L1 303 LJ6 KNJIZNICARSKE NOVICE 4(1994)10-11 20. november 1994 ************************ ZAKONODAJA ************************ 0 PRIPRA VI OSNUTKA PREDLOGA NOVEGA ZAKONA 0 KNJIZNICARSTVU Deset let po sprejetju sedaj se vedno veljavnega Zakona o knji­znicarstvu so spomladt 1992 obtlcale na slepem Uru teze novega zakona, kt Jth Je prtpravtla skuptna knjtzntcnth delavcev pod okriljem Narodne in univerzttetne knjiznice v Ljubljani. Pripombe in kritike so ustavile nji­hovo nadaljnjo pot skozi formalno proceduro, v naslednjem letu pa je delo zastalo zaradt priprave osnutka predloga novega Zakona o obveznem tzvodu (kt se sedaj ze od zgodnje pomlad.1 "medi'' v enem od predalov Ministrstva za kulturo). Septembra 1993 je minister za kul­turo tmenoval devetclansko delovno skuptno, -v katero so delegtrala po tri predstavnike vsa tri za knji­znicarstvo odgovorna ministrstva -. kt je dobila za nalogo kar se da hitro 1 pripraviU osnutek predloga novega zakona o knjiznicarstvu. Clant delovne skuptne so dobili v studlj zajeten sop gradiv, relevantnih (alt pa tud.1 ne) za pripravo tako zahtevnega dokumenta in st na zeljo predsednika skupine ogledali tudt nekaj knjiznic (!). Skupina se je vso jesen 1993 redno sestajala, ceprav je bila ze po nekaJ sejah cisto zdesetkana in so prihajali v zakljucni fazi na sestanke le se po sUrje alt pet clanov. 0d januarja do maja 1994 Je nas­topilo obdobje mrtvtla, ko se skupina ni sestajala, predsednik pa Je indi­vidualno pripravljal gradivo, kt naj bi predstavljalo sintezo dotakratnega dela. Na prvi poletni seji je prijetno presenetll in predlozil kar celotno be­sedllo predloga novega zakona. Spo­mladanska in poletna lagodnost brez sej se je nenadoma spremenila v mrzlicno dodelavo besedila, saj je nenadoma postalo Jasno, da bo prlslo konec junija do oddaje besedila v nadaljnjo proceduro. Zaradi izrazito razlicnih pogledov na nekatera bist­vena konceptualna vprasanja strukture zakona pa tudi na sam potek priprave besedila, se je Umsko delo sprevrglo v odkrit spopad dveh lnte­resnih skupin. Konsenza ni bllo mogoce doseci, zato je predsednik delovne skupine oddal Ministrstvu za kulturo v nadaljnjt postopek svojo verzijo osnutka predloga "Zakona o knjiznicni informacijskl dejavnostr', z njim nepomirljivi clan skuptne pa Je zbral neformalno skupino strokovnega kolegija Narodne in univerzltetne knjiznice in Enote za razvoj knjiznicarstva, kl Je pripravtla in prav tako oddala Ministrstvu za kulturo svoj predlog "Zakona o knjiznicar­ stvu". Osnovne razlike med predlogoma so predvsem v pogledih na koncept Knjiznicnega tnformacijskega ststema Slovenije, spostovanje ze obstojecih in delujocih povezav ter funkcije in kompetence knjiznic in drugth "knji­znicnih tnformacijskih organizacij". Minister za kulturo Je sklical sep­tembra 1994 skupino neodvisnih knjiznicnih delavcev, kt naj bi pove­dali svoje mnenje o "Zakonu o knjiznicni tnformacijskl dejavnosti" (za branje in studij ne kratkega in dovolj zahtevnega besedila so tmeli ob vsem delu na razpolago 48 ur). Zacudeni, da tmajo pred seboj eno samo be­sedilo, so zahtevali se alternativni predlog in ga po kratkem zapletu tudi dobili. Za obravnavo le-tega so se sestali teden dni kasneje. Ugotovili so, da sta besedili v nekaterih tockah tako razlicni in koncepti avtorjev tako nezdruzljivi, da predlogov ni mogoce zdruziti v enega. SKLEP: minister za kulturo bo tmenoval novo neodvisno delovno skupino, kl naj pripravl novo besedilo osnutka predloga zakona o knji­znicarstvu. Ivan Kanic Povzetek referata I. Kanic: Zakaj v Slo­veniji se vedno nimamo novega zakona o knjiznicarstvu, ki ga je imel na letnem posvetovanju ZBDS, Bled 10.-11.10.1994. ************************ IZOBRAZEV ANJE ************************ IMENOVANJE IZVAJALCEV STROKOVNEGA IZOBRAZEVANJA Kot smo vas ze obvestili, Je Knjiznicni svet NUK na svoji zadnji seji (14.6.1994) sprejel Pravilnik o imenovanju izvajalcev strokovnega izo­brazevanja, izpopolnjevanja in uspos­abljanja s podrocja knJizntcarstva. Pravilnik doloca pogoje in postopek za tmenovanje izvajalcev izobrazevanja s podrocJa knJizntcarstva po pro­gram1h, kl Jih tzvaja oz. izvajanje nadzoruje NUK. Strokovno izobra­zevanje, tzpopolnjevanje in uspo­sabljanje po omenjenem pravilniku Iahko izvajajo strokovni delavci, kl st v skladu z dolocili pravilnika prido­bijo naziv samostojni predavatelj alt asistent za doloceno strokovno po­drocje. Samostojne predavatelje in asistente tmenuje za doloceno strokovno po­drocje Komisija za priznavanje kvali­fikacij bibliotekarske stroke na prosnjo kandidata in po predhodnem mnenju NUK kot republiske maticne knjiznice, kl se po potrebi posvetuje s strokovnjakl z ustreznega strokov­nega podrocja. NUK Je vsem dose­danjim izvajalcem njenega izo­brazevalnega programa ze poslala povabilo, da clmpreJ posljejo vloge za podelltev nazlvov, vse druge strokovne delavce s podrocja knjlznlfarstva pa vabl, da se vkljucljo v njene pro­grame. Pravllnlk o lmenovanju lzvajalcev strokovnega lzobrazevanja, lzpopolnje­vanja ln usposabljanja s podrocja knjlzntcarstva Je na volJo v NUK, Eno ta za razvoJ knJlznlcarstva. Vablmo vas, da se prldruzite na.sl (prljaznl in slmpaticnl, mar ne?) skuplnl 38-tlh kolegov, kJ ze lzvajajo program lzobrazevanja NUK. Melita Ambrozlc TECAJ ZA PRIPRA VO NA STROKOVNE IZPITE JesenskJ tecaj za prlpravo na stro­kovne lzpite Je potekal med 26. sep­tembrom in 7. oktobrom v NUK in se ga Je udelezilo 39 knjlznlcnlh de­lavcev. Med tokratnlml udelezencl Jlh je bilo kar 49% oz. 19 lz splo­snolzobrazevalnlh knjlznlc, 12 lz sol­skJh, 3 lz speclalnlh, po dva ude­lezenca lz vtsokosolskJh knjlznlc ter NUK in 1 trenutno nezaposlen knjlznlcar. Glede na delovno dobo v knjlz­nlcarstvu Je skoraj polovlca kandlda­tov bila v knjlznlcah zaposlena manj kot trl leta ( doba, v katerl naj bl knjlznlcarjl obvezno opravlll strokovnl tzplt), le nekaj Je bilo taksnlh z vec