I^osa-MaeassTLSEii s&eiT'il&rcii st sun e X Dm. Le*o IV*, štev. lOO. V Celju, softota due 2. septembra 1922. FoitniBB platans i ootoylni. JB^|^| ^B H j^^^^A ^m ^m ^B fli Študijska knjižnica ^H ^^^B ^^H^IP JH fl^r^^^^B I^^B^^r ^^^B^^ dolž. iztis ......... ........... Stanc Jcino 48 Din, njcseCno 4 Din, za Jnozemstvo Jetno 120 Din. — Oglasi za mm viSinc stolpca 40 p. Reklame med tekstom, r.s!r;!'t:jJce in zahvsle 50 p. Posaraezna števiika stane 50 p. Izhaja vsak lorek, četriek in sobofo. Urettististvo Strosstna]erjeva u!. St. 1, !. nadstr. Telefon St. 53. Upravni&tvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritliCjc. TeJefon at 65. C=a Račun kr. poStnega Cekovncga urada štev. 10.066. =3 C e lie, 2. septenibra. L(Vi. V nedeijn o. sepiombra se sestanejo v Celju delegati demokratske strankc lminborskc oblasfi, da se posvetujejo o" važnih gospodarskih in politienih vpra- šanjih nase ožje doinovinc. Nas zbor sc vrši v Celjn. ki je bilo •od nckdaj živo ognji-ščc in žarišče idej. ki ivorijo pro- grain dcla naše iugoslovanskc demo- kr.n.sksi strankc. '¦jjstvo iiLLse stranke snada v ono liobo našc preteklosti, ko ni bi'.o ne dobro, ne kori.stno biti clan to stranke, ko so bile ideje in dclo na strankinsni programu v juieelnem nasprotiu in vcč- iiem boiu, ki je isel za življenjc in smrt med s(arim svetom nemške odvisnostt in novini evangelijem naše jnsoslovon- ske svobode, ki sino >o videli vstajati v krvi. in trpijo.jiju liašcgii narodn ... Vsak npostol novega evangoliia mgosloven- skegn, vsi o'ni, kojih imena so iz ten borb ill bujcv ziiana in slavna, vsak JuKtinanjši in nikier inicnovani boree iz tc naše vclike prošlosti. ki ie rusil in tr- xal tlsočktnc okove sužnjosti naSega rod« z živkn prepričanicni in veliko Ijubeznijo, vsak je našcl svoie. notranje /adoščenje in sreco. ker ie veroval v rcsnito, delo in pošten.ie. Naša inteli^enca, ki ic izšla in izlia- '.!. iz naroda ie i'/vrsila v tci dobi ogrom- i:cfta dcla na p'olju povzdiwe narodne i/obrazbe, ki jo predpo^o.i samostojne j inisli1 in samostojne^a živlicnia vsakeR.i naToda, ki' noče za vedno slii'ziti tujcii. ¦ Tega dejstva ne smeino nikdar prezre- 1k kedar delaino bilanco dela in uspehov naše Preteklosli, če pa govoriitio o !e- iih pred in med svetovno vojno, tedai pa moranio to še piav posebno povdan- ti in v našo cast nagiašati. Kakor so 5e nedavuo neverni Tomaži postJivl'jali po naši zemji' pruske mejn-ikc, ki' nam bodo izpHi kri našega rodn, tako smo od prviM tilni našega osvobojenia Pa do danes vl- deli na Sloven.skem vsiajati nebroj cuih, In so vedno glasni in veliki. kedar je zivljenje trdo in hudo. kedar pa je bulj- še, pa praviio, saj smo mi tako hoteli in zato delali. Dvoje vrstc l.U:di in politikov vidim: eni žive od nesrečc in iz nesreče naroda, drugi pa delajo, da bi gorje na- roda iz povojnih let zmanjšali tcr vstva- Tili adrave priHke za življenje vsem tt- stim, ki na lej naši svobodni zcinlji živc ier so voljni delati. Mi slovenski detno- krati siojimo ves eas v vrstah dela zn konsolidacijo življenskih prili'k naše do- movine, bill smo že toliko opljuvani in obgrrz'ciri od vseh strain, dn /.e toga vsega nc more še več priti nad uas, ker vee krivice in laži tudi svet oni'li. ki zi- ve iz nesieee drugi'h in se iste vesele, ni: ziBore. Kdor izmed nas je pricakova- v svobodi raj in brezdelje, se je varal tezko, iraiogo jih jc šlo dnmain, k.icr je lažje. kjer jc prevara treuittka in pocenl uspch in slava — nam ie ostalo de!u in odgovornost pred sainini seboj, liasliri poštenjeni >n prjd dobo, v koji živinio, ne kot neinteresirani glcdalci alt cinicni kritiki, lemveč kot resni možje, ki ve- mo, kai znamo in kaj hočcmo! Mi hoCe- jiio ono, kar je narodu in državi v do- bro, in ne sine nas biti si rah tcga povc- dati tudi dancs javn-o, ko so ni\ic gospo- ¦ darskc prilike tako sla.be, ko zlasti v.- ' radnlstvo lsbija taka draginja. da jc pre-cl popolnim propadoin. ako ne oridc zado- stna pomoc v katerrkoli obliki brez od- lo«a. Mi si ne prikrivamo, da je treba zato na eni strani davenib sred-stev, k* jih morajo privoliti prklobitni sfoji: in- j dustrija, irgovina, obrt, kmetiia, da pa je treba na drugi strani vseslrajiskega štedenja v dr/avni upravi in v zaselv nem zi'vljenjn vsakogar izmed nas- tuOt | r.ajmanjših in najšibkejših. sicer ne ikt- j • stopi^io poti ozxlravijenja nikdar. Zgo- dovina bo pisala in tisth Id so za svojo d'oniovhio v ljubezni umirali1. so izpri- calr s s.vojo krvjo. da je za d-omovino, kdor jo je imel, bilo lepo in lahko umreti na boinem polju, da pa ie za domovlno danes zi'veti in delati težko, ker hočc vsak živeti in delati Ie za sebe. Brez idej ni življenia. brez 'deaiiz- rna h» klealistov ni uspehov. Ideja, ki nas vodi je ena nam vsem. ie večna, pota in taktika je dru'go. Naša stranka je prostrano torišče za dclo rn nveljav- lianie vsem in vsakomur, kogar veže na uas ena ideja, ena veHka misel narodne hi državne edinstvenosti. V tern širo- kem prograimiem okvirju se sriba nase r.otranie življenje in delo v stranki. Kdor hoče boljše in več uspehov, moTa prijeti za delo in ne sme stati ob strani in ča- kati. kedaj napravi stranka napako. Pravi straukar je tisti. Jvi nikdar nc pri'piksca, da bi njeni voditelii mogli Ic hir>no stori''i bisiveno nekai. kar jc kvarnega. Naše javno življen.ie je po- stalo vslcd nestvarnosti in osebnc gonje, kakor je ne pozna civiliizirani svet, ta- ko grdo, da stopajo v ozadif ponekod izredno sposobni mozje, -in da mladina, mlajši svet sploli m vstopa na torisce javnega dela ni \' lej ne v drugi obliki. To jc pojav, ki ga ue nioremn biti vc- seli. Na dan zbora delegatov demokrnt- ske stranke marrborske oblasti klicemo v naše viste mladino, ker nricakujem;) iz nje bogastva novih misli in oucga «•- sveženja. ki je vsakemu organiznm pr,- trebno, ako sc- naj zdravo razvija. i Preživeli smo že tezkc burie hi \ iharje, odpadali so maloverniki in sla- biči tcr liladni računarji, ideja koji živi- ii!o v dobi, ko se gradi trden in veecn temelj naši svobodni domovini, je tako vzvisena in silna, da zahteva vseh nas dela, nas redov in voditeljcv, ki smo nc- prcmagljivi, ako nas vodi v na^ein delu j zaupanje in vcra v same sebe. i Ivan P r ck o r s c '•.. i. BR1NAR: I Orgawfz cija profit« il obiastih. (Konec.) : I Oglejmo si se zakonito podbgo gle- ' dc prosvetne organizacik' v oblasti! Vidovdanska ustava določuie v členn 96., da spada- v področie samoupravnih oblastnih uprav: a) sodelovanie pri po- spcševanju prosvete v oblasti in b) sode- lovanje pri strokovnem izobražanjn v oblasti. Clen 98. »Ustave« pa konccdira: >-Z zakonom se smejo iz.iemonia določitl skupna oblastva za istc stroke državnc- ga in samoupravnega področia ^r obla- sti«. Po teh dolocilih vsaka oblasi so- ueiuje v prosvetnih zadevah. zaikaj dr- žava si je pridržala vrhovno vodstvo in nadzorstvo črez vso ^olstvo in vsc prosvetne uredbe. V prosvetnih zade- vah sodehije z dxzavo vsaka oblast sama zase; za zdru/.itev vee oblasti v cno, višjo kulturno enoto pa je potreben po- seben zakon. Ker takega zakona dozdaj še nimamo, je čisto naravno, da $e> rno- ra obseg vsake političnc oblasti tucVi tcritoriahio skhti.iafi s prosveluo obia- stjo. Kako ,m /arinšljajo merodajni Oinl- telji v I3eogradu urcdifev prosvetne »- prave v obiastih, nam naiiasnejše r.-o- kaže »Naert zakona o narodnih solan za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slo- vencev«*), ki ga jc izdelai VI. Radojc- vič, nacelnjk oddelka za osnovno šo?