GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES” Z' LETO XIX Številka 17 novoles novoles 13. november 1981 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA Volitve za delegacije SIS in DPS V začetku leta 1982 bomo tretjič volili delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in občinski zbor združenega dela. Zato je predvolilna aktivnost v vsej naši družbi izjemno pomembna, enako tudi v Novolesu. Zaradi nakopičenih gospodarskih težav doma in v svetu je še posebej pomembno, katere delegate bomo izvolili, saj bodo sprejemali pomembne odločitve v skupšči- nah siso v in DPS. V teh aktivnostih moramo oceniti, kako so naši delegati in delegacije opravile delo v sedanjem mandatnem obdobju od leta 1978 do 1982. Lahko trdimo, da smo v tem mandatnem obdobju znatno kvalitetneje „oborožili*1 delegate z mnenji in stališči naših delavcev, strokovnih služb, poslovodnih organov itd. Vendar se družbenopolitične organizacije še vse premalo vključujejo v delo, zlasti na nivoju temeljne organizacije. Tudi združene delegacije v tozdih so še vse premalo aktivne in prepuščajo iniciativo na nivoju konference delegacij. Zato je še toliko bolj pomembno, da se v vseh okoljih ob predvolilni aktivnosti analizira delo delegacij tozdov in dogovori za delo v naslednjem mandatnem obdobju. Pri tem imajo posebno vlogo strokovne službe tozdov, zlasti sekretar in direktor tozda. Predvolilna aktivnost bo potekala predvidoma v treh fazah in sicer: — evidentiranje — kandidiranje — volitve Evidentiranje poteka na nivoju družbenopolitičnih organizacij, kjer ima vlogo iniciatoija sindikat. Evidentiranje naj bi v naši DO končali do 15. novembra 1981. Kandidiranje bo potekalo v decembru in sicer prek samoupravnih delovnih skupin, zborov delavcev in nato na temeljnih kandidacijskih konfr"ncah. Volitve bodi ^.vuvidoma marca 1982, kjer bomo dokončno izvolili naše delegacije. J OSVESTILO Naslednja številka glasila izide 27. novembra. £ Zadnj-rok za oddajo pri- (f d spevkov je 18. november do 9. ure. UREDNIŠTVO Opozorim naj, da je potrebno že v tej fazi oblikovati oz. evidentirati kandidate za družbene funkcije na nivoju občine, republike in zveze. Veijetno pridejo iz naše DO v poštev predvsem funkcije na nivoju občine, npr. predsednik skupščie sisa in podobno. To je samo grob oris najpomembnejših aktivnosti, podrobneje pa boste o njih seznanjeni na samoupravnih delovnih skupinah oz. zborih delavcev. M.G. Ekonomski odnosi s tujino v letu 1982 Z ozirom na velike družbene potrebe po uvozu in na hude zadolžitve v tujini bo družbi potreben vedno večji izvoz. Deficit v plačilni bilanci s tujino je narasel do meje, ko je za državo in gospodarstvo otežkočeno tudi zadolževanje v tujini. Da je do tega prišlo, je vrsta vzrokov: — premajhna usmeritev gospodarstva v izvoz, — preveč intenzivna gradnja industrije, ki je zasnovana na uvoznih surovinah in materialih, — močna energetska kriza v svetu in nagla rast cen energetskih surovin, (Nadaljevanje na 2. strani) 2N0V0LES Ekonomski odnosi s tujino v letu 1982 (Nadaljevanje s 1. strani) — mednarodna monetarna politika, - visoka stopnja inflacije na domačem tržišču, - kreditna politika v državi, — previsoko dvigovanje cen na domačem trgu, — prenizka produktivnost in zanemarjanje kvalitete proizvodov, - usmeritev industrije na domače tržišče zaradi premajhne konkurenčnosti naših proizvodov v tujini. Našteli bi lahko še več vzrokov. Skratka več trošimo, kot ustvari naše gospodarstvo, tako pa ne more iti v nedogled. Zato so bili že letos sprejeti nekateri ukrepi, podobno politiko, ki bo dolgoročnejša, pa lahko pričakujemo tudi 1982. Morali bomo več izvažati, če bomo hoteli obdržati sedanji uvoz, in to po zunanjih konkurenčnih cenah, saj se bomo na tujih tržiščih srečali z večjo kvaliteto in produktivnostjo tujih gospodarstev. Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino SRS (SISEOT) je že septembra izdala navodila za izdelavo plana ekonomskih odnosov s tujino za leto 1982 in to po temeljnih organizacijah kot nosilcih plana, usklajeno na nivoju DO in na nivoju sozda. V teh navodilih je nakazana politika planiranja za leto 1982, vzeta iz samoupravnega sporazuma o temeljili plana za srednjeročno obdobje 1981-1985 o ekonomskih odnosih s tujino, kjer je povprečna minimalna stopnja rasti 18 odst. za SRS; za V. enoto, to je za lesno branžo v gospodarstvu, pa 9 odst. Pri tem ne sme nihče poslabšati deviznega salda iz leta 1981. Razmerje 35:65 ostane; to se pravi 35 odst. deviz od osnove je namenjenih za splošne družbene potrebe in s 65 odst. razpolaga izvoznik. Iz tega mora združevati devize še za pasivne prioritetne panoge v reproverigi po 67. in 68. členu zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino. Sozd uniles je na osnovi navodil SISEOT za uskladitev pla- I. PREDLOG PLANA IZVOZA-UVOZA ZA LETO 1982 SOZD UNILES (Konvertibilno področje) IZTOK JAVOR KRASOPREMA LESNINA LIKO MARLES MEBLO NOVOLES STOL HOJA UNILES v 000 din plan za 1. 1982 stopnja rasti stopnja pokritja 1982/1981 izvoz/uvoz 30.000 1,50 1,50 345.144 1,09 2,46 46.000 1,08 1,77 126.165 U7 2,03 268.470 1,12 2,12 294.840 1,32 2,43 469,019 1,09 1,76 495.878 1,09 2,44 150.150 1,20 1,86 80.000 1,29 3,17 2.305.666 U4 2,15 na v okviru sozda sprejel še interne kriterije, na osnovi katerih članice po tozdih planirajo izvoz-uvoz za leto 1982. Članice sozda Uniles so se sporazumele za naslednja izhodišča: — osnova so navodila SISEOT za plan ekonomskih odnosov s tujino 1982, — vsaka članica planira vsaj minimalno stopnjo rasti izvoza 9 odst. kot velja za V. enoto, — članice, ki so imele visoko stopnjo rasti lahko planirajo 9 odst. stopnjo, — članice, ki so imele nizko stopnjo rasti morajo to nadoknaditi v planu za leto 1982, — članice, ki imajo nizek delež izvoza v celotnem prihodku, morajo planirati višjo stopnjo rasti izvoza. Na osnovi teh kriterijev smo prišli do prvega predloga usklajenega plana ekonomskih odnosov s tujino za leto 1982, ki ga je sprejel delavski svet sozda Uniles in je bil predložen SISEOT. (Glej tabelo) I. Predlog plana izvoza na klirinško področje UNILES 247.714 SKUPAJ Izvoz 1982 2.553.380 Predlog plana sozda Uniles na konvertibilnem področju je 2.305.665 milijonov dinaijev, s stopnjo rasti 1,14 in stopnjo pokritja 2,15. Skupni izvoz bi bil 2.553.380 milijonov dinaijev, od katerega je 90,3 odst. na konvertibilnem in 9,7 odst. na klirniškem področju. Predlog bo potrebno uskladiti še z novimi inštrumenti in merili, ki danes še niso znani. Proces usklajevanja bo trajal do sprejetja plačilne projekcije s tujino za leto 1982, nakar bomo spremljali realizacijo plana. D. MASEU Ocoume Počasi, toda vztrajno prihaja zima. Vsi pa vemo, da začnejo takoj, ko se pojavijo na nebu prve snežinke, v tozdu Žaga in TVP bliskovito kopneti zaloge hlodovine, ki jo kupujemo od GG širom Jugoslavije. Zato smo se odločili za nakup 2112 m3 ocoumeja exotičnega lesa iz Afrike. Ta les je neocarinjen, ker je postopek za carinjenje razmeroma dolg. Zato smo se odločili za ,,hišno carinjenje” v Straži. Naše skladišče ustreza vsem predpisom za skladiščenje hlodovine, zato nam ni potrebno plačevati stojnine skladiščenja lesa v Kopru, ki je zelo velika. Poleg tega je prednost še v tem, da sedaj, ko bo prišlo dovoljenje za carinjenje, bomo imeli hlodovino že v Straži in ne več v Kopru. Računamo, da bo prišlo dovoljenje ravno takrat, ko bomo najbolj potrebovali surovino. Do sedaj je prišlo 57 vagonov s 1243 m3. Vsak dan pride po 10 do 20 vagonov. Računamo, da bo do konca tedna prišla vsa naročena količina, saj je delo s prevzemom hlodovine in razkladanje z žerjavom zelo težko, ker ima hlod v povprečju 2,9 m3. Pogled v proizvodne prostore TOZD TAP N0V0LES3 Vhod v novo halo TOZD TES Nova hala TOZD TES uradno odprta V petek, 30. oktobra, je bila ob uradni otvoritvi nove hale tozda TES priložnostna svečanost. Po ogledu novih proizvodnih prostorov, ki so se ga udeležili predstavniki GG Novo mesto in naše DO, je Dolenjski oktet zapel nekaj pesmi. Prebrana je bila tudi pesem ,,Ob novi pridobitvi TESA”. ki jo objavljamo na 4. strani. Direktor tozd TES tov. Ver-nig je pozdravil vse prisotne in v krajšem nagovoru med drugim dejal: „Zametki gradnje segajo že v leto 1978, ko smo pričeli v No-volesu uvajati sistem plansko preventivnega vzdrževanja. Takrat smo ugotovili, da je za boljše in hitrejše opravljanje naših storitev potrebno zgraditi skupne prostore, v katerih bi združili vse oddelke tozda TES, ki so bili razkropljeni po celotnem Novolesu in imeli izredno slabe pogoje dela. To so spoznah tudi proizvodni tozdi, saj kvalitetno in hitro