. liga ženske - 3. krog: Vegrad- Mlinotest 24:21 (14:8); Oder 9, Semerdijeva 8, Vujovič 5, Bi- žuene, Rodič 1; Kočevje-Izola 25:26, Piran-Polje 33:28, Olimpija-Krim 16:26, Branik- Buija 22:26, Žalec prost; 4. krog: Žalec-Branik 21:22 (13:11); Hudej 10, Šilkova, V. Dolar, Ermolina 3, Derčar, Klmc 1; Izola-Vegrad 19:25 (8:12); Bižuene 9, Semerdije- va, Vujovič 6, Oder 2, Kranjc, Grudnik 1; Krim-Kočevje 34:8, Piran-Olimpija 23:31, Burja-Polje 41:26, Mlinotest prost. Vrstni red: Krim 8, Bur- ja( -), Vegrad( - )6,Mlinotest( -), Olimpija, Piran, Izola 4, Žalec (-), Branik 2, Kočevje, Polje 0. II. iiga-vzliod ženske - 3. krog: Žalec B- Branik B 17:19, Sevnica-Ve- grad B 27:29, Bakovci-Ptuj 23:31, N. mesto-Brežice 23:25, Črenšovci prosti. Vrstni red: Žalec B, Vegrad B, Bakovci, Branik B, Ptuj 4, Sevnica, Bre- žice 2, Črenšovci, N. mesto 0. Kegljanje I. liga Moški - 2. krog: CP Celje- Proteus 2:6 (5268:5377; zma- gala: Klinar 847, Cene 904, iz- gubUi: Lešnik 870, Vodeb 886, Sivka 855, Salobir 906), Fuži- nar-Iskra 2:6, Gradis-Rudar 2:6, Brest-Hidro 5:3, Tekstina- Konstruktor 4:4. Vrstni red: Iskra, Rudar 4, Konstruktor, Tekstina 3, Proteus, Brest 2, Hidro, Gradiš 1, CP Celje, Fu- žinar 0. Ženske - 2. krog: Miroteks- Adria 7:1 (2635:2358; zmaga- le: Tkalčič 466, Šeško 421, Zu- pane 412, Kardinar 490 - re- kord kegljišča, Petak 433, iz- gubila: Ledinek 413), Izola- Triglav 5:3, Gradis-Rudar 5:3, SI. Gradec-Korotan 6:2, Gori- ca-Konstruktor 6:2. Vrstni red: Miroteks, Gorica, Gradiš 4, SI. Gradec, Adria, Kon- struktor, Izola 2, Triglav, Ko- rotan, Rudar 0. II. iiga Moški — 2. krog: Hrastnik- Žalec 8:0, Kamnik-Adria 5:3, Gradiš H-Slovan 7:1, Raden- ska-Kočevje 5:3, Ljubelj-Liti- ja 3:5. Vrstni red: Litija 4, Hrastnik 3, Kočevje, Gradiš II, Adria, Kairmik, Slovan, Ra- denska 2, Ljubelj 1, Žalec O Ženske - 2. krog: Miklavž- Miroteks H 5:3 (2313:2270; zmagale: Razlag 378, Verdnik 384, Koštomaj 380, izgubile: Špoljar 388, Ratajc 374, Stajic 366), MTT-Krško 6:2, Kam- nik-Protexis 6:2, Gradiš II- Slovan 7:1, Brest-Kočevje 2:6. Vrstni red: Miklavž, Kočevje 4, Gradiš n 3, Miroteks II, Gradiš II, Proteus, Kamnik, Slovan, MTT 2, Krško, Brest 0. III. iiga-vzhod Moški — 2. krog: Konjice-Šo- štanj 7:1 (5113:4892; Šrot-Ha- sičič 842:791, Rošer-Križovnik 868:779, Jevšenak-S. Fidej 847:804, Kompan-Kramer 840:796, Žnidarič-Glavič 863:837. Tašler-L. Fidej 853:885), Črnomelj-Dravo- grad 6:2, Korotan-K. kolo 6:2, Rudar H-Miklavž 7:1, MTT- Konstruktor n 6:2. Vrstni red: Konjice, Korotan 4, MTT, Konstruktor H, Krilato kolo, Rudar H, Črnomelj, Dravo- grad 2, Šoštanj, Miklavž 0. Šf. 40. - 5. oktober 1995 NOyi-^NIK REPORTAŽA S triciklom čez Saharo Fotografa In avanturista Simon Izgoršek ter Igor Pleničar se bosta s triciklom oapravllagp AMHI In Južni Ameriki Pot bo dolga, kajti prekole- sariti deset tisoč kilometrov in več čez Saharo, osem milijo- nov kvadratnih kilometrov ve- liko puščavo, ni kar tako. Si- mon Izgoršek, doma iz Pon- graca in Igor Pleničar iz Ljub- ljane, sta si nadela ime Gipsy Extreme in kot pravita, sta polna energije, pripravljena na vse mogoče in nemogoče podvige, znajdeta se v devetih jezikih, za tako zahtevno pot pa imata potrebno ekspedicij- sko opremo in dobra kolesa - pravzaprav tricikla. Avanture so del njunega življenja, spremlja pa ju moto: Včeraj ideja, danes način živ- ljenja, jutri skupni projekti. Kdo sta svetovna popotnika, ki želita na nek poseben način spoznati širni svet in doživeti tisto, kar večina navadnih tu- ristov ne more. Simon Izgoršek se je pred 27 leti rodil v Pongracu in kmalu zatem, ko je shodil, se je že vozil s kolesom. Kljub temu, da je želel postati strojevodja, danes dela kot električar. Več- ji del zaslužka ali pa kar za- služek v celoti, porabi za gor- sko kolesarjenje. S kolesom prevozi vse evropske prelaze, potovanje od doma čez Rusijo in naprej je bila zanj kolesar- ska avantura čez Bližnji vzhod, prekolesaril je Medite- ran in se iz Egipta vrnil do- mov. V letu 1993 je prekolesa- ril tudi Severno Ameriko. In to še ni vse. S kolesom se je pote- pal po Aljaski in Kanadi, z njim pa se je povzpel tudi na najvišji slovenski vrh, na Tri- glav seveda, da pokaže kole- sarski ekstrem. Ne le, da odUč- no obvlada kolo, spretno zna ravnati tudi z objektivom fo- toaparata, saj je na svoji dolgi poti naredil odlične posnetke in kot fotograf zabeležil ne- verjetne trenutke - srečanje z grizliji, bizoni, pri vsem tem tudi vožnjo čez kače in še mar- sikaj. Simon ima veliko po- guma. »O nevarnostih, ki so del mojih potovanj, nikoli ne raz- mišljam. Bolj strah me je ta- krat, ko se s katrco peljem iz 2alca do Celja. Res je, da v ra- zličnih državah vladajo različ- ne razmere, vendar, pri nas, naprimer, nimamo vojne, pa na leto umre petsto ljudi in več. in to samo na cestah. Da o samomorih sploh ne govo- rim. Ce pa že razmišljam o ne- varnosti, me je strah samo člo- veka. Če te pohodi slon, te je zato, ker te ni videl ali pa je bil neroden. Če te kača piči, te zato, ker se počuti ogroženo. Pri človeku je pa drugače,« razmišlja Simon, ki se odhoda v Afriko zelo veseli. Kaj pa Igor? Zanj bo pot ne- koliko drugačna, saj še nikoli ni potoval s kolesom, zato bo to povsem novo doživetje. Igor, 39-letni Ljubljančan, je že v najstniških letih postal popotnik in avanturist, poto- val pa je z vlakom, na avto- štop, z letalom in avtobusom. Od Turčije do Maroka, Nord- kappa, čez vso Evropo, Sever- no Ameriko in Mehiko. V osemdesetih letih se je pre- selil v Kanado, kjer je končal šolo za oblikovanje unikatne- ga nakita in postal zlatar-obli- kovalec. V zadnjih letih pa ga je prevzela umetniška fotogra- fija. Kupil je profesionalno opremo in začel fotografirati, kasneje pa je svoje izdelke predstavljal tudi na razstavah. »Umetniška fotografija lah- ko nastane le v okolju, polnem živopisnih barv in neukroče- nih živali, kje drugje kot v na- ravi, v prvinskem domovanju barvnih odtenkov. Avstralija je tista pravljična dežela na južni polobli, kjer so sončni zahodi najlepši, je dežela ne- navadnega rastlinstva in ži- valstva, ki je kot ustvarjena, da v njej fotograf in popotnik najde ogromno motivov.« Igor dela tudi za dve stock agenciji in sicer v Avstraliji in Kanadi, kjer se predstavlja z imenom Art Creations Igor. V Montre- alu se je srečal z nekaterimi profesionalnimi fotografi in se tudi sam navdušil nad kreativ- nim poklicem ter tako začel amatersko iskati svoj foto- grafski izraz. »Mojo pozornost lahko pritegne droben cvet sredi puščavskega peska, za- meglen pogled avstralskega kenguruja, let galeba nad alu- minijasto stolpnico ali pa dro- bec iz življenja ulice svetovne metropole,« pravi Igor, ki ga privlačijo predvsem eksotične živali, zlasti ptiči. Vedno je kljuboval standardom, stere- otipi so ga odbijali, zato trdi, da so možnosti v fotografiji neomejene. Odločil se je, da bo prepotoval ves svet, objektiv pa nastavljal predvsem detaj- lom narave in živali. Z enduro motorjem je potem prepotoval Severno Ameriko, štirikrat okoli in počez od Atlantika do Pacifika, z avtobusom iz Slo- venije do Indije, Tajske ter končal v Avstraliji. Gipsy Extreme Kje sta se Simon in Igor spoznala? Prav gotovo mislite, da na potovanju po kakšni daljni deželi, kjer je kdo od njiju v kletvici uporabil slo- venske besede. Kje pa, spozna- la sta se v Ljubljani, na kon- certu flamenko jazza, kjer se je bliskalo od fleša in zagnanih fotografov. Koncertu je sledil kozarček ob šanku in Simon je radovedno povprašal Igorja, če je zadovoljen z Nikon opre- mo. Pogovor je stekel in kmalu se je vse vrtelo le še okoli šte- vilnih doživetij. »...Si bil morda tudi na Aljaski?« je za- nimalo Igorja. »Seveda, tam sem poleti delal in hkrati zak- ljučil turnejo s Kawasaki En- duro okoli Severne Ameri- ke...« Igor je debelo pogledal in se začudil: »Ne morem ver- jeti, pa so mi rekli, da v Daw- sonu dela neki Slovenec po imenu Igor...« Besede so kar bruhnile iz ust, spomini so se zbudili, govorila sta in govori- la... Ko je Simon povedal, da ima v načrtu prekolesariti Sa- haro in Afriko, se je Igor v tre- nutku odločil, da gre zraven. Izbrala sta ime, pod katerim sta začela delati načrte za skupno pot. Gipsy pomeni: G- Globe (svet), I-Igor, P-Pleni- čar, S-Simon, Y-sliši se kot I (Izgoršek). Dodala sta še Ex- treme, ki pa nekako simbolizi- ra ekstrenme poti in načine. Priprave gredo že h koncu, saj se bosta kmalu odpravila proti daljni Afriki, kjer ne bo- sta le kolesarila, ampak tudi fotografirala. Poleg tega bosta imela zraven tudi potrebne materiale za promocijo Slove- nije, med drugim bosta pred- vajala diapozitive svoje domo- vine in nas na ta način pred- stavila svetu. Predvajala bosta diapozitive tudi z drugih poto- vanj. Tricikel, od katerega bosta ves čas odvisna, je skupno delo Simona, Igorja ter Braneta Je- reba. »Pomembno pri vsej tej najini odpravi je, da greva s triciklom, saj je atrakcija ravno v tem, hkrati pa je to boljše tudi zaradi prtljage. Ker je pri triciklu eno kolo več, se teža razbremeni, prednost pa je tudi v ravnotežju, saj kolo samo stoji in ga ni potrebno prislanjati. Poleg tega se lahko vozi z manjšo hitrostjo. Kar pa zadeva opremo, ki jo bova vze- la s seboj, sodi zraven računal- nik in faks modem, zanimivo pa je, da je računalnik, ki na- ma bo služil za zapiske in fak- siranje tako majhen kot walk- man. Uporabljala ga bova za oddajanje različnih sporočil, zapiske, ki jih bova sproti be- ležila, pa bova kasneje morda strnila v kakšen priročnik za vse tiste, ki potujejo s kolesom. Teh informacij doslej ni bilo na voljo, so pa lahko zelo ko- ristne. Upava seveda, da bo v vseh večjih mestih, kjer se bova pojavila, prisotna televi- zija, kar bo zelo pomeu tudi za najine sponzorje,« vi Simon in pove, da | skupaj s kolesom tehtali bližno 180 ah 200 kilograi Jesenski večeri v stariii Sleme stoka, klop pa poka, baba vriska^ dec pritiska... (šaljiva, pomenljiva) Tale poskočnica res ni v žido zavita. A je tudi opravilo, na katerega namiguje, moške sorte. Vendar o poskočnici pozneje. Prešnica je bila lahko v kleti, v prostoru nad njo, pred kletjo - vsekakor pa blizu sodov. Tudi če je bila stiskalnica zimaj, je bila pokrita, največkrat je bila pod »gankom«, tako da so lahko mleli in stiskali tudi v slabem vremenu in da stiskalnica ni bila na dežju in v snegu. Sadjevec in grozdje so navadno stiskali zvečer, ko so bili opravki na polju in v hlevu mimo. Za ta opravek ni bila potrebno veliko svetlobe. Moški so ga bili vajeni, čeprav je bilo ravno delo okoli sadnega mlina in preše za nerodneža tudi nevarno. Medtem, ko je moralo biti grozdje obrano in stisnjeno v nekaj dneh, se za jabolka in hruške ni tako mudilo. Ce je bilo pobrano v suhem, je počakalo pod streho tudi tedne. Kadar je bila dobra sadna letina, so na mlatiškem podu raz- gmiU slamo in nanjo nasuli pobrano sadje, kjer je počakalo tudi do snega. Obtolčene in vlažne sadeže so spravljali v amice in čebre, kjer so jih pred stiskanjem oprali in prebrali. Resnici na ljubo povedano, povsod glede tega niso bili hudo natančni. Kjer so zmleli tudi nagnito sadje, so pač imeli tudi slabši sadjevec, ki je imel bodisi nevšečen vonj, ali pa je hitro »ciknil« in se zgrizel v kis. Kot za vino, je tudi za sadjevec veljalo, da je bil boljši iz več sort, kot iz ene same. Za pijačo ob boljših priložno- stih so radi pridali čim več vinskih moštnic. To so posebne vrste hrušk, ki dajo okusno pijačo zlatorumene barve, za katero so se radi pridu- šali, da poseka vino. Pustimo zdaj prepir o kakovosti in si oglej- mo, kako je delo v prešnici potekalo in kakšnih priprav so se pri tem delu posluževali. Danes so hidravlične stiskalnice močno spo- drinile stare kmečke sadne preše, ki so jih znali izdelovati vešči tesarji. Kot vsaka druga priprava je imela tudi sadna preša svojo raz- vojno pot. V starih časih je bila stiskalnica hudo preprosta reč. Med rogovile drevesa so položili in privezali tesan tram, ki je imel na drugem koncu obešeno obtežilo. Med njim in drevesom so pod tram na posebno klop posta- vili drug »koš«, v katerega so nasuli zmleto, oziroma stolčneno sadno brozgo. To so najprej stiskali s kijem, potem pa položili v ta koš ploščato klado, med njo in tram pokončno vpr- li stebrič, v koš na koncu trama pa zlagali kamenje, ki je s svojo težo potiskalo tram navzdol. Pač preprost vzvod, ki se je pozneje razvil v ogrodno prešo. Na Štajerskem je sti- skalnica navadno na vzvod, torej na tram s »svečo« in presnim kamnom. Na Dolenjskem je prevladovala preša z lesenim vijakom ali dvema, vendar je bila manj učinkovita in pri- ročna, predvsem pa ni mogla biti tako velika, kot so bile lahko največje v naših krajih. Pri nas so bila slemena lahko od treh do osem metrov dolžine. Kako je sestavljena naša kmečka preša?! Osnova je velik lesen ploh, tudi klada ali klop imenovan. Ta ima nekje na zadnji tretjini izdolbeno ležišče za »koš« in odtok tekočine. Od tu teče mošt v izdolbeno okroglo skledčko ali »grof«, iz nje pa skozi žleb v posodo. Koš ali »kofo« zložijo iz štirih stranic z režami, skozi katere teče pri stiskanju mošt v dno in po odtoku v »kofo«. Sodobnejši koši so tudi okro- gle oblike. Koš za mlevino je vpet med prečne in podolžne tramiče, ti pa na ogrodne stebre, ki nosijo presno sleme. Na vrhu so pare stebrov povezovali s kapci podolž sklenjeni s suro. Skupaj pa tej vrhnji vezavi rečejo klešče. Zad- nja stebra imata izdolbe tere pretikajo veslce ali narekuje lega in gibanje stebrih so luknje, v kater pa železen drog, na kat navzgor in navzdol. Pra kmečki preši vit ali sve kamen ali koš s kamei speljana prek gibljiveg »žmek«. Kako vsa reč deluje^ opisati, vendar princip j ga kanma ter slemena, k ve. Prednost pred stiski štajerska preša tudi zat( sveči dvignejo od ležia kamen obesijo. Tako ta zmleto sadno brozgo še J sladko spijo. Preša sam kaplje mošta. In kaj z dedcem, ki pr klopjo, ki stoka? Nič takega, kot bi si I Klada, ki v košu poti dol, je dobila ime »babJ različnih dolžin, ki jih p in sleme so »dedci«. BO stisnjena, daljšega dede novanje teh delov vzeto ložaja«, je seveda jasnoj izreki bolj »seksi« prim^ preši. Je tudi neke vrste 1 drugega ne, kakšna naj 1 Še ena naprava je ob pl Najstarejša preša brez ogrodja. Se ta priprava je imela spočetka namesto lesenega pleteni koš iz šibja. Preša na eno vinto ^^^^.i bile v rabi na enega (Vse risbe so ilustracije Franceta Goloba v knjigi Marije Makarovič it. 40. - 5. »kteber 1995 REPORTAŽA 20,21 pravita, da po- 'Lnj pet tisoč ''da bosta lahlco samo za vize 'I ja v Afriki po- 'J (jlioli dva tisoč j seveda. Pogo- ja moraš najprej petdeset dolarji, LE pogledajo pot- L tako za konzu- L in druge dr- V Afriki je nekaj jjet držav, za vize ^bno sproti dogo- liosta prečkala le J in bo za polovi- jjieti vizo, bo po- ,j denarja. Poseb- nima j o določenih jlivov, ampak si ^Šljajo pravila in J opreme tiče, je ,,edati, da je pri Sahare najpo- (oda, ki mora biti lalogi, približno (IV za vsakega, kolesom čez pus- ten od mimoido- ijabiš le dva Utra fo, da si ob prvi 8 vodo spet pri- ,j bova imela švi- filter, kjer lahko om prečistiš pet- llrov vode. Filter liš tudi v lužo in iz (to vodo, tako da line bi smelo biti problema. Poglavje zase pa je ustrezna prva pomoč, ki jo morava imeti s seboj, saj se v Afriki, v primeru kakšne ne- sreče ali bolezni, ne bova pu- stila zbadati z vsemogočimi iglami. Tam je več aidsa kot pa zraka. Na srečo imava z Igor- jem isto krvno skupino, tako da si bova lahko sama poma- gala, oskrbela pa sva se tudi s kompletom prve pomoči, ki predstavlja kar manjšo bolniš- nico na terenu,« pravi Simon. Pot je sicer enostavno začr- tati, drugo pa se je potem dr- žati te poti, saj je mogoče nale- teti na številne ovire, ki te pri- silijo, da ubereš povsem drugo pot. No, Simon in Igor sta pla- nirala nekako takole - glavni cilj je prevoziti Saharo in priti na obalo, po možnosti potovati po zahodni obali do Južno afriške republike. Ali pa priti na vzhodno obalo in nadalje- vati pot v Sudan, Etiopijo, Tanzanijo, Kenijo in Somalijo ter do Južno afriške republike. Ce ta pot ne bo mogoča, bosta šla z ladjo do Južne Amerike, v Buenos Aires, kjer bosta pri- pravila predavanja za tam ži- veče Slovence, nazaj pa se bo- sta vrnila čez Čile, Peru, Boli- vijo, Ekvador, šla spet na ladjo do Mexica in potem v Califor- nijo, ter nato še v New York. To je približna, v grobem opi- sana pot, ki bo zajela seveda številne države in različne predele. Kje natančno pa bo- sta vozila po treh kolesih, bo- sta povedala ob svoji vrnitvi. DAMJANA SEME mlin. Tudi ta je naredil razvojno pot. Sprva so v koritih z nazobčanimi bati sadje drobili, tol- kli in mečkali. Skozi luknjo v dnu se je sok ocejal, večji del neocejene drobljadi pa so stis- nili v preši. Po tej preprosti napravi še danes nekod sadni pijači rečejo tolkov'c. Drugod za- radi oblike bata bunkov'c. Naslednja stopnja je bilo okroglo korito ve- likim kamnitim kolesom, ki so ga pritrjenega na os valjali po koritu sem in rja, pri polnem krožnem koritu pa naokrog. Torej bi tej pijači morali reči »valjanec«. Takšnemu drobljenju je potem sledil sadni mlin. Ta je imel na osi železne kavlje, na nasprotni strani gonila pa vztrajn9 kolo ali kar križ z obtožili. Večje mli- ne, polh imenovane, so gonili z obeh strani, pri kljuki in kolesu, podobno kot so poganjaU roč- no mlatilnico. Sadna drob je letela v čeber, ki so ga potem polnili v presni koš. Izpopolnjeni litoželezni mlini so premogli že prenosno ko- lesje in valje, ki so sadni drobir tudi stiskali. Danes krepke vrtivce zamenjujejo električni motorji. Seveda je k stiskanju drevesnega sadja in grozdja sodilo še drugo orodje in posodje. Mle- vino so z vejevnicami (lopaticami) praznili iz čebra v prešo, iz preše je sok tekel v polivač, škaf, ki je proti vrhu ožji, da se tekočina ni polivala pri nošnji k sodu. V sod so mošt vlivali z lakovnico z odtokom nasajenim v odprtino soda. Ne morem si kaj, da bi ime zlivalnika ne povezal z lakomnostjo. Tako namreč priprava požira tekočino. Kjer pa so imeli prešnico vrh kleti, tam je mošt tekel prek cevi ali žleba naravnost v sode. Prešarji so v slabih letinah tropine iz sti- skalnice predevali nazaj v čeber, jo polili z vo- do, tako da so vse skupaj še enkrat stisnili. Takšni kisli, malo vredni pijači, so rekli pi- kola. Preša na sleme in kamen iz naših krajev. Te '»o vrste stiskalnic so bile različnih velikosti. Ko- ataj nekaj sežnjev dolge »kočarske«, do veli- kank pri veleposestnikih, dolgih tudi do deset I otetrov. ^Slovenskem« - MK 1978). V mreži črne magije Zgodba nekega osemnajslletnika — Od črne maglle do prodajanja telesa za heroin Spoznala sva se na morju. Bolj tih je, zadr- žan, ampak, ko se nekaj časa z njim pogovarjaš, ugotoviš, da je za fanta svojih let nenavadno zrel. Ko ga poznaš dlje časa, ugotoviš, da je za to kar nekaj razlogov. Da je pre- živel že marsikaj. Da pa mu je uspelo s preteklost- jo, s popolnoma drugač- nim življenjem, ki ga je živel še pred enim letom, v veliki meri že končati. Marsikomu ne uspe. Sediva ob litru soka in poslušam ga. Samo po- slušam ... On pa z nasme- hom na obrazu pripove- duje stvari, o katerih se nikomur od ljudi, ki ga poznajo, niti ne sanja... V seicti S črno magijo se je pr- vič seznanil v sedmem ra- zredu, intenzivneje pa se je z njo začel ukvarjati ob koncu osnovne šole. Pra- vi, da zaradi problemov doma. Ker je iskal izhod... »Črna magija se mi je takrat zdela zelo za- nimiva, privlačna... Ta- ko sem se, ko sem bil v osmem razredu, vključil v sekto črne magije. To sekto vodi šef, tako ime- novan vrhovni mojster črne umetnosti. Vsake to- liko časa so različni se- stanki. Takrat se zberemo vsi člani. Ravnamo se po pravilih iz posebne knji- ge, v kateri so zapisani ukazi, ki jih morajo člani sekte izvršiti. Te knjige ne sme videti nihče, razen šefa in ker so pravila, ki so zapisana v tej knjigi, zelo zahtevna in zoprna, marsikdo, ki se je hotel vključiti v sekto, tega ni zdržal in je vse skupaj pustil. Te stvari te na- nu-eč spravijo psihično na tla. Tudi meni se je to zgodilo.« Ko govori o obredih, o klicanju duhov in stva- reh, povezanih s tem, se mi zdi vse skupaj, kljub temu, da je grozljivo, zelo zanimivo. Nekaj novega, nekaj, s čemer se ukvarja le malokdo... Sam se je, ko se je kot trinajst, štiri- najstletnik prvič srečal s temi stvarmi, počutil ravno tako. Zato se je za- čel s črno magijo ulcvar- jati bolj intenzivno. Ven- dar mu je, pravi, danes žal. »Takrat sem mislil, da je to prava stvar v življe- nju. Vendar se ti začnejo stvari, ki jih počenjaš, ta- koj vračati. Za to poskr- bijo ostali člani sekte. Na začetku nisem vedel, za kaj gre. V glavnem pa sem se v to spustil zato, ker me je zanimalo in predvsem, ker sem mislil, da bom s pomočjo črne magije rešil svoje proble- me. Vendar jih nisem. Ko smo se zbrali na sestanku sekte, je bilo še vse v re- du. Nekaj ur po sestanku pa je bilo spet vse po sta- rem. Problemi niso izgi- nili nikamor; le preložil sem jih.« Sedaj probleme rešuje na drug način. »Postavil sem si pravilo, ki temelji na kitajskem pregovoru: >Velike probleme spravi v majhne, majhne pa v ni- kakršne<. Tega pravila se držim, saj se da vsak pro- blem, ki je prišel čisto po- časi, počasi tudi odpravi- ti. Z voljo. Drugače pa ne gre.« Doma niso vedeli, s čim se ukvarja. Vendar se mu je poznalo; predvsem v šoli, kjer je v osmem razredu popolnoma po- pustil. Ker so se mu tudi v življenju, ne le na se- stankih sekte, začele do- gajati čudne stvari. Ven- dar, pravi, vse to temelji na psihi. »In če popustiš tu, popustiš v vsem.« Obredi Tri vrste magije so; rdeča, bela in črna. Rdeča magija je povezana s spolnostjo, bela magija je dobra, pozitivna, s črno magijo pa se ljudje uk- varjajo zato, ker hočejo škodovati drugim. Zago- vorniki črne magije na- sprotujejo vsemu, kar je na svetu dobrega. Častijo Satana in zanikajo ter ponižujejo Boga. O tem priča tudi pentagram; znak Satana, ki mu je po pravilih črne magije Bog podrejen. V sekti črne magije ve- čina aktivnosti temelji na takšnih in drugačnih obredih. Najbolj znan je obred z lutko. »Vsak član dobi svojo lutko. Ko jo uporabiš, jo vrneš in do- biš novo. Lutka je nareje- na iz voska, lahko tudi iz blaga. Če hočeš nekemu človeku škodovati, moraš imeti še nek njegov pred- met in tvoje početje na človeka vpliva preko tega predmeta. V okviru tega so še razni drugi, točno določeni obredi, za kate- ra obstajajo posebna pra- vila. Vendar podrobneje o njih ne smem govoriti. Ko se s tem ukvarjaš že dlje časa, pa lahko tudi s pomočjo misli in psihe vplivaš na dogajanja oko- li sebe.« Sprejem Posebej mu je ostal v spominu obred spreje- manja novega člana v sekto. »Član sekte, ki je našel nekoga, ki se želi vključiti v sekto, le tega seznanja z zadevami, vendar mu nikoli ne pove po resnici. Ko pa se novi- nec začne tudi sam zani- mati za vse skupaj tn izve dovolj - tudi tisto, česar ne bi smel vedeti — se mora obvezno vključiti v sekto; če se noče, ga člani sekte v to prisilijo. Predpriprave v zvezi z obredom sprejemanja novega člana so nehuma- ne; tako kot sam obred sprejemanja novinca. Pred sprejemom mora vsak član sekte prinesti tisto, kar mu določi moj- ster črne vmietnosti in je zapisano v tako imenova- ni Črni knjigi, ki jo lahko vidi samo on. Tako vsak član ve le za svojo nalogo. Sestavine, iz katerih se na sestanku pripravi zva- rek, so večinoma prinese- ne s pokopališča. En član sekte mora, na primer, prinesti človeško srce, drugi prst, tretji kozjo glavo... Meni še ni bilo nikoli treba prinesti nič iz pokopališča; zadolžen sem namreč za prinašanje kozje krvi. Bil pa sem pri- soten (čeprav ne bi smel biti zraven), ko je moral nek drug član sekte pri- nesti človeški prst. Ponj je odšel na pokopališče. Izkopal je krsto, jo odprl, in mrliču, ki je bil poko- pan tri dni prej, odrezal prst. Ko danes razmi- šljam o tem, se mi zdi vse skupaj smešno, takrat pa je bilo prekleto mučno. Stal sem tam in gledal, on pa je mrliča potegnil iz krste, mu odprl oči, ga premikal sem in tja... Potem ga je položil nazaj v krsto, zakril sledi, in odšla sva. Še prej je pod pesek z voskom črne sve- če narisal pentagram - znak, da je ta grob zaz- namovan ... Kar nekaj takšnih znakov sem opa- zil tudi, ko sem se spreha- jal po pokopališču na Go- lovcu in skoraj zagotovo bi lahko rekel, da se tudi tam dogajajo razni obredi oziroma, da tudi na tem pokopališču deluje kakš- na sekta.« Iz stvari, prinesenih s pokopališča, se pripravi posebna zmes, ki jo mora nov član zaužiti. Ko pije, ima zavezane oči, tako da ne ve, kaj pije. To mu po- vedo šele pozneje. »V obred sprejema novinca v sekto sodijo ponavadi tudi orgije oziroma spol- no izživljanje nad bodo- čim članom. Ta del obre- da je v bistvu osnova rde- če magije, in sekta, v ka- tero sem vključen jaz, je povezana tudi z rdečo magijo. Dokaz za to je predvsem, da so članice naše sekte tudi ženske, ki v sami črni magiji naj ne bi sodelovale. Obred spolnega izživljanja pri sprejemu v sekto pride v poštev samo pri žen- skah. Tega obreda se ude- ležijo vsi člani sekte, so- delujejo pa le starejši. Novo članico najprej po celem telesu porišejo s krvjo, ob besedilu iz Čr- ne knjige pa se potem do- gaja še vse ostalo...« Nerad se spominja, ka- ko je bilo, ko so v sekto sprejemali njega. »Malo tiste tekočine sem spil. Zdelo se mi je, da ima vse skupaj zelo čuden okus, vendar nisem vedel, kaj pijem. Ko so mi povedali, mi je postalo slabo, in kar nekaj časa sem bruhal. Če bi prej vedel, kaj sem pil, ne bi tega nikoli storil.« Takšnih in podobnih obredov je še več, vendar je z zaprisego sekti vezan k molčečnosti. O drugih obredih ne sme govoriti. Trdno pa se je odločil, da bo s sodelovanjem pri teh stvareh končal. »Rad bi izstopil iz sek- te, vendar ne morem, ker sem še vedno duhovno vezan na druge člane sek- te in na Satana. »Kljub temu pa mislim, da mi bo slej ko prej uspelo in da se bom lahko rodil v novo življenje, in da se bom lahko znebil te psihične odvisnosti.« Droge s črno magijo pa je bil povezan še marsikakšen drug problem. Odvisnost od drog, na primer. Prvič je poskusil pri štirinaj- stih. V začetku je šlo le za mehke droge; na trdih je pristal po tistem, ko se je vključil v sekto. »Tam je namreč tudi mamil na pretek. Tako se je vse skupaj stopnjevalo in se končalo na zelo zoprnih stvareh. Na začetku je bila tra- va, pa koncentracija tra- ve kot je hašiš, potem kakšen trip... Pozneje pa tudi heroin, in postal sem odvisen. Vendar se mi je, na srečo, pred kratkim uspelo odvaditi, tako da od droge sedaj nisem več odvisen. Od heroina sem bil od- visen skoraj dve leti, ven- dar sem pozneje (tako kot za črno magijo) odkril, da s tem ničesar ne rešiš, temveč se obremeniš še z enim problemom, ki kmalu postane večji od vseh prejšnjih.« Eden izmed največjih problemov vseh odvisni- kov od droge je, kako pri- ti do denarja zanjo. Prvo dozo ponavadi dobiš za- stonj, potem pa, ko posta- neš odvisen, je cena ved- no višja, saj preprodajalci vedo, da bi za eno dozo odvisnik naredil in dal vse. In to znajo ponavadi zelo dobro izkoristiti. »V začetku, ko še nisi dolgo odvisen in še imaš doma kaj, kar lahko pro- daš, kar gre. Slej ko prej pa tega zmanjka, in raz- mišljati začneš o drugih možnostih. Ko si zadet, ti je popolnoma vseeno. Vseeno ti je, kaj boš po- čel, da boš prišel do dro- ge, ali kaj o tebi mislijo drugi. Veš le, da bi nare- dil vse.« On je, da bi pri- šel do droge, izkoristil svoje telo. Ni iz Celja, temveč z drugega konca Slovenije. Po drogo je ho- dil v Ljubljano. »Ko sem to storil prvič, sem šel v park, v katerem se zbirajo geji. Mimo je prišel nek moški in me gledal. Ogovoril sem ga, on pa me je povabil na pijačo. Dolgo sva se po- govarjala o vsem mogo- čem (tudi o tem, zakaj to počnem) potem pa sva odšla v njegovo stanova- nje. Opravil sem svoje, in ker je bil ta človek pre- prodajalec, mi je namesto z denarjem plačal s hero- inom, kar mi je bilo bolj všeč, kot da bi moral dozo iskati sam. V tisti park sem šel pozneje še večkrat. Ker je razpoznavni znak gejev v tem parku vrečka, sem jo vedno nosil s sabo. Ta- ko sem prihajal do po- trebne doze. Na srečo sem se ves čas zavedal, da to počenjam le zaradi mamil in zato, k sreči, danes nimam za- radi tega nikakršnih kompleksov. Vseeno pa se teh zadev ne spominjam rad in če se le da, sploh ne mislim nanje oziroma ne govorim o njih.« Sedaj Ko je ugotovil, da tako ne gre več naprej in da ga, če bo tako nadaljeval, ne čaka ravno več dolgo živ- ljenje, se je odločil, da se bo mamil odvadil. S po- močjo prijateljev mu je uspelo. »Ljudem, ki so mi pri odvajanju pomagali, sem zelo hvaležen.