'ZaJcjJfki T ED NIK V DANAŠNJI ŠTEVILKI . TRBOVLJE, 31. JANUARJA 1963 ŠTEVILKA 6 LETO XVI « M 8 8 8 Najnovejše vesti z Božičnih otokov — str. 3 Pri sedežu združenega podjetja se je zataknilo — str. 4 Kupčkanje — str. 2 Trboveljski občan od 5. do 12. strani 8 [najnovejše ZAGORJE, so. januarja 'PO telefonu) - Nekaj po osmi uri se je začela v stekleni dvorani Delavskega doma občinska konferenca organizacije So-"^Ustične zveze. Mimo delegatov in predstavni-*0v iz sosednjih občin se konference udeležuje tudi Predsednik ljubljanskega okrajnega odbora SZDL tovariš inž. Vitja Rode. I*o izvolitvi organov konference je predsednik občinskega odbora SZDL Zagorje ob Savi Slavko AjtiČ prebral delegatom referat »OBČAN V NOVEM KOMUNALNEM SISTEMU«. Po referatu se le razvila živahna razprava. ® konferenci občinske organizacije SZDL zagorske občine bomo nekoliko Obširneje poročali v pri-h0<,nji številki. Jubilej delavske godbe (b) Trbovlje — Godbeniki Delavske godbe iz Trbovelj so minulo soboto priredili pod dirigentskim vodstvom Toneta Hudarina v gledališki dvorani Delavskega doma jubilejni koncert ob 60-letnici delovanja svoje godbe. Na koncertu so izvajali dela Fu-čika, Cižeka, Rossinija, Vala-cea, Markoviča, Bučarja, Lor-beka in Laukiena, solisti pa so bili Gvido Plevnik, Marjan Korošec in Slavko Bez-govšek. Na koncertu so predstavniki prosvetnih društev, godb in družbenih organizacij čestitali godbenikom in njihovemu dirigentu ob njihovem jubileju. V nedeljo popoldne pa je bila prav tako v gledališki dvorani Delavskega doma revija številnih rudarskih godb iz Slovenije. Trboveljski godbeniki so ob - obletnici svoje godbe izdali tudi publikacijo, ki prikazuje razvoj in delo njihove godbe v šestdesetih letih njenega delovanja. Mladi o problemih telesne vzgoje Na pokongresni konferenci "rastniške mladine, ki bo v Razprava o načrtih za delo (ma) LITIJA — Na ponedeljkovi seji so člani ObK ZK razpravljali o načrtih za (7*1° kadrovske, ideološke, ®rgani za cijske in revizijske »»misije, ki delujejo pri ob-"Jaskem komiteju ZK. Govo-11 Pa so še o nalogah Zve-e komunistov v gospodarjih organizacijah v zvezi s Postavkami predloga družbe-"ega načrta litijske občine za . 1963 ter vzporedno s tem • , ° nalogah vseh delovnih olektivov, da bodo planska Predvidevanja tudi Izpolnili. VREM E: napoved *a čas od 31. januai "° 16- februarja ManjšiNsnežne padavi ^ pričakovati okoli 1. jL' ’ruaria, sicer i>o s ul bonm? mr7-l°- Pag« bru-haIa hurja- °<1 10. „e arja da,Je močne srn C Savine. Dr. V. M prihodnjem mesecu, bodo razpravljali predvsem o problemih telesne kulture v občini. Na tej konferenci bodo dali tudi poudarek možnosti za združitev športnih društev Rudarja in Bratstva, nadalje financiranju športnih dejavnosti in podobno. O teh vprašanjih so delno že razpravljali na redni konferenci hrastniške mladine, kjer pa so se zavzeli, da o tem konkretneje spregovore na prihodnjem delovnem dogovoru. Občinski komite mladine je imenoval posebno štiričlansko komisijo, ki proučuje vprašanja v zvezi s problemi telesne vzgoje na območju občine. Ta komisija bo imela tudi več razgovorov s predstavniki društev, občinsko in ostalimi zainteresiranimi zvezo za telesno kulturo družbeno-političnlml organizacijami v občini. Zaključki s konference bodo prav gotovo koristno služili pri reševanju vprašanj športa v hrastntškl občini. Razen tega bodo na pokongresni konferenci hrastniške mladine spregovorili tudi 6 Izvrševanju sklepov zadnje občinske konference. (P) Ce ni smuči so dobre tudi sani in majhen hribček, pa smo razigrani in veseli Tako bodo veliko hitreje minile šolske zimske počitnice g;............................ I E I S I Odgovornost v ospredju le na nekaj razpravah o Podobne nevšečnosti pa je predosnutku novih ustav in bilo mogoče opaziti tudi v osnutkih novih občinskih statutov v Trbovljah, Hrastniku in Litiji je bilo vrsti ostalih vprašanj delu svetov in raznih komisij pri ObLO. Nekateri odborniki občinskih ljud- občinske s kih odborov so — kot ie skrbeti za načeto tudi vprašanje od- ugotovljeno — doka] ne-govornosti članov občinske redno — prihajali tudi na skupščine do občanov. zbore volivcev. Nekateri Dosedanje delo občin- odborniki pa so bili dokaj skih ljudskih odborov vseh slabo povezani z volivci na štirih zasavskih občin bi bilo lahko še uspešnejše, če bi se vei odborniki redno udeleževali vseh zasedanj. H Nekateri odborniki so nam- H reč pogosto izostajali, ne 8 da bi te izostanke opravite čili. Zaradi tega nekaj za- jj| sedanj ni bilo sklepčnih. B Tako v drugi polovici lan- skega leta npr. ni bilo za-fi| radi nesklepčnosti treh za- SŠ sedanj zbora proizvajalcev v Litiji. Težave s sklepč-*i| nostjo na sejah pa so bile tudi drugod v Zasavju. terenu m so se zraven tega še — podobno kot nekaj drugih — tudi bolj poredko posvetovali z volivci o vrsti važnih vprašanj. Kot že omenjeno, je bilo v zadnjem času že nekajkrat poudarjeno, da naj bo v novih občinskih statutih še bolj poudarjena odgovornost članov novih ob- činskih skupščin do občanov in do samih občinskih skupščin. Zato ni čudno, če so v osnutek novega statuta trboveljske občine zapisali npr. tudi tole: Člani skupščine morajo biti v stalnih stikih s svojimi volivci preko zborov občanov in zborov delavcev v delovnih organizacijah ter jim poročati o delu občinske skupščine. — O pomembnejših zadepah se mora član občinske skupščine obvezno posvetovati z občani. — Član skupščine mora redno .sklicevanje zborov občanov, zborov volivcev v delovnih Organizacijah in zaposlenih v javnih službah ter skrbeti Za izvrševanje sklepov teh zborov. — Člani občinske skupščine so za opravljanje svoje dolžnosti odgovorni občanom in občinski skupščini. Potrebno bi bilo le, da bi v prihodnje vsa določila v zvezi z odgovornostjo odbornikov občinskih ljudskih odborov dosledneje upoštevali. (ma) | tednikovi pomenka »Cvetje hvaležno odklanjamo« S pridružitvijo Trgovskega podjetja »Litija- k veletrgovini »Mercator- iz Ljubljane so začeli na področju litijske občine z večjo mero odločnosti reševati vprašanje moderni- zacije in nadaljnjega razvoja trgovske mreže na tem področju. Vodja poslovne enote Litija veletrgovine »Mercator- Tone RA PPL pripoveduje: »Računamo, da bo naša poslovna enota letos prvič dosegla 1 milijardo din prometa, medtem ko smo ga lani dosegli le 806 milijonov din. Povečanje prometa pričakujemo z investicijskimi vlaganji, za katera bomo porabili okrog 40 milijonov din. Naj večje spremembe bo doživela dosedanja trgovina »Pri mestu-, ki bo imela po preureditvi 150 m3 prodajnega prostora. Z načrti za preureditev trgovine »Pri mostu- hitijo, sicer pa bomo po preureditvi zaprli špecerijsko trgovino »Zvezda- in poslovalnico »Delikatesa-, ker ne bosta več potrebni. Imamo pa še nekaj drugih načrtov. V dosedanjih upravnih prostorih bomo uredili polblagovnico; poslovalnico »Železnina- bomo preselili k »Elznerju«; v dosedanjih prostorih »Železnine« pa bomo uredili tehnično trgovino. Preuredili pa bomo še trgovino »Trg- v Šmartnem, za kar bomo fabili okrog 6 milijonov din. Oprema za to trgovino je že zgotovpena. Dosiej sta bili preurejeni trgovini tudi na Savi in v Kostrevnici, verjetno bo pa še letos preurejena tudi oos'ovalnica v Hotiču. V okviru razpoložljivih sredstev bi bilo pa treba vsekakor čimorej lotiti se tudi ureditve manufaktume trgovine v prostorih zraven restavracije, ker ta trgovina dosega precejšen mesečni prc-met,- V Litiji so torej trdno odločeni, da za daljše obdobje rešijo vse probleme trgovine. LitPske gospodič je bodo vsekakor najbolj vesele vseh teh pridobitev, seveda pa tudi vsi litijski trgovci, saj bo njihovo delo poslej mnogo laže. In stranke bodo tudi mnogo bolj zadovoljne. To pa je precej. »Juhuhu! Drugi teden, srček, bomo pa dobili deset do dvajset odstotkov rednih mesečnih prejemkov! Zraven pa še redne mesečne prejemke. To bomo imeli praznike!