vzdrževanje strojev pomeni manj zastojev v proizvodnji oz. večjo produktivnost in s tem tudi obremenjeni, tako da se na njih lahko opravljajo preventivna vzdrževalna dela brez motenja proizvodnega procesa, delo se lahko nadaljuje iz ene v drugo izmeno; v avtomehanični delavnici pa se vsi redni servisi lahko opravljajo v popoldanskem času, s tem pa se tudi poveča šte- boljši ekonomski rezultat, kar je v današnji težavni situaciji še kako pomembno. V stari avtomehanični delavnici smo opravljali v manjšem obsegu tudi vzdrževalna dela za potrebe Gozdnega gospodarstva Novo mesto, kaj več pa nam prostorske zmogljivosti niso dopuščale. Tako se je porodila ideja o povečanju oziroma izgradnji delavnice, ki bi lahko prevzela vzdrževanje celotnega parka GG. Skupni interesi obeh DO so prišli do realizacije s podpisom sporazuma o sovlaganju, tako da so se dobri odnosi in tesno sodelovanje med obema DO še bolj okrepili. Z enotno akcijo smo združili potrebna sredstva in pričeli z gradnjo v februarju 1980, selitev v nove prostore pa je bila opravljena v začetku julija letošnjega leta. Lahko rečemo, da je bil zahteven objekt s površino 1600 m2 in končno vrednostjo 27.000.000 dinarjev končan v relativno kratkem času. Stroški investicije so bili bistveno nižji, ker smo vsa instalacijska dela izvršili z lastnimi močmi in se tako izognili visokim podražit venim indeksom. Poleg tega smo delavci tozda TES opravili prek 1500 solidarnostnih ur in s tem pokazali veliko pripadnost temeljni in delovni organizaciji. Poleg uveljavitve boljših pogojev dela smo si postavili tudi druge cilje, od katerih bi omenil tele: — uvedbo dvoizmenskega dela, ker smo ugotovili, da so stroji v popoldanski izmeni manj vilo voznih dni, kar je pri prevozih hlodovine zelo velikega pomena; — koncentracijo stružnic iz proizvodnih tozdov v strojni delavnici; tako bo možna njihova maksimalna izkoriščenost in hitro interveniranje v primeru okvare; — vpeljati je treba doslednejšo obliko in vsebino planiranja po kapacitetnih možnostih delovne opreme in kadra; — izpopolniti in poenotiti moramo informacijski sistem, tako da bo mogoče vključevanje kadra brez nekajletnih izkušenj. Delo v novih prostorih poteka že nekaj časa. Vedeti moramo, da je sprememba organiziranosti dolgotrajen proces, tako se še vedno otepamo z nekaterimi porodnimi težavami, ki jih bomo s skupnimi močmi poskušali v čim krajšem času odpraviti. Tudi tehnična usposobljenost objekta še ni na zadovoljivem nivoju. Precej jo bomo popravili predvidoma že v letošnjem letu z nabavo novega rezkalnega stroja, izpopolnili pa v prihodnjem obdobju, kar bo odvisno od usklajenih potreb in možnosti.” Ob zaključku se je tov. Ver-nig zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri realizaciji investicije, in poudaril, da se bodo delavci tozda TES potrudili, da bo delo v novih prostorih potekalo v zadovoljstvo vseh. Tov. Vernig med pozdravnim gorovom OB NOVI PRIDOBITVI TESA Zdaj čas je, ko tenko pojo nam strune, ko žene vsak se, da čim več izvaža, ko sredstev manj se steka v proračune in grešnik hud je, kdor še kaj uvaža. Iz dneva v dan se menjajo predpisi; kar danes ,Ja ” že jutri več ,,ne ” sme se. Krojijo mm usodo razni sisi, kdo pije zdaj, kdo plača — več ne ve se. Znašli zares smo v hudi se zagati, ko prazen Žakelj je, kjer smo jemali vsi vprek. A ko bi morali kaj dati spet vanj, naenkrat gluhi smo postali. Ni čudno, da smo v šali kdaj dejali: „Če Jugoslavija bi kje v Sahari bila, na tuje vodo bi prodali, kupili pesek, a po dražji pari. ” Kljub vsemu obdržali smo navado simpozijev, ki žro nam čas, denarje, kjer zveš od učenjaka s sivo brado, da packarija je pogoj za garje. Vendar povsod se najdejo izjeme, ki ni jim moč očitati potrate, ki polni so zavzetosti in vneme, da bi skopali se iz te zagate. Med njimi najdešNovoles iz Straže, ki posle svoje modro načrtuje in rezultate dobre nam pokaže, ko treba je izvažati na tuje. S posluhom za sodobne vse tokove se Novoles z GG—jem povezuje, da našla nove, boljše bi osnove, da se prihodek skupni oblikuje. Tako že večkrat sredstva sta združila za skupen cilj. Primer je naša Resa, pa tam v Bohinju Žige Zoisa vila, pa še in še, vse do nabave lesa. In plod zdaj takega je združevanja GG-ja in vseh tozdov Novo lesa povod nam lep za malo praznovanja: pred