« Danes se ne drogira več, nehal je piti tudi al- kohol. Hodi v šolo, razmi- šlja o tem, da bi se vpisal na fakulteto. Po konča- nem študiju si želi, da bi s prijateljico lahko odšel na dolgo potovanje. Naj- prej po Evropi, pozneje po celem svetu... Verjamem, da bo odšel. Verjamem, da bo nekoč srečen. Z vsemi svojimi izkušnjami, s spomini, ki jih sedaj počasi brišeta on in čas... Uspeva mu. Uspeva mu, ker si želi. Počasi briše mladost, ki ni mladost iz cenenega romana. Njegova zgodba je zgodba, ki jo lahko na- piše le Življenje. NINA M. SEDLAR Pentagram je znak, ki ga častijo pripadniki sekt črne magije. V njem je narobe obrnjena peterokraka zvezda, kar ponazarja hudiča, navzdol obrnjen križ pa pomeni zaničevanje Boga. Sekte črne magije imajo lahko, glede na to, kako so usmerjene, v pentagramih tudi drugačne simbole. Sicer pa se pentagram uporablja predvsem pri črnih mašah in kot razpoznavni znak častilcev črne ma- gije- Šff. 40. - 5. oktober 1995 INFORMACIJE 22 it. 40. - 5. oktober 1995 23 PISMA BRALCEV Plesni golaž V Teatru Palamostre v itali- janskem Vidmu - 2. mednarod- no plesno tekmovanje dežel skupnosti Alpe-Jadran-Klasičen balet, jazz sodobni ples (42 točk) - plesalci iz dežel oziro- ma pokrajin Italije, Madžarske, Nemčije in Slovenije. Po štiriur- nem programu, razglasitev, ko- misija je podelila tri glavne na- grade in posebne nagrade... Predsednik, mednarodni moj- ster koreografije in direktor ba- letnega ansambla v Neaplju, prof. Roberto Fascilla, je na oder poklical Studio za ples Ce- lje (plesale so: Alenka Končan, Aleksandra Vučkovič, Sabina Dečman, Anja Rebek in Kaja Rebek), ter koreografa Jelen Igorja (ki Je bil edini poklican na oder od mentorjev, pedago- gov, koreografov...), ter pred avditorijem čestital skupini in koreografu. Po padlem zastoru Je ob če- stitanju bila podana na vpraša- nje obrazložitev, da smo nagra- jeni za... (per koreografija, dra- maturgija, per...) in, da se lepo opravičujejo, ker nam bodo po pošti poslali dokument (prizna- nje - diplomo), katerega nimajo pripravljenega, zaradi dodatne odločitve žirije. Fotograf prire- ditve nas Je za zaključek foto- grafiral (plesalke in koreografa) po zakulisnem čestitanju pa smo se veseli in presenečeni odpe- ljali domov. Zdaj še pričakujemo doku- ment, to pa Je tudi vse. Plesni teater Igen Je v zad- njem desetletju gostoval v Ha- vani, Montrealu, Torontu, Ha- miltonu, Madridu, St. Peters- burgu, Moskvi, na Jalti, Ferra- ri, Gorici, Trstu, Opčinah, Ce- lovcu, Berlinu, Bautznu, Bu- dimpešti, Kecskemetu, Ankari, Istanbulu, Varšavi, Krakovu, Bourgasu, od Zagreba do Bud- ve..., pa nas ni nikoli žal sprem- ljala ekipa NT, Videm pa Je le tri ure z avtomobilom iz Celja. Morda bi bilo prav do vseh treh celjskih plesnih hiš, da bi se og- lasili in verjetno bi napisali "ko- mentiramo" po svoje, brez obre- menitve... Pa vendarle Je bil na levi strani članek "Mladi plesal- ci dežel Alpe - Jadran" podpi- san s kratico IS. Pripis: V torek, 3. 10., smo po pošti prejeli "Attestato di partecipa- zione" - Serata Finale - Per gio- vani Talenti "Alpe Adria", dve kritiki, kjer v odstavku pišejo o koreografiji studia, plakat, gle- dališki list, dokument s podpisi petčlanske žirije, dopis... Kdor želi, si ga bo lahko ogledal, uok- virjenega v Studiu za ples, med ostalimi. Naj živi ples! STUDIO ZA PLES, Celje Pripis uredništva: "Attestato di participazione" po slovarju pomeni potrdilo o sodelovanju... Resnice takšne in drugačne Vzdrževalci mehanične de- lavnice pod vodjem Rudijem Banovškom smo vodstvo SB Celje ves čas opozarjali, ustno in pisno, na nepravilnosti vode- nja vzdrževanja, pa nismo do- bili nobenega odgovora. Spra- šujemo se, kako lahko vodi eki- po vzdrževalne službe ter vzdr- ževanja medicinskih plinov, ki Je življenjskega pomena za pa- ciente, strokovno neusposoblje- na oseba, ki nima niti strokov- nih, še manj pa moralnih vred- nosti. Z mnogimi izjavami ter dokazi o nepravilnosti dela pod vodstvom g. Silvestra Skutnika, ki smo Jih argumentirane poslali vodji SP g. Jožetu Čemelču ter vodstvu SB Celje in pravni služ- bi, smo dobili samo odgovor, da Je zoper g. Skutnika sprožen disciplinski postopek, kar pa Je čista laž, saj zatrjujejo, daje po- stopek zastaral. Vodstvo SB Ce- lje smatra, da g. Skutnik ni sto- ril kaznivega dejanja, ko je ogrožal varnost več ljudi v SB Celje. G. Skutnik Je bil priznan za krivega in se mu Je tudi urad- no na sodišču v Celju izrekel ukrep. Sprašujemo se ali vods- tvo SB Celje dopušča takšna de- janja, da lahko omenjena oseba Se nadaljuje delo v tej ustanovi. Trdimo in imamo tudi trdne do- kaze, za kar smo J ih že i n J ih še bomo predložili, da s takšnim ravnanjem ter vodenjem občut- no trpi delo, posebej pa so lah- ko ogroženi pacienti, če na ta- ko zahtevnem mestu, kot Je vo- denje vzdrževanja ter medicin- skih plinov, ni za to strokovno usposobljeni vodja ter nima mo- ralno človeških vrednot. V do- kaz je tudi članek v št. 37 No- vega tednika na strani 8. pod na- slovom Skalpel za Don Kihota. Ker vodstvo SB Celje odgovar- ja v št. 39. Novega tednika pod naslovom Resnice takšne in drugačne str. 7 z izjavami, da delavci v mehanični delavnici pod vodstvom Rudija Banovš- ka niso kakovostno opravljali vzdrževalnih del ter da so pravi lenuhi in da so sedeli po gostil- nah, zahtevamo od vseh teh oseb, ki to trdijo, da te neresnič- ne izjave Javno prekličejo ter se pisno opravičijo v časopisu No- vi tednik. V nasprotnem prime- ru bomo vsi skupaj oz. posa- mezno vložili tožbo zaradi ne- resničnih izjav.Ob tem naj po- vemo, da zoper nikogar ni bil sprožen disciplinski postopek zaradi zgoraj navedenih očitkov in kršenja delovnih obveznosti (posedanja po gostilnah). Prav tako glede izjave vods- tva SB Celje glede zavračanja pošte zahtevam Rudi Banovšek osebno opravičilo zaradi kleve- tanja ter neresničnih izjav, češ da pošiljk ne sprejemam in da si brijem norca iz vsakogar, ki v SB Celje kaj velja in pomeni. Podpisani Rudi Banovšek se sprašujem, kdo iz koga brije norca - Jaz ali vodstvo SB Ce- lje, ki nam za vse dosedanje na- še težave ni hotelo prisluhniti, posebej pa povdarjamo, da nas g. direktor SB Celje nikoli v tem obdobju ni ne ustno ne pisme- no pozval na sestanek ali raz- govor o težavah, ki se iz dneva v dan kopičijo. Zato še enkrat zahtevamo, da se nam glede zgoraj navedenih izjav Javno opravičijo v nasled- nji številki Novega tednika g. direktor mag. dr. med. Aleš Demšar, ga. pomočnica direk- torja za kadrovske in splošne za- deve Štefka Preskar, g. pravnik Began, g. Jože Čemelč, ga. me- dicinska sestra Vida Pumat, ga. medicinska sestra Dragica Ma- renčič in g. Silvester Skutnik. Delavci meh. delavnice pod vodstvom Rudija Banovška Svetovni dan varstva živali Svetovni dan varstva živali, 4. oktober. Je eden redkih, ki smo ga ljudje obeležili z misli- jo na ostala bitja, s katerimi ži- vimo bolj ali manj družno, bolj ali manj upoštevamo njihovo pravico do svobode in fizične integritete, in Jih bolj ali manj prilagajamo svojemu načinu življenja in svojim interesom. Za navidezno dobro človeka neprostovoljno v laboratorijih trpi na milijone živali, od miši do primatov, iztrganih iz narav- nega okolja in okradenih vsega, za kar smo se ljudje pred samim sabo zaščitili z etičnimi in za- konskimi pravili. Tistim, ki so v imenu znano- sti pripravljeni poteptati pravi- co do življenja šibkejšega in ne- zaščitenega (v običajnih okoliš- činah so to živali), bodo v iz- jemnih razmerah to početje na- daljevali na ljudeh; sicer pa Je zgodovina to že večkrat potrdi- la. Strokovnjakom, ki v spozna- nju brezkoristnosti in neetično- sti eksperimentiranja na živalih razvijajo alternativne - človeku bližje metode raziskovanja, vi- visekcionisti očitajo nehuma- nost, ob tem pa pozabljajo na številna usodna zdravila, ki so bila predobro preizkušena na ži- valih, pri aplikacijah na ljudi pa so dajala tragične rezultate, ki so mnogim ljudem uničili živ- ljenje. Poleg vseh ostalih bolez- ni se človeštvo že več desetletij bori proti raku in zadnja leta proti aidsu. Z upanjem na zdra- vilo Je bilo v procesu raziskav mučenih in ubitih ogromno ži- vali, pri katerih so bolezen umetno povzročili; preizkuše- nih je bilo nešteto zdravil, ob- javljenih veliko rezultatov, daje končno odkrito zdravilo, vendar pri ljudeh nobeno sredstvo ni delovalo tako kot pri živalih. Torej, poskusne živali so ozdra- vili, ljudi pa ne. Kakšen smisel ima potemtakem trpinčenje in eksperimentiranje na živalskih organizjnih, če rezultati ne ko- ristijo ljudem oziroma se preiz- kušeno zdravilo obnaša druga- če in gaje treba še enkrat testi- rati na ljudeh - prostovoljcih? Nedvomno je eden bistvenih vzrokov ekonomski, saj takšen način delovanja farmacevtskim koncernom zagotavlja dobiček, ta paje kontradiktoren s pojmo- vanjem etike, ki kot znanstvena disciplina pojasnjuje pravič- nost, tolerantnost, dobroto in spoštovanje do drugih - nam po- dobnih in od nas drugačnih. Ob tem Je treba še omeniti podatek Svetovne zdravstvene organiza- cije, ki Je pred kratkim izdala seznam 200-ih zdravil, ki zado- voljujejo vse potrebe zdravlje- nja, v svetu pa se prodaja več kot 35.000 vrst zdravil - mnoga so si podobna, pogosto Je razli- ka le v imenu! In vsako od njih mora skozi proces eksperimen- tiranja na živalih in ljudeh. Pomembno Je dejstvo, daje v svetu veliko centrov, ki raz- vijajo alternativne metode eks- perimentiranja, ki iz postopka izključuje živali. Te metode so različne oblike gojenih celičnih kultur, uporaba zavrženega člo- veškega tkiva (npr. pri obrezo- vanju moških), velik napredek paJe prinesel vsestranski razvoj računalniških programov. Borba za osnovne etične pra- vice živali izhaja iz dejstva, da še nikoli do zdaj ni bil človeški dominantni odnos do drugih ži- valskih vrst tako prodoren in si- stematičen. Obžalovanja vred- no Je, da na svetu živi veliko lju- di na robu eksistence in brez za- gotovljenih človeških pravic. Vendar zanikanje osnovnih pra- vic drugih živalskih vrst ne bo prispevalo k reševanju proble- ma lakote in nasilja nad ljudmi, niti ni razumno zahtevati od mu- čenih živali, naj počakajo, da bomo najprej ljudje dosegli vse svoje pravice. Trditev "ravnaj z drugimi tako kot si želiš, da bi drugi ravnali s tabo" vztrajno pridobiva svoj pravi pomen in prijazno obliko, v katero smo vključeni vsi ljudje in živali. DUŠAN GRAIFONER, predstavnik OIPE v Sloveniji Mesarski odmev Ko sem bral vrstice v Večeru 25. 9. 1995, sem ugotovil veli- ko resnice, le tej paje treba do- dati še nekaj smetane. Odločil sem se, saj čutim, da bi morala javnost izvedeti, kak- šna sta gospod Ludvik Prekor- šek - Ljubo in njegova sopotni- ca Tatjana. Ko sem ugotovil, da mu lo- mijo hrbtenico, sem takoj rekel: so mu Jo lomili, mu Jo lomijo še zdaj - a nikoli mu Je ne bodo zlomili - preveč ima trdno. Sem delavec pri nJem, oprav- ljam vsa mesarska dela v obra- tu Mesnica in predelava mesa Vojnik. Opisati hočem, kako se poču- timo in kakšne usluge nam nu- di. Če kdo od njegovih delav- cev potrebuje avto, ga lahko do- bi za osebno uporabo. Tudi sam sem že koristil takšne ali podob- ne ugodnosti. Javnosti Je treba tudi obraz- ložiti, da zjutraj, ko prideš v službo, greš na svoje delovno mesto in če si potreben česa za pod zob, te nihče ne gleda, ko- liko si odrezal in nikoli nam še ni nihče tega očital. Prehrano za zaposlene ima zelo dobro urejeno. Na malico hodimo v njegovo gostišče pre- ko ceste - bivši Lovec. Na ma- lico greš, kadar te Je volja, od 9. do II. ure. Nobenemu še ni zvonil zvo- nec. Sedeš za mizo in postrežen si tako kot vsi ostali tuji gostje. Pri kosilu Je ravno tako. Na iz- biro imamo tri vrste menijev. Sendviča ti ni treba nositi od do- ma, tako kot se to dogaja v mar- sikateri drugi firmi. V Večeru piše, da se pri Pre- koršku ni nikoli stavkalo; to je resnica, saj tudi ni bilo vzroka. Vsak izmed nas ve, da bo do- bil plačo 10. v mesecu. Plačo si krojiš sam, kolikor delaš, toli- ko zaslužiš. Prepričan sem, da Je to najbolj pošteno in v marsi- kateri firmi ni tako. Če bi bilo v vsaki firmi tako, bi bilo sloven- sko gospodarstvo bolj bogato. Zato je prav, da te vrstice pre- berejo marsikateri veljaki, ki gledajo svoje delavce čez steklo, le-ti pa čakajo na zasluženo pla- čo. Tisti veljaki, ki nasprotuje- jo, da gospod Ludvik Prekoršek - Ljubo sede za volan Pomur- ke, naj vedo, daje to tudi prav. Kamen do kamna palača; le čev- Ijfe sodi naj kopitar. Sicer svetujem tistim, ki tega nočejo razumeti, da si v njego- vi lepo urejeni gorci preberejo: "Kdor o meni slabo sodi, bolje, da v moj hram ne hodi." Gospod Ludvik Prekoršek - Ljubo in žena Tatjana pa se naj veselita latinskega pregovora: "Kamni letijo samo v drevo, obešeno zjabolki." Prekorškov delavec M.M. Izjava za javnost Občinski svet in župan obči- ne Zreče dajeta naslednjo izja- vo za Javnost. Občina Zreče ne želi polemi- zirati z organi občine Vitanje glede zakonske rešitve Držav- nega zbora in sklepa Ustavnega sodišča Republike Slovenije, glede Rogle preko medijev. Ne- popolne izjave in informacije, ki jih daje občina Vitanje, zavaja- jo Javnost tako v občini Vitanje kot v občini Zreče. Ta način re- ševanja odprtih vprašanj podži- ga strasti in ne vodi h končni re- šitvi. V občini Zreče zaupamo v poštenost in zrelost pravnih institucij slovenske države, ki so pristojne za rešitev pripomb na sedanjo ureditev občinskih me- ja. Zato naše delo ni usmerjeno k podžiganju strasti in sporov, ampak v razvoj občine in v re- ševanje življenjskih problemov občanov, ker bomo le na ta na- čin zagotovili občanom bivanje v taki občini, kot sojo izglaso- vali na referendumu. JOŽE KOŠIR, župan občine, GORAZD KOROŠEC, predsednik občinske sveta, MARJAN HREN, podpredsednik občinskega sveta Zreče Mučenje v Začretu Tudi v Začretu pri Celju je ena od mnogih velikih farm go- vejih pitancev, kjer živalim ni prav nič lepo. Sosedje so na- mreč pogosto priče divjaškemu znašanju hlevarjev nad nemoč- nimi živalmi. Najhuje paje ta- krat, ko pitance natovarjajo na kamione, da bi Jih odpeljali v klavnico. Ob takih prilikah hle- varji očitno mislijo, da so za pri- ganjanje živali, ki so namenje- ne v zaikol, dovoljena vsa sreds- tva. Še posebej hudo Je bilo v dopoldanskih urah 13. avgusta. Pozornost ljudi je vzbudil zelo glasen opravek hlevarjev z bi- kom, kije ležal na asfaltu. Hle- varji so ga obdelovali z brcami in z vsemi priročnimi sredstvi. Eden od hlevarjev pa gaje pre- tepal s skoraj dva metra dolgo železno palico. Bik je rjul od bo- lečine, dokler ni od onemoglo- sti utihnil. Veliko bližnjih so- sedov Je glasno protestiralo, vendar se hlevarji za njih niso zmenili. Otroci, ki so opazovali dogodek, so Jokali. Bik pa ni mogel vstati, ker Je imel zlom- ljeno nogo. S pretepanjem so prenehali, ko je eden od očivid- cev zagrozil, da bo poklical po- liciste. Ti so res tudi prišli, se- stavili zapisnik in se odpeljali. Po odhodu policistov so hlevarji navezali biku zanko okoli vratu in ga s traktorjem odvlekli po golem asfaltu kakšnih trideset metrov proč od nepoklicanih oči. Očividci so povedali, daje bil dogodek izredno surov ter groz- ljiv in daje na tej farmi sploh veliko preveč surovosti. Za hle- varje pravijo okoličani, da so izredno grobi, zato Jim taka far- ma že dolgo preseda. Njihovo pozornost zbujajo tudi pogosti pogini pitancev. Včeraj, 4. oktobra, smo praz- novali Svetovni dan varstva ži- vali. Morda ne bi bilo narobe, če bi se odgovorni Hmezada Ža- lec v počastitev tega dne, v ko- rist živali na tej farmi in v olaj- šanje sosedov, pogovorili s hle- varji v Začretu. Če so grobi za- radi slabih plač, naj jim Jih zvi- šajo. Če trpinčijo živali zaradi neznanja, naj jih primerno pou- čijo. Če pa so tamkajšnji hlevar- ji navadni sadisti, pa naj Jih po hitrem postopku odslovijo. MIRO GRADIČ, DPMŽ Celje Protest proti zapori ulice III. Prebivalci Dobojskc ulice na- jodločneje zahtevamo odprtje Ulice bratov Dobrotinškov, do- kler ne bo dograjena in za pro- met odprta obvoznica Podja- vorškova - Fran Roš z obvez- nim priključkom na Dobojsko ulico in asfaltnim prehodom na Ulico frankolovskih žrtev. Ker se približuje zima, v tem prehodnem obdobju na cestah ne bo več mopedistov in roler- Jev; kar se pa tiče "nevarnih" av- tomobilistov z Dobojske, pred- lagamo, da se iz obstoječih ko- rit improvizira šikana, ki bo v tem obdobju zmanjšala hitrost in povečala pregled na ovinku. Šikana ne sme biti preozka, da bodo lahko skozi peljali tudi do- stavni avtomobili za trgovino, ponudba ali celo morebiten re- šilni ali gasilski avto. Šikana mora biti primerno označena s prometnimi znaki. Od Prometnega inšpektorata zahtevamo tudi zagotovilo, da se bo to zimo Ulica bratov Do- brotinškov mimo garaž čez Do- bojsko redno plužila. Pri dokončni zapori Ulice bratov Dobrotinškov pa naj se ta zapre na resničnem koncu uli- ce (linija ZalaSček - Belehar). Stanovalci so plačali asfalt sa- mo na polovici parkirnega pro- stora, druga polovica Je občin- ska last in asfalt na tej polovici smo plačali vsi občani z davki in prispevki, tako da smo tudi do uporabe druge polovice upravičeni vsi občani. Prebival- ci Ulice b.Dobrotinškov torej nimajo pravice z zaprtjem pri- vatizirati celotnega parkirišča. V primeru najetja garaže bi bili drugi občani prikrajšani za izhod s parkirišča (npr. stano- valci Ulice frankolovskih žrtev, Bezenškove, Dobojske...). Na sestanku o prometni prob- lematiki na Hudinji v petek, 29. 