« se Je veselil Janez Nergač. Lahko se je veselil, saj Je kot šef ekonomske enote v »Mctafleku« prejšnji dan zvedel od šefa računovodstva, da imajo v skladu za osebne dohodke toliko In toliko denarja, mimo tega so pa Izpolnili ln presegli tudi mesečni plan vnovčene realizacije. Da, ln mimo tega je bil še dober prijatelj šefa računovodstva, le zadnje čase sta skakala oba za enim krilom ... Janez Nergač je že preračunal koliko bo dobil, kam bo šel, kaj bo kupil, koliko bo nesel v banko In kam jo bo povabil. Enako Je mislil tudi Kupčkar, šef računovodstva... Minil je teden, teden ln pol ln direktor Zvijačnik Je sklical sestanek. »Zadovoljen sem! Zadovoljen .. .1 Ob koncu leta smo presegli plan realizacije, celotni kolektiv In prav tako tudi plan vnovčene realizacije. Vam, kot šefom ekonomskih enot, povem, da je Kupčkar z nadurnim delom ugotovil, da lahko Izplača od 10 do Z0 odstotkov poleg rednih mesečnih osebnih dohodkov posameznim ekonomskim enotam. Tako Imamo sedaj na razpolago nekaj nad 6 milijonov din!« Zvedeli so vse ln se razšli, ostala sta le Kupčkar In Nergač. »Kam boš pa kaj šel za praznike?« je vprašal Kupčkar Janeza. »Nekam ob morje.« »Sam?« PREBERITE TUDI TO! | V petek je igralska družina zagorske Svobode spet stopila pred občinstvo. Uprizorila je Barrash - Moorovo komedijo v treh dejanjih »Cvetje hvaležno odklanjamo«. V opombah k delu beremo, da sta pisca komedije znana predvsem po dramskem prvencu »Prisluži si milijon«, ki je doživel velik uspeh po številnih oddajah v ameriškem radiu in televiziji. Pisatelja sta si to pot vzela za predmet svojega zasmehovanja bo’estno občutljivega Georga Kimballa, ki je trdno prepričan, da mu je usojeno le še nekaj tednov življenja. Ta njegova življenjska zmota rodi obilo smešnih situacij, ker hoče gospod Kimball kot čisto-krvi Amerikanec pred smrtjo urediti vse, kar je potrebno. Ženo hoče izobraziti, da se bo v življenju laže znašla, preskrbeti ji hoče dobrega moža, napiše oporoko, dolgo poslovilno pismo, z agentom Večnih vrtov Akinsom se dogovori za lepo zadnje počivališče, od koder bo. imel lep razgled čez vse uniformirane, meter dvajset visoke nagrobne spomenike, sosed Arnold pa piše nagrobni govor in pije na ta rašun. Ženi svoje usode seveda ne zaupa, preveč bi se revica prestrašila, njej pa se zdi vse njegovo početje bolj in p1, IME r la* ‘ j s*** kw**»*^B Na Kidričevi cesti v Zagorju je vedno živahno Kupčkanje bolj čudno. Po številnih ko mičnih prizorih je zakon resno ogrožen, ker je žen* Judy prepričana, da jo sili drugemu v naročje zato, ke* se je hoče znebiti. Hišni zdravnik Morrisey, ki je vso zgodbo slučajno zavozlali jo začne tudi razpletati. Po maga mu Akins. Končno, mora usmiljenja vredni mož, obljubiti ženi, da bo poza-, bil na namišljeno bolezen in| skupno odideta v zadovolj-j stvo vseh — v spalnico. Problem namišljenega bolnika nam je znan iz nekaterih starejših del, avtorja pa sta ga to pot obdelala na sodoben način. Tehniko pri-povedovanja sta razgibala pod vplivom filma s številnimi fantazijskimi prizori ki dajejo celotnemu dela nadih modernosti. Osebe so ostro zarisane, dialog je žlahtno komedijski (kar je gotovo zasluga spretnega prevajalca Dušana Tomše-, ta), komika izvira pretežne iz značajev. Režijsko in scensko je komedijo pripravil Alojz Kakec, ki je dal obenem Georgu Kimballu sicer nekolike improvizirano, s- zanimiv* in duhovito podobo. Vlog* je psihološko sicer nezapletena, številne nenadne situacijske spremembe na odra pa zahtevajo od igralca pre-' cejšnjo koncentraciji ia sposobnost vživljanja. Te-' varišu Kukcu je to v dovolj-, ni meri uspelo. Njegovo ženo Judy je nekoliko monotono, a dovolj amerikansko žaigrala Joža Vukmanovič. Rudi Batan je podal vlogo Arnolda s pravšno mero komike in igralsko spretne.' Dr. Morrisey je bil Jože Smrekar. To pot je svojini številnim vlogam dodal nov obraz. Boljši je bil v prvem dejanju. Izrazito ameriškega poslovnega agenta gospoda Akinsa je ustrezno podal Tomo Brezovar. Malo več »Hm...«, se mu Je namuznil Janez. »Ne boš, hudič, vlekel Pepce s seboj!« mu Je v mislih zagrozil Kupčkar. Cez tri dni na oglasni deski: »Zaradi grobe računske, napake je ugotovljeno, da nismo dosegli niti plana proizvodnje niti plana vnovčene realizacije. V skladu za osebne dohodke primanjkuje za Izplačilo rednih osebnih dohodkov za mesec december nekaj nad 6 milijonov din. Plače bodo 80-odstotne, odpadejo pa posebni dodatni odstotki na pazljivosti pri dikciji bi bilo upodobitvi le še v prid. Bert M. Zupančiča je bil na odru še nekoliko nespreten, kar pa gre pripisati njegovemu prvemu nastopu. Edita Fin-cinger je izstopala s svojO| prečiščeno igro, Jana Strm-ijan s svojo pojavo, F. Si-vec s svojo sproščenostjo io J. Juvan s prijetnim glasom. Janez šparlek je dovolj plače.« Nergač je komaj prečltal ln se takoj zapodil h Kupč-karju: »Poslušaj tl...«, mu je dejal v eni sapi. »Ne razburjaj se, zmotili so se moji uslužbenci, kljub temu pa boste dobili za praznike po tisočaka, sva se že zmenila z direktorjem!« mu je mimo odvrnil Kupčkar. Nergač Je godrnjal ln preklinjal računarje ln Jezno odšel praznovat. Po praznikih so pa začeli šušljati: »Niso nam hoteli Izplačati, čeprav Imajo dosti denarja...« Nergač se Je razjezil ln odšel h Kupčkanju: »Povej, ali Je res, ali Imate denar ali ne?« »Res je, Imamo ga, kaj češ, računska pomota. Teh osem milijonov smo namenili sedaj po praznikih za nakup limuzine, sva se te zmenila z direktorjem.« spretno skrbel za svetlobne efekte. Komedija pomeni Snovno in oblikovno prijetno osvežitev našega gledališkega repertoarja. Mizanscer.sko je pa premalo razgibana, odrski prostor neizkoriščen, scena le zasilen okvir dogajanju. Publika jo je toplo sprejela, posebno občudovanje je veljalo osrednjemu igralcu, kar le-ta tudi zasluži«, Igralska družina je za to priliko izdala tudi informatiki list, v četrtek je pa prf p^ivila prijeten klubski večer. na katerem je bilo 8®" vora o težavah in uspehih! zagorskih gledališčnikov. ' N. Razboršek POŠTNI PREDAL 82 KDO BO POPRAVIL hej kosti, me je še bolj OGRAJO IN MOST? presenetilo njegovo prepri- Tovariš urednik! Če bi imel fotoaparat, bi tale moj prispevek za vašo rubriko »Poštni predal 82* opremil še s fotografijo. Gre namreč Za dve ma-lenkosti, ki me kot občana Litije že nekaj časa motita. Namreč uničena ograja °d »Restavracije* do litijskega mostu in pa oglasna deska na začetku mostu. Y?e to nikakor ne more biti v okras našemu mestecu, v katerem hočemo v Zadnjem času z vsemi silami razvijati turizem. Toda tako ga ne bomo. Sicer ne vem, čigava na-l°ga oz. dolžnost je, da popravi to ograjo in oglasno desko. Zdi se mi pa, da bi bilo mogoče v nekaj mesecih, kolikor sta ogra a ln deska taki, kakor ne bi smeli biti, nekaj urediti. ■Ali je res večina naših Li-tijanov pozabila na podobo kraja? Lahko bi še naštel nekaj turističnih »cvetk*. Sezone zdaj še ni in čas bi bil, da morda posebna komisija Turističnega društva Litija pregleda naše mestece in predlaga ustreznemu organu pri občinskem ljudskem odboru Litija, da izda ureditvene odločbe za odpra-vo poman kljivosti. Turističnemu društvu Litija pa predlagam, da razpiše poseben natečaj za na-lepše urejeno okolico okoli stanovanjskih hiš in Za najlepša okna. Sredstva Za to bi se že kako našla, s tem pa bi podobo našega mesteca močno polepšali. ‘ ŠE O ODNOSIH! Tovariš urednik! V zadnji številki vašega tednika Sem v rubriki Ob robu* prebral o odn~ u prodajalca do potrošnikov v Radečah. Zdi se mi, da takšni primeri niso edini samo v Radečah, temveč jih lahko opazimo vsak dan povsod v trgovinah, mesn cah in še kje drugje. Včasih se človek tudi nehote vpraša, ko kupufe, koliko je vreden njegov denar v primerjavi z dru-Simi, zakaj prodajajo (posebno pri mesarjih) »po obrazih* in, kot je bilo Zapisano