- stvo v ministrstvu prosvete. in katen nacrt bo tvoril podlago za razpravo v narodni skupsčini. Clcn 172. (ozir. IS-l.) tega »Načrta šol. zakona* pravi: »Koli- ko prosvetnih oblasti je r>otrebno in k ate re n,i)ravne enote obsega.to. določa ministrski svet na predlog ministr-i pro- svete, z ozirom na terensko in stvarnc prosvetne razmere... Ni potrebno. ua sc prosvetne oblasti zlagajo s snmn- i iipravnimi oblastmi.' — Ta nasvet Iz cit. «Na-črta« tolmačijo pristaši nera/T- deljcne Slovenije tako. da bi sc mogla osnovati obscžnejša prosvetna cno fa. kakor pa so poiitičsic oblasti: to!ma3! | Pa se ta doloeba lahko tudi tako, da bi ! sc ozernlje enc politicne oblasti razde- i lilo na manjže prosvetne enote. Da se I inisli v »Načrtu šol. zakona« na nianjše ! prosvetne enote, je sklepati tudi iz dej- | stva. ker ta »Načrt« pozna Ie »Krajev- ne šolslce odbore« (t. j. današnje krajne solske svete) in »Oblastnc šolske odbo- rc« (t. j. danasnji višji solski svet in od- delck za prosveto), ne pa tudi doseda- njih okrajnih Solskih svetov. katerih posli preidejo na »Oblastni Solski od- bor«. Ako odvzamemo (ukincmo) eno stopnjo v Solskih obiastih (t. i. okrajni sol. svet), je povscm naravno, da na- slednjo višjo stopnjo oblasti (t. j. obla- i stni ^olski odbor) približamo najnižji stopnji (r. j. .krajevnemu SolskenTu od- boru), ne pa, da ga še boli oddaljimo nd lokalnega narodnega zastopstva. Ker smo baš pri organizaciji pro- svetnih oblasti, bo gotovo marsikoga zaniinalo, kako naj bi bi! sestavljen *) Načrt zakona o narodnih šolah je najprej izdelai »Prosvetni odbor y Beogradu*, v katerem so bill znstopani učiteljski stro- kovnjaki iz vseh pokvajin naše države. Na inicijativo »Udruženja jugoslov. učiteljstva« je sklicalo niinisterstvo prosvete posebno anketo, ki je izdelala nov osnutek»Solskcga zakona«, in na podlagi teh osnutkov je potem referent Radojevič sestavil citirani »Načrt«. Slike iz Žalca. Zalčan-i, ki, ne pTebivajo v Žalcu, iinajo tudi željo slišati tu in tarn nckaj iz svojega domačcga trga. r3vo tern malo ' drotbiža. Nedavno je imela žalska gasilska župa prav dobro uspelo vaio — »požar na Vabičevem po.slopju.« V uaglici so pridrvcle razne okoliške in domače brizgalne na »kraj nesreče« in začele svoje delo mirno in brez hrupa ter smo cpažali discipliniranost gasilske »arma- de«. K sreči ni gorelo, kaitr vode je v vseh vodnjakih takoj zmanikalo, ko je .ogenj iiajviSjb švigal.« Rcsničen požar v Žalcu spojen-z vetrom hi bil za trg velikanska gospodarska nesreča v mi- nuli vročini in suši. Zaio ne moremo do- voYi pozdravljati misel, da se že enkrat ustvarijo na Godomlii potrebni rezer- varji, ki bi bila edina rešrtev v slučaju Dožara v Žalcu. Ta va.ia nas ie izu-čila, da si z vodnjaki ne moremo poanagati. Ka* nam hasne lepa pama brizgarna, dobra organizacija — če vodsi ni. Tudi lovska organizaciia dobro fimkcijonira. Žalski lovci hočejo vzetl vse zajce in zajke Savhmke doline v zakup. Za božjo voljo, kam jtti pa bosTe dctli? Ko bi se $lo sanK> za domače zalcc, bi Človek nič ne rekel; a gospodje sMlJo v »mozemstvo«; okupirati hočcjo Slom- nik, Smohor, Ooznik, Mrzlico in na vse zadnje še Podvin in Prepovedan hrib. *Mt znamo tudi zajce iesti< ie rekel obč. odbomik pri zadnji seji, ko se je šlo za domače zajce. Pustite torei tndi doma- cinom nekaj zajcev, ki so že itak >— nu- Tnerirani. V vrstah naših gg. akademikov imamo hvala Bogu tudi še kulturne de- lavce in to je g. med. Tonče Brinar *z — Ootovelj, ki je sprožil misol, da sc igrajo na žafckem in tudi po drngih veC- jih odrih Spod. Stajerske Ibsenovi »Stra- hovi« v korist praške diiaSk« menze. Vak' so v lepem tekn ter imamo prica- kovari krasno igro osobilo tudi zato, ker jo pripTavlja g. Skrbinšck. član ljubljan- sJke drame in se je da! v ta namen bres- p-lačno na razpolago. Večna kalamiteta v Žalcu je na5a snesrecna električna razsvetliava. Dne '23. junfia tl. smo imeli nevihto. Strela ie udariJa v transformator. ki ie bil s tern wiicen, ker službujo^i organ Vrbenske elektrarne v svoji brezbrižnosti ni prc- kinil tok. Luč ima izjemoma svoje po- Mno spanie in se ne mara z lepa zbu- dHi. Sreča je še ta, da se ie zgodila ta nezgoda sedaj — ker navadno strela ne udari na praznlk sv. Štefana — ter smo luč »več aü manj po^reSah'«. A danes. Sredi hmeljske sczije smo. ¦Onravka Je po vseh skladiščih, v hmeljarni, na po- šti, kjer je v scziji promct: dam hi noč- Transformatorja po dveli mosecih od nikoder ni; tržke razsvetliave tudi nl. Kakor slepci moramo tavati no žalskih ulicah v noči, da pridemo do svojih vrat, kjer ti Ciril-Metodova vžicalica pokažc luknjo, kamor vtakneš svoi hišni ključ. Možje! Dajte nam luč. all pa poMite h gotoveljskcmu Cesariu. ki s>. ima toka dovolj na razpolago. Dramatično društvo v 2alcu prf- pravlja v korist CM p-odružnici ša^o- igro »Težkc ribe« in prosimo naše gg. diletante, da nas kmalu zopef razvese- Hio s svojim nastopom. Due 9. scptembra tl. Drrdeio v Zalec j seljaki iz Srbrje. Kakor ie slis^ati, se jim bo midil lep sprejem. OgledaU si bodo razne gospodarske naprave. Želimo, da bodo cenjeni srbski gostje odnesli iz nn- ! šega trga najugodnejše utise. , Konec je pasjih dni in ž njimi tuöl i zalskega prahu. Nikoli ga nismo požirali I v tolikih koLKinah ncgo letos. 0 brlz- ganju glavne ceste ni bilo nc sluha ne dulia; Ie v spodnjem koncu se je nekdo usmilil svojih bližnjih sosednv in napa- jai duše z vlažnim zrakom in iim privo- 55il malo god.omcl.jske vode. ki1 je vsaj nckoliko ovirala razširianie poletne stalne prašne megle. Županstvo je sto- rilo svojo dolžnost — a odmeva ni bilo. Stanovanjsko vprašanie se bliža sreoni resitvl Vsak dan prihajajo novi hmeljski. kupci in vsi dobijo svoje strc- he. Trije izmed njih so Drinoljali tndi svoje žene, vsi so zadovolini. Rna stran- ka je zahtevala stanovanje, nad katerlm LMiva zanesljiv strelovod. Tudi to se je ustreglo. V zahvalo za naSo gostoljub- nost se pa cene tlačiio in ti predragi savinjski hmeljar pa bodi toli prijazen, pa prodaj svoj hmeli za borih 120 K kg. Pazno hoeemo zasledovati notek Ie to- sn jc hmeljske kupčijc. Snoznati hoeemo tudi tiste 'kupce, ki bi hoteli naš krasen pridelek, ki se lahko kosa tndi z žateč- kim hmeljcm, banalizirat?. in r»riti s tako sraniotnimi cenami na dan, ki nikdar ne odgovarjajo polozaju na svetovnem trg u. V Celjn smo obiskali obrtno razsta- vo. In kako nas je prcsenctila, potujoč !z sobane v sobano. Kako krasno se Je [ povspel naš obrtnik; koliko ie noviTi tvrdk, o katerih nismo nikoli nič slišali1. Zapazil scm tudi tri žalskc tvrdke, ki delajo cast naši obrti in mdnstriji. So to tvrdke: Josfp T r.rhsr Vinko Vabič m]. in Josip 3uff. Süan '¦¦ :. wIM> t) ,•- erta zakona o narodncni solstvu« Jo- iočnje; Prosvetno oblast tvorijo: 1. predscdnik upravne oblasti (ycliki 2upan aii njegov de- legat); 2. nnčelnik prosvetne oblasti (pro- svetni inšpcktor); 3. najvišji vojaški povelj- nik v prosv. oblasti ; 4. rektoi vseueilišča (ako se nahaja v p;osv. oblasti); 5. rektor višje pedagoške Sole (če je na teritoriju pro- svetne oblasti); 6. en ravnatclj uctteljišča; 7. en ravnatelj srednje sole ; 8. po en za- stopnik vseh ptiznanih ver; 9. župan dotične pol. občine ; 10. en zdravnik; 10. en inžener; 12. 