nami novi so prostori Tesa. Kar zdaj bilo po tozdih razdrobljeno za vzdrževanje, druge je storitve, organiziranost je prenovljeno dobilo v hali nove pridobitve. Usluge so na voljo v vsakem času, naj bodo takšne ali druge baže. Če feder poči, kaj ni prav pri gasu, popravi Tes, porihta in pomaže. Zato, ko smo tako se tule zbrali, recimo, da si vsi srčno želimo, da v Tesu bi odlično poslovali. Na zdravje Tesa čaše zdaj izpijmo! V__________________________________________________________J Stiskalničarja v TOZD TVP Pravnomočno izrečeni disciplinski ukrepi od 17.10. do 13.11.1981 TOZD TPP: 1. MUNITALAK DUŠAN: neopravičena odklonitev dela v tozdu - JAVNI OPOMIN 2. MLAKAR JANEZ: samovoljna prekinitev in zapustitev dela JAVNI OPOMIN 3. BAJZEK STJEPAN: neopravičena odklonitev dela v tozdu - JAVNI OPOMIN 4. BOHTE JANEZ: neopravičena odklonitev dela v tozdu — JAVNI OTO M IN TOZD SIGMAT: 1. LONGO JOŽICA: protipravno prisvajanje družbene lastnine v tozdu — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA in PLAČILO 6038 DINARJEV, KOLIKOR ZNAŠA VREDNOST PRISVOJENEGA MATERIALA 2. HRIBAR DANICA: protipravno prisvajanje družbene lastnine v tozdu, prikrivanje kršitev delovne obveznosti sodelavcev PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO ENEGA LETA IN PLAČILO 607,65 DI- NARJEV, KOLIKOR ZNAŠA VREDNOST PRISVOJENEGA MATERIALA 3. KLEŠIN ALBINA: protipravno prisvajanje družbene lastnine v tozdu, prikrivanje kršitev delovne obveznosti sodelavcev - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO ENEGA LETA IN PLAČILO 634,80 DINARJEV, KOLIKOR ZNAŠA VREDNOST PRISVOJENEGA MATERIALA. 4. URBANČIČ JOŽE: nezakonito razpolaganje z družbeno lastnino, uživanje alkoholnih pijač na delu, prikrivanje kršitev delovne obveznosti sodelavcev - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO ENEGA LETA IN PLAČILO 346,75 DINARJEV, KOLIKOR ZNAŠA VREDNOST IZDANEGA MATERIALA TOZD BOR: 1. BOGOLIN JOŽE: spal pri opravljanju delovnih obveznosti vratarja - čuvaja — RAZPOREDITEV NA DRUGA DELA IN NALOGE ZA DOBO ENEGA LETA. ROMI IN DELO V novomeški občini je zaposlenih 61 Romov, kar je, glede na njihovo število, vsekakor premalo. Za delo sposobnih je namreč okoli dvesto Romov v starosti od 15 do 40 let. Največ jih je zaposlenih še v Novolesu in v Komunali. Med zaposlenimi Romi je občutno premalo žensk, saj jih dela le enajst. Število zaposlenih je že nekaj let konstantno, saj približno enako število Romov, kolikor jih je v tekočem letu na novo sprejetih v delovno razmerje, v istem času tudi izgubi vse pravice do dela. STANOVANJSKI PROBLEMI ROMOV Več kot polovica Romov živi v skrajno neurejenih stanovanjskih razmerah, kar tudi otežuje delo socialnih organov in učinkovito pomoč Romom pri zaposlovanju in pri obveznem šolanju. V šotorih živi še deset romskih družin, kar petinpetdeset družin pa živi v barakah, ki dostikrat niso primerne za zimsko bivanje. Le devetindvajset družin živi v stanovanjskih hišah. Za izboljšanje stanovanjskih razmer sta Skupščina občine in Stanovanjska skupnost v letih 1979 - 1981 porabili 2.521.220,95 din, za vse socialne in vzgojnovarstvene ukrepe pa so skupaj z ukrepi za izboljšanje materialnega stanja Romov porabili v novomeški občini v istem času 9.321.865,95 din ali skoraj dva stara milijona na Roma. KOLIKO JE ROMOV V novomeški občini živi vsega skupaj 541 Romov, naseljenih v devetih več ali manj strnjenih romskih naseljih. Največ jih živi v naselju Žabjak v bližini Bršljina -kar 235, drugo največje romsko naselje v novomeški občini pa je v bližini Šmihela. Tam živi 48 Romov. V Žabjaku živi 42 romskih družin, v Šmihelu pa dvanajst. Analiza prodaje na svetovnem trgu SOZD UNILES Na pobudo odbora za zunanjo trgovino sozda Uniles je delovna skupnost Unilesa izdelala analizo izvoza združenih organizacij za leto 1980 in prvo polletje 1981, ki bo, obdelana z različnih vidikov, služila orga- nom sozda in združenim DO kot osnova za nadaljnje odločanje o usmerjanju nastopa na tujih tržiščih. Iz analize je razvidno, da smo 1980 oz. v prvem polletju 1981 izvažali v skupaj petdeset držav sveta in sicer: zahodna evropa: Italijo, Avstrijo, Švico, ZRN, Francijo, Švedsko, Veliko Britanijo, Belgijo, Nizozemsko, Finsko, Španijo, Dansko, Grčijo, Norveško; vzhodna Evropa: SSSR, ČSSR, Poljsko, DDR, Madžarsko, Bolgarijo, Albanijo; Severna