v vaši rubriki, »kdo je zaradi koga*. Pri vseh takšnih in podobnih pojavih se potrošniki nehote upravičeno vprašujemo, kdaj bo konec takšnemu trgovanju in odnosov do potrošnikov. Minulo soboto sem moral na primer sam v mesnico v Zg. Trbovljah po meso. Dobil sem sicer po izbiri, toda ko sem prodajalca opozoril, da je preveč kosti, me je hotel prepričati, ua jih v mesu ni, da pa jih mora biti po njihovih lest-vicah' toliko in toliko. Zdi so mi, da 30 dkg kosti rta ‘ hg govejega mesa. Ko Pu sem doma stehtal pose* cevanje. Na 45 dkg govedine mi je mož nabil vprašanje o odnosu do ti-20 dkg kosti! Sila kulturno! Lahko bi zastavil še upajo prodajalcem ugovar-stih potrošnikov, ki si ne upaj prodajalcem ugovarjati zaradi postrežbe ali teže. A. L. Trbovlje KRUH JE, KRUHA NI! Tovariš urednik! Pred kratkim sem v »Zasavskem tedniku* prebral v rubriki »Tednikoii pomenki* razgovor s poslovodjem zagorske Pekarne. Tam je bilo zapisano, da zmogljivost pekarne še ni v celoti izkoriščena. To se mi zdi precej čudno, ker se še vedno dogaja; da v Zagorju ni kruha, zlasti ob sobotah in nedeljah. Kdo je temu kriv? Ali trgovci, ki naročijo premalo kruha, ali v pekarni, da ga premalo spečejo? Razumeli smo, da ni bilo vedno dovolj kruha, ko so ga morali voziti v Zagdrie. Ne razumemo pa tega, da za zdaj ni, ko ga pečejo v Zagorju in ko ni’n-dikalni svet Zagorje ob Savi je lani dvakrat opozoril na to odgovorno družbeno nalogo vodstva podjetij Upravne organe, o delavi osnutkov statutov de-lovnih organizacij. Prav tako bi bilo verjetno umestno, če bi že na začetku akcio 6-čiansko komisijo, sestavlje-imeli številne težave zaradi no iz odbornikov obeh zbo-do tedaj veljavnih neustreznih rov, ki naj še enkrat prouči sistemov in meril nagraje- to vprašanje iz okvira predla-van;a. gane združitve teh dveh slona bi delo pri izdelati venskih predilnic. osnutkov statutov delovnih V razpravi na seji obeh organizacij na področ u za- zborov občinskega ljudskega gorske občine kar naiboli po- odbora Litija so predstavniki živili, je bilo zadtvi torek litijske Predilnice- podrobno plenarno zasedan e občinskega seznanili odbornike s predla-sindikalnega sveta, namen eno gano združitvijo Predilnice tej nalogi. (ma) Litija in Gorenjske predilnice iz škofje Loke v »Združene predilnice Škof ja Loka — Li- » T“f T T T 7IT T T T tila«, z začasnim sedežem v / /. J J h. 11 C J IZ /V / H škof,i Lok!- ki bi ga zatem X V 1 * 1 prenesli v LjubUano. Odbor- HH so sicer snrva menili, da LS f) T JZ1 IS 'T7 J \/ f \ T/ fHxna združitev Prešnice iV, V«Z U JLj iV 1 1 V V LIti*a z Gorentsko predilnico iz šVofle Loke z ozirom na le in m-vt-n«*! za nadalj-n't razveI Predilnice I.itil« ne b' *-"a notrek-a in nuina. ker bi bHo no n"hovem mnenlu rnn-n-.g rfoee*! vse nre^nOSti, ki ,!b obetn«n v zdn»*enem podjetju, tudi s trdno koope- ma. Pozneje so spremenili in so glasovali za združitev; niso pa soglašali s predlogom, da bi bil sedež novega združenega podjetja za sedaj v Škofji Loki, pozneje pa bi bil v Ljubljani. Odborniki občinskega ljudskega odbora Litija so zlasti poudarjali, da izstopa ob združevanju predvsem vprašanje nadaljnjega sodelovanja bodoče poslovne enote Združene predilnice šk. Loka -Litija (t. j. dosedanje Predil-cc Litija) pri reševanju nekaterih komunalnih vprašanj v Litiji. Med drugim gre tudi za prispevek v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij, ki se po določilih vplačuje namreč v sklad tiste občine, kjer je sedež podjetja. To vprašanje doslej še ni urejeno sporazumno med obema občinskima ljudskima odboroma. Te zadeve bo treba čimprej rešiti. Tudi vprašanje sedeža združenega podjetja. Verjet- drobneje pogovorili o odletita vi glede predlaganega sedeža' združenega podjetja v prvi fazi, ne bi na seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Litija zavrnili predloga. Nekateri pa celo trdijo, «la bi bilo tudi umestno, da naj bi bilo pred dokončno združitvijo za nekaj časa poskusno obdobje, da bi tako lahko proučili podrobno vsa vprašanja, ki se pojavljajo ob združitvi. Trenutno stanje obeh predilnic namreč oe vsiljuje oz. zahteva združen vanje obeh predilnic. (ma) I V Litiji so izvolili svet delovnega kolektiva LITIJA — V četrtek so V Litiji izvolili uslužbenci občinskega ljudskega odbora svet delovnega kolektiva. Doslej je . deloval le začasni svet, s prehodom na nov sistem poslovanja pa je bilo treba izvoliti ta nov organ no bi v primeru, če bi se na samoupravljanja. »Z odjokom ZIS je bilo lani določeno v Sloveniji 15 organov, pri katerih naj bi bil opravljen preizkus novega uslužbenskega sistema. Bolte kot v letu 1961, vendar nod predvidevani! firm) LITIJA — Industrijske pne-'«-*oreavt^sci-fe s n odroma 11‘Heke ob*lne If>"i r**'i dose"'e pred”,',“-firlx-v—a a m-nlz- ve-t-te, č<*—-av te bi! le-ta V»x*i v rti-fm-rl-vl Z letom JOM ra 3%. Prn-m-ii-n J««itredvsem za zdravstvene in športne namene. To bo velika pridobitev tako za športnike, kot tudi za zdravstvo. JAVNA RAZSVETLJAVA — Podjetje Elektro-Trbovlja ima v načrtu, da bo skiro no z ObLO v tem letu podaljšalo javno razsvetljavo z živosre-bmimi svetilkami v Gabrsko do Kurnika in v Kolonijo l.maj ter verjetno tudi v Bevško. Občani so 'na zborih volivcev lani večkrat prinesli več predlogov za izboljšanje obstoječih ali gradnjo novih komunalnih naprav, zlasti v stanovanjskih naseljih, kjer so 'naprave zastarele ati pa jih sploh ni. V Žabjeku so stanovan:ska hiše stare že nad 60 let. Stanovanja so brez shramb, zat» morajo stanovalci za shranjevanje ozimnice in drugih živil uporabljati kleti, ki so pa zaradi zastarelosti večinoma neuporabne. Pri izdelavi družbenega plana bo treba rešiti tudi ta problem. Stanovalci iz tega naselja so predlagali, da bi zgradili nova stranišča pri stanovanjskih hišah, ker greznice že zamakajo stanovanja. Postopno je potrebno reševati tudi to vprašanje. v Predvidena sredstva letošnjega proračuna ne bodo zadoščala za vse potrebe. Zato se bodo upoštevati zlasti tisti predlogi občanov, ki so v zvezi z zdravstvenim stanjem občanov, in pa tisti, kt bodo služili širšemu krogu občanov. Urediti je potrebno oporni zid potoka pi-1 šoli »I. Can* kar« ter pritok vode malo nižje. Za letošnje leto so predvidene tudi prepotrebne geodetske izmere zemljišč, za kar bo morala komuna preskrbeti sredstva. Te izmere so potrebne zato, ker so stare kari tastrske izmere že tako žari Starete in spremenjene, da niso več uporabne. Osnovne značilnosti letošnjega družbenega plana Doseženi gospodarski uspehi v letu 1962 nam kažejo, da smo planska predvidevanja v celoti dosegli, prav tako nam dajejo realne možnosti, da tudi v letošnjem letu zagotovimo tak porast prov.vodnje, ki je bil dosežen v minulih letih. Osnovna težnja gospodarskega razvoja v letu 1963 bo torej v hitri rasti proizvodnje ob vzporednem naraščanju produktivnosti in nadaljnjem usmerjanju na mednarodno tržišče. Po posameznih področjih gospodarstva se predvideva naslednji porast družbenega, bruto proizvoda in narodnega dohodka v primerjavi z letom 1962: Družbeni bruto proizvod v milij. din Investicije Predvidoma se bodo investicije v gospodarstvu v letu 1963 povečale v primerjavi s preteklim letom za 5,3 odstotka in bo skupen znesek vlaganja v gospodarstvo dosegel 1 milijardo 722 milijonov dinarjev. ' Po posameznih panogah so predvidena naslednja vlaganja v primerjavi z letom 1962: v milij. din „ , x. ocena Področje 1962 plan odstotek 1963 porasta Industrija 11.770 13.282 112,8 Kmetijstvo 267 275 103 Gradbeništvo 864 960 111,1 Promet 185 200 108 Trgovina 486 520 107 Gostinstvo 343 367 107 Obrt 1.050 1.127 107,2 Komunala 233 240 103 KZ 55 60 109 Gospodarstvo skupaj 15253 17.031 111,7 Narodni dohodek v milij. din ocena plan odstotek Področje 1962 1963 porasta Industrija 4.