4 okrajni šolski nadzorniki (ki jih izvoli oblastna nadzorniška konferenca; 13. dva učitelja osnovne sole; 14. po en ugleden občan iz vsakega pol. okraja (ki ga izvoli skunščina); 15- en uradnik finančne uprave. Po t>em »Načrtu« bi bil torej »Obla- stni šolski odbor« prccei samostojna korporacija, sloncča na šolski avtono- miji (sanioupravi), kar se posebno Ua2c v de.istvu, da bi bil predsednik šolskega odbora prosvetni šolski inŠDcktor. ne pa veliki župau. Učitel.iska udnižcnia »alttevajo sicer Se bolj popolmo samo- upravo v solstvii, prieakuioe od pro- svetne avtonomiie svobodneišegu rar- K'aha y kulturi in plodouosneisega dela v šolsivn. Toda zahteva oo popolui sa- moupravi naleli na oviro \- člemi 101- Tia-še »Ustave«. ki doloea: «Državno u- praviu) oblastvo nadzira posle samo- upravmh oblastcv po Gblastne,m vell- kem zupanu in poscbnili slrokovnili or- ganih. Oblastni veliki žiioan inia pravi- co, zadržati izvršikv vsake odloebe samoopravnih organov. ki ne bi bila u- temcljena v ustavi, v zakunih ali v oblastuih uredbali.* Upoštevavoč to do- ločilo »Ustave«, je moral »Načrt zafco- na o nar. šolah« spreieti mod člane »O- blastnega sol. odbora< tudi velikega žu- pana ali njegovega dele.ua ta. Tako bi tndi po novi nredbi ne biln uopolnoma pretrgana vez nied politic no in med šolsko tipravo, kakor si to žele priiatelji popolne šolsko avtonomiie. Trezno premišljena se mi zdi zali- teva, naj se zastopniki liudstva v šolski od'bor izberejo po posanieznl'li politieulh okrajih, ne pa da bi iili volila oblastna skupšeina po svoji stranVarski razcep- Ijenosti. Tako se bo šolski od'lwr kolikor možuo odteguil škodliivemu vpl'ivn po- litičuili strank \' vprašan.iih narodnc prosvete. Gotovo bi se pa. seve. mogio »Naertu šol. zakoua- v marsieem tndi uporekati, kakor n. pr. bi b'flo želeti, da naj irnajo poleg vojastva tudi- drugi sta- novi (kmetjjski. cbrtui. delavski) svole -zastopnike v >>Oblastnem šolskeni oO- boru«; ali na naj bodo tnamesto -4 nad- zornikov osnovnili šol člani odbora strokovni referetiti /a razm> kategorije šolstva (osiiovno, nieščansko in sred- uješolsko); ali — da naj se posveti po- sebna pozornost slrokovnenin šolstvu (knietijske. trg-ovskc, obrtne. rndarske sole) itd. Toda s* podrobnosimi o šolskih vprašanjih se na tern mestn ne bomo pečali, zakaj namen priC-iijocih vrstic je sanio, da se širša javnost: začne zani- niati tndi za splošna prosvetna vpraša- nja in osobit'O, da se poglobi v razmo- trivanje o organizaciji prosvcitc v o- blastrh, ki nam jih prinese naibli/.ja bo- dočnost. Zakaj pada dinar? (Konee.) Ako .s cuso.ni odpravimo deiicite. bonuj inieli valuto kakor v Holandiji ali v Šviei, ako bomo pa nadaljevali na potu, na katerern smo hodili do sedaj, se bo gospodarski in finančni deficit vedno bolj miiožil in naša valuta bo pu- dala v niateinaticni progresiji; dra- ginju bo rastla, in ako> se k teniu pri- družijo še psihološki momenti, ki pov- zročajo jntniko, je neizotfibno. da bomo prišli tja, kamor jc že prišla Avstrija. Pri tern nastaja vprašanie: Ali jc inogočc in na kakšen način, da se naSa valuta poiboljša? Sredstva za to so ab- solutnu siiCurna in samo od nas je od- visno, da pridemo do zaželienega cilia. Ozdravljenje mora sloneti na teh dvcli osnovnili principih: inteiizivna. produk- cija in strogo štedenje. Mi ne produci- ramo loliko, kolikor potrosimo, to nam najlepse dokazuje trgovinska bilanca, ki je iz leta v leto vedno pasivna. Pod- vzeti je treba tedaj resne koraike, da se doseže v prvi vrsti aktivna trgovinska bilanca, to se pravi, da moraiino več h- važatr, odnosno da proizvodimo doma čim več dobrin, katere sami ootrebuje- mo in da nismo primorani iili uvažati \z ¦ -'-<¦-• . .Jin iin.;i'aii^./ i4ll - } .sc potrebc omejiti, osobito se tiee to I hiksiiznili predmetov. Kako na nuj pri- demo do tega cilja? Program bi bit sie- deei: 1. i^a ])ridejo vsa mijiistrslva \}.i> prepričanja, da ponneni položaj, v ka- lerem se nahaja danes nasa valuta, em;- ; nentno nivamost za obstoj države, in da j inorajo sporaznmno delovati, da ^ va- ! Intno stanje popravi in dovede na j stabilno pot. -- Politi'ka vsakega mini- strstva mora imeti za cili noboljžanie valute. Poboljsanje v a lute naj bo izlio- dišče socialne, agrarne, finaiiiMie, trgo\-- ske. proinetne in tucfi vojue politikc. 2. V svrho izvrsitse te akcije t)i lüoralo niinistrstvo finnnc in trgovlne kreirati permanentno komiisijo, sestav- Ijeno iz praktičnih gospodarskih in Ji- nanenili krogov. ki bi se morala bavltT s proiičev^njem in reševank?n našcga va- lutnega problema. Morala bi biti siin'o- stojna. '/. ktstnim uradorn ter v stalnl zvezi z gospodarskimi korporacijaml v državi, a ravno tako +uui z državniini organi. .¦l hržavni proračmi ';v treba po- staviti iia pravilno podlago. Temelj t'r- zaviuh dohodkov naj bi bili neposredni davki, ki morajo biti ra'.deljeni enako Tn pravieno na vsc državiiane. Na tej poc-- b.vgi in potoiu strogega stedenja, se mo- rn deficit odstraniti, ter spraviti državi;~ finance v stalni, pravihii red. Bivz dobrc finančne politikc ie dobra vaiutna pol-- tika izkljuCcna in brez dobre valutnc Po- litihe ne bo nikdar reda v državnih V.- nancah; koneno se seveda vse navali na ramenn države. Koliko bi se moglo pn nas prištediti, ako bi se našo neokrctno, težko. predP'otopno drzavno adiuinistrn- cijo prciistrojilo. Ko bo viaJal v držav- liill financah red, tedaj bodo tudi vedno na razpolago potrebue denarne svoic. 4. Reklo se je, da moraio biti podla- ga državnih dohodkov neposredni davkr. Sedaj ni tako. Olavni dohodki so pret?- videni od trošarine, ea-rine. taks. obri- iiega davka itd. Tndi posredni davki nio- rajo biti, toda ti morajo biti predvideni v potrebnem razmcrju, da ne poojsiru- iejo draginje in podražujejo produkcije-: Ako hocemo popraviti valuto. v.uvraino tedaj jKi.š prtliod-nji pronicim osnovnq preustrojiti. 5. Naš promet je na najzalostnejšem položaju. Vsak moment čitamo razglase te ali one direkcije, da s>® promet «stav- Ija ali ogranici. Ni mogoče povedati kako ogromno škodo povzroča stanje našegn prometa naši prodiikciji, našemu izvozu. gospodar. inicijativi in slednjič nasi va- luti. Ako je kje neobhodno Dotrebuo, te- daj smo tnkaj •; prvi vrsti priimorani. oa uapravhno rod, kajti našemu promelu je bila že 12. ura. Sklenili smo na lOOmili- jonsko dolarsko posojilo za zgradU) ja- dranske proge in druge invosticiie. Tucli ako so pogoji težki, veudar je dobro. ew smo dobili to posojilo, kcr je vsako po- sojilo ki se uporabi za investicijo in ki bo v bodočcni pomnožilo prodiikcijo, očividno koristen posel. Toda ne smcin» izgubiti iz vida, da nam ne bodo niti no- ve proge, niti loko:notiv.e z vagoui mno- go pomagale, ako ne bo U-iš železniSKi promet v sigurni, racijonalni roki. Ako nimamo tatkili Ijudi doma, priznajiuo rajc to sami, ter pokličimo inoz-evmee, ki so nam prijateljsko naklonjeni, kar ni no- beno ponižanje. Naš zclezni^ki promet je preveč usodepolna in dragocena stvar zn eksperimcnle nesposobüih in ne- marnih ljudii. Poliiične westi. Ministrska konferenca. Na ministr- ski konferenci v-51. avgusta so bili podpi- sani razni ukazi ministrstev za zunanjc zadeve in narodnega zdravstva. r;I- naneni minister je skup.no s poniočni- kom ministra zunanjih del doloeil kre- dit za sprejem ameriških uarlainentar- cev. Nato je finančni minister zahteval izrodni kredit za vojno niinistrstvo. Raz- pravljalo se je nadalje glede izvo/.a na- šega vma v Ceskosl-ovaSko in uvozr. češkega piva k nam. Minister Pucelj Jc podal referat o letošnji letini. v kaie- rem je povdarjal. da letošnia letlna nc bo tako si aba. v nekaterih krajih ceio zelo z-adovoljiva. Druga konferenca v Marijanskili Laznili. 