kot 10 letnlml lzkusnjaml v knjlznlcarstvu. Iz razgovorov z njlml pa se Je zal ponovno dalo ugotovlti, da veclna sploh nl lmela organlzl­ranega ustreznega prlpravnlstva oz. usposabljanja v strokl in so tudl pre­cej osnovnlh lnformaclj doblll sele na tecaju. Na tefaJu Je bllo tudi nekaJ knjlznlcarjev (v glavnem lz solskJh knjtznlc), katerlm njlhove ustanove ne zelljo flnanclrati lzobrazevanja in opravljanja strokovnega lzplta, ceprav so jlh zaposllle v svojlh knjlznicah. Seveda nas to deJstvo cudi, a ocitno nekatert ravnateljl se vedno ne ra­zumejo solske knjtznlce kot lnformacl­jskega sredisca sole (mogoce k temu prlspeva tudi dejstvo, da republiskJ maticnl sluzbl se vedno nl uspelo prldoblti mesta svetovalca za solske knjlznlce). Kot skuplna pa so bill udelezencl jesenskega tecaja enkratni, vellko so sprasevall, se druzlll ln lz­menjavall medsebojne lzkusnje in tudi napornl dnevl nlso pokvarlll njlhovega razpolozenja. Poleg predavanj, kJ so potekala v dopoldanskem casu, je popoldan po­tekal t.l. neobveznl del programa -fal Je nekaj nacrtovanlh dejavnosti zaradi bolezenske odsotnostl tako izvajalcev, kot njlhovlh namestnlkov, odpadlo, no, veclno pa smo le opravlli: pred­stavltev dejavnostl NUK in ogled nekaterlh oddelkov, vaje iz katalogt­zaclje gradlva, predstavltev vzajemne katalogtzaclje -UNIMARC, predsta­vltev sistema COBISS in OPAC ter programske opreme MOW, obisk Semeniske knjiznice in Knjiznice Te­oloske fakultete v Ljubljanl. Udelezenci pa so med tefajem dali stevllne koristne pripombe glede izboljsanja organizacije in vsebine tecaja v bodoce, kJ jlh homo seveda z veseljem upostevall. Analiza odgovorov iz anketnega vprasalnika, kJ so ga tefajnikJ izpol­nili ob koncu tefaja, kaze, da bi zelell vec vaj (obdelava knjiznicnega gradiva) in prakticnega dela, pa manj "teorije"; nasvete za praktlcno delo; daljsi tefaj; delo po skupinah; debate o problemih na posameznih delovnlh 3 mestlh lpd. Ker Je te zelje nemogoce reallzlratl v okvlru tecaja za prlpravo na strokovne lzplte, bomo v programu lzobrazevanja NUK za leto 1995 "ponudili" vec tecajev za obdelavo grad.Iva, nekoliko preobllkovall pa tudi sam prlpravljalnl tecaj. Melita Ambrozlc VIZIJA, KOMUNIKACIJE, FINANCE IN MARKETING V KNJIZNICI Zveza SIK je med svoje glavne In najpomembnejse naloge uvrstlla prav lzobrazevanje ravnateljev splosno­lzobrazevalnlh knjlznlc. Prl tern so zlastl pomembna znanja, kl jlh z rednlm studljem veclnoma nlsmo prl­dobill, postajajo pa vse bolj pomembna za uspesno delo sodobne In razvojno usmerjene knjlznlce. Zveza SIK je zato ob koncu meseca septembra skupaj s podjetjem Deda­lus, kl skrbl za razvoj vodilnlh oseb­nostl In skupln, za ravnatelje prlprav­lla dvodnevnl seminar v Ribnem prl Bledu z naslovom Vlzlje, komu­nikaclje, finance in marketing v knjiznlci. Predavatelji so doslej izo­brazevall stevilne vodilne delavce, med drugtm s podrocja zdravstva, pollclje, solstva, tokrat pa so se prvic srecali tudi z vodstveniml delavcl splosno­izobrazevalnih knjiznic. Delo je obsegalo 4 sklope vprasanj. Dr. Janez Mayer je spregovoril o viziji ustvarjalnega zavoda, kjer se morajo prepletatl lndividualnl in skupnl clljl. Uspesno delo je mogoce le z delom v ustvarjalnih tlmlh, kjer morajo kreatlvno sodelovatl vsl de­lavci. Prikazal je tudi pogoje za taksno delovanje, kl prlvede do uspesne realizacije ciljev. Poslovne finance za zavode je pred­stavil dr. Leon Repovz, kl se Je osre­dotocll zlastl na nacin porabe in pri­dobivanja proracunskih sredstev ter predstavil nekatere nove, nekollko izzivalne obllke pridobivanja sredstev v zavodih. Brez poslovnlh nacrtov tudi v za­vodih ne gre vec. Kako ga prlpravitl in katerl so njegovt blstveni elementl tema predavanja dr. Borisa Sustarja. Za nekatere vellko pre­senecenje, novi pogledl tudi na naso dejavnost In na koncu delavnica: kaj vse bl lahko trzill v knjlznlcah tn kako obllkovatl ceno svojlh storltev. Komunlkaclje v skuplni, z bralcl In strankaml, pa tudi med sodelavci -Je nujna, je v procesu In Je lahko cudodelna. kako zelo je komuniclranje lahko zapleteno, kodirano In zakrtto, so pokazall stevilni konkretnl prlmerl. Sporoclla morajo bitl Jasna, nepos­redno usmerjena na dejanje, vedenje ob pogovoru kontrollrano -to je os­novna misel predavanja dr. Janeza Becaja. Udelezenci seminarja so se udelezill tudi vecernega orgelskego-viollnskega koncerta na Blejskem otoku. Kaj zaplsatl za konec: dopolnilt smo svoje znanje, lzmenjavali lzkusnje In sklenilt, da znanja nl nikoli prevec. Zato se homo se srecevali na podonlh semlnarjih. Cveta Z. Orazem predsednlca Zveze SIK Slovenlje ZACETNI KNJIZNICARSKI TECAJ Tecaj homo organlzlrall v Januarju prlhodnjega leta (9.1.-20.1.95). Potekal bo v prostorlh Narodne In unl­ verzltetne knjlznlce v Ljubljanl. Ko ho potrjena se cena tefaja, homo vse knjiznlcne delavce, k1 so se ze prl­ Javtll evtdencno, proslll, da svojo udelezbo tudl formalno potrdljo. Za tefaJ Je se nekaj prostlh mest In se sprejemamo evtdencne prtJave. Stevtlo udelezencev Je omejeno (najvec 35 ), zato proslmo, da pred prljavo preverlte zasedenost tecaja (Enota za razvoJ knjlznlcarstva prl NUK, tel. 061/ 12-55-141 Int. 10). Tecaj Je namenjen Ustlm delavcem knjlznlc, kl so v knjlznlcarstvu zaposlenl sele kraJsl fas In st zellJo prldobltl nekaj temeljnlh znanj In ln­ formacij s podrocja knjlznlcarstva. MEDNARODNI SEMINAR "Special information cen­tres' resource manage­ment" (Brighton, Velika Britanija, 3. -15. sep­tember 1995) British Council (Brltanskl svet) bo organlzator mednarodnega seminarja, katerega namen Je utrdlti zavest o pomenu blbllografskih lnformaclj In njlhove uporabe. Za makslmalno lzrabo obstojeclh lnformacljskih virov pa Je nujno ustrezno upravljanje (management) obstojeclh sredstev, k1 Jlh lmajo na voljo speclallzlranl ln­formacljski centrl. Glavne teme seml­narja bodo: -stratesko planlranje -casovnl management -management