§62 5.541 111,9 Kmetijstvo 191 197 103 Gradbeništvo 359 440 122 Promet 95 102 107 Trgovina 428 469 109 Gostinstvo 120 130 108 Obrt 372 406 109 Komunala 77 80 104 KZ 38 41 108 Gospodarstvo skupaj 6.542 7.406 113 doseženo plan odstotek Področje 1%2 1963 porasta Industrija 1.410 1.483 105,2 Gradbeništvo 24 41 170,8 Trgovina 10 22 220 Gostinstvo 9 7 77,7 Proizvodna obrt 49 35 73,4 Uslužnostna obrt 9 13 144 Komunala skupaj 1.633 1.722 105,3 Pretežni del gospodarskih investicij bo vložen v industrijo, 1,483 milijonov dinarjev ali 86 odstotkov vseh gospodarskih investicij. Na negospodarskem področju bodo investicijska sredstva ostala na nivoju leta 1962. Tu bodo sredstva porabljena predvsem za začetek del pri gradnji novega vodovoda, nadaljevanju del pri gradnji bolnice, za stanovanjsko dejavnost, za dokončavanje nekaterih cest, manjše investicije v šolstvu in ostala tekoča komunalna dela. Osebna potrošnja in družbeni standard Glede na povečan obseg proizvodnje in produktivnosti v 1. 1963 je pričakovati porast osebne potrošnje v višini 8 do 9 odstotkov. Čeprav bo ena od najvažnejših nalog našega gospodarstva v letošnjem letu stabilizacija cen, zlasti na področju osebne potrošnje, se lahko kljub temu pričakuje rahel , porast življenjskih stroškov, tako da bi se realni osebni dohodki povečali za 6 do 7 odstotkov. Porast osebnih dohodkov na negospodarskem področju je predviden v -isti višini kot v proizvodnih dejavnostih. Zaposlenost in produktivnost Porast produktivnosti bo vsekakor osnovni pogoj za hiter porast proizvodnje in večanja realnih osebnih dohodkov. Predvideno je, da se bo produktivnost letos povečala za 8 odstotkov. Na predviden porast produktivnosti bo v veliki meri vplivala tudi boljša tehnična opremljenost ter uvajanje sodobne mehanizacije. S porastom produktivnosti bo potrebno posvetiti vso pažnjo tudi izobraževanju potrebnih strokovnih kadrov. Zaposlenost se bo pa predvidoma povečala za 2,2 odstotka, zaradi uvedbe drugih in tretjih izmen in novih proizvodnih zmogljivosti. Razvoj posameznih industrijskih panog Kot je razvidno iz tabel, je porast družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka neenakomeren v posameznih panogah gospodarstva. Večje rezultate v tem pogledu pričakujemo le v industriji, ki bo predvidoma povečala proizvodnjo za 12,8 odst. Na nekaterih področjih gospodarstva, predvsem na področju uslužnostne obrti še vedno ne dosegamo zadovoljivih nezultatov. V tej panogi je predviden porast le za 7,2 odstotka, ki je sicer nekoliko višji kot v zadnjih letih, vendar glede na možnost, potrebe in obstoječe notranje rezerve še vedno ni zadovoljiv. Zato bo ena od osnovnih nalog v letu 1963 proučevanje in pospeševanje te dejavnosti. Iz zbirnikov družbenih planov gospodarskih organizacij je razvidno. da bomo narodni dohodek predvidoma povečali za celih 13 odstotkov v celotnem gospodarstvu. Zaradi neenakomerne rasti narodnega dohodka po posameznih panogah pa bo potrebna zavestna usmeritev ozir. usmerjenost gospodarskih organizacij za zmanjšanjem materialnih stroškov, da se zagotovi hitrejši porast narodnega dohodka. Dokončanje nekaterih investicij v letu 1963 in dosežena raven proizvodnje v minulem letu nam ob upoštevanju predvidenega porasta produktivnosti omogoča, da se industrijska proizvodnja v tem letu lahko poveča za 12,8 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Kajti nove investicije bodo občutno vplivale na povečano proizvodnjo v Cementarni in Strojni tovarni. Torej, prav tako kot prejšnja leta, bo odvisna realizacija družbenega plana tudi letos predvsem od proizvodnje v industriji. V industriji se pričakuje glede na 2,2-odstotno povečanje zaposlenih 9-odstotno povečanje produktivnosti. V lanskem letu je dosegla vidne uspehe v izvozu Strojna tovarna. Letos se bodo pa morale v to dejavnost vključiti tudi ostale gospodarske organizacije ter z vsemi oblikami neposrednega in posrednega izvoza skrbeti za čim večji plasma svojih izdelkov na zunanjem tržišču. Na področju investicijske dejavnosti predvidevamo, da bo v industriji v tem letu vloženih milijardo 483 milijonov din ali nad 75 odst., ostalo pa se nanaša v glavnem na posojila: za Cementarno 214, za STT 122 in Elit 30 milijonov din. Po obliki vlaganj bodo ta sredstva približno razdeljena takole: ena tretjina za gradbena dela in dve tretjini za opremo. Po posameznih gospodarskih organizacijah sc bodo pa sredstva nanašala predvsem na: pri rudniku za jamska in zunanja dela in pričetek del pri gradnji nove separacije: pri Cementarni za cementni mlin in filtrimc naprave; pri Elektrarni za načrt za nov obrat TE in koridor za transport premoga; pri STT za opremo II. faze rekonstrukcije in ostala manjša dela; pri Mehaniki -za preizkuševa-lišče za varovalni material; pri »Elit« za gradnjo novih obratnih prostorov. Kmetijstvo Zla to leto predvidevamo, da se bo obseg kmetijske proizvodnje povečal za približno 3 odstotke. — Največje povečanjk bo doseženo na Ekonomiji Oslcnek, kjer naj bi se proizvodnja mleka in klavne živine povečala za približno 15 odstotkov. Upoštevajoč dosedanje lepe uspehe, saj je kmetijstvo samo lani dalo na trg 95.000 litrov mleka in nad 22 ton živine za zakol, mu bo potrebno nuditi še posebno pomoč. Njegova ospovna usmerjenost bo še nadalje v živinorejsko stroko, tako da bi nudil čim več mleka in živine za domači trg. Tu sc predvideva tudi osnovanje perutninarske farme. V zadovoljivem obsegu sc razvija tudi kooperacija med KZ in zasebnimi kmetovalci, ki so lani z njeno pomočjo prodali 116 ton živine in nekaj manj kot 150.000 litrov mleka. Osnoviia skrb KZ mora biti tudi letos razširitev kooperacije. Glede na pogoje in možnosti razvoja kmetijstva bo letos važna naloga: rajonizacija kmetijskega področja občine, to pa naj bo podlaga za širšo razpravo o stanju in perspektivah kmetijstva. Gozdarstvo Na področju gozdarstva, ki zajema nad dve tretjini območja naše komune, je bilo v letu 1962 posekano skupno 8651 kub. metrov lesa; listavcev 4931 in iglavcev 3720 kub. metrov. Za letos je predvideno zmanjšanje sečnje za nad 200 kub. metrov. V lanskem letu je bilo v gozdarstvo investirano precej sredstev za gradnjo ceste Dobovec-Kum, vzdrževanje ceste Podmeja—Mrzlica in ostala manjša dela. V letu 1963 je predvideno dokončanje ceste Dobovec—Kum in začetek del na cesti Klek—Planinska vas—Knezdol, ki bi imela važen pomen tudi v kmetijstvu. Mimo tega bodo pa sredstva vložena tudi v pospeševanje gozdarstva: za sajenje, čiščenje, nego in varstvo gozdov in podobno. Gradbeništvo Predvidena živahna mvesticijska dejavnost letos ter povečanje sredstev stanovanjskega sklada bo vplivalo na to, da se bo gradbena dejavnost povečala za celih II odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Pri tem pa bo to mogoče doseči brez povečanja števila zaposlenih oziroma temelji na večjem izkoriščanju notranjih rezerv z uvajanjem mehanizacije in večanjem produktivnosti dela. V razvoj gradbene dejavnosti bo vloženih 41 milijonov dinarjev. Za nemoten razvoj gradbene ue javnosti naj bi investitorji pravočasno pripravili popolno tehnično dokumentacijo in zagotovili finančna sredstva za celotno vrednost objekta. Vse to lahko pripomore k temu, da bo odpadlo kreditiranje investitorjev po gradbenem podjetju, povečala bi se pa njegova likvidnost, kar bo vplivalo na večjo stabilnost cen. Investicijski biro Trbovlje bo moral skrbeti za tipizacijo gradbenih elementov in opreme, kar bo osnova za serijsko proizvodnjo. Nerešeno vprašanje urbanizma zavira smotrno lokacijo objektov, kar narekuje dokončno izdelavo urbanističnega načrta in s tem vprašanje lokacij objektov za daljše razdobje. Blagovni promet Tu predvidevamo, da se bo obseg prometa v primerjavi z letom 1962 povečal za približno 7 odst. Trgovina Da bi trgovina lahko uspešneje izpolnjevala naloge pri preskrbo-vanju potrošnikov in prispevala k stabilizaciji tržišča, so sc lani napravile