30. avgusta so se pričeia nova ¦posvebovanja v Mariianskiih Laznili med Češkoslovaško in Jugoslaviio na ent straui in me-d Jugoslavik") in Poljsko na liosvctnjeta glode dobe za pred krai- kem sklenjeiio pogodbo. Pogoclba bo trajala le kratko dobo. da se tuko onio- goei Poljski eventiialni formalui pristop k Mali autanii. r-ogi'.jani med JugosU- vijo in Poljsko so se udeležili min. prcd>. i^ašie, zunimji minister dr. Niueic in po- oblaščeni minister Piltz s tajuikoma liristicem in Hemplom. Raznravljaio se jo o formalnem pristopu Poliske k Mali i'.ntanti. »Narodni Listy« piseio, da bo spor nud Ceškoslovaško in l^olj^ko glede Javorine izrjčeji " jiigoslovanski vl.idi v arbitražo. Aiigleško nmeü.ic o Mali antnnti. ¦ 'limes« p.isejo: Mala iiutauta ie postala glavni faktor za. stabiinost Srednie Kv- rope. Pod spretnim vodsrvom Ceško- siovaške je zadržala neiuire in skrbola za razvoj gospivdarskili odnošajev med nasledstveuimi drža\ami. .^alosteu pc-- ložaj Avstrije lahko daje prüiko za vpo- stavitev novega načina sodelovania Iialijc in Male antante v nrospeli raz- voja Srednje livrope. Mtienje «Tempsa» o Avstri.ii. »Temps« pripomiuja pri obravnavauiu avstrijskih zadev, da 1'rancija ne misli ua uikak laskn firogram v te.i zaclevi. (Jre samo zato, da bi zavezniški iiarodi pomagali Avstriii s skupnim delom. List govori o poskusih Avstrijo okrepiti ter pravi, da je to diplomatieeii in finam:ielen pro- blem. Diplomatov in finančitikov se ne manika na Diinaju. le orcanteiicija k preveč komplicirana. Okvir velike dr- žave se mora prilagoditi (Mmenzijam male republike. I.ist piše dalie, da se s tem problemom peča Zvcza uarodov. Po elenu 4. bo poklical Vrhovni svet Zveze narodov enega avstriiiskega za- stopnika. tako se bo Uvhkn kai ukrenilo. Ce se bo skupno delo dobro organizi- ralo in ce bo imelo poslopie trduo poc!- lago in dobro premišljen naert. sc bodo sreclstva samn po sebi našla. s katerimi bo mogoče stavbo dograditi Tiirška otenziva v Mali Azi.ji. TurKi so začcli v Mali Aziji z moOnimi Oeia- uii, ki so zlasti z artilerijo dobro prc- skrbljene, ofenzivo proti OiAoni na \ sej fronti. Turki hoeejo obvladati zelexnico ki vodi \v. Panderme v Sminio. Najliniši s])oj)adi se vrše pri Dilidikn. vsak tre- nutek je pričakovati, da pa.de mesio v turškc roke. Prodiranje turške armaue se nadaljiije zmagovito na vsej urti m je doseglo na uekaterili točkah žc gio- bočino 70 km in še vec. Italija še vetlno huiska. Nacijouaii- stični listi še vedno razburjajo italijansKo javnost o nanneravanem napadn lugo- slavije na Avstrijo. Kljub dementiiam z jugoslovenske strani in Dniiaja. pi.šw-io italijaiiski listi o gruuiranju jugoslovan- skih ect na avstriiski meji. Zahtevajo takojšnjo intervencijo v Heogradn iti pri \ eleposlaniški konferenci. Italijauski /a\- uanji minister je odločen, rešiti zadevo v direktnem sporazumu z Avstrijo. I-'o- , vabil bo našega ztmaiijega ministra cir. Ntneiča na S'cstanek, ki sc bo vršil \- za- čctn septembra. Francija proti iieiiiškcinii morato- liju. Kakor piše ^Ccho Naziouale>, se Trancija ne namerava nkioniti angic- skim predlogom. Položaj, pravi, se je zelo poslabšal, ker se je dognalo, da ;c ministrski predsednik Poincare poklical k sebi predsednika re'paracijske kom>- sije Duboisa in ga pozvai, naj nastopi proti vsakemu kompromisu. »Matin- je mnenja, naj se dovoli NeinOiji 18 mc- seeni moratorij pod strogo finanCMio kou- trolo. »Petit Journal« piše, da bi ??c Heigija moratoriiu do 1. jannarja 1°-'^' nikakor ne upirala in tudi Anglija ne. »Intransigeant« poroča: Ako bi repa- raeijska komisija dovolila Nemčijt mo- ratöfij proti volji Francije. notem sü bo Trancija umaknila iz reparaciiske ko- misijc, za slučaj pa. da bi bil moiatonj odkloujeu, Ix) napravila enak konilv Anglija. Medparlaiuciitarna konferenca na Dunaju je bila otvorjena ob i>risotno;stf 300 parlamentarcev, ki zastopajo 26 ür- žav. Državni kancler dr. Seipl je pozival padamentai-ce, naj brani.io stvar Av- strije pred vsemi parlamenti in preU Društvom narodov. Ni^ozemski posla- nec Treub je zahteval üdpravo nckatc- rih izvoznih ca.rin. Nemški odposlancc je dokazoval potrebo. da države z nizko valuto prcpovejo uvoz liiksuzriih pred- metov. Belgijski odpo^lancc ie predla- gal ustanovitev posebnega mednarocJ- nega odbora za valutne tec.iie. ki bi b'A . ¦ . iii ni v Ou.si v Kj.ii i.>rii— štva narodov. Zt\ predsednika lnedpar- Jnmeutarne zveze je bil izvoljen baron Adelswert, ki bo nadoniestoval Von Weurdalea, kateri je bi! iz\'olie;j za ča- stuega predsednika. 7bor zaupnikos- Deniokratske st-'a«- ke za uiariborsko oblast se vrši v nerte- Ijo 3. septembra l'^22 ob tt*). uri dop. v tlvorani Nar. donia v Ccliu. Poročajo i;ar. posl. ür. Knkovcc o Poluicueni po- l(»ža,(ii, ta.juik V. Spindler o volitvah v oblasino skupšeino, zatlr. ravnateljj Jau- ko Lešničar o gospodiirskeiti Oi'osranuü manborskü obiasino sl...) v sredo 13. septembra ob 8. uri do- poldne; vpisovanje v U. — VIII. rea- red in repetentov I. razreda istega due to ie 13. septembra od 9. do 12. ure. Po- navlialni in dodatui izpiti v torek I-. septembra, Ravnateljstvo. Na deški okoliški soli v Celju st u- tvori novo šolsko leto dne" 14. sept, s siužbo božjo ob 8. uri. Dne 15. sept- sc priCue redni pouk. Vpisovanje novo vstopivših ueeneev se vrši dne llM 12. in 13. septembra v šolski nisarni v Raz- lagovi ulici. Veltka Üudska slavnosf v Marodnem domu. Prii)rave za slavnost »Kluba na- prednih slovenskih akademikov v Celju« so v p'olnem tcku. Med übeinstvom viu- da že danes veliko zaniinanie za prire- ditev. Vabila se razpošiliaio samo v kraje izven Celja, za mesto Celje pa izključno društvom in korooraeijanv, Občinstvo uašega inesia. ie itak samo- obsebi vabljeno. Toüko v vednost, da ue bo krivega tolmaeeniii. ker je dostop k Slavin»^''1 \'^;(Uomiir i»rost. >¦ n.-. vjiiii nameščeneev. opo- zarja jajiiov'iio na jirotestni shod radi draginje in radi iakojšuje primcrne u- reditve plae, ki se vrši 2. septembra tl. ob pol 7. uri zvcčer v hotelu Union. Nilj- če naj ne izosiane. Oospodic narodni po- I skuici se vljndno vabijo. da se shoda n- ueležc. Društvo javuih namešeencev išče mesarja — mesarskega pouiočnika /a lastuo mesnico. .laviti se je pri dnistve- nern tajniku magistral- soba št. 3. Dritštvo javuili naineščeucev po- zivlja vse člane, ki so se za jabolka pri- glalsili. a jih dne 30. 8. še niso vzeli. da pridcjo po nje v soboto med 2. in -43. nro na dvOrišee okrajnega glavarstva. Društvo iavnili name.^čencev bocre oddalo otresena jabolka v približni koli- čini 200 kg due 2. septembra ob 2. i;ri popoldue potoni dražbe najboljseniü j>o~ nudniku — javnemu nameščencu. Ja- bolka bo plača.ti takoj. luteresenti-iavnf nameščenci naj se zbero imenovane^a dne in uri na dvoriseu oknnnega gla- varstva. Pozor trafikant.ie! V vašem ünerersu je, da se odzovete vsi polnoštevilno iičj sho'du v Celju. Shod se naznani v ent prihodnjih številk «Nove Dobe«. Isto- easno se naznaui tudi čas shoda. Sadna razstava v Celiu. Nova , paeija držav po svetovni vojni zahtev;. / brezobzirno doslenostio nove orien- taeije v pogledn naše sadne trgovwic. Z brezpiimerno vztrajnostio in žilavostjo zaslediijejo soseelje v inczenistvu samo en cili: Kako pridobiti za svoje sadfe castno in trajno pozici.io na svetovnem trgn, kako zvišati domaco nrodukcijo ter postati neodvisen od sosedov. Tiuli naše saujarje čakajo težki boii in velike naloge! Vreči se moramo nemudoma na delo, da izvojii.iemo prestiž v tokmovai,- ni borbi ter zasiguratno naSenwi sadj-ti o- no mesto na svetovnem trgu, katero rnu pripada. Kot prvi k-orak k temu velike- lrm cilju naj bo sadna ra'zstava za vso Siovenijo, ki se vrši od 8. do vključljivo 15. oktobra tl. v Narodnern domu v Cs^- lju. Ta razstava naj pokaže širši javno- sti, osobito pa sadnim trsroveem tu- in inozemstva, kaj premoremo. prepriča jih naj o izborni, že ponovno na svetov- niih razstavah z najvisiimi omnanji od~ ükovani. neprekotliiy'i IfKiro'v^^*5 "•»5»»?. Stev. 100. »NOVA DOBA« Stran 3. sadja. Ona naj bo živa kniiga, iz ko>e bo posnel naš producent-sadjar, kate- rih smernic se bo moral držati v botle- čc, da doseže najvišji čisri donos in go- spodarski uspeh v svoiem sadjarstvn. Ker jc sarno &¦ nresec dni časa, je trc- ba brez odlaSanja na delo! Pokažinuv da moremo tudi v tej kratki dobi nekaj ustvariti! Vsakdo, ki se želi iidelezTfi sadne razstave, se tiaj obrnc nemudoma na utedništvo »Slovenskega Sadjarja% Lju/bljana, da se mu dostavi Program m prijaviiica za rafcstavo. Vse podrobtic' podalke ho lahko posnel \z razstavne?a prograwa. Sokülsko iiruStvo v Cellu va-bi član-' stvo, da se udeltži v nedeljo, dne 3. sep- tenibra sokolske slavnosti v Laskem. Odhod z mešanim vJakom oh 13. mi 35 iiii'n. (lA2. uri pop.). Nastop v kroju. VstDPulce za obrtno razstavo v Marlbort» se dobi jo pri Javnein skla- diSču ill prevozni druzbi d. d. v Celju. Stalno jc upokojen g. Prideri'k Pre- sinijer, kuiiclisi pri okr. dav.irstvu v Celju. Stanovaujski hlši ie skknil zgraditi celjski obeinski svet, kakor ie znano, v eni svojih scj. Načrte je iz-delal arhitekt Costaperaria. Z gradnjo prve hiSe, ki bo obsegala. 