Amerika: Združene države Amerike, Kanado; Bližnji vzhod in severna Afrika: Libijo, Egipt, Saudsko Arabijo, Irak, Kuvajt, Alžirijo, Masqat+Oman, Južni Jemen, Ciper, Jordanijo, Liberijo, Tunizijo, Izrael, Združene arabske emirate, Libanon, Katar, Djilen, Bahrain, Slonokoščeno obalo, Sudan, Maroko, Senegal, Severni Jemen, Sirijo; ostali svet: Venezuelo, Japonsko Avstralijo. Skupno smo v letu 1980 izvozili za 85.375.000 dolarjev in v prvem polletju 1981 že za 40.706.000 dolarjev. Od tega je bilo v letu 1980 izvoženega za 34 odst. izdelkov primarne proizvodnje in 66odst. izdelkov finalne proizvodnje. V prvem polletju 1981 je bil delež primarnih proizvodov samo še 29 odst. in delež finalnih proizvodov že 71 odst., kar kaže na pravilno izvozno usmeri- tev, saj izvažamo v glavnem izdelke visoke stopnje obdelave. Največ smo v letu 1980 izvozili v zahodno Evropo in to 37 odst. vsega izvoženega blaga, v prvem polletju 1981 pa je delež izvoza v zahodno Evropo padel na drugo mesto, na prvem mestu pa je izvoz v Severno Ameriko (33 odst. vsega izvoza Unilesa). Vzhodna Evropa je bila zastopana v letu 1980 z 11 odst. pri skupnem izvozu sozda; v prvem polletju 1981 pa je njen delež že porastel na 13 odst. Trend povečevanja izvoza v vzhodno Evropo, še zlasti na klirinško področje, je v letu 1981 dokaj opazen in to zlasti zaradi zastoja prodaje na domačem trgu. Naš največji poslovni partner med državami so ZDA, saj smo v letu 1980 tja izvozih kar za 24.909.000 dolarjev odnosno 29,18 odst. celotnega izvoza sozda. V prvi polovici leta 1981 se delež ZDA še povečuje in znaša že 31,44 odst. v celotnem izvozu sozda oz. 12.799.000 dolarjev. Tudi struktura izvoza v ZDA je najugodnejša, saj gre v celoti za izvoz finalnih proizvodov. Rang Usta 10 držav, v katere je sozd Uniles v letu 1980 največ izvozil je: ZDA, Italija, SSSR, Libija, Avstrija, Švica, Egipt, ZRN, Saudska Arabija in Irak. Izvoz v te države predstavlja dobrih 86 odst. vsega izvoza (Nadaljevanje na 6. strani) Ob stružnici v novih prostorih — TOZD TES m xxxxxxxxxxxxxxxxxxx ■ * J J RAZPIS ^ Komisija za delovna raz- ^ ^ merja v tozdu TDP razpisuje £ S prosta dela in naloge: ^ X * X GOSPODAR $ X v tozdu TDP £ ^ Delovno razmerje bomo J X sklenili za nedoločen čas (s£ ^ polnim delovnim časom in / * enoizmenskim delom.) OD £ S znaša okoli 8.500 dinarjev. 4 ^ Za opravljanje teh del in £ X nalog se zahteva poklic zi- * ^ darja ali mizarja. Kandidat £ X mora imeti odslužen vojaški f. ^ rok. s X Prijave z dokazili o stro- £ 5 kovni usposobljenosti pošlji- * *te vodji splošnega oddelka £ X tozd TDP s pripisom: £ ^ Komisiji za delovna raz- s Xmerja tozda TDP. £ Analiza prodaje na svetovnem trgu SOZD UNILES % (Nadaljevanje s 5. strani) združenih organizacij Unilesa v letu 1980. Iz analize se vidi, da so 1980 opravile 37 odst. izvoza združe- ne organizacije neposredno prek svojih zunanjetrgovinskih služb, 24 odst. so izvozile prek Lesnine, 26 odst. prek Slovenijalesa in ostalih 13 odst. prek ostalih izvoznikov. Uspešen izvoz sozda je tesno povezan z lastno zunanjetrgovinsko mrežo združenih DO, ki ima tale predstavništva in mešana podjetja v tujini: 1. Lesco G. m. b. H., Muencheen, Zahodna Nemčija 2. Aules G. m. b. H., Dunaj, Avstrija 3. Meblo Italiana S. p. A., Gorica, Italija 4. Trampusch G. m. b. H., Bleiburg, Avstrija 5. Lesnina—Uniles, Trade Mart, Bruxelles, Belgija 6. Intercontinental Furniture Corporation, Kearny, ZDA (z montažnicami) 7. Chatman country furniture industries, High Point, ZDA (z montažnicami) 8. Meblo, Abu Dhabi, Združeni arabski emirati 9. Meblo furniture, Nigeria, L. td., Ogoja, Nigeria Na osnovi analize ugotavljamo: — daje naš izvoz tako po številu zajetih držav kot po načinu prodaje in njegovih nosilcih zelo razvejan, — da obstaja v svetu še veliko regij, kjer nismo ali smo slabo prisotni (npr. centralna in južna Afrika, Srednja Amerika, Južna Amerika, Avstralija in Daljni vzhod), — da je izredno pozitivna usmeritev uveljavljanje prodaje finalne proizvodnje in prodaje na konvertibilna tržišča. Na osnovi te analize pripravljajo združene organizacije sozda Uniles predloge, kje odpreti še nova skupna predstavništva ali mešana podjetja v tujini. VIKTOR FORSTER Moje podjetje Ljudje smo različni, eni veliki, drugi majhni, in tudi po