nekatere organizacijske spremembe. Računamo, da bo za modernizacijo trgovske mreže investirano letos nad 22 milijonov din. Postavljen bo paviljon za prodajo pohištva nad Blagovnico In Pošto, adaptirana bo ena poslovalnica, vgrajene hladilne naprave v skla- dišču »Vitaminke* 111 adaptirana poslovalnica istega Podjetja na Trgu F. Fakina. Hk®"* z vsem tem bo potrebno izbolj5811 tudi založenost trgovin. Posebno skrb b®* . ,morali obe trg. podjetji poS**~“ hitrejšemu obračanju zalog 16 ttPopolnjeva-nju trgovskega kat"3- Gostinstvo Ob upoštevanju 1^’jše organizacijske oblike gostiva in predvidenega povečanja o* “ne potrošnje pričakujemo, da se bo obseg gostinskih storitev povečal za približno 7 odstotkov. Investicijska politika za razvoj gostinstva bo v letošnjem letu usmerjena predvsem v izpolnitev nekaterih najnujnejših del in v pripravo vsega potrebnega za gradnjo nujno potrebnega hotela v Trbovljah. Obrt Letos pričakujemo, da se bo obseg obrtniških uslug povečal v pri- merjavi z minulim letom za 12 odstotka. Že nizek porast in ostale težkoče nam narekujejo, da bomo morali tej panogi letos posvetiti mnogo več pozornosti kot doslej, predvsem na področju klasične uslužnostne obrti. Potrebno bi bilo ustanoviti obrtne obrate za izvrševanje vseh vrst uslug, ter hkrati uvajati potrebno mehanizacijo in tako zagotoviti kakovostno izvrševanje uslug Nizka tehnična opremljenost m pomanjkanje nekaterih obrtnih obratov sta bila doslej vzrok za stalno naraščanje cen. Na področju proizvodne obrti se predvideva razširitev »Metalije«, predvsem na področju previjanja elektromotorjev, prav tako tudi razširitev »TIKE«, ker obstajajo velike možnosti za povečanje proizvodnje in zaposlovanje dodatne delovne sile. Obstajajo tudi možnosti uvedbe drugih in tretjih delovnih izmen. Za razširitev dejavnosti za vse vrste uslug je potrebna tudi pri- merna mehanizacija — za vse to je potrebna podrobna proučitev te panoge, kajti kažejo se potrebe po določeni integraciji te dejavnosti. Pri razširjanju uslužnostne obrti bodo morale pa prevzeti važno nalogo tudi stanovanjske skupnosti v svojih servisnih delavnicah, ki naj bi dajale potrošnikom hitre, kvalitetne in cenene usluge. Predvideno je, da bo letos investirane v razvoj proizvodne obrti 35, za razvoj uslužnostne pa 13 milijonov dinarjev. Predlog proračuna za leto 1963 Proračunska polšja je v mi-1 nulih letih narašč**5 nesorazmerno hitreje kot n**>t*n' dohodek. Tak z narodnim tf*'“0koni nesorazmeren obseg Pj>računske potrošnje je neposi*"10 vplival na realnost osebnih d>10dkov državljanov. Čeprav s° ’e °sebni dohodki v teh letih tkalno sicer dvigali, pa je njih6*1 realna vrednost zaostajala za^ ^ so se iz leta v leto relativO6 ^je obdavčevali, bodisi neposrt*0 v obliki izrednih proračuns**1 prispevkov ali posredno skozi oblike lokalnih davščin na Prošnjo. Zato so povsem |lstili realnost oseonih dohodkov V tem letu je Pnčako vati povečanje m*« “! Proračunskih sredstev v vib. do 7 odst. Tako povečanje new:vJa '7- višjega obdavčenja ose*j . dohodkov in n/»t rnčn !<> ^ 1p cnro•». o^unc lihega ka v tem letu. Ta *,Va pa morajo zadostiti Predn"v 01 jocega porasta nS^j^Ba doliod- in potrošnje, tem'., meren delež na pf° . Un“ odpada- DOHODKI Doseženo v letu 1962 Predvideno za 1.1963 #/o I. del: Skupni dohodki 298.544 320.000 107,2 II. del: Posebni dohodki 144.684 180.000 124,4 III. del: Dohodki drž. organizacij 779 1.000 239 IV. del: Ostali dohodki 17.065 20.000 117,2 V. del: Prenešena sredstva 14.740 2.000 10,3 Posojilo iz 6«/o pror. rez. 11.681 109,9 Skupaj dohodki 486.493 523.000 109,9 Od tega: 1. Sklad za skupno financiranje negospodarskih investicij na območju OLO Ljubljana 48.595 52.060 107,1 2. Sklad za skupno financiranje negospodarskih investicij na območju OLO Ljubljana. 27.726 30.000 108,2 3. Sklad za šolstvo obč. Trbovlje 116.955 126.000 107,7 4. Sklad za pospeševanje kulturne in telesnovzgojne dejavnosti v'občini 33.329 36.000 108 a. Sklad za pospeševanje kinematografske dejavnosti v komuni 581 1.000 172 6. Posebna proračunska rezerva 23.388 25.000 106,9 Skupaj za sklade 250.574 270.000 107,7 Ostane za proračun 236.919 253.000 106,8 IZDATKI Doseženo v letu 1962 Predvideno za 1. 1963 % I. del: Prosveta in' kultura 14,622.000 15,350.000 105,0 II. del: Socialno varstvo 19,957.000 21,000.000 105,2 III. del: Zdravstvena zaščita 7,897.000 8,000.000 101,3 V. del: Državna uprava 107,972.000 113,400 000 105,0 VI. del: Komunalna dejavnost 29,574.000 31,150.000 105,3 VIII. del: Dotacije 39,222.000 41,100.000 ' 104,2 IX. del: Obveze in garancije 12,458.000 16,000.000 128,4 X. del: Proračunska rezerva 5,217.000 7,000.000 134,1 Skupaj 236,919.000 253,000.000 104,8 Ob taki razdelitvi stoje vsi nosilci proračunskih sredstev pred odgovorno nalogo, kako zmanjšati ali pa odpraviti nekatere vrste proračunske potrošnje, da bi zagotovili normalno ln potrebno rast osnovnih proračunskih potreb. To pa nalaga vsem nosilcem dolžnost, da v lem letu temeljito proifčc izvajanje proračuna, saj je prilagoditev naraščanja proračunske po-trošnic narodnemu dohodku trai- DOHODKI Doseženo v letu 1962 Predvideno za 1.1963 1. Na podiagi zveznih in republiških predpisov 41,194.000 43,250.000 105 2 Del proračunskih dohodkov' 116,954 669 126,000.000 i07,7 3. Prispevki gospod, organizacij 11,294.462 7,750.000 68 S 4 Kratkoročni krediti 20,000.000 20,000.000 i33,3 no načelo in ne le enkratna naloga. Posebej se pa postavlja potreba po temeljiti proučitvi problemov financiranja šolstva, ki je urejeno preko družbenega sklada za šolstvo s posebnim organom upravljanja. Proračunska potrošnja bo v letošnjem letu za posamezne koristnike. Predvidevamo, da bodo v letu 1963 v tem skladu naslednji dohodki in izdatki: Skupno 193,564.566 202.700.000 105,7 IZDATKI Doseženo v letu 1962 x Predvideno za 1. 1963 »/. 1. Za osnovno dejavnost šol 174,161.000 183,000.000 105,1 2. Za investicije šolam 3,666.000 3. Za strokovno šolstvo 4 Za operativno rezervo 2,500.000 19,700.000 628 5. Za ostale izdatke 13,237.566 Skupno 193,564.566 202,700.000 105,7 Sklad za pospeševanje kulturne n telesnovzgojne dejavnosti, ki je 1 minulem letu opravičil svoj ob- stoj in uspešno opravil zadane naloge, bo imel v tem letu predvidoma naslednje dohodke in izdatke: DOHODKI Doseženo v letu 1962 Predvideno za 1.1963 %" 1. Dopolnilni pror. prispevek 33,329.000 35,000.000 105,0 2. Prispevek gospod, organizacij 25.000 3. Prispevek Jugoslovanske loterije od dobička na športni napovedi 637.000 700 000 109.9 Skupaj 33,991.000 35,700.000 105,0 IZDATKI Doseženo v letu 1962 Predvideno za L 1963 L Za administracijo sklada 2. Za osnovno dejavnost 3. Vzdrževanje kulturnih in tc-lcsnovzgojnih domov 4. Za izredne prireditve 5. Za vrhunske storitve 6. Za investicije 7. Rezerve sklada 203.000 16,911.000 3.300.000 1.598.000 1.320.000 4.920.000 5.739.000 200.000 17,000.000 3.300.000 1.600.000 1,300.000 10,300.000 2,000.000 V8.5 >005 100 100,1 98,5 -"19,3 343 Skupaj 33,971.000 35,700.000 10.1,0 g 0 Zasavski tednik S St. 6 # 31. I. 1963 0 Slika je bila posneta v septembru lanskega leta, kljub temu je na še vedno aktualna, kalil na tem prostoru bodo po vsej verjetnosti postavili nove obrjinc prostore Elita ' Vzdrževanje stanovanjskega fonda S 1. januarjem se uporablja v naši komuni nov odlok e delitvi stanarin, po katerem sicer ostajajo stanarine na današnji ravni, spremenilo pa se je razmerje med amortizacije in stroški za upravo z vzdrževanjem in popravili v skladu s starostjo hiše, s čimer se je povečal znesek hišnim svetom za vzdrževanje stanovanjskega fonda. Pri nas je 70 odstotkov starega stanovanjskega fonda, tako da so hišni sveti iskali za vzdrževanje le-tega posebna sredstva, ker jim lastna sredstva niso zadoščala. Samo lani je dal ObLO 10 milijonov dinarjev za pomoč tistim hišnim svetom, ki niso imeli lastnih