cloveskih resursov -managament racunalnlsklh resursov -mikro CDS/ISIS -vpllv lnformacljske tehnologlje -management omrezlJ kazalcl uspesnosti lzdelava plsnlh predlogov (vlog) marketing predelava lnformacljskih vtrov projektna anallza Seminar bo zanlmiv za vodje spe­clallzlranlh lnformacljskih centrov in knjlznlc z vseh koncev sveta. Organl­zator poudarja, da bi rad prltegnll zlasti lzkusene profeslonalce, da bl bile razprave na kar se da vtsoki ravnl. Kotlzaclja znasa 1.680 GBP In vkljucuje tudl blvanje, prehrano ter stroske t.1. druzabnlh dogodkov. Zalntereslranl se za podrobneJse lnformaclje lahko obrnejo na naslednjl naslov: Publicity Manager International Seminars Department The British Council 10 Spring Gardens London SWlA 2BN Telefon: ++ 44(0)71 389 4264 alt 4162 all 4226 Fax: ++44(0)71 389 4154 Telex: 8952201 BRJCON G Ne pozablte pa zaplsatl stevtlke semlnarja: 95311 Enola za razvoj kn.Jlznicarstva Je Britanskl svet zaproslla za programe njlhovih semlnarjev s podrocja knji­znlcarstva ter izobrazevanja -ko nam jlh bodo poslall, bodo zalnteresiranim na voljo v nasl Knjlznlcl/INDOK cen­tru za bibllotekarstvo. ************************ SPLOSNOIZOBRAZEV ALNE KNJIZNICE ************************ UNESCOV MANIFEST 0 SPLOSNIH KNJIZNICAH SekctJa za splosne knjtzntce prt IFLI (Mednarodna zveza knjtzntcarskth drustev in ustanov) Je na 60. konfe­renct IFLE v Havant predstavtla revt­dtran manifest o splosnth knjtzntcah. Nov predlog mantfesta naj bi novem­bra letos potrdtl oz. sprejel UNESCOv medvladnt svet za splosnt tnformactJ­skt program (UNESCO Intergovern­mental Council for the General Infor­mation Programme) in ga dal prevestl v elm vec Jeztkov. Pregled tn dopolnttev zadnJega Ma­ntfesta o Javnth knjtzntcah tz leta 1972 Je btlo potrebno opravttl, ker se vectna splosnth knjlzntc po svetu srecuje s hudimt problemt, kt Jlh prtnasa razvtjajoca se druzba. Vlade mnogth drfav prtptsujejo knjlzntcam obroben pomen in zato ne podpirajo njthovega razvoja. Na drugt problem trctJo knJlznlce, ko se soocaJo z mnoztco tnformaclj. Izrazlto Jlh zadeva problemattka narascaJoce neptsmenostt tn prav tako nova tehnologtja, kt zelo opazno spremtnja moznostl, delo In ctlje dela splosnth knjtznlc. Centralno sporoctlo sprememb te­meljt na preprtcanju o ztvljenjskt moct splosnth knjtzntc prt ure­snlcevanju clovekovth osnovnlh pravtc, pravtce do znanja, do svobodnega tzrazanja mnenja, do dostopa do tn­formactj tn tdej ne glede na medtj In ne glede na meje. Prvt manifest o Javnlh knjlzntcah tz leta 1949 Je poudartl vlogo splosnih knjlznlc na podrocJu tzobrazevanja. Koncept manlfesta lz leta 1972 to vlogo razslrl se na kulturno podrocje, na podrocje kulturnega razvedrtla, kt naj bi ga bill tako kot tzobrazbe deleznt vsl prebivalct dolocenega obmocja. Nova verzlja pa poudarja dvojni pomen knjiznic: splosna knjiznica kot lokalnl center lokalnega znacaja in center za svoboden, neo­mejen dostop do univerzalnega znanja, mtsli tn kulture, kt ga na lokalnt ravnt omogoca z lastno zbirko knjtznicnega gradiva in lnformaclj in s pomocjo naclonalne knjlznlcne mreze. Hellen Nlegaard, bibllotekarka lz Danske, kt je sodelovala prl prtpravt novega predloga, Je poudarlla nasled­nje znacllnostl novega predloga: • knjizntca kot orodje demokrattcnega razvoja druzbe, • dostop do informacij, znanja in kulture z vsemi vrstamt medijev, • zadovoljltev potreb uporabnikov z ustreznlm gradlvom, vkljucujoc us­trezno tehnologtjo, • untverzalna dostopnost gradtva in informacij, • knjiznica: lokalna vrata v svet ln­formaclj, • obllkovanje zbirke knjiznicnega gradiva in dejavnostt knjiznice za potrebe vseh uporabnikov, tudi po­tenctalnih, • posebne obllke dela za motivtranje branja in razvoj bralnlh spretnostl, kt so kljuc do znanja, • zagotavljanje potreb posebnih skuptn v okolju s poudarkom na govornem in slusnem posredovanju znanja, • uveljavljanje uclnkovtte profeslon­alne organlzaclje In vodenja knjl­znlc, • profeslonalizaclja dela, • brezplacnost storltev. Nase splosne knjlznlce ln nasa knjlznlcna mreza tako kot tuje, ki tmajo razvojne probleme, upajo, da bo vlada v celotl sprejela nov manl­f est tn pomagala uresntcevatt njegova prtporoclla. Sliva Novljan NOVA KNJIZNICA ZA ZAGORSKO MLADINO Nemogoce Je mogoce! Po mnogth letlh prepricevanja, dokazovanja, plsanja doplsov, ko se nam Je zdelo, da smo kot kaksna stara lajna, kl mora vsakl novl obclnskt vladl zavrtetl vedno lsto pesem, smo koncno uspell! Pa kaj bl razlagala, saj se poznamol Knjlznlcarjl moramo bttl vztrajnl, predvsem pa ne smemo nikoli vreci puske v koruzo. Zato kar naprej rinemo z glavo skozl zid ln nam ga vcasih uspe celo predretl. Naso ptonirsko knjlzntco, ki Je blla prostorsko locena od oddelka za odrasle in Je merlla celih 20 m2, smo presellll eno nadstropje vise (stopnlce so seveda slaba plat) v de­setkrat vecji prostor. Je prljeten, svetel tn v sredtscu mesta v najbolj impozantni zgradbl Zagorja -v De­lavskem domu. Po drugt strani pa Je ta nas kulturnl spomenik vcasth za nas ovtra, ker ne dovoljuje nobenlh vecjth gradbenth posegov v notranjo, sploh nobenih pa v zunanjo podobo. Tako nl mogoce btstveno spreminjatl prostorov, pa ceprav so nekaterl ne­f unkclonalnl. V novo prldobljenem prostoru smo kljub vsemu opravlll nekaj manjsih gradbenlh "popravkov". da se nam Je posrecllo ustvarttl ce­ lovtt prostor. Prenovill smo tudi knjlznlco za odrasle in Jo povecall za 40 m2. Zadovoljnl smo z novlml prostorl ln vesell, da Je nasa obclna oziroma zupan razumel pomen knjtznlce za nase okolje. Brez njegove osebne zavzetostl prl prldoblvanju denarja nam ne bl uspelo tollko napravitl. Kljub vsej prldoblM pa st ne de­ lamo nlkakrsnlh utvar, saj smo se dalec od prostorskega normativa, ki ga sedaj dosegamo sele polovicno tn to krepko obcutlmo predvsem prl delu v knjlznlcl za odrasle. Ostajajo nam se drugt problemt, ki nas ze kar kronicno pestljo npr. premalo