9. 1995, Je g. Krivec med argu- mentiranjem svojih stališč Jav- no izjavil, da za razliko od sta- novalcev U.B.D., stanovalci Dobojske ulice ob gradnji niso plačali komunalnih prispevkov. Stanovalci Dobojske ulice iz- javljamo, daje ta izjava neute- meljena in čista neresnica ter zahtevamo od g. Krivca Javno opravičilo. SAŠO ŠOŠTARIČ za vse stanovalce Dobojske ulice Francija ne bo več zeblo ^ Francija Baumkirherja iz La- ziš pri Dobju in njegove mame ne bo več zeblo. Na njuni skromni hišici Je sosed mojster Štefan Volasko že vzidal nova okna,Jih prepleskal, pritrdil no- vo ključavnico na vhodna vrata in še z novim ometom očedil pročelje. Za Francijev toplejši dom so prispevali: Marjan Turičnik, Regina Mraz, Jaka Majcen, Slavko Sotlar, Janko Doler, Branko Obrez, Zlatarstvo Ko- ren, Kemična čistilnica Penca, Pavel Kranjec, Galerija "Ok- vir", Ante Firšt, Jože Hočevar, Marjan Suholešnik, Vika Col- nar, Stanko Bark, Tone Pihlar, Bojan Kolenc, Ivo Jurak, Zden- ka Zupane, Iztok Horvat, Mar- jan Feguš, Karli Vrunč, Franc KlepeJ, Sonja Gregom, Miran JeraJ, Miro Gradič in Vilma Ma- vric. Še posebej pa so se izkazali Slovenijales v Medlogu, ki Je podaril eno okno, dr. Peter Li- povšek, Mirko PaJ in turistična agencija Popotnik, Ferdo Ježov- nik in Marjan Manček. Franci Baumkirher se lepo zahvaljuje vsem darovalce in pravi, da bo pridno molil za sre- čo vseh svojih dobrotnikov. MIRO GRADIČ, ' Celje Šl. 40. - 5. oktober 1995 HI • V ponedeljek, 25. sep- tembra dopoldne je bilo, ko je prevoznik Lojze pripe- ljal na gradbišče v Smart- nem nekaj gradbenega ma- teriala. K vozilu so prihite- li delavci Albanci, da bi pripeljano robo raztovorili, pa se je zataknilo pri stra- nici kesona, ki se ni in ni pustila odpreti. To je pre- voznika Lojzeta tako razje- zilo, da je začel preklinjati in - kaj hujšega, pri tem zlorabljati »mater«. Alban- ci, ki jim je ta beseda sveta, so reagirali tako, da so vr- lega Slovenca po hitrem postopku nagnali. Iz globo- ke užaljenosti je šel Lojze potem na policijo. Njegovo izjavo, da so ga Albanci te- pli, so policisti preverili in ugotovili, da je izmišljena. • Ančka in Ivan zdaj nista več poročena, oni dan pa je Ivan prišel svojo bivšo obi- skat in spet je bilo po sta- rem: prepir, vpitje, zmerja- nje. In zakaj se je tudi to- krat vse ponovilo? Ivan je bil jezen, ker naj bi mu bila Ančka nezvesta, Ančka pa se je branila tako, da je svojega ex soproga z nohti popraskala po obrazu, pa menda tudi precej nižje. • Jože Z. je 26. septembra zvečer sporočil, da ga je nekdo vrgel iz lokala. Ko so policisti zadevo preverili, so ugotovili, da je pijani Joža v gostilni vse popold- ne težil osebju in ostalim gostom, pa so se ga morali znebiti po najkrajši možni poti. SpodiU so ga ven, užaloščeni Jože pa narav- nost na policijo. Zdaj bo šel še k sodniku za prekrške, saj so policisti napisali predlog zaradi popoldan- skega kršenja javnega reda in miru. • V gostilni v Ivenci sta se Marjan V. tn Aleš M. prejš- njo sredo zvečer spravila nad oštirja in še nekega go- sta ter ju hotela pretepsti. Oba junaka bosta morala k sodniku za prekrške. • Sedem fakinov, nekda- njih učencev osnovne šole Lava, je minuli petek moti- lo pouk. Mladoletniki so tam streljali s karbidom in metali petarde ter se na tak način šolnikom maščevali za vse bivše cveke, graje in neopravičene izostanke. Sedmerica bad boys-ov bo prejela vabilo od sodnika za prekrške. M.A. Pobesneli Mirko Premalo Uenarla v kuverti In preveč alkohola v krvi v nočnem klubu hotela Ce- leia v Celju sta se v torek po- noči sporekla gost Mirko iz Celja in tamkajšnji redar Uroš. Zadeva se je potem pre- selila na Mariborsko cesto, kjer bi skorajda prišlo do stre- ljanja z orožjem. Mirko je v lokal prišel nekaj pred polnočjo in je že takoj ob vstopu v nočni klub kazal zna- ke opitosti. Ker je bil tamkajš- njim gostincem že dlje časa dolžan zapitek v višini 24 tisoč tolarjev, je imel pri sebi kuver- to, v njej pa le 11 tisočakov. Kuverto z denarjem je izročil natakarju, ta pa ga je opomnil, da gre za zamudo, saj so se dogovorili, da mora biti dolg poravnan do 19. septembra, in to v celoti. Spomnil ga je tudi na dogovor, da v primeru ne- vračila, z vsakim nadaljnjim dnem dolguje lokalu dodatnih 50 nemških mark zamudnih obresti. Medtem je natakar poklical redarja Uroša, ki je denar preštel in ki je poznal določila dogovora, ter pouda- ril, da je v kuverti le 11 tisoč tolarjev. Potem je redar Mirku vrnil kuverto in pripomnil, da se niso tako dogovorili, Mirka pa je ta pripomba tako razjezi- la, da je zgrabil redarja za srajco, rekoč: »Fantje, v ku- verti je dovolj denarja in ne me več j...« Nekaj časa ga je še vlekel ter mu pri tem strgal srajco, končno pa je redarju le uspelo, da se je nasilnika ubranil in ga odstranil iz loka- la. Ta je potem sedel v svoj avto in se odpeljal domov. Poi- skal je svojo doma izdelano puško šibrenico s tremi naboji in razpršilec-solzivec ter spet sedel v avto. Kmalu po polnoči se je zgo- dilo, da so voznika Mirka na Mariborski cesti ustavili pro- metni policisti in pri kontroli ugotovili, da je vozil pod vpli- vom alkohola. Ker pa jim je ob tej priložnosti hotel prijaviti kršitev javnega reda in miru v nočnem klubu hotela Celeia, je na kraj prispela patrulja Po- licijske postaje Celje in prev- zela postopek z Mirkom K. Razgovor je bil že pri koncu, ko se je pripeljal redar Uroš in svoje vozilo parkiral pred Mir- kovim, medtem pa sta polici- sta že sedla v službeno vozilo. Ko je Mirko zagledal Uroša, je iz svojega avtomobila vzel pu- ško, stopil k vozniku in skozi sprednje levo vetrobransko steklo pomeril vanj. Na srečo sta policista to opazila in bila dovolj hitra, da sta vročekrv- nežu preprečila streljati. Ker je bil Mirko preveč pregret in ni kazal, da se bo ohladil, sta ga s strokovnim prijemom zru- šila na tla in ga odpeljala v prostor za pridržanje, kjer se je treznil do jutra. Puško so mu na policijski postaji zasegli ter napisali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. MARJELA AGREŽ. Je avto, ki ga kupujete, ukraden? Kupujete rabljen avtomo- bil? Ce se prodajalcu s prodajo nadvse mudi in ima za to kup razlag ter je pripravljen precej spustiti ceno, ker ste »resen« kupec, bodite toliko bolj pre- vidni. Če je vozilo ukradeno in ima ponarejene dokumente, boste ob vozilo, za povrnitev denarja pa vas čaka dolga pot po sodišču. Prepričajte se o pristnosti li- stin, preverite številke motorja in šasije, in to, da je prodajalec dejanski lastnik. Ce je lastnik vozila le kratek čas, je pre- udarnost toliko bolj na mestu. Celjski kriminalisti so junija dvema organiziranima skupi- nama kriminalcev zasegli kar 40 vozil višjih cenovnih razre- dov. Načrtno so bila ukradena v Sloveniji in tujini, po ustrez- ni obdelavi pa, seveda, name- njena prodaji. Nekatera vozila znamk mercedes, bmw, audi, opel, volkswagen in renault so bila že predelana, nekatera v postopku predelave, druga pa so na to še čakala, očem skrbno skrita, v najetih gara- žah. Zaradi tatvin vozil, pri- krivanj in ponarejanja listin oziroma v tem primeru številk na vozilih, so ovadili tri osebe, smo prebrali v zadnji številki revije Sled. Otrokom prekmalu zaupamo? Od leta 1970 do 1994 je v prometnih nesrečah v Sloveni- ji umrlo 14.500 ljudi, poškodovalo pa se jih je skoraj četrt milijona, kar v poprečju pomeni vsak osmi državljan Slo- venije. Na slovenskih cestah je v tem obdobju umrlo 1.412 otrok in mladoletnikov, kar je kar za 55 šolskih razredov, ranjenih otrok pa je bilo več, kot ima Kranj vseh prebi- valcev. Največ nesreč, v katerih so udeleženi otroci, se pripeti v bližini njihovih domov. Raziskava, ki so jo pred kratkim opravili pri nas, je pokazala, da starši precenjujejo spo- sobnosti svojih otrok, saj menijo, da so že pri sedmih letih sposobni za samostojno nastopanje v prometu. Po nmenju strokovnjakov je to šele pri desetih letih. Da v Sloveniji starši očitno precenjujejo svoje otroke, govori še podatek iz ankete, da bi starši svojim desetletnim otrokom zaupali tudi to nalogo, da spremljajo v vrtec svojega mlajšega bratca ali sestrico. PP Celje spet najboljša v tekmovanjih UNZ Celje za najboljšo športno enoto, letos že ^ osmič zapored, je po zadnji disciplini, streljanju z zračnim' orožjem, v petek v Laškem prvo mesto spet zasedla ekipa. Policijske postaje Celje. Druga v skupni uvrstitvi je bila ekipa j PP Velenje, tretja pa PP Laško. Prehodni zmagovalni pokal je' ekipa PP Celje prejela v letih 1990, 1991, 1993 in 1995. ; Celjski specialci presenetili v Gotenici je bilo prejšnji teden 4. državno prvenstvo slovenskih specialnih policijskih enot in moštvo UNZ Celje je na tem izredno zahtevnem tekmovanju osupnilo z doseženim tretjim mestom. Sodelovalo je 11 specialnih enot policije, ki so morale opraviti 14 nalog, te pa so od udeležencev terjale popolne psihofizične sposobnosti. Zmagovalna ekipa je posebna policijska enota UNZ Nova Gorica, druga je bila ekipa specialcev Ministrstva za notranje zadeve R Slovenije, tretji pa, kot že povedano, Celjani. Moštvo UNZ Celje so sestavljali: Drago Brečko, Janez Škerlak, Mitja Gorop>evšek, Tomaž Amšek, Boris Potušek, Boštjan Urankar, Anton Ostrovršnik in Marko Gaber. Na fotografiji so M. Gaber, D. Brečko, A. Ostrovršnik, J. Škerlak, B. Potušek in B. Urankar med tekmovalno nalogo s čolnom oziroma med premagovanjem težkih ovir na poti do cilja. M.A. Pobesneli bik Do tragičnega dogodka je prišlo 3. oktobra okoli 17. ure v Šmartinskih Cir- kovah pri Velenju. Tam so se na travniku, okoli 100 metrov stran od domačije, pasli trije biki in dve kravi. Ker so biki med pašo zašli na njivo, jih je gospodinja, 76-letna Bar- bara Š., nameravala usme- riti nazaj na pašnik, takrat pa se je vanjo zakadil po- besneli 600 kilogramov te- žek bik in jo tako hudo ra- nil, da je ženska na kraju dogodka umrla. Vžgai se je uno v torek, 26. septembra zve- čer, je prišlo do požara na osebnem avtomobilu znamke fiat uno, last Kovinotehne le- asing. Na delu avtoceste Arja vas - Celje ga je vozila Alek- sandra M. iz Celja, vzrok po- žara, zaradi katerega je nasta- lo za okoli 400 tisoč tolarjev škode, pa še ni znan. Ogenj so pogasili člani celjske poklicne gasilske brigade. Kuilinja v plamenili v sredo, 27. septembra okoli 8. ure, je izbruhnil požar v ku- hinji stanovanjske hiše v kraju Laze pri Dramljah. Zgorel je kuhinjski element z vgrajeno napo, zraven pa še preproga. Lidija Ž., ki je požar kar sama pogasila, je oškodovana za okoli 300 tisoč tolarjev. Po olje k sosedi Prejšnji četrtek popoldne je izbruhnil požar v kuhinji sta- novanja Albina B. v Foitovi ulici v Velenju. Albin je na šte- dilnik postavil posodo z oljem, ker pa je opazil, da je olja pre- malo, si ga je šel sposodit k so- sedi. Ko se je vrnil, je bil del kuhinje že v plamenih, požar pa je pogasil sam. Nastala gmotna škoda znaša okoli 100 tisoč tolarjev. Ogaben zločin v Bučah na Kozjanskem v Ješovcu pri Bučah je bil konec avgusta izvršen grd zlo- čin. Umorjen je bil 17-letni Franc Ferlič iz Buč. Za Fran- cem Ferlicem je skoraj 14 dni manjkala vsaka sled. Pes po- sestnika Juga pa je pred dnevi prinesel pred domači prag od- trgano roko mladega človeka. Nihče ni mogel ugotovili od kod jo je prinesel in čigava naj bi bila. Drugi dan je pes prine- sel še drugo roko. Po večumem iskanju se je varnostnim orga- nom in okoUškim prebivalcem posrečilo, da so v bližnjem gozdu našli truplo mladega človeka. Preiskava je ugotovi- la, da gre za 17-letnega Franca Ferliča iz Buč. Ferlič se je 31. avgusta peljal v Kozje. Tam je srečal prijatelja Klobaso iz Je- šovca, s katerim sta se skupaj vračala. Šla sta h Klobasovim na dom, kjer je Ferlič namera- val izterjati izposojenih 2000 din. Med potjo proti domu pa je Ferlič brez sledu izginil Truplo so sedaj našli nedaleč od Jugovih in približno 400 metrov od Klobasovih. Ferlič je bil z revolverjem ustreljen v glavo. Še nadaljnja preiska- va o zagonetnem umoru je od- krila tudi zločinca, ki je umor izvršil. Bil je to oče Ferličeve- ga prijatelja Klobase, posest- nik Alojz Klobasa, ki je Ferli- ču sledil in ga v gozdu ustrelil- Oropal ga je po zločinu stvari, ki jih je imel Ferlič s seboj. Pri Klobasovih so našli oropane stvari, moško dvokolo, sesalko za kolo in ročno uro. Odvzeti so bili Ferliču tudi nizki moški čevlji, ki pa so jih Klobasovi uničili. Zločinec Alojz Kloba- sa čaka sedaj v celjskih zapO' rib na pravično kazen. Savinjski vestnik, 27. 9. 1952 $1. 