2& staaovanj, se Drrčne v naj- krajsem času, tako da bo s nrihodnjim lelom lii^a 2e do&otovliena Uuirl je v celjski .javni bolnici naO- učitelj Jakob Puknieister. Pograb se Je vršil v petek 1. septembra ob 4. uri po- poldne na mestnem pokopalwScu. D o p i s L U &. Poira v Suvijijskl dolinl Due 20. avgusta ie priredila naAa vrla in J!ad vse požrtvovalna naprcdua tnladiua pri, •A. Frivošniku i&ro »Loßijoiiurie«. Igralci so brezizjeinno vsi C-astno re^-U svoje uloge in skoro lie vemo, komu bi se to- pleje zahvaliri za nžitek. Kljirb veliktm ovtrani in zanrekam od jrolove strain •- hoieč pOÄtati v k'tu \922. cenzur >Legijonarjev«! ¦— kijub prid&nni in ro- ti-nju pri Bogu in hud ten. se ie nabralo nebroj treznonnslečega. uaureduega ol>- Oinstva od blizii in daleč na orav okusno in prijazno okinčaneni vesrličnem vrtu. Vsa cast g. gosrilničarju! NaSe napretlne gospL' hi gospodične so s T)r;iv čebelsko marljivostjo in vztrajnostio nripravile fcrasne paviljone z jestvinamL pljaeo in slašuoarno; tudi kadilcern jc biio vse najboljše na izbiro. No. in ttirška kava? Za bogovc, Vani reüem. Veselica je po- te"kla v najltpšcm redn. Posebno P:i Je nmestno pohvaliti vse one Stcvilne go- ste iz Zalca in St. Pavln, ki so nas pn- Oastili v tako časinem številu in narn za- peli kaj ninoffo lepih narodnih! Hvala tu- di vsem onim starim občanom, ki so pri- Sli iskreno in s solzami v očeli častitat naši mladini k njenemu uj-pehti,.— brcx ozira na morebitne /amere pri »NajviS- iemu«. Prav vsem, ki so se trudili, nudlti narn te krasne užitke. na5e Lskrene ta- stitke! Igralcem pa Ie \ztraino naprej |)o začrtani poti! Veseliino se že prihot!- njih skorajšrijih užitkov v Vaši priietni driižbi!! Fraiikolovo: Prof. Anton IJezcuSe- kova prosvetna knjižnicu je priredila due 20. avgusta pod kozolcem Kostilne Do- minika Bezenšek, 2 ixri »Prvi april« in »Eno uTo doktor". Med odmorom je ?a- pel drufitveni me5aa pevski zbor obslo- ječ iz 26 oseb tri pesmi, Kiša pada, FJo- uilad in Zdravico. Vse vlo#c so bile sre- čno razdeljene in so vsi i^ralci 2eli obilo priznanja. Med vse mi je treba Se pose- be] pohvalno omeititi snider Alojza, Ko- rošec Janeza, Hožič Alojza. ^ibanc Pu- dolfa, PoloC-nik I7ra-nca. Slavr .lurija. Me- dved Karula, osobito pa Smut Alberta z njejjovo ovčko. Od it;ralk na Mileno, Uano m Olgo Bezenšek, Božlč Doro- teo in Foster Bernardo. Pevski zbor je ])reeizn.o izvajal vse nesini. Vsa hvala j^re tudi poirtvovauiemu učiteljii g. lg- ttaCLi Peyclia />a njegov trnd. Obhsk jc bil sijajen. Ne smeino §e pozabiti zaiiva- lo vsem onim nasprotnikoni. kateri so s svojo nedostojno in strupeno Konjo od- vračali dornačhice od obiska «re, ker Ie iia ta način je priilo nniasro več doma- činov na igro kot bi bili pa diugaee. Pro- simo jih teni potom, da liatn wtt pri pri- lioduji prireditvi blaffovoliio elati na ta. načiri brezplačno reklamo. Prosveta. Emil Adaralč: 16 iuKosIovaiiskih ua- rodiilli pesrnl I. del, uioškl zbori. Cena partituri 10 Din. Vsekakor cna iznied najzanimivejšjh zbirk uai'odnih pesnii, kar jih je izšlo do sedai. Pesmi iz Srbi- jo, Bosne, Preknmrja. Istrc. Bt-lekrajl- ue in Koroške so sicer priorosto liar- mouizirane pa vendar prikiadne za naj- boljSe koncertne odre. Nai bi ne bilo pe\"skeg;a zbora Žirom Jusoslavije, ki si k- tudi po zuna-nji opreini krasne i/daje ne bi omislil. Naroče se pri Zvezni knji- ß-arni v Ljubljani. Društva dobe znaten pennst ako naroče nad 10 izvodov. Obrtni vestnik. Ivan'Biz jak: zvEZA ObkiNiH DRU§rrv SLOVENIJti. V nedeJjo 20. avgusta mi je bilo po- deljeno častno mesto predsedštva Zveze obrtnili dru§tcv Slovenije, ozirotna na- ložilo se mi je težko breme. kl ga mo- rem nositi Ie s pomočjo aj(ilnili in ue- lasTiili tovariSev, Veliko delo čaka novo iistanovljeiio Znvzo, nalogo ima, ustanovi-ti po vseh krajMi obrtua drustva, obstoicOa uiedl- niti in oživeti k vztrajuejSeinn in živali- nejiemu delu. Zveza bode imela tudi vc- lili.0 nalogro, da se zauima za vsa tekuCra vpraSaiija, katera se tičeio ohrtniütva pri zakouodaii. ?x vnajkrajSem času se bode pc- čala z zakouslcim tiacrtotn o zavartn-a-¦ uju sainostojniJi obrtnikov proti bolewii, nez^odam in onemoslosti. Vsak si mora živo predstavljati. kuko važiio je to vprašanje. Vse panose so dancs že za- varovane, samo obrtnistvo tiči v nckem stanju, ki ga o^rcža v lujvccii nesreCl, to je v bolexni. K:uii tesa bode trelvi. ta zakonski naort te*n:djito prereäetati, predno iH>stane zakon, sprejeti zakun spreminjati, jc tezamo. Istega pospj- šiti bode tiKti nalo:^a Zveze, da se ta zakon kar najliitreic in naiugoduejSe spravi pod strelio. Zve^a obrtnili dru- štev bode pa tudi imela nalos. pri volil- vali spraviti obrtnistvo v eno fronto, da bode Jcdnotno nustopilo in tako dosegio kar največ vpliva pri zakonodaji. I uk- tika bode na nadstrairkarski podlagi. Vsak uvideven človek ve, da je tu zelo obširno polie, da Je 80% celine, ki jo je treba orati. Toda imati je na uspehe, ker imamo že veliko Stevilo asiliiih rn.o'z v na§ih vrstali, ki so pri- f)ravljeni dati svojo affitatorično zinož- uost na razpolago. Oä)rtnKtvo mora i>ostati faktor, preko katerega se ne more iti. Dosti ie že obrtnistvo trpelo radi brezbrižnosti. Ra'/lične naredbe, kutere Ka tlačijo, bi bile izostale-, ako bi bilo obrtnistvo nn svojetn mestu. Torej obrtnL^tvo, brez- briživo-st na stran in zdru?.i se v mogoC- no organizacijo. Treba ie nekoliko Žrtev materijelnih in fizičnili in usDehi ne mo- rejo izostatk Zveza more Ie tedaj n- spešno delovati, ako pristopijo vsa obstoječa dru5tva k isti in jo podpro r vsemi močmi. Vsako cepljenje v tern vprašanjn pomeni !e o\iranie za dose- go našega cilja. Na delo torei z združc- nhni močmi! * Nove obrtne zadruxe. Vlada ie odo- brila pravila »Obrtne zadrucre pekov, slaS-čičarjev in medičariev v Ceiju-c ter »Trgovskega gremija za okoliš okr. glavarstva Celje i7,vzeTii§i sodni okraj La&ko ~ v Celju*. Ce upoštevarno, da sta se se Ie prcd nekolikimi dnevi vrSila usainovua zadružna zbom rlveh novih obrtnih zadrug, sedaj Da se naooveduj-e- te že zopet nadaljni dve ta'ki organizaciji. nas mora to živahno Ribanie obrtniStva v celjskeni okrožju Ie iskreno veseliti. Celjsko obrtnistvo sc ooozarja na važne obrtniS-ke prireditve orihodnjih dni. V soboto 2. sept, se slove-sno otvori II. ljubljanski velese.iem. ki ostano o- tvorjeu do 11. septembra. Enkratna vsto- pnica, katera velja tudi za obisk Misto- rlčne razstave slovenskih slik, stane Din 10. Permanent na vstorvnica stane