de­ lavcev ln zelo majhen prlrast gradiva. Kakorkoll ze, naredlll smo korak naprejl Pred naml je se mnogo nalog, ki se Jlh bo potrebno lotiti, ena Je prav pred vratl: z novlm letom bl radi postall samostojna knjlzntca. Ne­ samostojne ln samostojne knjiznlce - drzlte pestl za nasl Mllena Garant!ni Knjtznlca Zagorje OTVORITEV PODRUZNICNE KNJIZNICE V PIVKI Minlla so trl leta, odkar smo morall zaradl druzbenlh dogodkov v letu 1991 zapretl podrufoU:no knjlzntco v Plvkl. Knjizntca Je imela svoj prostor v nekdanjem domu JLA. Ker Je blla tedanja oprema last bivse Jugoslovanske vojske, smo morali ce­loten knjlznl fond -cca 11.000 knjig -zlozltl v kartonaste skatle in Jih odpeljatl ven lz doma. Zacasno skladisce smo doblll na zelezniskl postaji v Pivkl. Po sestlh mesecih smo Jih zopet odpeljali v btvst dom JLA, kjer so bile vskladtscene vse do otvorttve nove knjtzntce. V tern casu Je bilo napisanih precej doptsov in izrecenih besed, da smo povsem na novo opremtli knjizntco. Knjtznica Je dobila svoj prostor v 1. nadstropju tstega doma, kl pa se sedaj tmenuje Kulturno-rekreacijskl trgovskl center Pivka. Prostor je zelo svetel in celotna oprema bele barve daje knjizntct opttmtsttcen navdth vedozeljnosU. Na 100 m2 povrsine smo skusali parctalno lociU mladinskl oddelek od oddelka za odrasle in mladtnsko cttalntco od cttalnice za odrasle s skupnim tzposojevalntm pul­tom in skladiscem. Se vedno pa s strpnostjo cakamo na racunalnisko vodeno tzposojo, katera bo po zadnjem dopisu iz Biro Teal d.o.o. Lasko izvedena do konca leta 1994. Kaj poment knjizntca za manjst kraj, kl Ima priblizno 4.000 prebival­cev, naj pove naslednji trpek slogan, kl se je razvil v Pivkl v teh treh letlh, odkar Je bila knjizntca zaprta: "Ptvcant tmajo na razpolago samo eno uro na dan, da tecejo za potujoco knjtzntco." Temu sedaj nt vec tako, saj Je podruzntcna knjtzntca odprta pettntrideset ur na teden. Alenka Curk ravnateljica Knjiznice Bena Zupanctca Postojna OTVORITEV PRENOVLJENE KNJIZNICE V RUSAH Martborska knjtzntca Je 23. sep­tembra 1994 odprla prenovljeno enoto Knjiznico Janka Glazerja v Rusah. Z otvoritvijo smo delovno proslavili dva letosnja Jubileja: 45-letntco Mariborske knjiznice in 20-letntco bibliobusa. Knjizntca Janka Glazerja Ruse se Je profesionalizirala in vkljucila v mrezo Martborske knjtzntce pred dvajsetimi leti. Pred tern je delovala kot drustvena knjiznica Svobode Ruse in tma tako kot kultura in solstvo sploh v Rusah bogato tradicijo. Pose­bej dobro Je delovala v 60-ih lellh, ko Je bil zelo akttven v kulturnem drustvu takratnt ravnatelj sole Mirko Vovsek, kl je znal prttegntU dtjake in studente za delo v knjtznict. Kmalu po vkljucitvi v mrezo Mariborske knjiznice Je enoto prevzela vtsja knjiznicarka Marija Kavcic, kl vodt knjiznico se danes. Dvajset let Je knjiznica delovala na dobrih 50 kvad­ratnih metrih povrsine v kulturnem domu, kar pa Je bilo zadnja leta ob vedno vecjem obisku in doloku gradiva obcutno premalo. Bralci ludl ntso imeli cttalnice, za dejavnosll ni bilo proslora. Letos spomladi se Je pokazala moznost za slrllev proslora in takrat so stvari stekle bliskovtto, predvsem zaradi zavzetostl nacelnika Oddelka za druzbene dejavnostl Vilija Rezmana. Zagotovttl je bilo potrebno namrec tako sredstva za obnovo pros­tora kot za zamenjavo dotrajane opreme, skupaj okrog 7 milionov SIT. Obnovttvena dela Je izvedla domaca firma Megras po nacrtu arhitekta Matjaza Durjave, oprema pa Je delo Mizarstva Pockaj iz Kozine. PTT Martbor Je omogocila naJetJe l1n1Je za prenos podatkov, da Je lahko IZUM vzpostavil povezavo z racunalntskim ststemom COBISS. Pri nakupu te­ hntcne opreme so nam pomagala se razlicna podJetJa in ustanove: Agro Ruse, Megras, Oddelek za notranJe zadeve obctne Ruse, Obrtna zborntca Ruse in drugt. Ekipa delavcev v Martborski knJtzntct Je medtem ce­ loten fond gradiva vnesla v racunalnik in gradivo opremila z vsem potrebnim za racunalntsko tzposoJo. Obiskovalcem KnJtzntce Janka GlazerJa Ruse je tako sedaj na podvo­jent povrsini na voljo prost dostop do gradtva in informactj preko ststema COBISS-OPAC, imajo urejeno cttalntco, k1 je z minimalno prilagoditvijo tudi prostor za razlicne dejavnostl, na hodntku smo uredili razstavtsce. Uvedli smo redno tedensko uro pravljic ob cetrtkih. Enota je odprta vsak dan in steer trtkrat tedensko popoldan, dvak­rat dopol dan in vsako drugo soboto dopoldan. Dragtca Turjak MEDNARODNI KNJIZNI KVIZ Sloventja se Je letos ze tretjtc vkljucila v mednarodnt knjtznt kvtz, k1 ga vsako leto prtpravlja nemska ustanova za pospesevanje branja Stlftung Lesen. Letos v njem sodelu­jejo otroct tz 11 evropskih drzav: Avstrtje, Franctje, Hrvaske, Nemctje, Nizozemske, Poljske, Rustje, Slovaske, Slovenije, Spanije in Svtce. Strokovne in organtzacijske prtprave na tzvedbo slovenske akcije je vodila KnJtznica Otona Zupanctca, enota Pt­ ontrska knjtznica, sodelovala pa je Zveza bralnih znack Slovenije pri ZPMS, k1 je organtzirala tudi zak­ ljucno prtreditev. Glavno zaslugo, da je akcija po­tekala po vsej Sloven1J1, pa tma 60 obcinskih splosnoizobrazevalnih knji­zntc, k1 so kv1z izvedle v sodelovanju s solskimi knjiznicamt in drugtmt dejavniki v svojem okolju. Predlog letosnjega vprasalntka so prtpravili Nizozemci na temo branja oz. uporabe knjig za razlicna podrocja in dejavnostl v prostem casu. Sloven­ski organtzatorji smo se odlocili, da kviz o branju v prostem casu povezemo z letosnjim mednarodnim letom druzine. Zveza bralnih znack je prevzela izdelavo vprasalnika (kt je kot druzabna igra ostal v druzini), v Ptontrski knjiznict pa smo pripravtli sirs! in ozji izbor ustreznih knjig. Sirs! tzbor knjig smo v svoJi knJtznici razstavtli ob letosnjem 2. aprilu -mednarodnem dnevu knjig za otroke pod naslovom Branje v druzinskem krogu. Poleg tega smo natlsnili seznam teh knjtg in ga razdelili vsem 60 slovenskim obcinskim splosno­izobrazevalntm