sredstev, nujno je bilo pa popraviti hišo. Do spremembe razmerja med amortizacijo in vzdrževalnimi stroški je prišlo zato, ker so v nekaterih novejših hišah sveti včasih uporabljali sredstva nenamensko ali pa tudi ne za najelitnejše primere. Z novim občinskim odlokom je odrejeno, kateri stroški se krijejo iz hišnega sklada, delne bo pa to urejeno tudi s posebnim odlokom, ki bo podrobno določil, kateri stroški se krijejo iz razpoložljivih sredstev hišnega sveta In katere stroške nosi nosilec stanovanjske pravice. Ta odlok bo predvidoma sprejet februarja po poprejšnjem posvetovanju s predstavniki vseh hišnih svetov v komuni. V stanovanjskih hišah, zgrajenih pred 1923. letom, je amortizacija odpravljena. Medtem ko so nekateri hišni sveti pred 1. januarjem 1963 razpolagali s celotno stanarino (amortizacija se ni obračunavala), skupno 4,3 odstotka, bo z januarjem s celotno stanarino razpolagalo 48,8 odstotka hiš. Tako se je pomagalo 65 hišnim svetom, ta bodo dobili letno skupno za približno 8 milijonov dinarjev več sredstev kot pa doslej. Ta znesek se bo v posameznih primerih še povečal, ker je po omenjenem odloku svet za stanovanjske in komunalne zadeve pooblaščen, da lahko na vlogo hišnih svetov v posebno utemeljenih primerih za posamezne hiše določi, da se ne obračunava amortizacija ali pa da se obračunava nižja amortizacija. Svet je tudi pooblaščen, da izda tudi podrobnejša navodila o tolmačenju odloka. Vsi hišni sveti v komuni za;emajo letno približno 75 milijonov din razpoložljivih sredstev, od tega je amortizacija 30, nadaljnjih 39 milijonov dinarjev pa razporejajo za vzdrževanje in popravila hišni sveti. Lani se je vrednost teh del povečala za nadaljnjih 15 milijonov dinarjev, predvsem na račun prostovoljnega dela samih občanov. Pri vsem tem pa stoji pred nami važna naloga, da kar v največji meri pritegnemo k gospodarjenju in upravljanju vse stanovalce in da se zbori stanovalcev sklicujejo mesečno. Tukaj je pa vedno kaj se lahko tudi seznanite zanimivega! Ce Je malo več čal z vsebino tega ali onega filma Krajevne skupnosti pred novimi nalogami Družbena vloga in pomen krajevnih skupnosti raste iz leta v leto. Republiška ustava in občinski statuti bodo podrobneje opredelili njihovo vlogo pri razvijanju številnih dejavnosti za pomoč občanom. Razprave pri obravnavanju osnutka statuta komune so pokazale, da tudi pri nas nastajajo potrebe in možnosti se uspešnejšega razvoja kra evnih skupnosti. V zadnjih dveh mesecih je občinski Ludski odbor večkrat sklical , koordinativni svet predstavnikov krajevnih skupnosti, razpravljalo se je pa o problemih in nalogah KS v naši komuni, ter nas opozorilo na odgovorne naloge, ki stoje pred temi družbenimi organi v letošnjem letu. Ugotovljeno je, da so doslej vse tri krajevne skupnosti opravile precejšen korak naprejt saj je samo v l. 1962 obseg njihove dejavnosti v uslugah Drese gel vrednost SO milijonov din. Nekoliko slabše rezultate so dosegle krajevne skupnosti po vaseh. Te so se v glavnem omejevale na proučevanje in reševanje problemov, kot so popravila cest, gozdnih poti, urejevanje šolstva, prosvetnih društev itd. Na Dobovcu so med drugim začeli z gradnjo doma družbenih organizacij. Čeprav potrebe narekujejo razvoj servisov, iih te KS niso razvile. To je pa tudi ena važnih nalog KS na vasi v tem letu. Pri tem ie važno, da bo potrebno KS na vasi tudi kadrovsko okrepiti, predvsem zato, ker bodo letos na KS prenesene nove pristojnosti s področja socialnega varstva; stalne in občasne podpore in druge oblike socialne pomoči so bile v lanskem letu prenesene le na KS v mestu, letos na jih bomo prenesli na vse KS. Zadnli osnutka ter tistimi po-tiavjj statuta, ki je zanimiv “kali za občane z njihovega območja. Prav tako bodo tudi pred Zborj občanov razgovori s r^oi Političnega aktiva po "ajevnih sekcijah Soeiali-®“čne zveze. Mimo tega pa ”° _ ObO SZDL organiziral javne tribune, ko bodo toinili zbori občanov. Na tibunah se bodo občani se-®kanili z raznimi družbeni-in političnimi ter gosposkimi vprašanji. V ta na--bo ObO SZDL imenoval ztfokovne tričlanske komisi-_> ki bodo pripravile mate-ria,l za tribune, v komisijah 60 Pa občani, ki delujejo na P^ameznih področjih, tako a bodo lahko dajali obča-®*ni res izčrpne in izvirne ““govore. Na tribunah bodo Razpravljali o: občini kot ružbcno politični skupnosti, 0 Prosveti, šolstvu, občinski aamoupravi, krajevnih skup-k°stih itd. z vidikov in dolo-Cl1 občinskega statuta. V$i razgovori s klubom od-VOHiikov, sekcijami SZ in Javne tribune bodo organi-R^ani zato, da bi občani čim in na vsakdanjih pri-Pler’h dojeli posamezna do-osnutka občinskega s‘atuta. - js Psremalo strokov- njakov , STT, .^"tarni. Elektrarni, SGP ^tioju U* ln Inves*lciJskem Kako bo s trgovino? Na zborih volivcev je bilo lani precej razpravljanja o izboljšanju oziroma boljši preskrbi potrošnikov. Predlagana je bila združitev nekaterih trgovskih podjetij v močnejše trgovsko pod* tje, ki naj bi omogočila predvsem specializacijo poslovalnic, večjo izbiro blaga posameznih vrst ter znižanje prodajnih stroškov. Z začetkom letoSnjega leta sla začeli delovati tudi samo dve trg. organizaciji: -1. junij« in »Vitaminka«. Zaradi združitve ima trg. podjetje -1. junij« možnost nakupovati večje količine blaga, in to iz tovarn in od proizvajalcev. Prodaja pohištva in večjih električnih gospodinjskih aparatov bo specializirana v enem prostoru. Spremenil se bo tudi predmet poslovanja, tako da bo imelo podjetje pravico prodajati na drobno in debelo. Tako bo podjetje z nekaterimi artikli preskrbovalo trboveljsko industrijo po tovarniških cenah in jim tako omogočilo delno znižati zaloge materiala. Nedvomno je, da se je z združitvijo podjetij moč-ba, ki mora predvsem no okrepila nabavna riuž-iskati zahtevano blago po zmernih cenah. Doslej so že preskrbeli precej moškega perila po ugodnih cenah. Prav tako so že navezali stike za preskrbo prehrambenih artiklov iz drugih krajev države. Za pomladi imajo že sklenjeno tudi pogodbo za zalogo čevljev iz najboljših jugoslovanskih tovarn. Razprave v svetu delovnega kolektiva in v vodstvu podjetja opozarjajo na to, da bodo morali vsi člani kolektiva prisluhniti željam državljanov. Pri tem so ugotovili, da dosedanji način sodelovanja in povezovanja s potrošniki ni zadovoljiv. Želijo, da bi potrošniški sveti v stanovanjskih skupnostih bolj pogosto razpravllali o problemih in stanju v trgovini na svojih območjih ter prinašali predloge trgovskemu podjetju, ki bo te predloge upoštevalo. Februarja ali marca bo v poslovnem središču Trbovelj, na cesti Prvega junija, odprta nova sodobna industrijska prodajalna kranjske industrije obutve »Planika« Gostinsko podjetje,Rudar6 je začelo poslovati Ce na kratko povzamemo številne razprave, konference in razgovore o stanju gostinstva v minulih letih v komuni, ugotovimo: da je bila gostinska mreža najslabša oziroma ena od zadnjih po gospodarskem uspehu in da ni imel nihče koristi razen nekaterih posameznikov. Se več. opremljenost in gospodarska osnova so nenehno padali, cene so se pa dvigale. Tu pa je treba podčrtati, da tu niso bila vedno kriva gostinska podjetja, bilo je pa tudi nekaj takih primerov. ObLO je po analizi-dela in uspeha uvidel, da povzroča neurejenost razmer v gostil-, nah nazadovanje te dejavnosti in je skušal to urediti v obojestransko zadovoljstvo: gostinec — potrošnik. Iz gostiln, ki so poslovale vsaka za Sebe, ni bilo mogoče pričakovati izboljšanja. Najnaprednejši kolektivi so spoznali, da taka pot ne vodi nikamor. V drugi polovici leta 1962 so že osnovali novo gostinsko podjetje »Rudar« kot osnovo za nadaljnji razvoj gostinstva v komuni. Novo podjetje je začelo takoj intenzivno urejevati gostinske obrate. Kot prvi primer naj navedemo samo preurejeni, ličen in prijazen gostinski lokal »Sta_dion«. In tudi postrežba je