naravi se močno razlikujemo. Odkriti, zaprti sami vase, skopi, dobri .. . Lahko bi pisal in pisal. Tudi podjetja so kot ljudje in se močno razlikujejo med seboj. Podjetje, kjer delam, je mlado in je tako kot mlad človek, ki si začne ustvarjati družino. Delavci smo mladi, stari, zdravi in tudi iz različnih krajev. Največ je fantov s kmetij, drugi pa so sinovi rudarjev. V tem podjetju še ni vse tako tekoče izvedeno, da bi tekla proizvodnja kot drugje, kjer že dolga leta delajo isti ljudje. Močno se trudimo, da bi bila proizvodnja čim bolj tekoča, da bi bili izdelki kvalitetni in cenjeni. Seveda bi se dalo še dosti izboljšati in stremimo za tem, da se v čim krajšem času to tu- i. Mf L i Pa ! di uresniči. Vse se bo lahko spremenilo in izboljšalo, če bomo lahko dokupili in izboljšali osnovna sredstva. Če bodo le ljudje imeli malo več samozavesti, da je to podjetje naše, da smo samoupravljala in da se je treba žrtvovati. Saj podjetje je delavcu drugi dom, kjer preživi skoraj eno tretjino svojega življenja. Tu si služimo kruh zase, za svoje družine. Sovražim posameznike, ki bi radi živeli na drug račun. Veliko, veliko bi lahko pisal in kazal s prstom, pa nisem sodnik, da bi sodil. Ljudje so bili rudarji, nekateri so kmetje, zdaj so kovinarji. Novih moči, predvsem nove, zdrave volje, pa bo šlo. Novo podjetje, nova družina bratstva, samozavesti in pridnih, poštenih rok, vse to je v nas in z nami. Vsako jutro, ko grem v službo, mislim na delo, na uspeh, in ko se vračam, sem utrujen, vendar z veseljem čakam jutri. Moje podjetje je mlado in raste, spreminja se vidno in izboljšuje. KARLI UMEK Tozd Sigmat Brestanica Svečana-delovna seja zbora delavcev v TOZD TPP Na občinski praznik (29. oktobra 1981) je bil v tozdu TPP zbor delavcev, na katerem smo poleg rednih delovnih točk dnevnega reda imeli tudi točko za počastitev občinskega praznika. Najprej je imel govor predsednik DS tov. Anton Kralj. Povedal je, da občina Novo mesto 29. oktobra slavi svoj praznik v spomin na ustanovitev Novomeške čete na Brezovi rebri pred štiridesetimi leti. Poudaril je, da je Jugoslavija politično stabilna država in ima v svetu velik ugled. Cela vrsta elementov kaže, da smo močni in trdno odločeni vztrajati na Titovi poti, kar se je pokazalo tudi ob dogodkih na Kosovem. Na drugi strani pa imamo težko gospodarsko situacijo, ki lahko zelo škodi naši politični trdnosti. Zavedati se moramo, ZAHVALA Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem 00 ZS TOZD TVP za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Notranji transport — TOZD TVP MILKA HROVAT da nam ne bo prav nihče pripravljen pomagati, če sami ne bomo zavihali rokavov. Zelo je zgrešena miselnost nekaterih, ki pravijo, da če smo trideset let trošili več kot smo ustvarili, pa se nam je dobro godilo, zakaj ne bi še naslednjih trideset let trošili več kot ustvarimo, pa se nam bo še naslednjih trideset let dobro gradilo. To pa v današnjem času ni več realno in mogoče zaradi konkretnih mednarodnih razmer. Vztrajno moramo reševati svoje ekonomske probleme s trdim delom in znanjem. Samo politična akcija danes ni dovolj za reševanje nakopičenih problemov. Vsak na svojem delovnem mestu bo moral zavihati rokave, tako delavec za strojem kot delegat v skupščini ali funkcionar v zveznem ali republiškem telesu. Posebej je podčrtal, da za tistega, ki je sposoben za delo in noče delati, med nami ni več mesta, kajti leto 1982 bo, kar se gospodarjenja tiče, še trše kot je bilo letošnje. Za tiste, ki so s svojim delom, s tovariškim odnosom do sodelavcev in samoupravljanja, z odgovornim odnosom do širše in ožje družbe vzor in ki prispevajo za boljši jutri več, pa je 10 00 sindikata na 18. seji predlagal, da se jih obdari s skromnim knjižnim darilom. Dvema delavcema pa se podeli odličje samoupravljanja. Odličje samoupravljanja sta prejela: Jože Bogovič Nikola Simrak Knjižna darila so prejeli: Jože Kraševec Stanka Kavšek Stane Muren Jože Judež Ivanka Erlah Marija Brkopec (roj. 1941) Marjan Slak Leon Bele Na zboru je predsednik DS vse pozval k boljšemu delu, k večji disciplini, k večjemu samoupravnemu organiziranju za boljši jutri. Izrazil je upanje, da bo do 1. maja 1982 še kdo stopil v vrsto najboljših, ko bomo zopet obdarili najprizadev-nejše. S. M. Iz drugih lesarskih kolektivov V