Din 40 in se dobi v tajništvu občeslo- venskega obrtnega društva v Celju, Pre- Sernova ulica 3. Permanentna vstopnica upravičuje k poljubneimi števiiu obiskov velesejma In do 50% popusta vozulne na vseh progah in vsth razredih oseb- nHi vlakov. Od 3. do 10. sept, je otvor- jen »PraSki vzorčni veletrir«. Legitima- cije, katere upravlčiijcjo k polovični vo?r- nini na vseh železniikih proKah v Ceho- slovaški, se dabiio ravnotain in staiu-jo z znakom vred Din 25, Praški vejesejmi so že svetovno znani iti nanie čisto po- sebno opozarjamo s pozivoni, da sc le- tošnjega velesejma udelc-žijo vsi. ki so kakor-koli Lnteresirani na čeJioslovaSkih izdelkih. Ives je, da so kupčiie v Cehoslo- va^ki otežkočene zaradi vlsokega stanja ceške valute; inoratno pa naglasati. sta se blago enake kvalitete kakor čehoslo- vaško nikier drugje ne more dobiti cc- neje. — Dne 8. septembra se otvori o- brtna razstava v Mariboru. Ta razstava Ik) brezdvomno po svoji vsebini kakor tudi po svoji zunanji obliki zelo lepa in bo delala — o tent ne dvoir.inio — aist slovenskemu obrtnistvu v isti rneri, ka- kor velja to gle-de celjske obrtne razsta- ve. Maribor je že lansko leto midil ob- einstvu povodotn svoje prve, krajevirc obrtne razstave lepo sliko razvoja naše abrtr in bo to v ze!o povečani obliki sio- ril tudi letos- Med obrtno razstavo se vrši v Mariboru dne 10. seutembra tudi veJLk obrtriKŠki shod, na katerem sr boUo razpravljala aktualna obrlniSka VfiraSanb, in katerega se bodo udele-7.;Ji tudi obrtniki iz ostalih pokrajin Jugosla- vije. Pozivamo obrlništvo. da se osobi- to ta dan zberejo v velikem številu v Mariboru, da se vsestransko prepriča- mo o nnpredovaniu slovenske obrti in da se na skupueni zborovauju poraz- govorimo o skupnih težkočah in zahie- vah. Naša doU.iost je, da povrnemo v obilni men tovariSetn Iz "Maribora obisK, kattregu je bila delj/.na celiska obnna razstava. Clanski ini^nik. Vsa društva se opo- zarjujo opetoviiio na tiskovino. »ilanskl imiMiikv<, ki io ima v zalogi Občesloveu- sko obrtno drustvo. Tiskovina je zelo praktično nrejena in je papir prvovrsten. Na razpolago je 1^' omejeno ztCA'ilo pol in se /aradi tega pozivijejo osobito večja druStva, ki si zelijo napraviti trajne Clun- ske hnenike, da si to tiskovino kar naj- hitreje nabavijo. Na obrtni ruzsiavi v Celju sino videli vzonio izddan Clanski uncnik s to tiskovino za Občeslovensko obrtno društvo v Celju kateri imenik ie vzbujal pozornost. POKKA.I1NSKA OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU. (Od 8. do 17. septembra.) Legitimacije za polovieno vožnjo na vseh progah v uasi državi so dotiiskanc, ter so sc razj>oslalc sknpno i znaki na vüe kraje. Cena legitimaciie /, znakom 5 Din. Dobe se v vseh večiili frgovinah, spedicijah, oglasnili zavodih itd. ter v pf- sarni razstavnega odbora ni\ razstav- nem prostoru. Cena legitimaciji in znaku je tako niz-ka, da jedva krije nabavnc strožke in zato priOakujemo. da bodo obiskovalei pridiv> segali po njih . Raystavni katalos izkle te dni, ter bo vseboval razen toenega vodnika po ra-z-stavi tudi kratko zjrodovino Maribo- ra, opis okolke in vonik po mestu. Po možnosti tudi sewnam telefonstoili naroC- nikov in vozni red, tako, da bo vsakomur dobro služil. Prodaja! se bo r>o nabavnl ceni. Rcklaina pri stoinicah je z odobre- njem odbora dovoljena, ne sme pa kva- riti cele slike ali biti preveč kričeča, pri- poročljive so male tiskane reklamne raz- glednice ali dopisnice. Obrtnikom bi prv poročali, da bi se v to svrho posluževa- !i razglednic razstavnega odbora (lepaK v pomanjšani meri), na katere lahko na- tisnejo svoje pečate. Razglednice o razstavi. ki bodo ze- lo okusno izdelane, se bodo prodajale na razstavnem prostoru, in do trgovinah v korist vajeniškem domu. v čegar Ko- rist je namenjen tudi event, čisti dobi- ček razstave. Zato priporoCanio vsem posetnikom, da se teh razirle-dnic v C-ini izdatueiSi meri posluži.io. Dela na razstavnem wrostoru bodo ie dni dokončana. Okusno in naravnost umetniško izdelani paviljoni dajeio že sedaj celoti krasno sliko. Na razstavuem prostoru bo iiastanjena za ves eas raz- stave stražnica državne policije, ki bo skrbela za red, kakor tmli oddelek reSil- ne postaje za slučaj kake nezgode in javna telefonska govorMmica, tako, da bo v vsakein oziru preskrbljeno za udob- nosti posetnikov. Dodelitev prostorov bo v priliodnjlli dneh končana, nakar se bo pričelo z raz- vrstitvijo razstavnih premeiov. Zato prosimo vse razstavljalce. naj ne od- lagajo z dovozom prednietov do zaiJ- njega trenutka, kar bi redni razvoj prl- prav zelo oviralo, iemvee naj dogotov- Jjene predmete čimprej dostavijo na razstavui prostor, tako. da bo dovoz do (incl.) 3. septembra dovrJen in se bo razvrstitev in op re-ma prostorov lahko brezhibno in pravočasno izvršila. Narodno gospodarstvo. BIHEL J- XVI. poročUo Hmeljarske^a drusH'a za SloveuUo ü stanju hnieJIsklh nasaduv. Žalec, Savinjska dollna, koncem avgusta 1922. Dolgo zaželieni dež je do- šel Se Ie 23. in 24. tm.; da-si fa bil dobro došd, \endar ni möge] bistveno ponu- gati poznemu hmelju, kateri ie prehajal v kobulc. Ohiranje gojdinsr hmelja je pri krnju in so hmeljarji z mno^ino nezado- voljni, ker so mnogo mani do-bili, negt) so pričakovali. Obiranje poznega hmelja je v polnem teku in bo v enem tednu koiieano. Pozni hmel.i je tudi lope barve in najboljSe kakovosri. Hmeliska kui>- čija se 5e ni pričela. Družtveno vodstvo. Žatec, CSR., dne 24. 8. 1922. Tukaj- snja hmeljska proinetna družba je pri- redila danes v to svrho ^borovanje vseh hnwljarjcv tukajSnjeua nkol-iša, da le-ti določijo pridelovalne stroSke za letoSnji pridelek in da se mlinijo, da ga ne bodo pod to ceno proda.iali. Hmeljar- ji uaj ostanejo mirni in nai raupaj-o svoji organizacijii, katera bo vse storMa v za- ^čito hmeljaricv. Iz/Jala se ie taktika: Kakoršno povpraSevanje, tak^no ponu- .ianjc! Ne silitc torej k prodajr! Nürnberg, dne 24. 8. 1922. Dancs je bilo tu prodanih 10 bal iz Tettnauga po siO.ono M za 100 kg, kar je po kurzu 5.5 13.200 i. K za 100 kg ali 132 j. K za t kg. Hagentui (AlzaciJH). 28. 8. 1922. Z obiranjem hmelja se ie nrWelo minoÜ ledcn. Pridelek je po veiiki večini prvo- vrsten. Ceni so na 60 do 70 rftoč starlli centov (proti 30 tisoč lanskega ieta). Tu- di poročila iz notraniosii Francije (Di- you-Rourgoffne) so enako uffodna. Cen Še ni nikakih določenih. Treovci potm- jaio 200 frankov za 50 kx, do sklepov po teh cenali še ni priSlo. Radl dobrlh letin na Cc^kem, v Nemčiji in tudi drugod In radi slabcga tztoea piva. raziwlozen.se produceutov ni posebno optimisti-čnn; tolažijo se s tern, da bodo kvantitativiin odSkodovani, kar jrm bo morda pri ce- ni izpadlo. I. I. HMFLJARJI! l.etos smo glo-de hmeljske ktipčlje prHvIi v neprijeten položa.i. Kaj nam je storiti? Hmeljarsko druStvo ie dognalo, da znašaio pridclovalnl stroški za hme- ljaria - krneiovalca 100—120, za hme- Ijarja - nekmetovalca pa 150—160 K za 1 kg hmelja. Pri prodaji hmelja imejte to pred očmi! Hmellarsko društvo Vain sveruje sledeče: 1. Ostanite mirni in ne razburjajte se radi prodaie. 2. Dmštvo ne reče: Držite in ne prodajajte hmelja! — Svetuje Vam pa: Ne silHe s hmeljem preveč na trg! 3. Maniše kot je pov- praševanje po hmelju, maniše mora biti tudi ponujanje. 4. Prihodnje leto opu- srite sla.be in ne delaite novih hmeljskih nasadov! Društveno vodstvo. Cebelarska razstava. Cebelarje in interesente za med in vosek še enkrat opozarjamo na jubilejno čebelarsko raz- stavo v Ljubljani ad 3. — 10. septembra t. 1. Ob priliki, ko bodo posetili velesc- jem, naj ne zamude ogledati si tudi če- belarsko razstavo v Marijanišču. Pose- bno zanimiv bo seieni za med in vosek na Malega Šmarna dan (petek 8. sept.)