PRILAGAJANJE NOVIM GOSPODARSKIM RAZMERAM
Prestnikturiranje gospodarstva je zahteven proces. Zato smo se pozanimali, kako je s tem v Izolirki, tovarni izolacijskega materiala, kjcr že nekaj časa poslujejo s težavami. Po novem namreč Izolirka ni več v družbeni lasli, temveč v državni. Lzolirka se je namreč prijavila na republiški razpis o gospodarskem prestrukturiranju in prenovi podjetij. Tako so vso lastnino podjetja prcnesli v trajno last republiškega sklada za razvoj, oziroma države.
O tem smo se pogovarjali z direk-torjem Izolirke Borisom Šalejem. ki je dejal. da so prostovoljno prenesli kapital na državo. kar je bilo nujno za ohranitev podjetja. Poudaril je. da so se na razpis prijavili. ker so v podjetju ugotovili. da so še sposobni preživeti, vendar pa zaradi starih dolgov nika-kor niso mogli priti na zeleno vejo. S podržavljenjem pa je država prev-zela reševanje nabranih dolgov, ki so se z leti zaradi prevelike obrestne mere večali tako, da jih bo verjetno v dogovoru z Ljubljansko banko, ki je Izolirkin največji upnik. spremenila v dolgoročne naložbe. Izolirkin dolg se je v dveh letih skupaj podvojil. ne da bi se podjetje dodatno zadolžilo za tolar. Tako se bo Izolirka lažje prila-godila novim gospodarskim razme-ram. saj zaradi dolgov preteklosti po-djetje ni moglo bolj uspešno gospoda-riti.
tiov lastnik je imenoval skupščino podjetja, ta pa je imenovala tričlanski upravni kolektiv, v katerem sta dva
predstavnika sklada in predstavnik upnikov. Skupščina podjetja je pri-pravila statut o organiziranosti po-djetja. upravni odbor pa je sprejel sklep pooblastil direktorju. Poudaril je. da na to podržavljanje gleda kot na pomoč države podjetju in ne na vsi-ljeno skrbništvo. Skupaj pa bodo v treh tednih pripravili sanacijski pro-gram. v katerem bodo zajeti tudi dol-govi.
O morebitnem sodelovanju s tujimi partnerji je Boris Šalej povedal, da se je vodstvo podjetja že nekajkrat po-govarjalo z enim največjih evropskih proizvajalcev izolacijskih materialov Heraklitom o sovlaganju v njihovo podjetje. Heraklit je za sovlaganje po-kazal zanimanje, vendar pa je pri tem previden, saj Slovenija zaradi bližine vojne, kakor tudi zaradi izgube jugo-slovanskih trgov sedaj ni preveč zani-miva dežela za vlaganje kapitala. Ver-jetno pa se bodo sedaj lažje dogovo-rili, ko bo država poskrbela za dol-gove,   čeprav je  tu  še  nedorečeno
vprašanje večinskega kapitala. Vpra-šanje je. če bi bila država priprav-ljena, da bi Haraklit postal večinski lastnik Izolirke ali pa če bi Haraklit še bil pripravljen vložiti svež kapital, če ne bo imel večinskega deleža.
O spremembah, ki čakajo podjetje je dejal, da bodo najprej skušali zmanjšati stroške poslovanja in tako znižati ceno svojih izdelkov na evrop-sko raven. Sama kakovost izdelkov za preboj na zahodnoevropske trge ni dovolj, treba je imeti tudi sprejem-ljivo ceno. Zato nove trge za svoje izdelke vidijo predvsem v vzhodni Evropi (Češko-Slovaška in Rusija). kasneje pa še verjetno na zahodnoe-vropskih trgih, če bodo njihovi izdelki sprejemljive kakovosti in cene. Stro-ške poslovanja nameravajo znižati z notranjimi organizacijskimi in ka-drovskimi spremembami. Tako naj bi na prava mesta prišli pravi Ijudje. Bo-ris Šalej je dodal, da odpuščanje de-lavcev nima toliko opraviti s spre-membo lastnika. temveč bolj s samim tehnološkim procesom, ki se prilagaja evropskim standardom, kar pa po-meni bolj intenzivno izrabo delovne sile, nižje stroške, bolj racionalno ob-našahje in tudi višje plače.
ZDENKO MATOZ