ELANU so se zaradi zelo slabih delovnih pogojev delavcev pri površinski obdelavi smuči odločili za dodelavo intenzivnega prezračevanja lakirnic in Ob viličarju - TOZD TVP sušilnic v proizvodnji smuči. V obeh lakirnicah in sušilnicah je bilo na novo instaliranega okrog 25.000 kubičnih metrov odvoda nasičenega zraka in ravno toliko dovoda svežega zraka. Iz posebne strokovne analize je videti, da se na delovnih mestih zdaj zamenja nasičeni zrak s svežim okrog petnajstkrat v eni uri. V LIP Bled so zaradi utesnjenih delovnih prostorov in zastarele strojne opreme pričeli z rekonstrukcijo proizvodnje vhodnih in garažnih vrat. V novi proizvodni hali naj bi tekla proizvodnja, stare prostore pa naj bi izkoristili kot skladišča za polizdelke in končne izdelke. Na novo bodo zgradili tudi kotlovnico s silosom in sušilnicami, ker dosedanje ne zadostujejo več zahtevam. Gradnja naj bi tekla v več fazah, normalna proizvodnja pa naj bi stekla v letu 1984. MEBLO si intenzivno prizadeva za razvijanje višjih oblik poslovnega sodelovanja s tujimi državami. Podpisana je že pogodba o ustanovitvi mešanega podjetja v Nigeriji, sedaj pa obdelujejo ponudbo iz Alžira za izgradnjo tovarne jogi vzmetnic ter iz Maroka za izgradnjo tovarne pohištva. Uspešno je tudi poslovanje firme Meblo Italia-na, ki je bila nekaj časa v težavah. V STOLU posvečajo dokajšnjo skrb razvijanju inovacijske dejavnosti. V obdobju 1976—1980 je bilo prijavljenih 70 tehnoloških izboljšav in koristnih predlogov, od katerih je bilo 62 realiziranih. Poprečna odškodnina oziroma nagrada je znašala 9,4 odstotka od dosežene gospodarske koristi. Da bi to dejavnost še bolj razmahnili, so se odločili povišati nagrado na 15 odstotkov od gospodarske koristi, predvsem pa še bolj spodbujati inovatorje k njihovemu delu. Nedavno je ALPLES ob prisotnosti predstavnikov Slovenijalesa podpisal pogodbo za izvoz 5000 pohištvenih garnitur v Libijo. Vrednost pogodbe znaša 1.300.000 ameriških dolarjev. V Alplesu ocenjujejo, da s svojim programom pohišva zadovoljujejo okuse libijskega potrošnika, zato pričakujejo še večja izvozna naročila. V okviru SOZD Slovenijales so pripravili strokovni predlog za ustanovitev delovne organizacije Interna banka in delovne organizacije Marketing, ki naj bi s svojo dejavnostjo v mnogo-čem prispevali k doseganju zastavljenih poslovnih ciljev. Delovna zasnova slednje predvideva naslednje dejavnosti: raziskavo marketinga, razvoj proizvodov stanovanjske opreme, razvoj stavbnega pohištva, projektiranje lesarske tehnologije in konstrukcije strojev ter komuniciranje s tržiščem in javnostjo . LIK Kočevje bo do konca leta izvozil več kot so načrtovali. V Liku bo 840 delavcev letos petino celotnega prihodka 850 milijonov dinarjev zaslužilo v tujini. Desetodstotno letno rast bodo presegli, vendar 15-odstotnega povečanja verjetno ne bo, ker so začasno morali odložiti posel s Švedsko. Glavnino Likovega izvoza predstavljajo stoli v kolonialnem stilu, predvsem v Združene države Amerike. LESNINA si že več kot dvajset let prizadeva, da poleg osnovne notranjetrgovinske dejavnosti razvija tudi trajen izvoz končnih lesnih izdelkov. Pri tem je treba posebej omeniti njene uspehe v ZDA, na Bližnjem vzhodu in v Zahodni Nemčiji, uveljavlja se tudi v drugih deželah Zahodne Evrope, v načrtu pa je močnejši prodor na sovjetsko tržišče. Lesnina bo letos prodala v vseh svojih 14 proizvajalnih in trgovskih temeljnih organizacijah za 13 milijard dinarjev izdelkov in blaga, od tega bo izvozila v vrednosti za več kot 2 milijardi skoraj v celoti na konvertibilna tržišča. ZAHVALA Ob smrti mojega očeta Jožeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem in članom OO ZS tozda TPP za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. STANE GORŠE ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in brata ANTONA KREGARJA iz Gor. Straže 20 se zahvaljujemo OO ZS tozdov TVP, TES in BLP za podarjene vence, sodelavcem za izrečena sožalja in denarno pomoč. Žena Jožica z otroki ter brat Slavko z družino. Iz proizvodnje — v TOZD TVP Iz drugih lesarskih kolektivov (Nadaljevanje s 7. strani) čani stopnji finalizacije proizvodnje, posebno pa še zaradi nujnosti večjega izvoza. Načrtovana zmogljivost nove tovarne je 8.000 kubičnih metrov opažnih plošč letno, kar se ujema tudi z