več kot zadovoljiva. Kolektiv »Majolka«, ki je posloval že nekaj let kot samostojno podjetje, vendar brez vidnih uspehov, ee je odločil, da ee tudi vključi v na novo ustanovljeno podjetje. Prav tako so se tudi kolektivi manjših gostišč po posredovanju vključili v izgradnjo gostinske mreže. Sedaj stojita ob strani le gostišči »Na hribčku« in »Partizan«, ki bosta obstajali le do junija, saj jim je pristojni svet že novembra odpovedal upravljanje gostišč. Podjetje »Rudar« ima v svojem sestavu 11 gostinskih obratov in 58 članov delovnega kolektiva, ki je v tem mesecu tudi že izvedel predvolilni zbor za volitve v delavski svet, ustanovil pa tudi svojo sindikalno podružnico. V tem tednu bodo še koordinirali izvoljeni delavski svet. Pripravljajo pa tudi ustanovitev OO ZK. Nedavno tega so preuredili in izročili namenu tudi gostišče »Dimnik«, tako da dobi gost tudi tu nekatera topla in hladna jedila. Načrt nadaljnjega razvoja še ni povsem skončan, vendar imajo namen začeti z urejevanjem gostišč z večjimi adaptacijami ter nekatere lokale opremiti s sodobno opremo. Kot poglavitno nalogo pa si je kolektiv zadal skrb za ureditev najemninskih odnosov v tistih obratih, kjer poslujejo v prostorih društvenih stavb ter odkupa inventarja, ki ni last gostišč. Novo podjetje bo ustvarjalo predvidoma približno 270 milijonov din prometa letno. Tako si bodo ustvarili 7 milijonov din lastnih skladov in amortizacije. Ta sredstva bodo pa služila za obnovo gostišč. Že pri ustanovitvi so si zadali nalogo, da vodijo iniciativo za gradnjo hotela v Trbovljah in s tem v zvezi že razpravljajo o lokaciji, o izdelavi načrtov ter pripravi ostalih del za to gradnjo. Podjetje bo težilo za tem, da bodo v posameznih gostiščih postregli gostom z določeno vrsto vin, k temu pa tudi primerne jestvine ter ostala jedila. Tudi med- sebojna konkurenčnost v ce« ni, kulturni postrežbi in ugo« ditvi ostalih želja potrošnikom oziroma gostov bo omogočena s samostojnostjo poslovanja posameznih gostišč. Dani so vsi pogoji ca uspešno poslovanje, le od subjektivnega faktorja je 1-visno, ali bodo izpolnili zadane naloge ter pričakovanja potrošnikov. Približno 7,5 milijonov elektrofiltrskih zidakov (ko) TRBOVLJE — Po vsem sodeč, bo delovni kolektiv Tovarne zidakov, ki deluje kot obrat trboveljske Termoelektrarne, uvedel v letošnjemu letu še tretjo delovno izmeno. Zaradi vedno večje uporabe teh zidakov v gradbeništvu bodo verjetno zaposlili še 9 ljudi, pričakujejo pa, da bodo do konca leta izdelali okoli 7 in pol milijonov zidakov. t Nov odbor Ob J SZDL (ko) TRBOVLJE — Na Sedanji odbor se je minuli občinski konferenci zmanjšal od prejšnih 31 na SZD1LV TrtiovUe so delegati 2g elanov, v njem so pa za-lzvolili nov 29-članski odbor ObO SZDL ter 3-članski nad- stopane vse stroke, mladina zorni odbor. in žene. Kam po končani šoli? Da, to je vprašanje, ki v zadnjih letih vse bolj stopa v ospredje in s katerim se ne ubadajo samo starši in otroci, temveč v vse večji in poglobljeni meri tudi Zavod za zaposlovanje delavcev oziroma njegov referat za poklicno usmerjanje v Trbovljah. Popolna ali nepopolna srednja šola, ta ali oni poklic je včasih izpolnjena ali pa tudi neizpolnjena želja. Včasih je treba iti v uk ali na delo v tako stroko, za katero včerajšnji učenec nima nobenega veselja, zaveda se pa, da nekam mora iti, pa čeprav proti svoji volji. Da, čudna in težka so pota pri izbiri bodočega poklica... Količinske in kakovostno za bodoči poklic, nove potrebe po strokovnjakih Za dosego in realizacijo poraznih poklicev, strok in sto- klicnega usmerjanja sta poleg penj strokovnosti, zahtevajo drugih činiteljev v največji uvedbo ustreznega sistema meri zadolžena Sola in Zavod strokovnega izobraževanja v za zaposlovanje delavcev. V strokovnih, visokih in višjih zvezi s tem nam ie direktor ter tudi srednjih šolah ter Zavoda za zaposlovanje de-druge elastičnejše oblike etro- lavcev Trbovlje tov. KOS de-kovnega usposabljanja in se jal: tesne povezujejo z vpraša- »Začeti moram tam, kjer njem kadrovske politike, ta- je v L 1958 končala delo na ko po gospodarskih organiza- področju poklicnega usmerja-cljah kot tudi celotne komu- nja v Zasavju Okrajna po-*e. sredovalnica za delo v Tr- In tu pridemo do poklic- bovljah. Tu se je tudi nehalo nega usmerjanja, ki vse Sele z ustanovitvijo je dobilo v reformirani šoli našega zavoda se je začelo plodna tla za svoj razvoj in zaradi potre*' razmišljati, da posebno mesto, ki naj do- se za področje Trbovelj, raščajočt mladini zagotovi Hrastnika In Zagorja ustanovi ustrezno poklicno vzgojo, ki poklicna posvetovalnica, kar ga bo pripeljala na pravo pa nam doslej še ni uspelo pot, pot zadovoljstva in src- pripraviti, ker ne moremo do-če v poklicu. Kajti izbira po- i>iti ustreznega strokovnega klice in delovnega mesta je kadra. Upamo pa, da bomo sc-kompleksen problem, ki zaje- daj rešili tudi to vprašanje, ma socialno, ekonomsko, psi- Tako smo delali bolj časovno hološko-pedagoško, mentalno- oziroma v času »Meseca po-higiensko in zdravstveno pod- klicnega usmerjanja«. V tem ročje, v katerem kompleks- času smo lmcli tudi podobnost, raznovrstnost in enot- jjeno vsebinsko in strokovno nost problematike narekuje delo. Ti programi dela so med celotno in vsestransko prouče- drugim vsebovali: komisija za vanje In skupno sodelovanje poklicno usmerjanje, ki jo jc najrazličnejših činiteljev, ki imenoval svet Zavoda, je lahko vplivajo na pravilno po- morala zasledovati vse oblike klicno vzgojo, pri čemer ima- delovanja ln spremljanja na-jo starši, šola, služ- predka poklicnega usmerja-ba poklicnega usmer- „ja ler zbrane podatke leja n j a, g os p od a rs k c in mul ji to proučiti: da teži po druge organizacije od- uvedbi minimalnih psihodia-ločilno vlogo. gnostičnih sredstvih pri po- klicnem usmerjanju; da pre-POKI.ICNO USMERJANJE operativnega organa Za-IN INFORMIRANJE voda organizira predavanja ■ strokovnjakov za komisijo ln " Poklicna vzgoja jo pravza- prosvetne delavce o metodah »S samim programom vprašanje poklic nega usmerjanja ne moremo rešiti, kaj1' prvi pogoj je rešitev kadrovskega vprašanja že sama nastavitev referenta za poklicni’ usmerjanje nam obeta, da bo la opravil veliko koristnega dela ravno za mladino, da sploh ne omenjam njegovega tesnega sodelovanja z gospodarskimi in>drugimi organizacijami ter o povezavi in sodelovanju šolami. Glede na to, da se naš program dela na; slanja v glavnem na listi, del dejavnost’ poklicnega usmerjanja, ki je tesno povezan z delom splošno izobraževalnih šol, pričakujemo, da bodo vodstva teh šol z razumevanjem. neposrednim sodelovanjem in dajanjem določenih pobud pripomogla" k čin1 popolnejši realizaciji programa poklicnega usmerjanja našega Zavoda.« Janko Savšek prav načrtna priprava mladine pred Izbiro poklica, oziroma, je načrtno usmerjanje mladine, da bo znala sama čim bolj izbrati najprimernejšo življenjsko in družbeno vlogo ob upoštevanju vseh dejanskih momentov in čini-teljev. Prav zato je dobilo z reformo šolstva poklicno usmerjanje svoje mesto in težišče v šolskem delu, kjer mora postati njegov vsakdanji del. Kajti vri in zlasti starši se morajo zavedati, da je le od ozkega sodelovanja staršev, šol in službe poklicnega usmerjanja odvisno, kako In r kolild meri se bo ta službe razvila, ter da je tu potrebno upoštevati vse razvojne značilnosti, možnosti in prilagodljivosti mladega človeka, tako da se bodo lahko izkoristile najrazličnejše možnosti vsestranskega načrtnega vplivanja ter oblikovanja ln oblikah poklicnega usmerjanja; da sodeluje pri sestavi učnega načrta za dopolnilni pouk v 7. In 8. razredih osemletk in oblikah poklicnega usmerjanja; da zbira podatke o možnostih in pogojih za vključitev mladine v razne poklice ln šole ter pomaga pri realizaciji tega načrta; da pripravlja predloge in strokovna priporočila za uvajanje poklicnega usmerjanja in pripravlja priporočila za izboljšanje in izpopolnitev le službe; da zbira podatke o možnostih in pogojih za vključitev mladine v poklice ali šole In s podatki seznani tako mladino kot tudi starše preko šolskih vodstev; da spremlja tudi vprašanje poklicne orientacije mladine v času šolanja; da v sodelovanj« s šolskimi v-idstvl or-ganlšira predavanja in razgovore o tem s šolsko mladine; lanje. Ugotovili smo, da bo v šolskem letu 1962/1963 zaključilo šolsko obveznost 312 učencev, od tega 161 moških ter 151 ženske mladine. Fe sedanjih podatkih bo od tega števila zaključilo 31,73 odstotkov učencev osnovnošolsko obveznost v nižjih razredih osemletke. Ob primerjavi poklicnih želja mladine s potrebami gospodarskih organizacij in drugih možnosti vključitve v uk ali šole se postavlja vse bolj pereče in boleče vprašanje: »KAM V(/ KONČANI SOLI?