- Sejem se začne ob 9. uri doooldne na razstavi'Scu v MarijaniSCu in bo trajal ves dan. Kupci za med in vosek bodo lahko sklepali kupcijo neposredno s ee- belarji, ki l>odo imeli vzorce medu in voska na razstavi. Obiskovalci razsta- ve in sejma lahko dobe izkazuice za po- Jovično vožnjo po državni in iužni želez- nici, ako se nemudouia zglase zanje pri Cebelar. dnifitv-n za Sloveniio v Ljublja- ni. Temelji uspe^nega Ctebelarstva. Pod tern naslovoin je izšla izpod peresa zna- nega pisatelja prof. Beraniča knjižlcn. ki je na tern polju edina v naSi literaturi. Obravnava najnovejše metode če-belar- stva, zlasti vzrejo matic in umetne roje, preživljenje itd. bo praktičen čebelar uavdušena pozdravil Najzanimivejša re. Pa za splošno čitateljstvo obravnava o križanju pasem, ki sloni na znanstvenih raziskavanjih Mendela in dr. Zanderja, Gotovo bodo nauki te knjige bistveno vpHvali na izboljSanje čebelarskih obra- tov. Pisana je jedrnato, bojifn se, da prejedrnato. Treba io bo At.udirati n^ brati. Skoda pa, da g. i>čitelj ni *§e bolj JfogjLl-^-u iNOVA DOBA« Štev. 100. natanuio obrazložil zlasti vprašanle o oplojcnju rastlin po čebelah; Za polje- delca je baš to vprašanje vclikanskc važnosti. Jczik je lep, gladck. slog pro- zoren; v tern oziru prekaša vse ccbelar- ske knjige. Cena, za sedaj 10 Din je nlz- ka. 2eleri je v prospeh narcKlfif-ga go- spodarstya, da se sllčnc kniižice zelo razširlio nved narodom, tudi v vzgojnem , oziru morarno knjlgo kar naltoplcjc prl- potočatL A. R. Dnevna kronilca. Srbski kmetje na Doučnein poiova- nju j)o Slovenljl. Na-črt potovanja; v pondeljek due 4. sept, odhod iz Beogrn- da o'b 19.40, torek due 5 sopt. ob 9.30 otf- hod iz Zagrcba jii-žni kolodvor, priliod v Brežice ob 10.30, (prvi slovonski po- zdrav na postaji), prihod v Ljubljaiio (gl. ko!.) ob 14.21 skupna vcčerja v «Zvezd'i«. V sredo due 6. sept, ob 8. un obisk »Velesejma«, ot> 11. uri odvedejo brate okoliški kmetje na svoic dontovc, ob 7.30 skupiia večerja v »Zvezdi«, isti dan ob 14. uri z-bor knietijskih strokov- njakov v dvorani >'Kmetiiske družbe^. V četrtek due 7, sept, ogled znameni- tosti mesta Ljubljana. V petok dne 8. sopr. ob 5. uri odhod do Dobrave, potcm sko- zi Vintgar na Bled; v Zaki sprejein, nato ogled živrnske razstave. Popoldne o- glcid iu poset blejsklh prireditev. Obcx: in večerja skupna. V soboto dnc 9. sepn Odhod z Bl&da in sicer ena skupina v Bohinj (odliod z Bleda ob 9. uri), druga v Ratece. Zvečer povrate'k v UubBansko preinočlšče. V nedeljo due 10, sept. Ot> 5. uri odhod v Celje (7* ostane v Celju XA gre talcoj v Žalec, H v Šotitamj). Zve- čer ob 19. uri v Celju skupna večerja. V pondeljek due 11. sept. Ob 7. uri 30, odhod v St. Jur ob j. z. skupnl pngri/AV;: in obed, ob 14. uri peš v Qrobelno, oo 15. uri 15, z vlakom v Rogaško Slatiuo (sprcjwn na postaji), ob J7. uri 30 scsla nek pred »Zdravillski'm domoin,« -ogle- dovaiije, skupna večjrja. V torek dne \2. sept, ob 4. uri 54 odhcxl \z Rogaške SLa- tino v Maribor (prili-o-d ob 9. uri 401. Sprejein na kolodvoru. Ogled obrtiie razstave, ob 14. uri skiipni obed v ^Oraj- sJ\i kleti«. Ob lr>. uri 30 ogled vinarske in sadjarske sole, južina, ogled mcsta. V sredo due 13, sepi. Ob b. uri 30 zbira- liSče v »Vrtu« in ogled tega pod jet Ja. Ob 10. uri O'cHiod v Falo (ogled). Ljudska veselica. Odhod iz Ruš ob 19. uri, po 20. uri v mariborskem Nar. donm večeria in zabava. V četrtek dne 14. sept, ob b. uri 35 odhod iz Marlbora olit. mislje- nje, saj so v popotnikih videli novsod sa ¦ mo mile brate Slovence. Pokažimo tuai mi Slovene!, da Imamo sree odprto za brate Srbe. »Brat mi mio. v koje vere bio«. Sprejemov so se uideležili vsi sloji, moški in ženske, pevska in druga dru- Štva, šolska mladina, voiaStvo, sveče- ništvo. Pcvsod so visele zaistave, ceio v'lake so (izven programa) ustavljali1 In nudili prigrizke. Ponekod .ie bilo giiue- nosti do solz. Dolžnost vseli Slovencev je, da ob toh dneli ne zaostanemo, da se pokažemo vrediic- svojih bratov Srbov, in da jim grenio povsod z vso resnlčno občuteuo prijaznostjo in bratsko poi?rt- vovalnostjo čiiihbolj na roko. — Cen- tralni odbor za sprejem srbsfcih knieto- vfilccv v Ljubljana, Kmetiiska družba. Izdaja in tiska: Zvezna tlskarna v Celju, Odgovorni urednik: Lie. Edvard Slmnlc. Jfllf FazsfGvni pavilion kateri se je nahajal na zabavlšču obrtne razstave v Celju, pripraven za eno družln- sko hiSico, se po nizki ceni proda. Na- tančnejšapoja5nila v hotelu pri,Belem volu'. Pozor ZgyaruItB proti požorii poljshe pridelhe, timelj, gozdeve, hise in gosp poslopjo Zavaruje se lahko za par mesecev. — Premije zelo nizke. — Pojasnila daje ustmeno ali pismeno „ifidransliQ zavoroi/alna družba4*, GJcuni 949 zastop v Gelju, Lovn 22 15.6 Stev. 2553/22: Razglas. Zglasiicv vojnili obvezancov leiuikov 1872 do 1900, ki so služili v bivši avstro" ogrski nionarliijl pri ratnl (voini) tnor- narici. V sniishi dopisa ikomando vojaega »kro'zja Celje, br. 18477 od 20./VI. tl. oz. naredbe gosp. ministra vojne in mo-rna- rice br. 1171 /A. od 10./IV. tl. in moriiar- ske komande Boke Kotorske Bov. PaW. br. 356 od 15./1V. t!. sc razgla5a: Vsi vojaski obvezniki (rezervistl) letnikov 1872 do 1900, kateri so služili v bivši avstro-ogrski mona-rhiii pri rat- ni (vojni) mornarici. se unaio zglasiti. Vsled tega se pozivaio v.si voj. ob- vezniki (rezervisti) letnlkov 1872 do 1900, Ju bivajo v obmodiu jnesta Celje in so služili v bivSi avstro-oirrski mci- narhiji pri ratni (vojni) mornarici da se zRlasijo pri podpisane uradu najdalje do 6. septembra tl. med uraduimi urami to je od 9. do 12. dopoldne v sobi St. 9. Kdor bi se temu pozivu Jie odzval, bode najstrožje po predpisih kaznovan. Mestnl maglstrat celjski, 29. avg. 1922. ^iipan: dr. Juro Hrašovec 1. r. Kupimo vsakovrsten i mm in Um k$ ter ce- patta bttHoVa drVa proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe z na- vedbo cene franko yagon na BRATA BATIC, lesna trgovina Celje. 2—1 ElehtFični stroji proizsod fl E B elehtriCni šteuci proizsod REG žarnfce Tungsram, vse elek- "9 trotehnlčne patrebščlne v za- ^ logi p-> zelo ugodnih cenah ELEKTR0TEHNIČNA TVRDKA KÜHOL FLOHDnriČIČ, CELJE. Illl Proračuni brezplačno. Prva narodna brivnica 948 Lastn ik 20—3 Matija Bukovčan, Celje, Kralja Petra cesta št. 27 Opozarjam cenj. občinstvo v rnestu in okolicl na dobro in čisto postrežbo Prevzemam tudi britve za bruSenje z cnoJetnim jamstvom. Trgoyshega ucenca \z po^tene hiše sprejme ftakftj Rudolf Simonišek, Hrastnik. 1 2 gospoda se sp^ejmsfa sia hratno in atanovünjc. VpraSa se na Lavi 2-i. JETIKA! Dr. PcCnlk ordinira izven torka in petka vsak dan v Št. Jurju ob |u2. že!. za jetične. Čitajte njegove 3 knjige o jetiki. Sprejnte se izu6ena p^odajaSka ali dob«'a računarka za čevljnrsko trgovino. Prednost imajo Izučene Sivilje. 2-1 1016 Konraid Gorenjak 2-1 CELJE, Öospo»ka ul. 28' giHERIKaNSKI SiliDGif0 51valnl stroji doblvajo *» se edlno le v našl novi proddjalnl v Mariboru, šoiska u. 2 zastopnlk za Celje: Josip Rojc Prešernova 16 mehanlk Singer1 igie Singes* oije SitigeS* sukanec Singer nadomestul dell ltd. Sin&feV* Slvalnl stroji za rod- •* binske kakor za vse 1011 4-1 pbrt. svrhe. Prodaja na mesečne obroke (24 mes.) Lastna niehanlčua delavnica za po~ pravila vseh sistemov Šivalnih strojev ! Zastopstvo v vseh večjih mestlh ! Mi trfioVf na! ObMto. ]\toVa trgeVina! ff§§ m W Cenjenenm obCinslvu vijudiio naznaujavü, da sva otvorlla v Celju, stick- I SB sandrova ullca St. 3 (prcje Kolodvorska ulica), popolnoma na novo oprem- I » ljeno inanufaktuno trguviiio z najboljšim moskim in ženskiiu blagom. Cene H solldnel Blagoprvovrstnol PostrezbQ točnal Tudi se bodo izdelovale oblcke ' ¦ za gospode po kotikurcnC. cunuh. PiiporoCava se ZH obilen Obisk 7. Odl. SpoSt. ft. in ]. jYicsljo trgoVftta z tnanufaturnitu blagom, - ' i AUIisandroVa ulica 3 (clj? (KolodVorsHa olfta) ' KAROL PAJK CELJE, KRALJA PETRA wESTA Priporoča se c. občinstvu za nakup manufak- turnega in modnega blaga, posebno moškega perila. Vzalogi vse nove sokolske potrebščine. 