knjizntcam. Zavod republike Slovenije za solstvo in sport Je razposlal vsem osnovnim solam v SloveniJi pri­porocilno pismo, naj sodelujeJo s splosnoizobrazevalnimt knjiznicamt in pridobtjo solarje za sodelovanje v kvtzu. Vprasalnik st je zamtslil in izvedel Igor Longyka, uganke je oblikovala in ilustrirala Jelka Godec Schmidt, druzabno igro pa je oblikoval in Uus­triral Fojz A. Zorman. Vprasalnike je natlsnila Tiskarna Mladinske knjige. Kviz so gmotno podprli: Mladinska knjiga, Tiskarna in Zalozba; Papimica Vevce in Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. V razlicnih fazah akcije, posebno pa na zakljucni pri­ rediM, je sodelovala cela vrsta spon­ zorjev. Vsem se najlepse zahvaljujemol Natisnili smo 20.000 vprasalnikov (najprej 15.000 in nato dodatnih 5.000). Tudi letos so kv1z organtzirale vse obcinske splosnoizobrazevalne knjiznice (vendar ena ni lzpeljala zrebanja). Zbrali smo 8.51 7 pravilnih resitev, kar je malo manj kot lani (v lanskem kvizu "Knjtge gradijo mostove" smo zbrali 8.965 resitev, v predlanskem kvizu "Kolumb in doba odkriUj" pa 5.754 resitev). Pravilne resitve smo ze poslali us­tanovi Stiftung Lesen v Main, kjer bodo izzrebali enega od slovenskih otrok, kl se bo predvidoma udelezil mednarodnega bralnega tabora. Sele sedaj so v Matnzu zrebali med resevalci lanskega kviza "Knjige gradijo mostove". Med slovenskimi resevalci je bila izzrebana Ksenlja Trlclc, Mall Slatnlk 19, Novo me­sto. S slovensko akcijo smo zaceli 12. aprila in zakljucili po obcinah v prvih dneh septembra, zakljucna prireditev pa je bila v Ljubljani 1 7. septembra • na dan zlatih knjtg. Nanjo so prisli prvonagrajeni mladi bralci iz vseh slovenskih obcin, v spremstvu enega od starsev in knjiznicarja iz SIK. Otroci in starsi so st po skupinah ogledovali ljubljanske zanimivosti in znamenitosti, knjiznicarji pa smo imeli posvet o kvizu. Popoldne pa smo vsi skupaj ustvarjali ob slikanici zalozbe EPTA v projektu "Ti, Jaz, moja druzina in nerodna Avgusttna". Iz porocil splosnoizobrazevalnih knjiznic o letosnjem kvizu: -pri organizaciji kviza so izkoristile izkusnje prejsnjih dveh let; -otroke so vabile k resevanju kviza v svojih izposojevaliscih (z razstavami ustreznih knjig, s skupinskim reseva­ njem, kv1z so vkljucevale v redne in posebne prireditve cez poletje ipd.), nekatere porocajo o vecjem, druge o manjsem odzivu kot lani; -na solah, predvsem v sodelovanju s solskimi knjiznicarkami, po nekaterih obcinah se Je odzvalo vec sol kot lani, po nekaterih manj; -s pomocjo obcinskih organizacij ZPMS in drugtmi; -za obvescanje o kvizu, njegovem poteku in zakljucni prirediM so knjiznice nemalokrat sodelovale z lo­ kalnimi mediji (casopisi, radiem, ka­ belsko TV). Raze, da je uspeh kviza (kot vedno in povsod) odvisen predvsem od angaziranosti glavnega organtzatorja kviza v obcinski SIK oz. od osebne zavzetosti organizatorjev v svojem okolju. Vse obcinske SIK (razen ene) so organizirale zakljucno prireditev za resevalce kviza in na njej izzrebale prvonagrajenega resevalca in prav tako z zrebom razdelile se druge nagrade. Nekatere knjiznice so pripravile pri­reditev same s svojimi mladimi bralci, nekatere pa so povabile goste. Skoraj vse porocajo, da je zakljucna prired­itev pomemben dogodek v knjiznici alt celo v obcini. Vse knjiznice pri­dobijo sponzorje, da lahko nagradijo (in pogostijo) svoje resevalce. Stevilo sponzorjev je zelo razlicno, nekaj knjiznic Je pridobilo toliko sponzorjev oz. nagrad, da so nagradile prav vse resevalce. Otroci so vprasalnike kviza radi jemali, zelo redko pa so ga lahko resili sami, pomoc so iskali pri knJiznicarJih all doma pri starsih. Veliko je bilo primerov skupinskega resevanja. Letosnji kviz Jim Je bil za­nimiv in zabaven, vcasih pretezek oz. so Jim bila le navodila pretezka alt prevec dolga. Vecinoma pa se ze veselijo kviza v prihodnjem letu. Posveta knJizntcarJev, k1 Je bil 17. septembra na zakljucni prireditvt so se poleg knjiznicarjev iz 60 slovenskih obcin udelezili se: gospa Frelihova, gospa Miheliceva in gospod Cerar 1z zalozbe Mladinska knjtga, gospod Dolinsek iz zalozbe EPT A, gospa Novljanova iz NUK-a, gospa mag. Struznikova z Zavoda Republike Slo­venije za solstvo in sport. Glavne misli in predlogt s tega posveta so: -tudi prihodnje leto homo sodelovali mednarodnem knjiznem kvizu (pripravili bomo svoj kviz na med­narodno temo; poslali homo resitve nasih otrok v Mainz na zrebanje; morda bo v kvizu knJtga, k1 Jo ze imamo prevedeno alt pa bi Jo bila katera od zalozb pripravljena na hitro izdati); pomembno Je, da se ne zapi­ramo pred svetom in ne nazadnje gre tudi na tern podrocju za promocijo Slovenije; -kviz naj se kot motivacija za branje se bolj poveze z Bralno znacko (knJtge, k1 so vkljucene v vsakoletni kviz, naj se direktno vkljucijo v letne programe BZ); -tema kviza za prihodnje leto Je ze izbrana -ekologtja (v programu BZ naj se posebej priporoci konkretno Suhadolcanovo delo, kt Je povezano z ekologtjo); -prtdobiti zalozbe: izbrati iz nji­hovega novega programa ustrezne knjtge, pridobiti Jib, da izdajo alt ponatisnejo knjtge iz mednarodne ponudbe, se posebeJ pridobiti Zalozbo MK, k1 drugo leto praznuje 50 let­nico; -kviz naj se pricne prej -takoj po novem letu, da Je lazje pridobiti solske knJtzntce; kviz Je obenem izziv splosno­izobrazevalnim in solskim knjiznicam, da vzpostavijo stike, povezujejo in dopolnjujejo svoje delo (SK so integrt­rane v vzgojnoizobrazevalni program na soli, SIK pa pokrivajo prostocasne in splosnoizobrazevalne dejavnosti), BZ in kviz motivirata prostocasno branje; - kviz naj se naprej organtzirajo SIK-1; premislimo, ce Je preverjanje opravljenih dolznosti BZ mozno vsaJ delno prenesti tudi v SIK-e ("pogovori 0 knjtgah"); -ce ho mladi bralec lahko preverjal opravljene dolznosti za BZ na raz­licnih mestih oz. pri vec mentorjih, potem bo potrebna "izkaznica", kjer se bo sproti belezilo; -potrebno