zmogljivostjo izbrane strojne opreme. Predvidena vrednost naložbe v osnovna sredstva znaša 59,7 milijonov dinaijev, s poskusno proizvodnjo pa naj bi pričeli že v začetku prihodnjega leta. V JAVORJU so že lani izdelali investicijski načrt za izgradnjo tovarne opažnih plošč v njeni temeljni organizaciji Oles. Načrt je bil izdelan na osnovi tržnih potreb, zahteve po pove- r----------------------------1 • Glasilo „NOVOLES" ureja j uredniški odbor. Odgovorni J in tehnični urednik Vanja • Kastelic. Izdaja delovna • organizacija „NOVOLES", S lesni kombinat Novo mesto • — Straža. Naklada 2950 • izvodov. Stavek, filmi in S montaža: DITC, TOZD Do- • lenjski list. Tisk: DITC, S TOZD Tiskarna Knjigotisk. ® Glasilo je oproščeno temelj- • nega prometnega davka na • podlagi menja Sekretariata J za informacije pri IS SR Slo- • venije št. 421/72 z dne 31. Š januarja 1978. DELOVNA ZMAGA TOPLIŠKE KRAJEVNE SKUPNOSTI Letos se je v topliški krajevni skupnosti marsikaj naredilo, to pa predvsem po zaslugi vodstva KS in vsestranskih pomoči vodstev vaških odborov SZDL in gradbenih odborov. Med najbolj pomembnimi delovnimi akcijami je izrazita posodobitev več cestnih odcepov, ki so asfaltirani. Največje dolžine je posodobljena cesta So-teska-Drenje, kije dolga 1700 m. Na tem območju je tudi Kadrovske vesti Tozd TDP: prišli: Anica SENICA, Andreja KRESE, Brigita AVGUŠTIN, Bojan ZUPANČIČ, Šimo KOKA-LOVIČ; odšli: Jože BAŠEU (disciplinska izključitev), Bare VUKELIČ (disciplinska izključitev), Štefan RA-JER (samovoljno), Jože ŽAGAR (sporazum); prišli iz tozda TSP: Sulejman KADRIBAŠlC, Branko DA-VIDOVlC. Tozd TVP: odšli: Marija KLOBUČAR (sporazum), Milka PIRH (sporazum), Jože ŠMAJDEK (upokojitev), Ivanka PETAN (upokojitev), Ljudmila BRADAČ (sporazum), Antok KREGAR (smrt). Tozd TSP: odšli: Matjaž KAVŠČEK (samovoljno), Stjepan KUKURUZOVIC (samovoljno). Tozd TGD: prišli: Edvard PARAPOT; odšli: Brane JAKŠE (JLA). Tozd Žaga Straža: prišli: Šefik BACEVAC, Slavko VENE, Ranko TOMIČ, Mar- tin ŠTRUMBEU; odšli: Mustafa HADŽAN (upokojitev), Franc BLATNIK (samovoljno), Srečko FLIS (sporazum), Branko MIŠIC (JLA), Berto BRAJDIČ (samovoljno). Tozd TES: prišli: Jokob POUAKOVIC, Anton NOVAK iz TOZD TPP, Drago MIKLIČ iz tozda TSP; odšli: Valerija PETAN (upokojitev). Tozd TPP: prišli: Jožo BUClC, Alojz SAŠEK, Dušan JANČAR, Stanislav LIPAR, Alojz PETERLIN, Lojze RANGUS, Peter STIC, Ivanka BUDETlC, Nikola BALIČ, Janez GORENC iz tozda TDP, Ivan KOVAClC iz tozda BOR; odšli: Vojteh KLANČAR (samovoljno), Franc ABU-NAR (samovoljno). Tozd BLP: prišli: Anton ŠTUKELJ DSSS: prišli: Janja BUKOVEC, Snežna ŠČURK ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO TOZD ZA MESEC OKTOBER TOZD M Ž SKUPAJ TOZD TDP 155 227 382 TOZD TG 46 54 100 TOZD ŽAGA 147 21 168 TOZD TPI 57 21 78 TOZD TES 117 24 141 TOZD TAP 89 53 142 TOZD TES 117 24 141 TOZD BLP 84 37 21 DSSS 87 91 178 TOZD SIGMAT 87 29 116 TOZD TKO 56 26 82 TOZD LIPA 84 4 88 TOZD BOR 69 4 84 SKUPAJ 1503 1021 2524 asfaltirana cesta v peskokop, ki jo je financiralo GG. Nadalje je v celoti asfaltirana cesta čez park, nato cestni oziroma vaški priključki v Obrhu, Podturnu, Selih, Gradbišču, Dol. Toplicah. Skupno je položenega 5 km asfalta. To pa je vsekakor velika delovna zmaga ob zaključku leta 1981. Malo je znanega, da imajo pri vseh takšnih akcijah izjemno vlogo prav delavci iz Novolesa, GG in drugih delovnih organizacijah, ki svoj prosti čas žrtvujejo za akcije solidarnosti in napredka svojih vasi. Vsak kraj in naselje je tudi ogledalo, koliko je teh ljudi, ki so vključeni v gradbene odbore in odbore SZDL, saj prav ti ljudje iz svojih podjetij prinašajo v vasi in naselja duh solidarnosti in naše samouprave. Tako se je v vaseh pod Rogom marsikaj spremenilo tudi navzven. Zato je zelo pomembno za krajane, kakšno je njihovo zunanje okolje, če imajo že hiše in stanovanja dokaj sodobno in kulturno urejene, se mora urejati tudi zunanja okolica. Ta avantgarda, ki deluje v KS, ne podeljuje napredovanj niti ni za svoje delo plačana, opira pa se predvsem na krajane. Le redki so tisti, ki se akcijam za razvoj svojega kraja ne odzovejo z delom ali z dodatnim samoprispevkom. V vsaki naši vasi je dosti skupnih potreb , zato se ne zapirajmo samo v krog svojega doma, žrtvujmo delček svojih moči in sposobnosti za skupnost. TONE VIRANT