807 25-7 ?n/a hrvabKa jtcdionka podrnžtiica Celje Aleksandrova uiioa« U«tanoy|je«ta I. 1846. Ustanovljena 1.1846. Delniška gl.^vnica: K 200,000.000 — Podrn^nice : Beograd Bjelovar Brod n. S. Crikvenica Cakovec Daruvar Dclnice Djakovo Gjurgjevac llok Karlovac Kraljevlca Križevcl Maribor MitrovJca Nova Qradizka Nov) sad Ogulin Osijek g. grad CENTRALA V ZAGREBU. Rezerv. zaklact: nad K 135,000.000' Podružnlce: Požega Rijeka Senj Slsak Skoplje Subotlca Sušak Sv. Ivan Zelina Varaždin Vel. Gorlca Vinkovcl VlrovlUca Vukovar Zagreb, Illcail7 L Zemun. Ekspoziture; Osijek d. grad Vlnlca. Vloge: K 2.000,000.000" Pr.jema vIoge na hramlne knižice in na tekoči račun. — E^k pri nakazilih iz Amerike v tu- zemstvo. ^*iJL09:_. ¦* N 0 V A n 0 B A t _ ~'" ¦ i ¦ Vloge nad K 1.000,000.000'— Kapital in rezerve K 200,000,000'¦¦- SLflUENSKfl BflNKfl %. PODRUZNICfl CELJE Ljubljana - Zagreb - Beograd Bjelovar, Brod n. S„ Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor, Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina. Sombor, Sušak, Sabac, Šibenik, Skofia Ioka, Ueltkovec, tfršac, Budapest (Balkan bank), Split (Jugosl. ind. banka), Wien (M. R. Alexander) Obrestuje vloge na hranilne knjižce in v tekočem računu po 4V/. bre?. odpovedi 5% proti 30-dnevrv; odpovedi 51/ O/ /2 /0 proti 60-dnevni odpovedi 67. oroti 90-dnevni odpoved; od dneva vloge do dncva dviga ter plačuje rentni in invalidski davek sama. - Poštne položnice so na razpoU go. itegistro*, Mrefflitna in stavbena "LÄSTNI DOM" Sprejema hraniSne vloge in jih obresiuje po 5% to je 5 Din od sto, proti odpovedi po 5''.'"'„ Din od sto. Pri večjih naložbah po dogovoru. v ceiih se'iijah iz lepenke, po mo- dernih kopitnih obiikah ali ame- "ikanskih obiikah izresanc, do- ravlja za tovarne obuvaia in čev- Jiarjc. Apaitne, elegantne oblike. Veiikansku izbira novitet za vsa- ko sezijo. jzdelujem iz od naročnika iri do- poslanega malerijala, prvovrstno, hjtro in po ceni. Posebna dela- .-.mozno^t v montiranju zgornjih öe!ov za tovarne obuvsla. I'-Jakup,' tepaiatura in prodaja cevljarfikäh stro|ew» Zalitcvajte prospekte od Rwlph F. Richter, Subotica VI. Pouccwajsjc v vseli strokali, modeinc, melia- njčne izdelave obuvaia. Zalitevajte prospekt. 791 78-17 Ns hrano m stonovanje se sprejme 2 do 3 dijaKe \y. boljJe '•odb.'.'-ic. Kje, pove uorava lista. 1003 2-2 SlSWl^VMSHBBpVVI^VIflRBBlMMR^4BMRflS9wBaEvQUtDlHAttDBriB Kupujem ^rd in mehek, rezan in tesan les. Cen'ene pisinene ponuebe z navredbo di- iTier.^ij, koüüine .5 cene franko oddajne po- staje prosim poslati na firmo Frawc Vehowar, tovarna pohištva in lesna 976 trgovina v Colju. 10—4 5uhe g^bc lipoVo rfetjc, bri- ttjcv'o oljs in polish pndct^ plača najboljc tvrdka 40—13 SIRC-RANT, KRANJ tctefon int. 6t. 9, in nudi po najniZjih cenah na debeio siadkor, »>iž, clje, kavo itd. Prosim za povzorjcne ponudbe gob. Sprejme se dijak 1. gimn. razreda ali meščanske .sole na stanovanje in hrano. — Naslov v upravništvu lista. 3—3 Fpodo se 10 proznfh sodov razne velikosM. po \, 2, 4 polovnjake, v gostilni prY Grenardirju pri Celju v 2 torek 5. septembra popoldne. 2 Trgovee Išče 1004 2~2 lepo opremljBRQ soiio. Plača do 700 K. Poizvedbc pri upravi lista. Kupim po wisoki cetai vsako množino jatns^ga Usa piačljivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov Korošec Dragotin, 67-8 lesna trgovina, Braslovče. 834 Vsein trgovcem, modistkatn in cenj. občlnstvu naznanjam, da sem otvoii! zalogo L KlobuKi In slamniKi v Celju, Oosposka ulica št. 4.. 45—25 Franc Cerar, tovarna klobukov in slamnikov v Domzali'n L Obi. konc. posredoualnica ^ * za promel z realitdami: 1 flnton P. flrzsnšeh CEL3E Hpalja Fetra c. II CEL3E Posreduje pri prodaji ozir. nakupu zemljišf, hi5, vil, gradov, vclikih in malih posestev, indüstrijskili podjetij itd., itd. vestno in točno. 45-14 Cesplje sveže, kup? vsako množino Robert Diehlf f parna veležganjarna Celje. | Vdova brez olrok išče ssosf ilno 996 v najem ali na račun. 2—2 Naslov: V. P. Osirožno 49, p. Celje. Dec ijeicev in mi se sprejme pri tvrdki »ZLATARKA« v Celju. 857- 9 Ucenec se sprejme v pekovsko obrt. 2 2 Matevž Zadravec, Teharje 4.5. Sprejtneni takoj dtfa čeuljarska pomočnika vajena boljšt-ga del a. Tanjšek Valentin, Ccvljar, Dobrna pri Ce Iju I I ^N IF VSLH VRST ^MmJ'II^ mm PRIZNAMO SOLIDNA POSTREŽBA FR9N30 FÜ69NEL - CELJE Gosposka ulica 26. ——^--------....... _____ 99 104-48 Oglejie si i manufakiurnc trgovino Baberje St. 3 (gostilna Plevčak) nasproti Mesfnega mlina. Priporoča se vsem odjemalcem: na dfobno in debeio. ' Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. Ustanovljeno l8Gi Hranilnica mestne občine Celje V lastMii palaci pic»i icolociTrox?«. Ustanovljena 1864. I- Is "S to O "5. a 52-33 Stanje hranilnih vlog K 35,0110.000. Vrednosi rewrvnega z^klada K 8,000 000, • HRANiLME vloge, ki se sprejemajo od üsako- gart užiuaio najpopolncj^o uarnosl in ugodno obrestouanje. Pošine položnice strankam brez- plačno n i razpolago. Renlnino plačnje zauod iz suojega. SPREJEA1A ludi u uarno shrainbo od strank in sodišč razne urednoslne papirje, uIožfk knji- žice i. I. d. Dflje u najem PREDALE v svo|lh safeblagajnah, tako, da obdrži ključ stranka sama. OSKRBUJC süojlm uložnikom proda|o in na- kup vseh ürst urednostnih papirjeu iid. izur- šijje za nje Judi inkaso in druga denarna opra- uüa najkulantneje. IZPLAČILA u inozemstwj izredno ugodno in promptno. Posojžla vseh vrst pod najuqodnejSiml pogoji. ßrezplacna pojasnila In sfrokounjašld nasueli u useh denarnih praSanjih. Strait 6- «N O V A DOB A« Žtev. 10,). NARODNI DOM (NA OGLU V I»RITOČJU) [Staiije hr.an. vlog čez K 52,000.000 — Vrediiost rezerv Lez K 14,000,000 - Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po 4>%°\0 forez odpovedli, 5-5']2°fo& odpow&djo, veije stain® analožlie po dagovora Cibavlja wse denarne, kredšftne in posojilne transakc**« flissjkMlawtiseJen jj prtdni etc <.¦". I Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Franji» Dolžan i Krnija Petra cesta CELJE KrnEja Petra c«sta I Esvriuje vaS tfela točno Fn solidno. S S S Cen© zmerne« [ 53 ff*rora*uni na razpolago. 52—34 SUfCNO 82 50—33 pristno Čeiko za moäke in volneno za iensfice obleke in razsto manufak- turo kujjite r>adi direktnega importa po čudovito nizkih cenah samo w veletrgovini iia razpošiljalnici R. Stermecki, Celje. Učenec se išce za trgovino meSanega blsga, v malern mestu na Spod. Štajerskem z boljšo šolsko izobrazbo in dobrimi spri- čevau. Naslov v upravi lista. 2—2 j znamke »ALLRIGHT* 3 HP, I cUn- der, z novo pnevmatiko, v naiboJfšem stanju. se proda K 25.000'—¦ Ogšeda se v mehan. delavnlci gospoda Qam?» Gaberie pri Kinu. 2—2 I NflJFINfJSI ] IMEDKlNflLNI KONJflRj I' 'fewTIW VELEÄS/JNJgKN« 1 ROBERT DJLHL Najfinejši medicinalni konjak in vse vrste žganja iz sadja izdeluje 891 C3e:xu^E2 slovenua ok211AFL: : 60—8 Centrala Razlagova uHca. Lastni kamenolomi. Imosei intetrji iria v C* izvršuje nagpobne spo*»©iallKe, gi?ob- nice, o itarje, pohištvene plošoe, zidne obklade ias pohepskega gr>»WLita. in vseh vx»st mapmopja, ctalje stopnioe, pod- BtAirlxe fn vsa v to sti»oko spaflajoča, dela.