je obnoviU izbiranje "naj" knjig med mladlmi slovenskimi bralcl (npr. opravljena BZ mu daje pravico, da glasuje); -v dogajanje okrog kviza je vsako leto potrebno vkljuciti tudi starse; -za izdelavo vprasalnika poiscimo avtorja med sodelavci "Vesele sole", -potrebno bi bilo doseci, da bi se v knjtgarnah prodajale prvenstveno kvalitetne knjtge; -ga. Novljanova iz NUK-a poziva, da bi se morala Sloventja nujno vkljuciti v mednarodno zvezo za branje; -po obdelavi vseh porocil SIK-ov o letosnjem kvizu in po obisku na Frankfurtskem sejmu ozja organizactj­ska skupina pripravi predlog kviza za leto 1995. Se enkrat se prisrcno zahvaljujemo vsem knjiznicarjem in drugtm sode­lavcem in sponzorjem, k1 so sodelo­valt v letosnjem kvizu. Upamo, da bomo kviz v letu 1995 organizirali se uspesneje in v resnicno zadovoljstvo in spodbudo mladim bralceml Tilka Jamnik NEVERBALNA KOMUNIKACIJA MED KNJIZNICARJEM IN BRALCEM V petek, 30. septembra smo pri­morski knjiznifarji spremljali pre­davanje Sare Pegan o neverbalni komunikaeiji med knjiznicarjem in braleem. Predavanje sta organizirala Drustvo bibliotekarjev Primorske in Goriska knjizniea Franeeta Bevka. Sara Pegan Je nasa kolegtea, biblio­tekarka iz Goriske knjizniee. Diplomi­rala Je iz bibliotekarstva in sociologtje kulture na Filozof ski fakulteti v Ljubljani. Predavanje Je pripravila iz svoje diplomske teme, obdelane pod vodstvom prof. Brede Filove. Najprej smo se seznanili z osnov­nimi tezami o neverbalni komunika­eiji. Predavateljiea nam Je predstavila teze vec razlicnih avtorjev. Splosna ugotovitev pa Je, da kljub visoko raz­vitemu Jeziku se vedno v povprecju uporabljamo 60% neverbalne in le 40% verbalne komunikaeije. Zakaj: -da si nazorneje prikazemo pojave, -ker Je to mocnejse sredstvo spo­rocanja, -ker Je zaradi manjse kontroliranosti bolj iskreno sredstvo sporocanja, -manj ocitno izraza nase mnenje in -Je dopolnilni kanal vzajemnega in-formiranja. Seznanili smo se tudi z osnovnimi vescinami neverbalne komunikaeije. Mednje sodijo: 1. Klnezlcnl znaki: tzrazi obraza (imamo sproscen obraz z nasmeskom), -usmerjanje pogleda (bralca gledamo V <>Ci), -kretnje (odprte, sproscene), -telesna drfa (sedimo sprosceno in naslonjeni na stol, stojlmo z rokami ob telesu in lahko eno nogo rahlo pred drugo). 2. Proksemlcnl znaki govorljo o fizicni blizini med knjiznifarjem in bralcem pri komunieiranju: -fizicna blizina (ne smemo se mu prevec priblifati), -prostorska razporeditev (pult naj bi bil tezisce prostora -navodilo za ar­hitekte), -teritorialno obnasanje (najljubsi se­dd V citalntei). Iskrenost in neposrednost pre­davateljiee je ze med predavanjem spodbudila obiskovalce k pogovoru. Po zakljucenem predavanju smo si tudi odtgrali prizore pozitlvnega in negativnega odnosa knjiznlfarjev in bralcev. Igralski part so bill sestavljeni seveda iz knjiznicarjev, kjer Je eden tgral knjiznicarja in drugt bralea. Predavateljiea je steer pripra­vila scenarije, vendar so vsi part v njih prepoznali svoje resnicne doziv­ljaje in jih tudi odtgrali. Ob njih smo se pogovarjali o nestetih vidikih ko­munieiranja med bralei in knjizni­carji, kl steer vecinoma potekajo in­tuitivno, vendar je koristno, ce se o njih tudi kdaj pogovarjamo. Pripove­dovali smo si prijetne in neprijetne dogodke tz resnicnega zivljenja in tudi na ta nacin zaceli drugace razmisljatl o psihologtji dela z bralcem. Predavanje nam je odprlo nova ob­zorja v raziskovanju nas samih (komunikaeija v druzini, s sodelavei tn bralei) in v raziskovanju nasih braleev (opazovanje njihove neverbalne komunikaeije). Sari se zahvaljujejmo za imenitno predavanje in lepo dozivetje. Alenka Sauperl Drustvo bibliotekarjev Primorske SIMBOLICNA ARHITEKTURA NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIZNICE Drustvo bibliotekarjev Primorske je pripravilo svoj obcni zbor 1. julija 1994 v Tolminu. Tokratno srecanje Je bilo zelo pestro. Okvirno smo se seznanili z dvema racunalniskima programoma za knjiznicno poslovanJe: solska knjizniea (SAOP Nova Gorica) in CDS/ISIS (UNESCO, Pariz). Solsko knjiznieo Je predstavil Boris Jukic. Poudarek predstavitve je bil na uporabi OPACa -javnega kataloga sistema COBISS. CDS/ISIS uporabljajo v solab z italijanskim ucnim Jezikom v obalnib obcinab in steer z razsiritvijo v aplikaeiji Biblo, izdelani v Benetkab. Z zbirko druzine Besen­ghi ga Je predstavil Ivan Markovic. Poslusali smo Nanjo Bertok, ki Je govorila o Plecniku in arbitekturl Narodne In univerzitetne knjlznlee. Za konee pa smo se se sprebodili In se nauzili svezega zraka v Tolmtnskib korltlb. Nekoliko manJ knjlzntcarski Je bil prlspevek Nanje Bertok, studentke arbitekture lz Ljubljane, kl je pred­stavila slmbolicno arbitekturo Narodne In unlverzitetne knjlznlee. Nanja Ber­tok Je v okviru seminarske naloge prl prof. dr. Alesu Vodoptveu (FAGG) anallzlrala zgradbo NUK In nasla za­nlmive simbolicne elemente, ki kazejo odnos Plecnlka do knjtge In znanja. Ne samo da je mesto Ljubljana v tis­tern casu potrebovalo markantno kul­turno ustanovo, tudi Plecnlk sam JI je dal monumentalnost s tern, da Je na vec mestlb ponazoril tezavnost prldo­bivanJa znanja ter lahkotnost, ki Jo dosezemo s prldobljenim znanJem. Predavanje je bilo zivahno In za­nlmivo ter pospremljeno z bogatlm slikovnim gradivom (skieami in diapozitlvi). Predstavila je pomen ma­terialov, oblik, okraskov, svetlobe In senee v tej stavbl, za katero se nam zdi, da Jo zelo dobro poznamo. Primorski knjiznicarji smo ugotovili, da nam je predavateljiea odprla oci za zanimivostl, ki jib doslej nismo opazili all smo nanJe ze pozabili. Ponovno smo se zavedli sporocila, ki ga nosi ta nas kulturni spomenik: znanje Je naJvecJa dragocenost posa­meznika, naroda In clovestva; pot do njega Je steer tezka, vendar Je zivlJenJe z znanJem lazJe. Ko smo se ponovno zavedli kdaJ, zakaJ in kako Je bil NUK zgrajen, se je ostrlna nasega nezadovolJstva z nekaterlmi