40. - 5. oicteber 1995 J5 javni red in mir na vajetiiil pelavci Policijske postaje Celje so v petek v soboto ponoči izvedli poostreni nadzor javnega reda in miru, pri tem pa največ pozornosti namenili tako imenovanim pro- |)lematičnim gostinskim lokalom v centru piesta, ob Ljubljanski cesti in na Greven- (,rojski ulici v Novi vasi. Nadzirali so tudi parkirne površine pri lokalih ali blizu njih. parkiranje na kolesarskih stezah, na cestah, pločnikih in še kje, tudi v nočnem času ogroža varnost v prometu, zato so v tej akci- ji takšna vozila odvažali s pajkom. V obeh nočeh so opravili nadzor v 16 gostinskih lokalih. V treh primerih so sesta- vili poročilo inšpekcijskim službam, ker ti lokali obratujejo brez ustreznih dovoljenj, zoper 4 lastnike so ukrepali, ker je bil krep- ko prekoračen obratovalni čas lokala, s paj- kom pa so odpeljali 21 avtomobilov. Obrav- navali so 6 kršitev javnega reda in miru oziroma kršiteljev, od katerih bodo šli štirje k sodniku za prekrške, ena kršiteljica pa je bila pridržana do streznitve. Ukrepali so tudi zoper 2 kršitelja cestnoprometnih predpisov, izrekli 2 mandatni kazni ter iz- dali 16 plačilnih nalogov. V času akcije so tudi prijeli 3 storilce kaznivih dejanj in na- pisali predlog sodniku za prekrške v zvezi s kršitvijo zakona o javnih shodih in javnih prireditvah. S takšnimi in podobnimi akci- jami bodo nadaljevali. M. AGREŽl, TisIcainilc in računainii€ v noči na 26. september je neznani storilec, na Trgu mla- dosti v Velenju, vlomil v pisar- no podjetja Olgis. Ukradel je tiskalnik epson, last Olgisa, in računalnik toshiba, last Mari- je A. iz Velenja. Skupna škoda znaša okoli 290 tisoč tolarjev. Kipci izginjajo V noči na 26. september je nekdo ukradel meter visok le- sen kip boga, pritrjenega na križ, v Podtumu pri Kostriv- nici. Pri kraji je storilec kipcu odlomd desno roko, ki je osta- la na križu. Ukradeni Kristus, ki je last Anice V., je star okoli 200 let in vreden približno 100 tisoč tolarjev. V dneh od nedelje do srede pa je neznani storilec v kraju Ješovec na Kozjanskem vlomil v kapelo ob lokalni cesti, last Marije D. Ukradel je dva lese- na kipa; približno meter visok kip Marije in kip svetega Aloj- zija, visok pol metra. Oba kipa sta vredna okoli 200 tisoč to- larjev. V času od 17. do 28. septem- bra pa je neznani storilec vlo- mil v kapelo v Vrenski Gorci, prav tako na Kozjanskem, in iz nje ukradel 80 cm visok le- sen kip Marije z Jezusom. Lastnik Franc I. je s tem oško- dovan za okoli 150 tisoč to- larjev. Niobitei v dragih rolcah Neznani storilec je 26. sep- tembra popoldne ali dan kas- neje vlomil v stanovanjsko hi- šo v Gornjem Gradu in tam ukradel mobitel znamke ca- rj^hone ter lastnika Marka K. iz Ljubljane oškodoval za 200 tisoč tolarjev. Vespa z napaifo Prejšnji četrtek zvečer je neznani storilec ukradel mo- torno kolo znamke piaggio ve- spa. Svetlomodra vespa, ki jo je lastnik zaklenil in jo pustil na parkirišču na Teharski ce- sti v Celju, je bila pokvarjena. Jani S. pa je oškodovan za okoli 50 tisoč tolarjev. IJifradeni rinčici Neznani storilec je 28. sep- tembra dopoldne vlomil v sta- novanje Terezije L. Pod kosta- nji v Celju. Ukradel je dva zla- ta poročna prstana. Pobral je tudi 8 čekov Banke Celje, sku- paj z bančno kartico. Ui(radeni terenec Prejšnji četrtek ob 12.50 uri je neznani storilec ukradel te- rensko vozilo znamke mitsu- bishi pajero. Avtomobil, ko- vinsko zelene barve, z reg. št. CE 44-280, je stal na parkiriš- ču pri vhodu v Cestno podjetje na Lavi v Celju. Zopmi pisic Celjan Branko J. (30) je šel prejšnji četrtek nabavljat v prodajni center Hudinja v Celju. Ko si je nabral nekaj cilindričnih ključavnic in kljuk za vrata in okna, se je naredil francoza in šel kar mi- mo blagajne, potem pa je ne- kaj grdo zapiskalo in zadeva se je sfižila. Branka so ustavili varnostniki, ga prijeli ter ugo- tovili, da je ta nerealizirana tatvina vredna 56 tisoč to- larjev. Uicradeni BX Izpred ključavničarske de- lavnice v Leskovcu je minuli petek dopoldne neznani stori- lec ukradel nezaklenjeni oseb- ni avtomobil znamke cimos ci- troen BX letnik 1983. Vozilo je kovinsko sive barve, reg. št. CE 79-58L, lastnik Milan Č. iz Celja pa je oškodovan za pri- bližno 400 tisoč tolarjev. Smoia z bencinom v petek okrog desetih je neznani storilec iz odprte ga- raže pri stanovanjski hiši v Žepini odpeljal nezaklenjen osebni avtomobil znamke alfa romeo, reg. št. CE 10-78H. Smola pa je hotela, da je naen- krat zmanjkalo goriva in ukradeni avto se ni hotel več premakniti. Storilec ga je pu- stil v Leskovcu, kjer ga je kas- neje nepoškodovanega prevzel lastnik Branko F. Isti nezna- nec je po neuspelem načrti z alfo poskušal ukrasti še volkswagnovo osebno vozilo, a se ga je še kar naprej držala smola, ko ga je pregnal lastnik golfa. Viom v viicend v času od 24. do 30. septem- bra je neznani storilec vlomil v vikend hišo v Metlečah pri Šoštanju. V notranjosti si je izbral škatlo z orodjem, opre- mo za tenis s potovalno torbo vred in še nekaj drugih pred- metov. Lastnika Bogdana Ž. iz Maribora je oškodoval za okoli 100 tisoč tolarjev. Po teiefon v vinotoč v noči na 1. vinotok je nez- , nani storilec vlomil v vinotoč Zlati grič v Škalcah pri Slo- venskih Konjicah. Preiskal je točilnico in ostale prostore, odnesel pa 30 tisoč tolarjev go- tovine in prenosni telefon. Taliča . _________ Dva fanta sta v torek, 3. ok- tobra ob 1.40 uri, prišla do re- stavracije Klub na Trgu mla- dosti v Velenju. Ko sta že raz- bila okensko steklo in si misli- la, da sta na konju, so ju prese- netili policisti in obetavna avantura je šla po gobe. V ro- kah mož postave sta se našla osemnajstletni Dejan L. in mladoletni D.T., oba Velenj- čana. Uicradeni icadet v noči na 2. oktober je nez- nani storilec ukradel osebno vozilo opel kadet 1,6D, parki- rano v Radečah. Vozilo je mo- dre barve, reg. št. CE S6-798, preiskovalci pa domnevajo, da so ga ukradli gojenci, ki so v isti noči pobegnili iz Prevz- gojnega doma Radeče. Tudi astra v noči na 2. oktober je bila ukradena tudi oplova astra 1,4 IGL, bele barve, reg. št. MB 58-71 A. Osebno vozilo je bilo parkirano na Škapinovi ulici v Celju, lastnik, Avtohiša Kol- manič iz Maribora, pa je oško- dovan za okoli 3 milijone to- larjev. Je kaj vašega? Na Policijski postaji v Celju hranijo vrsto predmetov, večinoma so to avtoradijski sprejemniki kasetofoni, ki jih lastniki pogrešajo od tistega dne, ko jim je bilo vlomljeno v vozilo, ah pa od ^krat, ko jim je bilo vozilo ukradeno. Če je med predmeti na fotografiji kaj vašega, se ve, kje se "Gorate oglasiti. Smrtno trčenje v Lovcu Na magistralni cesti v nase- lju Leveč se je, v torek, 3. okto- bra ob 17.55 uri, pripetila nez- goda, v kateri je življenje izgu- bila peška. Marta K. (32) iz Celja se je peljala z osebnim avtomobi- lom iz smeri Petrovč proti Ce- lju. Ko je pripeljala v naselje Leveč in do zaznamovanega prehoda za pešce, vozila ni ustavila, ko je vozišče po pre- hodu prečkala 74-letna Lucija L. iz Levca. Avto je peško za- del s sprednjim levim delom in jo zbil po vozišču. Hudo teles- no poškodovano žensko so od- peljali v bolnišnico, kjer je ob 20.30 uri poškodbam podlegla. V jahlano Na lokalni cesti v naselju Šmatevž se je, v sredo 27. sep- tembra nekaj minut po polno- či, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Gmotna škoda znaša okoli 400 tisoč tolarjev. Ivan R. (41) iz Podvrha je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Gomilskega proti Braslov- čam. V Smatevžu ga je v ostrem levem ovinku zaneslo z vozišča na travnik, tam pa je s sprednjim delom avtomobila trčil v drevo in se hudo telesno poškodoval. Trčenje pred črpaiico Na magistralni cesti zunaj Velenja se je, v sredo 27. sep- tembra popoldne pripetUa nezgoda, v kateri je bil težko ranjen voznik motornega kole- sa, gmotna škoda na vozilih pa znaša približno 600 tisoč to- larjev. Dragoslav D. (44) iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz smeri Velenja proti Slovenj Gradcu. V križišču pri bencin- skem servisu OMV v Selah je zavijal levo v času, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voz- nik motornega kolesa, 25-letni Miran F. iz Pake pri Velenju. V trčenju, ki je sledilo, je bil motorist hudo telesno poško- dovan. Avtobus v pešca v bližini semaforiziranega križišča v Arji vasi se je, v če- trtek 28. septembra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je hude telesne poškodbe utrpel pešec. Rudolf J. (44) iz Ljubljane je vozil avtobus iz smeri cestnin- ske postaje v Arji vasi proti Žalcu. Ko je prevozil križišče, je iz osebnega avtomobila, ki je stal na pasu za zavijanje v levo, izstopil potnik, 17-letni Miran G. iz Maribora, ki je stekel prek vozišča. Takrat ga je avtobus zadel s sprednjim delom in ga zbil po vozišču. Prehitro na magistraiico Na magistralni cesti v Šen- trupertu se je, v petek 29. sep- tembra zvečer, pripetila nez- goda, v kateri je hude telesne poškodbe utrpel traktorist, gmotna škoda na vozilih pa znaša okoli 350 tisoč tolarjev. Janez P. (59) iz Šempetra je z bencinskega servisa v Šen- trupertu s traktorjem zapeljal na magistralno cesto. To je storil v trenutku, ko je se je po magistralki z osebnim avto- mobilom pripeljal 32-letni Stanislav T. iz Velenja. Pri tr- čenju je voznik traktorja utr- pel hude telesne poškodbe. M.A. MTOVLOJVtI v torek, 26. septembra po- noči, je nekdo vlomil v osebni avtomobil znamke VW golf, ki je bil parkiran pred tovarno nogavic na Polzeli. Ukradel je avtoradio znamke blaupimkt in lastnika Mirana H. iz Gru- šovelj oškodoval za 56 tisoč to- larjev. V noči na 27. september je neznani storilec vlomil v oseb- ni avtomobil znamke VW golf, ki je bil parkiran na Čopovi ulici v Celju. Iz vozila je odne- sel avtoradio znamke bla- upunkt in jelenjo kožo za bri- sanje stekel. Franc R. je oško- dovan za okoli 30 tisoč to- larjev. Prejšnji petek je neznani storilec vlomil v osebni avto- mobil znamke zastava 128, ki je stal na Goriški cesti v Vele- nju. V vozilu je ukradel avto- radio znamke quelle, Nenad Č. pa je oškodovan za okoli 20 tisoč tolarjev. V noči na soboto je nekdo vlomil v osebni avto znamke zastava yugo 45, ki je bil par- kiran na parkirišču na Dobrni. Demontiral in odnesel je avto- radio kasetofon in oba zvočni- ka. Lastnik David P. z Dobrne je oškodovan za približno 80 tisoč tolarjev. Minulo nedeljo popoldne je neznani storilec vlomil v oseb- ni avtomobil, ki je stal na par- kirišču v Trubarjevi ulici v Ce- lju. Demontiral je avtoradio kasetofon, ukradel pa je tudi j akno puhovko. Tomaž F. iz Celja je oškodovan za približ- no 65 tisoč tolarjev. V noči na ponedeljek pa je neznani storilec vlomil v oseb- ni avtomobil zastava yugo, ki je bil parkiran Na zelenici v Celju. Demontiral je avtora- dio in lastnika Aleša Z. oško- doval za okoli 25 tisoč to- larjev. M.A. Št. 40. - 5. oktober 1995 GLASBA HI Celjski ansambel Cmok - lanski zmagovalci vesele jeseni. Vesela jesen v Mariboru bo to soboto 28. festivai narečnih popevli Letos mineva že triintride- seto leto, odkar so v Unionski dvorani v štajerski prestolnici pripravili prvi festival nareč- nih popevk - Vesela jesen. Z manjšimi prekinitvami se je ta festival ohranil vse do da- nes, slovensko glasbeno pro- dukcijo pa je v teh letih oboga- til s številnimi narečnimi po- pevkami. Predvsem so v spominu ostale tiste iz sedemdesetih, ko so se festivala še udeleževali največji »zvezdniki« slovenske glasbene scene, nekatere zma- govalne skladbe pa so do da- nes tako rekoč že ponarodele. Zadnjih nekaj let je Vesela je- sen odskočna deska na sloven- sko podalpsko pop sceno za številne rnlade ansamble in posameznike, vse pogosteje pa se na festivalu pojavljajo tudi narodno-zabavni ansambli. Letošnja, 28. Vesela jesen, se bo zgodila v soboto, 7. okto- bra, v dvorani Tabor v Mari- boru in ne bo, vsaj po listi na- stopajočih sodeč, v ničemer odstopala od nekaj preteklih prireditev. Strokovna žirija (Edvard Holnthaner, Slavko Avsenik mL, Teo Korban, Ur- ška Čop, Darja Tasič, Lučka Gruden in Zinka Zorko) je iz- med 50. predlogov izbrala 16 skladb, ki bodo na festivalu prvič javno predstavljene. Iz- branci so instrumentalne pod- lage skladb posneli v studiu Radia Koper, viže pa so do- končno oblikovali v glasbe- nem Studiu 22 Radia Maribor. Nastopajoči bodo svoje stvari- tve spet izvajali v živo, sprem- ljal pa jih bo festivalski orke- ster pod vodstvom Edvarda Holnthanerja. Poleg nekaterih starih znan- cev naše popevkarske scene, pa tudi Vesele jeseni, skupin Don Juan (Živ'me se se zgudi), Zasavci (Prjatu, pij pučas). Veter (Naj živi Martin), Ču- dežna polja (Rana vura). Cmok (So muzikanti res ta pravi). Sanje Mlinar (Ti in jst) ter Mi- rana Zadnika (Ma hod se mal solit), bo na festivalu nastopilo še devet debitantov. Ansambel Relax se bo preizkusil s sklad- bo »Mi Krašovci«, Darko Kegl s »Pesen s Prlekije«, Velenjča- nom Le Baron pa se je na festi- val posrečilo uvrstiti s pesmijo »Narlepš je opicam«. Igor Pod- pečan je za Majo Pur napisal »Moj koroški dom«, mojster Bojan Adamič pa je prispeval aranžma za humorista Strašna Jožeta, ki bosta nastopila sku- paj s skupino Komet. Edvin Fliser je za tokratno Veselo je- sen prispeval dve skladbi; »Leto je dugo, živleje pa ne« za skupino Kristali in že omenje- no »Ti in jst«, ki jo bo prepeva- la mlada Velenjčanka Sanja Mlinar. Monika in Alenka He- ričko bosta nastopili s pesmijo »Muoja mladost«, koroški an- sambel Classic z »Ostav s'm na gruntu«, festival pa bo zaklju- čila Milenka Kranjc-Kocbek s skladbo »Tak dolg svejt stoji«. Tekmovalni del festivala bosta vodila Miša Molk in Zo- ran Turk, poleg gledalcev v dvorani bodo lahko Veselo jesen spremljali tudi poslušal- ci prvega programa Radia Slo- venije in poslušalci Radia Ma- ribor, Televizija Slovenija pa bo festival posnela. Strokovna žirija organizatorjev. Radia Maribor in Geržina-Videoton, bo izbrala najboljšo popevko festivala in najboljši aranžma, besedila pesmi pa bodo oce- njevale kulturne redakcije ne- katerih slovenskih časopisov. Letos bo prvič uvedena tudi nagrada poslušalcev radijskih postaj - Zlati mikrofon. SŠ Foto: TONE VRABL Zeme pripravlja četrto icaseto Franci Zeme želi v jubilej- nem letu, ko slavi 30 let, do- seči čim več. Spomladi je pripravil jubilejni koncert in dobil na 2. mednarodnem glasbenem sejmu Zlato tro- bentico, zdaj pripravlja nove skladbe za četrto kaseto, ki naj bi izšla še letos ali v za- četku prihodnjega leta. Če bo uspel obnoviti tudi neka- tere stare uspešnice in na- grajenke s festivalov na Ptu- ju in Števerjanu (skupaj je dobil 12 nagrad) bo izdal tu- di CD. Pred kratkim je pripravil promocijo tretje kasete za mir na svetu pri Bistroju Sv. Ane na Teharjah, kjer je bil tudi rojen. Franci Zeme je ob svojih zaigral tudi dve melo- diji Franca Miheliča in Av- senika, med prvim in drugim delom pa so nastopili tudi harmonikarji, ki jih Franci poučuje ter 15 letni Primož Kelenc iz Formina, velik ta- lent, ki je letos prvfč nastopil na Zlati harmoniki na Lju- bečni, osvojil zlato plaketo ter 2. mesto za Veliko nagra- do Slovenije v mednarodni konkurenci do 18 let. Pred njim je bila samo avstrijska harmonikarka. Zeme pa se zdaj pripravlja na organizacijo 1. Štajerske- ga večera, ki bo 6. oktobra v Vojniku. Najnovejša za- sedba ansambla Francijj Zemeta, ki je igrala na harjah, pa je (od leve): Živfc Kranjec (trobenta). Dani« Bele (klarinet), Franci Žena (harmonika). Marko Zavri nik (bariton), Karmen Pei nik, Jože Vrbančič (pevsi duet) in Marjan Krajnc (ki tara). TONE VRAB Zanimiv Beloicranjec Toni Ansambla Toni j a Verder- berja iz Starega trga v Beli krajini pri poslušanju ne moreš zgrešiti, saj ga izdaja posebnost, ki je drugi slo- venski ansambli domače za- bavne glasbe ne poznajo — zvok tamburice. Toni Ver- derber ima ansambel že de- vet let. Pohvalijo se lahko s kar šestimi kasetami in ne- kaj kompaktnimi ploščami, kar jih uvršča med najaktiv- nejše ansamble v zadnjih le- tih v Sloveniji. V Verderberjevem ansam- blu so štirje fantje. Poleg vo- dje Tonija, ki igra harmoni- ko in tudi poje, so še Jože Kastelic (kitara in vokal), Pavle Šter (bas kitara) in Bo- rut Klobučar (tamburica). »Na koncertih in veseličnih nastopih igramo 99 odstot- kov svoje pesmi,« se pohvali vodja Toni in doda, da to lju- di sploh ne moti. »Imamo tu- di pet Avsenikovih in Slako- vih skladb, ki smo jih prire- dili za naš ansambel z zvo- kom tamburice, tako da ima- jo poseben, prijeten in pri- vlačen zven.« Nimajo sponzorjev, ker ne želijo biti odvisni. Veseli so, da v glasbeni šoli v Črnomlju kot vodilni instrument po- učujejo tamburico. Bili so na festivalih v Števerjanu in Ptuju, oktobra se odpravlja- jo na dve krajši turneji k na- šim zdomcem v Francijo in verjetno na Švedsko. »Vedno gledam na to, da posnamemo samo tisto, kar lahko tudi v živo zaigramo,« doda Toni Verderber, ki je tudi sponzor treh mladih učencev njihove osnovne šo- le, ki bodo zastopali Sloveni- jo na mladinskem svetovnem šahovskem prvenstvu v Bra- ziliji. »Ustvarjamo svojo glasbo in komur je všeč, jo naj posluša,« je sklepna To- nijeva misel, ki že razmišlja, kaj bo ponudil poslušalcem prihodnje leto, ko bo praz- noval jubilejno, deseto leto. TONE VRABL Koračnice izpod Triglava Domen Jevšenak iz Bukovja pri Stranicah je prav gotovo najuspešnejši harmonikar vseh petnajstih Zlatih harmonik na Ljubečni. Začel je leta 1989, prvi uspeh pa je dosegel leto dni kasneje, ko je osvojil plaketo Avgusta Stanka. Potem je bil dve leti zapored absolutni zmago- valec Zlate harmonike, letos pa je nastopil samo tretji dan v mednarodnem delu za Veliko nagrado Slovenije, ki jo je s svojim mojstrskim igranjem tudi osvojil. Take bere nima noben drug izmed mnogih odličnih harmonikarjev, ki so se srečali na Ljubečni! Leto pa je za Domna uspešno tudi zato, ker je izdal kaseto in CD z naslovom Koračnice izpod Triglava. Dolgo je v njem tlela želja, da bi se ljudem, ki imajo radi glas harmonike, predstavil s samostojnim glasbenim izdelkom. Pri tem mu je veliko in koristno pomagal umetniški vodja in producent Berti Završnik, tonski mojster pa je bil Igor Korošec. Oba glasbena izdelka sta nastala v založbi Coda v Celju. Izbranih je bilo dvanajst skladb najra- zličnejših žanrov in obdobij, tako da lahko ljubitelj harmonike ob lepem igranju Donma Jevšenaka uživa v skladbah z naslovi Rožma- rin (izročilo H. Semca), Slovenci (priredba A. Završnik), Regiment (slovenska ljudska), Tri- glavska koračnica (priredba A. Završnik), Na- ša vojska (priredba J. Kuhar), Škrjanček (izro- čilo H. Sernec), Zidana Marela, Korenjaki in Soldaški boben (priredba A. Završnik), Štu- dentje smo (izročilo H. Sernec) in Tratata tra- tata (avtor B. Adamič, priredba A. Završnik). Milan Brecl je v popotnico prvi kaseti in CD Domnu Jevšenaku zapisal: »Domnovo delo ka- že, da je postal harmonikar, ki mu ni želja, da samo igra, ampak je postal glasbenik, ki svoj ustvarjalni nemir bogati z izkušnjami ljudskih ustvarjalcev.« Domen nastopa po različnih prireditvah doma in tudi v tujini, zanimivo pa je, da mu »ležijo« zahtevnejši nastopi, ne pa veselice in podobne zabave, kjer je igranje povsem nekaj drugega, kot ga goji Domen. TONE VRABL Št. 40. - 5. oktober 1995 0Z- GLASBA fja pi^o mesto angleške fvice malih plošč se je ta 'jgn zavihtel Jamajčan S^GGY s komadom »Bo- rtbastic« in za mesto nižje Jrinil MICHAELA JACK- )0h in njegovo »You Are Alone«. Na tretjem 'jstu so še vedno \ IRANCE in »Stayin' ijjve«, med pivih pet pa ■j3 se vrinili tudi dve ame- ^ pop divi, MARIAH [A]}EY in JANET JACK- jON. Prv3 s skladbo »Fan- ,^sy«, druga pa z »Runa- ,,3y«. Na vrh lestvice naj- [^Ije prodajanih albumov J, se po pričakovanju uvr- jlili BLUR z novostjo »The jfeat Escape«, tik za njimi jjRED HOT CHILI PEP- fERS (na shki) in »One Jot Minute«, tretji je PAUL WELLER s »Stanley Road«, četrti pameriški ženski trio TLC, na peto mesto pa se je tokrat uvrstil li;NNY KRAVITZ s svojim najnovejšim LP »Circus«. !Sredi ameriške turneje LoUapalooza, na kateri skupaj stopa nekaj največjih imen z alter ročk scene, je Annie Hol- d zapustila vedno populamejše ELASTICA. HoUandovo so [udili nenehni nastopi, saj skupina že več kot leto dni koncer- Ebrez predaha. Praznino, ki je tako nastala v Elastiki, bo sno zapolnil basist skupine, ki spremlja BECKA, enega Bed največjih odkritij lanske sezone. FAITH NO MORE, eden iz- med boljših ameriških heavy- metal bendov, je odpovedal dolgo pričakovano turnejo po Veliki Britaniji. Nekateri ča- sopisi so se zaradi te novice že razpisali o skorajšnjem razpa- du skupine, predstavnik za- ložbe London pa je zatrdil, da se Faith No More nikakor ne bodo razšli, in da fantje že pri- pravljajo skladbe za nov al- bum. Posebej zaposlen je te dni pevec Mike Patton, ki sku- paj s svojo drugo zasedbo Mr. Bungle dokončuje material za LP, s svojima bendoma pa se precej ukvarjata tudi klavi- aturist Roddy Bottun in basist BiH Gould, zato »natolceva- nja« novinarjev o skorajšnjem koncu Faith No More, morda 4e niso tako iz trte zvita. 15 let po smrti Johna Len- nona se je preostala trojica le- gendarnega liverpoolskega icvarteta THE BEATLES po- novno sestala v londonskem .studiu Abbey Road. Paul McCartney, George Harrison in Ringo Starr so pod produ- centsko taktirko Georga Mar- tina že posneli dve skladbi, na obeh pa bo slišati tudi Lenno- nov glas, vzet s trakov, ki jih je John posnel le nekaj mesecev pred smrtjo. Ponovno pa se bo sestala in v priljubljeni MTV oddaji »Unplugged« tudi zaigrala originalna zasedba ameriških hero- jev glamour ročka THE KISS. Pevcu Geneu Simmonsu in kita- ristu Paulu Stanleyu, ki pod imenom Kiss skupaj z Brucom Kulickom in Ericom Singerjem že skoraj desetletje izdajata bolj ali manj uspešne plošče, se bosta samo za prej omenjeni nastop pridružila ustanovna člana, bobnar Ace Frehly in kitarist Peter Chriss. Legendami angleški pun- kerji THE CLASH so po objavi njihove biografije dokončno zavrnili vsako možnost, da bi še kdaj nastopili skupaj. K po- novnemu sodelovanju jih že nekaj let, z velikanskimi vso- tami denarja, skuša pritegniti nekaj največjih producentov iz sveta show^-businessa, vendar so, Joe Strummer, Mick Jones, Paul Simeon in Nicky Headon, očitno dovolj dobro preskrb- ljeni, da se lahko držijo načel, ki so jih zagovarjali pred pol- drugim desetletjem kot naju- spešnejša punk skupina na tem planetu. MICHAEL JACKSON na- merava kupiti polovico disko- grafskega velikana Sony Re- cords. Poleg denarja naj bi v Sony vložil tudi delnice svoje firme ATV Music Publishing, ki je lastnik avtorskih pravic za večino skladb skupine The Beatles, Elvisa Presleya in Little Richarda. Naša najuspešnejša primorska pop skupina FARAONI je prejšnji teden objavila svoj tretji CD. Gre seveda za kompaktno različico kasete »Stari časi«, ki jo je pred dobrima dvema mesecema založila ZKP RTVS. Na CD se je znašlo enajst skladb, med njimi pa je tudi zmagovalna pesem »Mi ljudje smo kot morje« z lanskih Melodij morja in sonca in skladba »Ljubezen je«, s katero so se Faraorti letos preizkusili na slovenskem izboru za Eurosong '95. Primorska peterica trenutno stavi na pesem »Ne bom pozabil na stare čase«, za katero pripravlja tudi videospot, ki naj bi že naslednji mesec doživel premiero na nacionalni televiziji. STANE ŠPEGEL Avstralska pop princeska KYLIE MINOGUE je skupaj s kraljem temačnega ročka NICKOM CAVEOM posnela pesem »Where The Wild Roses Grow«. Omenjena skladba, ki ji bo kmalu sledil tudi novi Nickov album, bo 2. oktobra izšla na single formatu pri za- .Mbi Mute. Pop loto Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu- jete v sredo, 11. oktobra ob 18. uri. Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Šff. 40. - 5. oktober 1995 ZA AVTOMOBILISTE 3^ Porsche popestril ponudbo Nemški Porsche ima za se- boj različne čase, kajti minula leta niso bila izjemno uspešna, a vse kaže, da gre tovarni že na bolje. V zadnjem času je tudi nekoliko spremenil svojo pro- dukcijsko in poslovno filozofi- jo, ki se med drugim kaže tudi v tem, da resno računa na ki- tajski avtomobilski trg (zanj so pripravili tudi poseben pro- totip). V letošnjo avtomobilsko je- sen pa se tovarna pelje z neka- terimi novostmi, ki so dovolj zanimive in morda pomembne tudi za širši krog kupcev. Tako so se lotili 911 targe, slovitega avtomobila, ki je bil po volji tistim, ki nočejo »prepiha«, si- cer značilnega za kabriolet. Za osnovo so tokrat vzeli 911 car- rera kabriolet in mu dodali tr- do streho, ki je po novem v ce- loti steklena. Streho je mogoče odpirati in zapirati s pomočjo elektrike, pri čemer pa drži, da tudi zatemnjeno steklo ne bo moglo zlasti poleti zadržati sončne toplote. Avtomobil si- cer poganja znani 3,6-litrski bokser motor, ki zmore pre- sunljivih 285 KM, po nekate- rih napovedih pa naj bi bil no- vi 911 targa na voljo za pri- bližno 132 tisoč mark. Porsche ob tem predstavlja tudi 911 carrera 4S. Gre v bistvu za znani avtomobil, ki ga poganja že prej omenjeni 3,6-litrski motor z močjo 285 KM s stal- nim pogonom na vsa štiri kole- sa, vendar je dobil nekaj do- brodošlih kozmetičnih karose- rijskih dodatkov. Razširili so pragove in blatnike ter odbija- če, avto pa nima velikega zad- njega zračnega stabilizatorja, ki je sicer značilen za 911 tur- bo. »Novi« 911 carrera 4S je serijsko opremljen tudi z 18- colskimi platišči in z gumami presenetljivih dimenzij (spre- daj 225/40 ZR 18, zadaj 285/30 ZR 18), k vsemu drugemu pa so dodali še nekaj novih barv. Na sliki: porsche 911 targa. Velika rast prodaje avtomobilov v Indiji Britanska raziskovalna agencija McGraw Hill je opra- vila raziskavo trgov, ki uteg- nejo biti v prihodnjih letih najbolj perspektivni. Zanimi- vo je, da naj bi se prodaja av- tomobilov najbolj povečala v Indiji. Tako računajo, da bodo leta 2000 v tej državi prodali kakš- nih 430 tisoč avtomobilov (lani vsega 183 tisoč), do leta 2005 pa naj bi prodaja narasla celo na 600 tisoč vozil. Kljub tako obetavnim napovedim pa je seveda na dlani, da bo avto- mobil še naprej nekaj, kar si ne bo mogel privoščiti povpre- čen Indijec. " Avtomobilski spopad med ZDA in Južno Korejo? Dolgo se je govorilo o avto- mobilski vojni med ZDA in Ja- ponsko, vendar sta se državi po dolgotrajnih, velikokrat prekinjenih pogajanjih ven- darle dogovorili. Čeprav je jasno, da bo Japonska težko ugodila ZDA (ameriške tovar- ne naj bi tam prodale veliko več avtomobilov in predvsem sestavnih delov), pa se zdi, da se ZDA zapletajo v podoben spor z Južno Korejo. Ameriške avtomobilske to- varne namreč južnokorejskim oblastem očitajo še hujšo za- prtost trga kot na Japonskem, poleg tega je Južna Koreja za avtomobile oziroma avtomo- bilske motorje z večjo gibno prostornino sprejela dodaten davek, pri skupnih naložbah pa lahko tuji partner postane lastnik samo 49 odstotkov po- djetja. Južnokorejske oblasti odgovarjajo, da so pred nedav- nim že znižali carino in da se kot država, ki se tukaj šele uveljavlja, ne morejo takoj prilagoditi vsem zahtevam. Resnici na ljubo imajo Ameri- čani v rokah veliko argumen- tov, s katerimi bodo - tako ka- že - še bolj pritisnili na Južno Korejo, Dejstvo namreč je, da BORZA CEN " 71 RABLJENIH AVTOMOBILI I-^ Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celji bilo na prodaj 660 avtomobilov, ob koncu sejma so jihr dali 13, organizatorji pa so izdali še 62 kompletov kupo dajnih pogodb. ^ so lani v tej državi prodali skupaj 1.1 milijona osebnih vozil, od tega pa samo 0.3 od- stotka tujih. Hkrati pa so Ko- rejci lani izvozili 650 tisoč av- tomobilov, zaradi ugodnih cen prodrli tako rekoč na vse trge in ustvarili velike dobičke, s katerimi bodo financirali prihodnji »napad« na konku- renco. Ni torej čudno, če se tako Daewoo v Evropi pojav- lja kot eden največjih kupcev nekaterih vzhodnoeropskih avtomobilskih tovarn (v Ro- muniji) in če Južna Koreja J čuna, da bo do leta 2000 izijj lala več avtomobilov kot Fraj, cija in Italija in bo malenko^ zaostala za Nemčijo. Tipič^ primer takšnega prodora j| največja južnokorejska avt(L mobilska hiša Hyundai, kij! uspešna ne le v ZDA, pači tudi v Evropi, kjer si med dj gim utira pot tudi z novo kj tro (na sliki). To je avtomo^ ki je naprodaj tudi pri nas, za. nimivo pa je, da je povpraše- vanje večje od ponudbe. Št. 40. - 5. oktober 1995 NASVETI V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK ^ ^ prejšnjo sobotno dopoldne] je odvrtel prvi jesenski Idni vrtinec na valovih Ra- \^ Celje z gostjo v studiu pevko legendarnega ansam- iJa Agropop, Barbaro Šerbec- jerbi- govorili smo o modnem slačenju debelejših ljudi in jflber odziv poslušalcev oziro- p3 poslušalk, ki so klicale oddajo je dokaz, da ta tema ^ zdaleč ni obrobnega po- iiena. Izžrebah in podelili smo tu- ji nagrade meseca septembra: f celjski trgovini Papillon si lahko metrsko blago f vrednosti 5.000 SIT izbrala jlga Kreže iz Celja, ročno ple- pulover bo v drugi polovici oktobra prejela Sonja Sešel- Guček iz Vojnika, ročno posli- kan svilen šal pa Rezi Križa- nec iz Štor. V telefonskem po- govoru smo z glavno urednico Modne Jane, Majo Poljšak prelistali jesensko številko in za pravilen odgovor na na- gradno vprašanje si je izvod Modne Jane prislužila Biserka Hrastovec iz Rimskih Toplic. Tik pred zaključkom oddaje pa se nam je v studiu pridruži- la tudi glavna urednica revije Moda In, Bojana Krevl, ki je prav tako predstavila zadnjo številko in iz njene vsebine za- stavila poslušalcem vprašanje. Nanj je pravilno odgovorila Helena Andelis iz Celja, in za- to prejela brezplačen izvod te revije. leten plašč - jesenski modni hit ITe dni italijanska prestolni- pret-a-porter mode, Mila- I, na sejmu Vendemoda in dit prikazuje tendence za jkodnjo pomlad in poletje, ipak do tja je še daleč - zdaj, k smo komaj trdno stopili ■jesen, vas gotovo bolj zani- lajo novi modni predlogi za pen/zimo 1995/96. Oktober velja za najbolj je- «isko obarvan mesec, ki sme presenečati s toplim soncem ili strupenim mrazom v po- isem nepredvidljivih odmer- ^. V takšnih okoliščinah je ^ko izbira ustrezne gardero- kar hudo zapletena reč. iz te zagate pa nas lahko galantno izvleče letošnji jesen- modni hit - ročno pleten plašč. In to takšen, ki ga sple- Isnio na pletilke štev 10, kar pomeni, da je tudi najdaljši Mov prej, kot običajen pulo- ferček. Modeli pletenih plaščev, ki *ijih na modnih revijah za to sezono prikazali kreatorji Yohji Vamamoto, Krizia ali Trussardi, blestijo zaradi udobne širine, dolžine in pred- vsem - toplote. Poleg dolžine, ki se spušča skoraj do gležnjev, daje plete- nemu plašču povsem novo, le- tošnjo noto prav debelina in značilni krzneni ovratniki ozi- roma obrobe. Pravo ali umet- no krzno, to je seveda stvar vaše ekološke zavesti ali pre- prosto globine denarnice, mo- di je prav vseeno. Pletete lahko z dvema, tremi ali celo več volnenimi nitkami različnih barv hkrati, ideja sa- ma pa je nadvse varčevalnega značaja, saj lahko pri tem mi- mogrede porabite še vse volne- ne ostanke iz domačih preda- lov in brez truda ustvarite nadvse aktualen meliran vzorec. No, pa upoštevati je seveda potrebno