sluzbami NUK omilila: zgraJen je bil pred petdesetlmi leti za polovieo manj gradlva kot ga sedaj Ima In splob ni bil namenjen za vse sluzbe, kl jib mora sodobna naeionalka opravljatl. Podvomili smo eelo v to, da se je moJster Plecnik posvetoval z biblio­tekarJi ob nacrtovanJu zgradbe. Kolegom iz drugib podrocnib drustev In posameznib knJiznie pri­porocam, da NanJo Bertok povabiJo in st pustiJo predstaviti NUK z arbitek­turnega stalisca. SrecanJe z mlado arbitektko Jim bo, kot Je tudi nam, vzbudilo novo premislJevanJe tako o tern blseru slovenske kulturne dediscine kot tudi o arbitekturi knJiznie nasplob. In ne nazadnje: v stiku razlicnib strok tlciJo naJbolj za­nimivi raziskovalni izzivi. Ali niste radovedni? Alenka Sauperl Drustvo bibliotekarJev Primorske SRECANJE CLANOV DB CELJE V LASKEM Ciani drustva btbliotekarjev Celje se ze vrsto let enkrat letno srecamo v ent tzmed knjizntc v nast regtJt. Letos smo se dobil1 29. septembra, gostltelj pa Je bila Obctnska matlcna knjtznlca Lasko. Nase druzenje se Je, kot Je ze v navadl, zacelo z ogledom knjtznice oziroma s seznanltvijo z njenlmi prt­ dobltvaml, uspehl In tezavaml. Drugi del oblska smo namenlll spo­znavanju kraja In nasemu prljetnemu pocutju v njem. Knjlznicarje iz obcin Lasko, Celje, Zalec. Mozlrje, Velenje, Sentjur In Smarje Je najprej pozdravll predsednlk drustva, nato pa nam Je vodja knjizntce v Laskem, ga. Metka Kovacic, predstavlla knjiznico in njen pomen v kraju. Laska obclna steJe 19.000 preblvalcev. Poleg osrednje knJlznlce v Laskem deluJeJo tu se krajevnl knj1znlc1 v Rimsklh Topllcah In Radecah ter trl manjsa lzposoje­vallsca. V obcini so se trl solske knjiznlce, dve manjsi zdravlliski knjl­ zn1c1 In neurejena barocna knjiznica v nadzupnlscu v Laskem. Obcinska matlcna knjiznica Je konec lanskega leta dosegla stevllo 40.000 enot knjlzntcnega gradtva, kar Je pribllzno 70% doseganje standarda. S svojlmi podruzn1cam1 Je odprta 50 ur teden­sko. Lani Je bilo vanjo vclanjenih 2.600 obcanov, kar Je 14% prebival­stva sredlne, kjer deluje. Na laskem obmocju Je clanstvo 20%. Obisk in lzposoja lz leta v leto na­rascata. V preteklem letu Je lmela knjlznlca 29.300 oblskovalcev, k1 so st lzposodlll 69.000 enot knjlznicnega gradlva. Povecuje se tudl oblsk cltalnlce in priredltev. Tako se Je raznlh obllk dela z mladlml clanl udelezilo bllzu 2.000 otrok, na prl­redltvah za odrasle pa se Je zvrstilo 850 oblskovalcev. Prireditvenl dejav­nostl posvecaJo v laski knjlznlcl pre­cejsno pozornost, saJ Je knjiznlca, k1 slcer na tern obmocju ni tmela prave tradlclje, ravno s to obllko dela uclnkovlto opozorila na svojo prisot­nost v kraju. Poleg manjsih razstav in predstavltev knJtg v knJ1zn1c1 nekaJkrat letno pripravljo tudl llterarne vecere s kaksnim pomembnejsim slovenskim pesnikom alt pisateljem. Najbolj so oblskani "domoznanski veceri", k1 Jlh ze nekaj let organtzirajo v obllki cik­lusov predavanj v zlmskem casu. Pre­davateljl teh vecerov so v glavnem laski rojakt. V letosnjem letu Je bila knjiznlca tudi nosilka raziskovalne naloge Znani lascanl, v katerl so ob­delall vec kot 60 v Laskem do leta 1940 rojenlh alt delujocih znanlh slovenskih osebnostl. Seznanil1 smo se tudl s tefavaml laske knjiznice. V vseh oddelkih Jih mucl prostorska stlska. V Laskem naJ bl po besedah nacelnice Oddelka za druzbene deJavnosU ta problem v ob­dobju dveh let reslll. Sedanjim pros­torom v pritlicju Weikselbergerjevega dvorca naj bi se pr1druzil1 ravno tako vellki prostori v nadstropju, kjer se­daj deluje galerlja. Problematicen Je tudl organtzacljski status knjlznice, k1 ze nekaJ let deluje v okvlru Oddelka za druzbene dejavnosti, pred tern pa Je bila prikljucena razllcnlm sluzbam v kraju, na katere imajo knjiznicarke tudl grenke spomine. Potrebno Je bilo vellko truda za tudi clsto majhne ko­rake razvoja, vcaslh celo za sam ob­stoJ. Do novega leta se bo odlocilo, alt bo knjiznlca v bodoce delovala v okvlru Kulturnega centra alt kot samostojen zavod. Knjiznlcarkam Je ljubsa misel na samostojnost. Vsak dan Jim po malem grenl delo na racunalniku, kjer Je, zaradl vecne dileme med delom na vnosu zaloge in delom z uporabnikl, napredek poca­ sen. Programa MOW so se ze kar navad1li, vendar pride prl razdelitvi fasa za delo z njlm, v ospredje problem pomanjkanja kadrov, saj so zaposlene samo trt knJizntcarke. Se vedno tud1 ne razumejo, zakaj ni mozno organiziratl retrospektlvnega vnosa tako podobnih fondov na enem mestu, all enostavno prenestl zapisov 1z COBISS-a. Po strokovnem delu srecanja nas Je zunaj pricakal lep Jesenskl dan, zato smo se kar razveselili kratkega spre­hoda do gradu Tabor nad La.skim, kl Je znan po dobro obiskanih poletnih priredttvah. V mestu smo st natancno ogledali lepo obnovljeni Kulturni cen­ter, v katerem se je v enem letu, od kar deluje, zvrsUlo kar 60 prireditev. V Zdraviliscu Lasko, kl praznuje letos 140-letnico obstoja, smo se seznanili z njegovo ponudbo in poslusali ko­ristno predavanje o vzroklh tezav s hrbtenico in pravilni drzi. Po pestrem in aktlvnem popoldnevu Je bila dobrodosla tud1 vecerja v stilno urejenem salonu zdravilisca, kl smo Jo podaljsali v prijeten druzaben vecer in zakljucili s petjem. Tud1 tok­rat smo se razsli trdno prepricani, da so taksna strokovno-druzabna srecanja pomembna in koristna. Veselimo se ze naslednjega, kl bo prihodnje leto v Zalcu. Slavica Hrastnik Osrednja knjiznica Celje KNJIZNICA OTONA ZUPANCICA. ENOTA PIONIRSKA KNJIZNICA OB MEDNARODNEM LETO DRUZINE V Pionirskl knjiznici smo spet zaceli z rednimi tedensklmi priredit­ vamt za otroke: "ure pravljic", "tgralne ure s knjtgo" in "pogovori o knjtgah" potekajo vsako solsko leto od oktobra do maja. Otroci lahko resujejo "uganke meseca", lotljo se lahko "vprasanj za knjtgozere" alt pa po­ stavijo razstavo "moje najljubse knjtge". Vse do konca leta bo v Pionirski knjiznici razstava z naslovom "Polica za starse". ki opozarja