dejstvo, da tako de- bela pletenina postavo optično tudi neusmiljeno razširi... ^etno nagradno vprašanje meseca oktobra: ^KŠNE TEKSTILNE TRGOVINE PRI NAS NAJBOLJ PO- GREŠATE? ^ razkošne butike s tujo visoko modo, ekskluzivne prodajalne domačih blagovnih znamk, ''komisijske in industrijske tekstilne trgovine, "Z trgovine z oblačili nestandardnih velikosti. Boris Jagodic' Roženkraut Gospa Štefka Deželak iz Laškega bi rada vedela več o roženkravtu, o njegovi zdra- vilnosti in uporabi. Roženkraut je nemška po- pačenka, ker imamo zanjo lep- še slovensko ime — žeravec in sem o tem že pisal. Ker se vprašanje o tej zdravilni rast- lini ponavlja, odgovarjam še enkrat: Roženkraut ali žeravec (Pe- largonium roseum Wild.) spa- da v družino krvomočnovk, ki je razširjena po vseh zmerno toplih in tudi po tropskih po- dročjih severne in južne polo- ble. Zajema 11 rodov s približ- no 850 vrstami. Med njimi so sicer najštevilnejše krvomoč- nice, sledi pa jim rod pelargo- nij. Rastline te družine so ze- lišča, včasih pa so tudi grmi. Domovina pelargonij je juž- na Afrika, kjer so zelo razšir- jene in navadne rastline. Od tam so jih prinesli v začetku 18. stoletja tudi v Evropo, kjer so vzgojili iz njih z medseboj- nim križanjem številne gojene vrste in različke. Od drugih krvomočnovk se razlikujejo pelargonije po svojih enoso- memih cvetovih, ker so pri drugih rodovih zvezdasti. Ker se po oprašitvi cvetov razvijejo pri pelargonij ah štorkljinemu kljunu podobni plodovi, imajo rastline tega rodu temu pri- memo ime. Številne gojene zvrsti so se razvile s križanjem divje rastočih primerkov, ki rastejo po južnoafriških puš- čah. Med njimi so dobili tudi takšne, ki imajo številne žleza- ste dlačice in imajo posebno lep vonj. Tako gojimo kot lončnice dve dišeči vrsti in si- cer žeravec ali rožen kravt in rožnovin (Pelargonium grve- olens). Obe vrsti imata v listih blagodišeče eterično olje. Roženkraut zraste do pol metra visoko in ima razrašče- no steblo. Listi so čez sredino dlanasto razdeljeni, njihovi razdelki pa so cesto pernato- delni in pokriti s ščetinastimi in žlezastimi dlačicami ter močno dišeči. Žeravec močno diši po vrt- nicah in limonah. Rožnati cve- tovi so v kobulih in zadnji čas- ni list ima dolgo ostrogo, ki se zrašča s cvetnim pecljem. Pe- largonije gojimo v loncih in potrebujejo sončno, dobro prezračeno lego. V zdravilne namene obiramo dišeče liste tik preden se cvetovi odpro. Nabrane liste in tudi cvetne popke moramo zaradi velike količine eteričnega olja na hi- tro posušiti v senci na prepihu. Posušeno spravimo v vrečkah z dvojno steno, ki se dajo tudi dobro zapreti. Listi roženkravta vsebujejo eterično olje, grenčine, čre- slovnine, flavodoide v sledo- vih, rudninske soli itd. Eterič- no olje je sestavljeno iz gera- noiola in daje olju prijeten in osvežujoč vonj. Poleg tega pa ima izrazit pomirjevalni uči- nek na živčevje in prebavila. Ljudsko zdravilstvo priporoča čaj iz posušenih listov žeravca pri omotici, omedlevici, glavo- bolu, za krepitev srca in živ- cev. Za čaj vzamemo po eno veliko žlico posušenih listov in cvetnih popkov in jo poparimo s pol litra vrele vode, takoj po- krijemo in pustimo pol ure, da se ohladi. Nato precedimo in pijemo čaj po požirkih večkrat na dan. V večjih količinah pa ta čaj pijemo pri težavah s pre- bavo, ki jih spremljajo krči in driska. Če imamo vnete dlesni in nas skelijo zobje, s tem ča- jem tudi izpiramo ustno votli- no, oziroma grgramo, če nas boli grlo. Tako izkoristimo an- tiseptično delovanje eterične- ga olja. S hladnim čajem pa so včasih zdravili božjastne na- pade. Posušene dišeče cvetove so nekoč pridne gospodinje daja- le med perilo, da je lepše di- šalo. Posušene ali pa tudi sveže liste skuhamo na vinu, prece- dimo in pijemo po požirkih. To poživlja utrujeno, oslabelo te- lo, blaži bolečine v glavi in prebavilih. Če s tem vinom splakujemo usta, bomo odpra- vili vnetja in bolečine, ki spremljajo afte in dmge razje- de. Dišeče vino je tudi priljub- ljeno kot dodatek h kopelim, zlasti po napomi hoji in tež- kem delu. Ljudsko zdravilstvo ceni sveže liste tudi kot zdravilo za srce. Ob napadu srčne slabosti lahko požvečimo list ali dva in jih čez nekaj časa izpljunemo. Eterično olje pomirja in krepi. Danes roženkravt le tu in tam uporabljamo, čeprav svoj čas pri nas ni bilo pušeljca brez roženkravta, nageljnov in rožmarina. aslrolosinj« Ivan« Šifra: izgubijen v Saliari že dolgo berem vašo rubri- ko in še sam sem se odločil, da vam piš6m. Kljub temu, da se bližam šestdesetim sem še zmeraj sam. Že nekajkrat se mi je življenje obrnilo v neobi- čajno smer, tako da še nimam partnerke s katero bi živel skupaj, in delil z njo dobro ali slabo. Vse moje življenje je bi- lo do sedaj polno dela in neka- teri bi tako rekli — kariere. Za- nima me, kaj bi vi dejali o moji bližnji in tudi daljni prihodno- sti. Hvala za vaš odgovor! Astrologinja: Dragi popot- nik! Sahara ni tako zelo praz- na kakor si morda mislite. V različnih življenjskih ob- dobjih vsi kdaj zaidemo vanjo in se prepustimo peščeni sa- motnosti, dokler se nam pešče- na lu-a samote ne izteče. Pri nekaterih to stanje traja dlje, pri drugih pa manj časa. Kako dolgo, pa je odvisno od karme vsakega posameznika. Poz- nam ljudi, ki so sami že sedem let, take, ki so sami šele nekaj tednov in se pritožujejo nad krivičnostjo usode, na srečo pa poznam tudi take, ki so sami že vse življenje in so zelo sreč- ni. Priznam, da jih imam naj- raje. Kajti samoto so si izbrali zavestno - z vednostjo, da je zunanje življenje le odsev člo- vekovega notranjega stanja, in tako se lahko v mim prepušča- jo meditaciji, bogu ali filozofi- ji. Seveda pa je taka vrsta sa- mote redka in dragocena. Vse dokler so v človeku želje po uživanju v dvoje, po tovrstni izmenjavi energije, jih človek mora zadovoljiti in se ne sme lažno zapirati v samoto ali ce- libat. Budistični menihi pravi- jo: jaz nimam boljše polovice. jaz sem celota. V sebi so našli oba pola - ženski in moški del svoje duše. Tak proces notra- nje alkimije je enak v vseh du- hovnih kulturah. Vse dokler človek ne spozna sebe kot ce- lote, vse do takrat nenehno iš- če svojo drugo polovico. Dmga polovica pa je vedno v nas sa- mih, kar iščemo v zimanjem svetu, je v resnici naš notranji idealni partner. Kdor je to spoznal na intelektualnem in čustvenem nivoju, temu fizič- na samota ni težka. In Sahara je za njega razcveteni rajski vrt. Vaše življenje se počasi nagiba v to smer transforma- cije seksualne energije v du- hovni razvoj. Kajti vaš horo- skop se bolj nagiba v zavestno samoto, kakor pa v trpečo iz- gubljenost v Sahari. Zaradi te- ga ste lahko prej veseli kot pa žalostni. Seveda pa so se v pre- teklosti morale zgoditi nekate- re stvari v zvezi z vašimi ču- stvenimi vezmi, ki jih je po- trebno še domisliti in preana- lizirati. Kdor hoče biti svobo- den, ta mora biti odvezan. In- dijski rek pravi, da ima raz- svetljen človek dve odliki: mo- drost in odvezanost. In v tem je njegova Svoboda. Želim vam, da bi jo kmalu dosegli tudi sami in tako postali vrt- nar v Sahari. Št. 40. - 5. oktober 1995 RADIO Premier Drnovšeli na Radiu Celje Celjski radijci smo bili prejšnji četrtek gostitelji oddaje četrte mreže lokalnih in regionalnih postaj Slovenije, naše prostore pa je ponovno obiskal predsednik vlade, doktor Janez Drnovšek. Gosta je sprejel odgovorni urednik Mitja Umnik, s premierom pa se je pogovarjala novinarka Vesna Lejič (na sliki). V oddaji, ki so jo poslušalci toplo sprejeli, je odgovarjal tudi na vprašanje poslušalcev in ker se je med nami dobro počutil, je obljubil, da bo ob prvi priložnosti znova prišel. Iz domačili logov in čestitke prej Zaradi obilice športnih dogodkov jeseni, predvsem pa zaradi zgodnjega začet- ka srečanj državnega nogo- metnega prvenstva, se bo oddaja Iz domačih logov, ki jo pripravlja Jure Krašovec vključno z nedeljo, 22. ok- tobra, začela eno uro prej, prav tako pa tudi čestitke in pozdravi. Domačim lo- gom boste tako lahko pri- sluhnili ob 11.30, čestitke pa se bodo začele takoj po BBC novicah ob 12.05. Prvi del čestitk in pozdravov bo trajal do 13.30 ure, sledilo bo nedeljsko športno po- , poldne, drugi del čestitk in pozdravov pa se bo začel ob 15.30. Slak - Podpečan je O.K. Eden izmed najbolj nadar- jenih mladih glasbenikov predvsem s področja domače zabavne glasbe v Sloveniji, Igor Podpečan, ki ima svoj studio Zlati zvoki v Kisovcu pri Zagorju, se je lotil zani- mivega projekta. Po svoje je preoblekel dvanajst Slako- vih uspešnic. Skladbe so predvsem sta- rejšega datuma in večina mlajših poslušalcev jih ne pozna. Bolj znani sta samo skladbi Gasilska in Poštar, medtem ko so vse ostale sta- rejše, vendar iz tiste Slakove dobe, ko so v bistvu najlepše. Igor Podpečan: »Na veseli- cah in drugih prireditvah zlasti kvinteti igrajo tudi Slakove skladbe, vendar so te v osnovi napisane za trio in večglasno fantovsko petje. To povzroča kvintetom teža- ve in da bi jih odpravil, sem se lotil preobleke nekaterih Slakovih pesmi. Seveda sem prej mojstra Slaka prosil za dovoljenje in ko sem ga do- bil, sem se lotil dela. Gradiva je bilo veliko in vse je kar klicalo po novih aranžmajih. Zdaj so skladbe tu, izdal sem jih na kaseti in CD v izvedbi mojega ansambla Igor in Zlati zvoki.« In kako gleda na ta podvig Lojze Slak? »Vesel sem bil Igorjeve po- bude, da preobleče nekaj mojih skladb in ko sem jih slišal tako prirejene, lahko rečem, da sem zadovoljen. Moji originali so ostali, Igor me je samo dopolnil in razši- ril ter kvintetom omogočil kvalitetno izvedbo.« Takega mnenja pa niso vsi poslušalci, kar se je pokazalo tudi v kontaktni oddaji Vrti- ljak polk in valčkov v pro- gramu Radia Celje, ko sta skupaj sedla pred mikrofone Lojze Slak in Igor Podpečan (na sliki). Nekaj jih je potezi Igorja Podpečana ugovarja- lo, več pa jih je to pozdravi- lo. Oba »prizadeta« sta po- slušalce mirila in jim posku- šala dopovedati, da je Slako- va glasba s priredbami Igor- ja Podpečana samo pridobi- la. Bili pa so tudi taki, ki so menili, da bi bilo prav, da bi se zdaj še Slak lotil Podpeča- novih uspešnic in jih pripra- vil za trio in večglasno petje. V sami oddaji se je v dobri uri zvrstilo trideset telefon- skih khcev od Ptuja do Mari- bora pa Savinjske doline in do Zasavja. Različna mnenja pa so se še enkrat potrdila, da ljudje radi poslušajo tako Slakovo kot Podpečanovo glasbo, to pa je v tem trenut- ku tudi najpomembnejše. TONE VRABL Etnolog dr. Boris Kuhar o glasbi Glasbo, ki nastaja v »novi dobi« imamo možnost poslu- šati vsak dan, na skorajda vsaki radijski postaji - v Slo- veniji jih imamo preko 40. Morda pa vas bo zanimalo kaj več o zgodovini sloven- ske glasbe, o naših avtohto- nih glasbilih, o prenašanju iz roda v rod, pa tudi o izvirno- sti zasedbe in skladb naših narodno-zabavnih ansam- blov, pa nove priredbe starih ljudskih pesmi... V oddajo Glasba je življe- nje bomo povabili zanimive- ga sogovornika, doktorja et- nologije Borisa Kuharja, ki se v zadnjem času ogromno ukvarja s kulinariko, in kot sam pravi, komponira nove recepte. Ob tem posluša glasbo, primemo jedi, ki jo ustvarja. Poskusil se je s ciframi, a jih je iz uvidevnosti do okolja prenehal igrati. Tudi s svojim prepevanjem ne muči okolice, saj poje le, ka- dar je sam. Zelo pa se jezi na sosedo, ki niti slučajno ni ta- ko uvidevna in cele dneve »igra« klavir. Simona H2O it. 40. - 5. oktober 1995 31 ZA RAZVEDRILO Sff. 40. - 5. oktober 1995 VRTILJAK 3? RINGO SPIL SPOROČA... Ciao! i Ste mar, polni elana, energije in podobnih e-jev uspešno zako-| rakali v novo šolsko leto? V novo ljubezen, novo prijateljstvo, v j novo kar koli? In kako se počutite? Najbrž tako kot vsak mladec, ko ugotovi, j da principi niso nekaj, kar bi si moral človek vbiti v glavo pri i dveh letih, potem*pa se jih strogo držati celo življenje. Da se jih da (če ugotoviš, da ti to koristi in daje kakšen drug način boljši) celo spremeniti... Potem se, na primer, manj prepiraš z drugimi. Bolj ti je vseeno za ljudi, za katere ti mora biti vseeno in manj za tiste, kijih imaš resnično rad. In tako naprej. Vedno lepše. Vse ostalo so namreč le nianse... Planina sreče Za goro je počasi vstajalo rde- čerumeno sonce. Prvi sončni žarki, ki so se oddaljili od žare- če krogle, so zlato rdeče posija- li na njegov obraz, ki je še mir- no ležal na blazini. To je bil zanj, za Marka, pomemben dan. Cez noč so se v njegovi glavi prepletale najrazličnejše zgod- be, ampak najpomembnejša je bila tista, ki je govorila o TJaši. Poznal jo je že dolgo; od prve- ga razreda osnovne šole. Ved- no sta skupaj brodila po teža- vah, ki sta jih imela oba zelo ve- liko. Med poletnimi počitnica- mi pred dvema letoma sta se morala posloviti, kajti Tjaša je morala oditi v sivo mesto, kije v sebi nosilo umazane skrivno- sti. Danes pa se bo vrnila in spet bosta Marko in ona z roko v ro- ki tekala po planini... Marko si je pomel oči in po- gledal na uro. Seveda, saj jo je komaj pričakoval. Pozajtrkoval je in pospravil svojo planšarsko hišico. V tej hiši je bilo čudovi- to. Stene in tla so bila lesena. Majhen lestenec je bil okrašen kot malokateri, in okna... Okna, čez katera so padale čipkaste za- vese, so bila majhna, obroblje- na z lesenimi okraski. Izza hiše so se dvigale visoke, sive gore, ki jih je bilo vsako jutro tako ču- dovito gledali. Vse je bilo lepo. Ampak, danes je bilo za Marka še lepše. Kar vrtel seje po hiši. Okoli trinajste ure je pomo- toma pogledal skozi okno in po- motoma... Ne, to ni bila pomota. Priha- jala je po kamniti cesti s kovč- kom v roki in bila je lepa, kot še nikoli. Prihajala je počasi in se radovedno ozirala naokrog. Marka je iskala s pogledi, ki so se zrinili skozi vse luknje, sa- mo da bi uzrli njega. Marko se ni mogel zadržati. Pričel je teči proti njej. Objel jo je, da seje skoraj prevrnila. Ni- kakor nista mogla verjeti, da sta spet skupaj. Usedla sta se na klop pred hi- šo in si pripovedovala o prete- klih doživetjih. Ti dve leti, ko- likor se nista videla, sta si ime- la povedati zelo veliko. Zadaj, za njima, paje sonce pričelo počasi zahajati. Zadnjič seje nasmehnilo zaljubljenemu paru, potem paje globoko pod goro zaspalo. In s soncem so zaspale tudi vse niti, ki so tkale ta srečni dan Marka in Tjaše. KATARINA KOLAR OŠ DRAMLJE Love Will Keep Us Alive / was standing AU alone agalnst the world outside You Mere searching Far a plače to hide Last and lonely NoM you 've given me the will to survive \Vhen Me 're hungry...love will keep us alive Don 't you M'orry Sometimes you 've just gotta let it ride The Morldis changing Right before yoiir eyes No\v 1 've found you There 's no more emptiness inside When we 're hungry...love will kep us alive I would die for you Climb the highest mountain Baby, there 's nothing 1 wouldn 't do I ^vas standing Ali alone against the world outside Vou were searching For a plače to hide Lost and lonely Now you 've given me the will to survive When M'e 're hungry...love \vill keep us alive When we 're hungry... love will keep us alive IVhen we 're hungry...love will keep us alive TP0e2UA'~\ Nepravilni sonet 1. Rana srca spomin bo tvoje hvale, ki v bolečini molčat' ne more! Zakaj ljubezni skrila si izvire in v ljubezni dala si mi hvale? Ej, punca, nezvesta si postala: kam neki vleče te tako? Ce še ne veš: v ljubezni je spolzko, zakaj od me te je poslala? Ne veš, kako boli, ko spet sem sam, ko zjutraj zbujam se brez tebe, brez tvojih čudovitih omam. Ej, res ne veš, kaj si mi storila, ko nisi spoštovala, razumela, mojih pesmi? 