na strokovne in leposlovne knjige o razlifoih vzgo­jnih in druzinskih problemih. S tern Je nase delo ob letosnjem mednarod­nem letu druzine zaokrozeno, nikakor pa ne koncano, saj so prizadevanja, da bi bile "druzine -partnerji pri branju" vedno vtkana v celotno vzgo­Jno delo mlad1nsklh knjizntcarjev. Le­tos smo svoje strokovno-svetovalno delo na temo "druztnskega branja" se intenzivirali in tako ho v naslednjih letih nase delo z mlad1mt bralci in njihovimi starst in vzgojitelji obo­gateno tudi z letosnjimi izkusnjami. Strokovna srecanja mladinskih knjl­znifarjev v Pionirski knjiznici v tern solskem letu zaradi prehoda na racunalnisko izposojo, zaradi slu­zbenih potl in predvsem zarad1 strok­ovnega posvetovanja ZBDS na Bledu, zacenjamo v novembru. Srecevali se homo drugo sredo v mesecu, ob 9. url zjutraj v dvoranl na Komen­skega 7N. 9. november: -Porocila slovenskih SIK-ov o delu ob mednarodnem letu druzine vabimo vas k aktlvnemu sodelovanju s krajsimi porocllll Obisk Mednarodne mladJnske knjiznice v Munchnu in razstave ilus­ triranih izdaj danskega pravljicarja H.Ch.Andersena. -Udelezba na 24. kongresu IBBY v Sevilli, 10.-15. oktober 1994. -Slovenska sekcija IBBY v let~njem letu. 14. december: -Predstavitev prirocnika Tilke Jamnik "Knjizna vzgoja otrok od predbralnega obdobja do 9. leta starostl", kl je v letosnjem aprilu izsel pri Zavodu Re­ publlke Slovenije za solstvo in sport. Vabimo vas, da nam sporoclte vase predloge in zelje, kaj naj bi obravna­vali na nasih srecanjih. Ni nujno, da jih organizira in vsebinsko pripravlja vedno Pionirska knjiznical Res se nam oglasite in se vam ze vnaprej zahvaljujemo za vase tvorno sodelo­vanjel Tilka Jamnik SOLSKE KNJIZNICE KONCEPT RAZVOJA SLOVENSKIH SOLSKIH KNJIZNIC V kulturnem domu Spanski borci Je bil 21. 9. 1994 ravnateljem sol in solskim knjiznicarjem predstavljen koncept razvoja slovenskih solskih knjlznic. Nosilec projekta je Zavod Republlke Slovenije za solstvo in sport v okviru katerega deluje posve­ tovalno telo za knJiznlcno dejavnost. ki ga sestavljaJo razllcni strokovnJaki iz podrocja knjiznicarstva. Pomembnost koncepcije za solske knjiznicarje Je v uvodnem govoru pri­kazal direktor Zavoda za solstvo in sport Ivan Lorencic. Sodobni fas, nagle spremembe v solstvu in izo­brazevanju, informatizacija druzbe, zahtevajo spontan in sistemsko voden razvoJ solskih knjiznic, ki postaJaJo informaciJsko sredJsce sole. ZastavlJeni cilji zahtevajo svoje okvire in ne zgolJ parcialne resitve s katerimi bi ureJali le materialne in kadrovske pogoje. Vloga in naloge knjlin/carja Solska knjiznica se mora vklJuciU neposredno v pouk. Deflnirajo se vsebine (sistemska vkljucltev). Bibllo­pedagosko delo poteka v smeri usposobljanja samostojnih uporab­nikov knjiznice in knjiznicnega gradJva. Solska knjiznica se oddaljuje od vloge izposojevalnice knjig. Solski knjiznicar mora biti strokovno usposobljen in izobrazen. Poudarek Je tudJ na obnavljanju knjiznicnega fonda in racunalniski opremi (pridobltev vzorcnih knjiznic). Cilj/ koncepta S konceptom razvoja slovenskih solskih knJiznic Je poudarila mag. Ema Struznik (pedagoska svetovalka za knjiznicno deJavnost pri Zavodu RS za solstvo in sport), se zell preseci obstoJece stanje in vsaki soll v Sloveniji zagotovitl optlmalne pogoje delovanja solske knjiznice: -prostor -kader -oprema Knjlznlce se preobrazlJo v lnforma­clJskl In ucnl center sole. Zato potre­buJeJo racunalnlsko, komunlkaclJsko In AV tehnologtjo. Uvesti pa je potrebno tud1 standardlzaclJo racunalnlsko podprtega prenosa in­formaciJ. VklJuclti pa se Je potrebno tud1 v razvojno raziskovalno delo in se povezatl v knJlznlcni tnformaciJskl sistem (KIS). 0 tern Je nekoliko vec spregovoril Ivan Kanlc (Narodna in untverzitetna knJlznica). Cilji solske knJJinJce Naloge solske knJiznlce so usklaJene s ciljl vzgoJnolzobrazevalnega procesa. Solska knjlznlca nastopa v funkclji centra sole za pouk, ucenja, branja, lnformaclje, komunlkaclje, medljev, kulture In prostega casa. NamenJena Je potrebam ucencev, uciteljev In drugth strokovnlh delavcev na soll. Temeljni cilj nJenega dela Je zato vzgoja v samostojnega In aktivnega uporabnika knjlznicnega gradlva. Stanje v solsklh knJJinicah Silva Novljan (Narodna In unl­verzitetna knjlznlca) Je podala anallzo stanja solsklh knjiznlc z usmeritvami razvoja. Iz statistlke je bllo razvldno, da solske knjlznlce ne lzpolnjuJejo standardov bodlsl material no, kadrovsko alt strokovno. Posebej slaba Je zastopanost neknjiznicnih gradlv med tern, ko je zastopanost knjiznega gradiva nad pricakovanim. Ustrezno strokovno usposobljenih je bilo v letu 1992 manj kot polovlca solskih knjiznicarjev. Slaba Je tud1 opremljenost s katalogt. Spodbudni pa so rezultati na podrocju knjizne In knjiznicne vzgoje, literarnlh prlreditev in knJlznih razstav. Osnovna sola prednjaci pred srednjo solo, kjer so odstotki precej nizjl. Turli to stanje narekuje nacrtno in sistematicno ureditev solsklh knjiznic z zakonsko podlago. Majda Stelnbuch (II. gtmnazija Maribor) je spregovorlla o pogojih za doseganje ciljev slovensklh solskih knjiznic s strani knJlznicnega gradiva, delavcev in prostora. Instltut informacijsklh znanosti Martbor (IZUM) nas Je seznanil s podsistemom kooperatlvnega online bibliografskega sistema in servlsov COBISS -COBISS/OPAC za Windowse, kl z uporabo programske opreme COBISS/OPAC omogoca dostop do baz podatkov In online katalogov knji­znicnega gradlva ze vec kot 80 na­Jvecjih slovensklh knjlznlc. COBISS predstavlja skupno osnovo racu­ nalnlsko podprtega knjiznlcnega in­ formacijskega sistema Slovenlje In sistema znanstvenega inform1ranJa. Povzetek Na podrocJu solsklh knJiznic Je bllo veliko nereda in parcialnlh resitev. Marsikdaj Je blla upravlcena trd1tev "kaksna sola taksna solska knjiznica". Pa vendarle Je bllo v preteklo delo vlozeno veliko truda in napora. Solske knjizntce in knjlzntcarji lahko