2. Rad pil spet z vinskimi bi brati! a ko se spomnim, kako sem imel te rad, grem rajši kar sam na tvoj grad od tebe se svečano poslovit', A v srcu me preveč boli, da bi odšel brez ozira, ko moja duša mi srce umiva in misel v duši me skeli. Kamenje gledam in skale v katerih rasto snežnikov rožice, katerih skal so množice, ki brez njih tam ne bi stale. O, kako rad vidim, ko sonce v njih sije! ter kako v njih umira in kako v jutru rojeva zarje. 3. Ves dan premišljujem, zakaj zarja ne zamre? Ko v ljubezni svetu umrjem. Njih zarje sonca si ti, ki v jutru se bude, ki v nov dan se zapode, saj poslala sijih svet ljubit. In pred smrtjo te svarim! Daj mi svoje srce, da se lahko umirim. Koj raje daj mi poljub, da bom lahko pisal in živel, da ne pozabim svojih obljub. Magistrale Rana srca spomin bo tvoje hvale! Ej, punca, nezvesta si postala! Ne veš, kako boli, ko spet sem sam! Ej, res ne veš, kaj si mi storila? Rad pil spet z vinskimi bi brati! A v srcu me preveč boli! Kamenje gledam in skale. O, kako rad vidim, ko sonce v njih sije. Ves dan premišljujem, zakaj zarja ne zamre. Njih sonce si ti. In pred smrtjo te svarim: Koj raje daj mi poljub! SIMON PIKL, GOTOVLJE Dragi Simon, s sonetom si se zelo potrudil. Star si petnajst let, to paje sta- rost, v kateri ne bi smel dovoliti, da te ljubezen uniči. Veliko uspehov ti želim v šoli (in v ljubezni) in poskušaj se s pisanjem še naprej. Velja?! NINA M. Dovolil bom, da boste v mo- jih sanjah, če bom jaz v vaših. (Bob Dylan) Vse tisto, na kar ni mogoče vplivati. Št. 40. - 5. oktober 1995 33 INFORMACIJE - FELJTON Pripetljaj avstralskega ovčerejca Blizu mostu čez Cayon del Oro v arizonski puščavi so 13. junija 1971 našli, s kroglo v gla- vi, fizika Jamesa McDonalda z inštituta za atmosfersko fizi- ko pri univerzi Arizona. Samo- mor, je bilo rečeno v uradni preiskavi. Profesor McDonald je bi znanstvenik, ki so ga tudi pri OZN jemali resno. Fizik McDonald je prizadev- no proučeval NLP. Skrbno je pregledoval poročila o NLP z vsega sveta, ni se zmenil za pri- pombe, da s tem postavlja na kocko svoj sloves kot znanstve- nik. Prepričan je bil, da gre pri tistih pravih NLP za zunajze- meljske vesoljske ladje, ki opa- zujejo in preiskujejo naš planet in živa bitja na njem. Kot po- sebno pomemben je ocenil po- jav NLP v pozni jeseni leta 1967 v Avstraliji. Zadnjega oktobra okrog de- vetih zvečer seje avstralski ov- Čerejec Spargo odpeljal iz Ko- njonupa, kjer je izplačeval te- denski zaslužek skupini, ki je strigla njegove ovce. Namenjen je bil dalje v Bovoup Brook, kjer je prav tako nameraval iz- plačati ljudi. Po komaj opazni stezi seje peljal v zvezdnati no- či. Njegov avto je nenadoma ob- stal. Luči so ugasnile, radio je utihnil, vsa električna napelja- va je v trenutku odpovedala. Ves osupel je Spargo preudar- jal, kako seje moglo zgoditi, da ga pri nenadni ustavitvi ni vr- glo v sprednjo šipo, saj je ko- nec koncev Vozil precej hitro. Tako je stal sredi samote, ne da bi vedel zakaj. Zavedal seje le žarečega svetlobnega žarka sre- di gričevnate pokrajine, kjer je tu in tam štrlelo drevo v nočno nebo. Imel je občutek, kot da se je ujel v žarišče tistega svetlob- nega žarka. Končno je opazil, da prihaja luč od zgoraj, iz ploščatega predmeta, kije lebdel kakih 35 metrov visoko nad drevesno krošnjo. Predmet je imel premer kakih deset metrov, žareča svet- loba je očitno prihajala iz cevi, ki je štrlela iz dna tistega pred- meta. Prav tako naglo, kakor je ob- stal se je avto spet premaknil. Potem je Spargo sam ustavil vo- zilo, izstopil in se razgledal po nebu. Razen zvezd ni videl ni- česar. Majaje z glavo je sedel za volan in nadaljeval vožnjo proti Boyoup Brooku. Tam se je najprej oglasil na policiji. Kasneje je Sparga natančno preiskal in zaslišal psihiater dr. Paul Zeck. Ovčerejec je pove- dal zdravniku, da se je počutil kot ujetnik tiste cevi, kije ime- la metrski premer in seje sveti- la od zunaj, znotraj pa ni bilo videti ničesar. Spargo je imel občutek, da tista svetloba prei- skuje njegovo vozilo, kaj več pa ni vedel, ker se ni mogel ali pa se ni hotel obrniti. Venomer se mu je zdelo, da ga opazuje tista cev. ali pa kdo skozi njo. Razen obrisov lete- čega predmeta ni mogel opisati ničesar. Nekaj gaje sililo, daje gledal tisto cev. "Kolikor se spominjam, sploh nisem nič mislil," je dejal. "Se- del sem in strmel v tisto čudno cev, kije nenadoma potemnela, kot da bi kdo ugasil luč. Leteči predmet je spremenil barvo, po- temnel je, nato pa z velikansko hitrostjo izginil proti zahodu. Čez nekaj sekund ga nisem več videl." Ko ga je dr. Zeck vprašal po šumih, je rekel, da ni slišal niti glasu. "Čudno," je rekel, "če se človek ponoči zadržuje v preri- ji ali v goščavi, regljajo žabe, pojo črički, slišati je mogoče najrazličnejše šume, tokrat pa nič." Vse skupaj je trajalo morda pet minut, ker je Spargo opazil po prihodu v Boyoup Brook, da njegova sicer zelo točna ura zaostaja pet minut. Obstala je lahko že takrat, ko je gledal ti- sto cev. Kakor je poročal "West Au- stralian" 1. novembra 1967, je leteči predmet opazovalo več farmarjev in ovčjih pastirjev. Na pomolu v rečnem pristanu šest let kasneje, 11. oktobra 1973, sta sedela 45-letni prista- niški delavec Charles Hickson in njegov 19-!etni kolega Cal- vin Parker na pomolu opušče- ne rečne ladjedelnice Pascagou- la v Missouriju in vihtela trnke. Bilo je okrog pol šestih, na zem- ljo seje spuščal mrak, ko je nju- no ribiško idilo zmotilo piska- nje v zraku. "Kot bi spuščal pa- ro iz kotla," je kasneje opisal Hickson. Ribiča sta strmela v dve utripajoči lučki, ki sta se spuščali proti zemeljskemu po- vršju in sta pristali na kakih 13 metrov oddaljenem odlagališču starih avtomobilov. Opazila sta poltretji meter vi- sok leteči predmet s premerom kakih 13 metrov. Tam, kjer sta močni lučki ugasnili takrat, ko je utihnil piskajoč žvižg, sta bi- li odprtini, nekakšni lini. Potem se je predmet odprl - ne tako, kot se odpro vrata, je kasneje rekel Hickson - posija- la je rumenkasto bela luč. Ta- krat sta tudi opazila, da predmet ni bil na tleh, marveč je lebdel ali stal kakega pol metra nad po- vršjem. Zdrznila sta se, ko so se pokazale tri čudne postave. Sta- le so tam, potem pa so po zraku zaplavale proti njima. Dve bitji sta Hicksona prijeli vsako za svojo roko, možakar je tisti trenutek začutil "nekaj ta- kega kot zbodljaj". Parkerja je držalo tretje bitje. Kasneje je Hickson rekel, da je kar ohro- mel in daje mogel premikati le oči. Tako sije lahko natančneje ogledal čudne postave, ki so očitno imele noge, a jih niso premikale, stopala pa so bila po- dobna "slonjim nogam". Roke so spominjale na kremplje ali kavlje. Bitja so bila nekako poldrugi meter visoka, glava ni bila prav nič podobna človeški. Brez vra- tu je sedela na trupu. Koža je bila nagubana, globoke gube so se vlekle čez roke in čez obraz. "Ne verjamem, daje bila ko- ža, čeprav sem ob pogledu na- njo pomislil na slona, tako siva in gubasta se mi je zdela. Tam, kjer so sicer usta in oči, so bile le reže, namesto nosu pa sem vi- del le vzboklinico," je na zasli- šanju rekel Hickson. "Lahko bi bili roboti." Calvin Parker v šoku Parker se je ob dotiku ones- vestil, Hickson pa je ostal vseh 45 minut pri polni zavesti. Re- kel je, da je ob dotiku izgubil občutek za težo. Njega in Par- kerja so bitja po zraku odnesla v vesoljsko ladjo. Rekel je, da ni razen kratkega brnenja pri enem izmed bitij ves čas slišal niti enega šuma. V letečem predmetu so Hicksona in Par- kerja ločili. V prostoru s površino treh kvadratnih metrov so Hicksona v zraku postavili v ležeči polo- žaj. "Optično oko" je prišlo iz stene in je brez kabla ali opor zdrsnilo nad njegovim telesom. Dve bitji sta ga medtem postav- ljali v najrazličnejšo lego, na- zadnje je lebdel v zraku z noga- mi navzdol, pod kotom 45 sto- pinj. Potem je bil Hickson nekaj časa sam. Ko sta se bitji vrnili, sta ga spet po zraku odnesli na pomol. "Tam sem prvič spet vi- del Calvina Parkerja. Z razpro- strtimi rokami je stal kot kip, z obrazom obmjen k reki. Ko sem se dotaknil tal, sem končno spet čutil. Potem so mi noge klecni- le. Ne vem, mogoče od strahu." Poskušal seje splaziti do Par- kerja, na pol poti je spet zaznal tisto piskanje. Ozrl seje: odpr- tine na letečem predmetu ni bi- lo več, lučke so se bleščale tako kakor prej, predmet je izginil ta- ko rekoč v trenutku. Parker je bil v šoku. Hickson gaje moral nekajkrat z dlanjo udariti po obrazu, preden je fant začel zaz- navati okolico. "Vpil in besnel je od strahu. Ves zmešan je bil, nazadnje pa , se je le toliko zbral, da sem mo- gel govoriti z njim. Nekajkrat sem mu moral reči, daje vesolj- ska ladja zares izginila." Hickson in Parker sta se naj- prej dogovorila, da bosta doživ- ljaj obdržala zase, ker "tako ne bi nihče verjel", nazadnje pasta v Pascagouli le poklicala šeri- fa. Dobila sta njegovega na- mestnika kapetana Ryderja, ki je najprej pomislil, da ga vleče- ta za nos, vendar je iz Hickso- novega glasu zvenelo nekaj, če- mur je Ryder prisluhnil in je obema naročil, naj prideta k nje- mu. Na policijski postaji sta takoj prosila za detektor laži. Parker je še vedno čutil posledice šo- ka. Šerif Diamond in kapetan Ryder sta ju dolge ure ločeno zasliševala, nato pa sta ju spre- mila v sobo, polno prisluškoval- nih naprav z magnetofoni. Ko so policisti kasneje poslušali po- snetke njunih pogovorov, niso več dvomili, da sta govorila re- snico. Tudi na številnih navz- križnih zasliševanjih se nista za- pletla v protislovja. Pregledali soju profesorji raznih disciplin, tudi James Harder, za hipno- zo specializirani fizik s kalifor- nijske univerze. Harder je oba hipnotiziral in ugotovil, da govorita o resnič- nem dogodku. Tudi preskusi z detektorjem laži niso spodbija- li njunih izjav. Hicksonov in Parkerjev značaj oziroma oseb- nost je psiholog ocenil takole: uravnovešena, preprosta, pošte- na, inteligentna, čeprav brez viš- je izobrazbe. $t. 40. - 5. oktober 1995 INFORMACIJE HI Št. 40. - 5. oktober 1995 RUMENA STRAN Zeleni trač Zeleni Vane Gošnik, ki se vozi z zelenim twingom, nosi zelene srajce in še bolj zelene kravate, se je na Pikin festi- val v Velenje pripeljal z zele- nim kolesom. Na njem je imel kot kenguru mladiča skrbno spravljeno hčerko Zarjo. Ta se je zanimala v glavnem za razposajeno Piko Nogavičko na belem konju. Trgatev po konjiško Konjiški župan Janez Jazbec vidi veliko prihodnost v pridobivanju kakovostne žlahi kapljice, v kateri bi shirano konjiško gospodarstvo utapljalo svojo žalost. Domačo »rajoi zato opogumil in nagovoril na sobotni prireditvi ob pričetku trgatve ter ji podaril sodi »reznega« in pečenega pujska. Obojega je kaj hitro zmanjkalo, kar je jasen dokaz h ljudje potrebujejo takšnih spodbud. ^ Pukl na kolenih Ne vemo, kaj je edine^i državnozborskega ■ poslane iz Celja, Vitodraga Pukli spravilo na kolena, ampi zagotovo to niso bila prizi devanja za uveljavitev kaB nega proračunskega amani maja v korist Celjanov. Sied nji namreč vse bolj razočan- no ugotavljajo, da je Puil v državni zbor izbran ^ strankarski nacionalni lis^ bolj kot lokalpatriotskim ču stvom podrejen strankarsl socialdemokratski discipii' ni. Pa naj kar lepo še napj^. kleči pred stolom, privoščlji^ vo pravijo Celjani, ki bi fli' v mestu ob Savinji v zahvali za kakšno dobro besei» v prid lokalnim interesoH' ponudili vsaj udoben nasU' njač v poslanski pisarni. Praktično nagrado sta tokrat »ujeli« Ma- rija Moškotevc iz Laškega za šalo tedna in Marta Šumrada iz Šentjurja kot izžrebanka med kuponi. Šala tetina Kamerada Oče je dolga leta delal v rudniku, službo tam je do- bil tudi sin. »Veš, v jami smo vsi >ka- merati<. Tudi meni lahko re- češ tako,« je oče dal nasvet sinu. »Prav. In ko dobim prvo plačo, jo zapi- jeva.« Tako seje tudi zgodilo. Prišla sta pozno in mama je bila zelo besna, predvsem na očeta. Sin je pridigo seveda poslušal in nato dejal proti očetu: »Ti, kamerad. Če bi imel jaz takšno ženo kot ti, jo takoj >utišam<...« Nespečnost Gospa pride k zdravniku in mu pove, da ne more spati. Zdravnik jo vpraša: »Kdaj ne morete spati? Ponoči?« Gospa mu odvrne, da ponoči lahko spi. »Dopoldne ne morete spati?« jo spet vpra- ša zdravnik. »Tudi dopoldne še lahko, le popoldan ne morem, popoldan...« , Zakonska Mladi mož vpraša svojo ženo, koliko mo- ških je imela rada pred njim. Ona molči. Pol ure molči. Mož v mislih graja samega sebe: »Tepec! Kaj takega bije ne smel vprašati!« Prav nežno seji čez nekaj časa približa in pravi: »Si užaljena?« »Ne moti me, ker še štejem.« Na vasi Mestna gospodična pride na vaš in se sprehaja mimo njive, na kateri kmet trosi gnoj. Vpraša ga: »Očka, kaj pa bo tukaj zraslo?« Kmet pa ji odgovori: »Kruh«. Gospodična se zgrozi in pravi: »Še dobro, da jem zemlje!« Poroti Peter je pomagal pri porodu svoje žene s tem, da je držal svetilko. Ko je zdravnik pomagal na svet dvojčkoma, je Peter nena- doma izginil skupaj s svetilko. »Vrnite se s svetilko,« vzklikne zdravnik, »mislim, da bo še eden«. »Ne pridem, mislim, da jih privlači svet- loba.« Oglas v parku na klopi sem našel tujo ženo. Sliši na ime Klotilda. Je zelo krotka in vaje- na božanja. Po daljšem božanju se uleže na hrbet. Delati ni vajena. Prosim lastnika naj pride čimprej po njo, ker jo zaradi preveli- kih stroškov njenega vzdrževanja ne morem imeti več pri hiši. Bolhe Trije fantiči se bahajo, kaj kdo ima. Prvi pravi: »Mi imamo veliko hišo, vi pa ne!« Drugi pravi: »Mi imamo velik avto, vi pa ne!« Tretji je bil pa reven in se ni imel s čim hvaliti, nato pa se domisli in reče: »Mi ima- mo bolhe, vi pa ne!« Prva dva bi se rada še kar naprej bahala, zato prvi pravi: »Ja, ko ste jih pri nas do- bili.« Drugi pa doda: »Seveda, ko smo vam bol- he z našim velikim avtom pripeljali.« Moške besede Jaka pride v gostilno. Prijatelji ga vpraša- jo: »Kaj si pa tako žalosten?« »Ah, z ženo sva se skregala.« »Zakaj pa?« »Zjutraj se zbudim in rečem: jaz bi pa danes za rojstni dan nekaj poseksal.« Pa se žena privije k meni, takrat pa sem izjavil: »Darilo bi rad, ne kazen!« Šale so prispevali: Ivo Kacbek iz Slovenskih Konjic, Milka Lipnik iz Rogaške Slatine, Mar- ja Bombek iz Štor, Peter Rorič iz Celja, Tatja- na Krašovec iz Celja, Hermina Strašek iz Štor in Alenka Tovornik iz Planine pri Sevnici. iff. 40. - 5. oktober 1995 — X N 0/5 • (— > ^ S > r- 2 > 9 9570