« NALOGE SOL IN____________ ZAVODA___________________ Izhajajoč Iz napoved! te ankete in pa ugotovitev možnosti in pogojev bodočega vključevanja si je Zavod •»o/Io 1 nKcn4nn ln nnrvlnKI ion Izbira poklica ni vedno lahka. Ali so ti mladi fantje srečni v svojem poklicu? da pripravlja ankete o poklicnih željah mladine, nadalje pripravi načrte oziroma teme za šolske naloge o raznih poklicih ter pripravi strokovne ekskurzije učencev 7. in 8. razredov ter da se ta program najtesneje poveže s šolami. Zavodom za prosvetno in pedagoško službo, zdravstvenimi zavodi, svetom za šolstvo pri ObLO, Zavodom za socialno zavarovanje ter gospodarskimi in drugimi strokovnimi organizacijami in zavodi. Iz tem vidimo, da so to vse naloge komisije za poklicno usmerjanje. Podčrtati pa moram, da realizacija tega programa v lanskem šolskem letu ni popolnoma uspela zaradi nekaterih objektivnih in subjektivnih vzrokov. Dotaknil bi sc pa tudi rad problema, ki tare nas in starše. Namreč po anketi, ki smo jo organizirali lani, nismo našli za 124 mladincev razpoložljivih delovnih in učnih mest. Od tega števila smo pa do konca leta 1962 vključili v proizvodnjo 27 mladincev, manjše število smo pa ob začetku letošnjega šolskega leta usmerili nazaj v šole, da bodo dokončali šolanje. V decembru 1962 smo pripravili tudi anketo o poklicnih željah učencev, ki bodo letos zapustili osemletno šo- program dela, ki bo slonel na najtesnejši povezavi šole — Zavod. Ta program med drugim z&j>7 a" v vsaici soli in v vsakem razredu oziroma oddelku naj se v program rednega pouka vključi tudi snov s področja - poklicnega usmerjanja. Program bo.pripravljen In prirejen za vsak razred posebej, tako da ga bodo lahko učenci tudi spremljali in razumeli. Ob tej nalogi se pa poraja tudi sledeča naloga, namreč na vseh popolnih osemletkah se mora utrditi in priti do popolne veljave poverjenišvo za poklicno usmerjanje iz vrst pedagogov. Ta noverjeni-štva bodo pa med drugim morala skrbeti za vključevanje snovi s področja poklicnega usmerjanja v redni program šolskega pouka, nadalje za izvajanje raznih šolskih akcij, tako, da se učencem, ki bodo zapustili šole, čim nazomejše in uspešnejše prikaže in se jih seznani z raznimi poklici, pogoji dela, nadalje z načinom pridobivanja strokovnega znanja, z delovnimi procesi v posameznih gospodarskih organizacijah, surovinami, surovinskimi bazami, delavskim r mo-upravljanjem ter družben.m upravljanjem v komuni in izven nje. Vse to so poti in načini, da se mladino seznani s poklici, za katere ima veselje. Prav tako se bodo morale prirejati šolske raz- stave, ki bodo vključevala, razne poklice. Vsekakor je pa ena izmed važnih nalog, s katerimi 56 bo bolj seznanila mladina Uji tudi sami starši, ki si sedaj razbijajo glavo, kam naj da" jo otroka, razna predavanja za starše in mladino s tema* tiko o izbiri poklica, vklju* čevanjem v uk ali nadaljnje, šolanje, predvajanjem ftt* mov, ki govore o tej temati' ki, ker bodo tako prvi kot drugi najlažje in najhitreje sipoznali možnosti in pa de* jamske zmogljivosti za vkU*" čitev v razne poklice. Pri tej obsežni nalogi P® mora stati tesno ob stran* tako samih poverjeništev ko* tudi šol Zavod za zaposlova* nje delavcev oziroma služba za poklicno usmerjanje. T* bo morala mimo ostalega zbrati informativni material o prostih učnih mestih, 0 pogojih in možnostih vpisa * strokovne šole I. in II. stop* nje, poklicne šole, centre z® pridobivanje strokovnega zna' nja pri gospodarskih organi' racijah ter poklicne slike t® opise poklicev ter vse to gradivo posredovati šolam-Kažejo sc pa tudi potrebe p® organiziranju seminarjev fr pedagoške delavce osnovni® šol, kjer bi sc le-ti seznani’ z vso problematiko in deja®' skim s'anjem službe. Ob koncu našega razgovO' ra jc tov. Kos izrekel in po®' črtal Izredno tehtno misel: 0 ZasavFl.l -tednik' e St. 6 « 31. I. 1TJJ 9 (jo) TRBOVLJE — Smučarsko društvo Trbovlje je ? dneh od 16. do 19. januarja priredilo tekmovanje šol-ske mladine v sankanju in smučanju. Tekmovanja se je Udeležilo nad 130 mladih lju-m tel je v smučanja iz vseh treh osemletk. Razdeljeni so oni v tri starostne skupine: * .skupina (od 1953 do 1955), “• skupina (od 1950 do 1952) ter HI. skupina (1949 in starejši). Sankanje (proga KIek-K4); Posamezno pionirji:!, skupi-aa: 1. B. Gabrijel (I. Cankar) 5;24; pionirke: 1. M. Kožuh (T. Čeč) 5:52; II. sku-Pma: pionirji: 1. B. Železnik Prvenstvo v veleslalomu VRHE — V nedeljo je bi-!? na smučarskem terenu na Vrheh nad Trbovljami pr-venstvo ljubljanskega okraja v veleslalomu. Proga je ona dolga 1.200 m s 45 vrat-P, tor 150 metri višinske razlike. Rezultati - člani: 1. Odla-kek (Kum) 1:42,6; 2. Renko (Zagorje) 1:45.0; 3. Strgar-Sek (Kum) 1:45)5; starejši mladinci: 1. Zupan (Trbovlje) 2:08,3; 2. Kunstelj 1:153; Dolanc (Trbovlje) 2:17,6; mladinke:. 1. Malovašič (Trbovlje) 54,3; 2. Ulrich (Tr-bovlie) 1:04 4 ter mlajši mladinci: 1. Kmetič (Trbovlje) *>,8. (I. C.) 3:09; pionirke: V. Vodopivec (I.' C.) 4:27; III. skupina: 1. R. Naprudnik (I. C.) 9:54; Cicibani: 1. L. Šprogar 8:08. Dvojice: I. skupina: 1. M. Novak (T. C.) 5:02; II. skupina - pionirji: 1. J. Senčar (I. C.) 3:03; pionirke: 1. A. Horvat (T. C.) 4:51; III. skupina: 1. J. Kus (I. C.) 2:06. Smučanje - veleslalom I. skupina: 1. S. Pavlič 1:15,8; II. skupina: 1. R. Pirc 0:38,1; III. skunlna: 1. F. Skušek (I. C.) 0:34,0. Če hočeš biti dober smučar, moraš obvladati vse skrivnosti »bele opojnosti« in dilc Teki: 1. skunina (890 ml: za veleslalom pa 700 m, — (61,40); 4. Drago Repovfl Rezultati: (4,08); 5. Jože Trampuž (izv; TEK: Ivan Forte (23,00); 2. konk.) itd. Jože Dolanc (35,03); 3. Dušan SKOKI: 1. Peter iikovec Grčar (38,32); 4. Miran Forte 14_ I75 (137,4); 2. M;rko Ju-(43,55); 5. Mirko Juvan <4 ,55) van I9 2i (168,0); 3. Jože Do« ltd- lanc 14.5, 15 (155 0); :. D-age VELFSLALOM: I. Drago Drnovšek 10,5, 10,5 (130,0); $, Drnovšek tl,26); 2. Jože Do- M ran Forte 15, 13,5 (129,9) lanc (1,35); 3. Mirko Jir'-in Itd. Zadra vaja gasilcev v letu 1962 Poveljstvo gasilskega dru- društveni zborovalnici. Prad« štva Trbovlje — mesto je do- sodnik R. Bizjak je odprl ma-ločilo v zadnjih dneh decem- lo slovesnost in poudaril, da bra vajo, da je s tem doka- je letos minilo 75 let, odkar zalo v letošnji hudi zimi pri- je bilo društvo ustanovVenou' pravijencst članstva, posebno Z enominutnim molkom 9» pa še dežurstva. Mokra vaja počastili navzoči vse premije odpadla, ker bi v tej hudi nule člane društva. Nate zimi nastala škoda na ceveh, zaprosil častnega predse.nika Po " vaii so se zbrali člani društva Franca Gučeka. dr ;X in povabljeni častni člani v soominov predoči mlajšim članom zgodovino gasilskega društva. 1 M. Žilnik (T. č.) 5:49; II. skunlna (1.209 ml: 1. S. 8'anšek (T. č. >8:15: ITI. skunlna: 1. R. Brglez (T. č.) 8:49. Skoki; tt, skunina: !. S. Siaotak (T. Č.) 40 točk, 2. V. Oeeoek (I. C.) 29 točk: ITT. sV„o!nu: 1. F. Jvd-ž (I. C.) 48 to*k. 2. J. Amigonl (T. Č.) 47 točk. ItcnetSim Zasavfana LTTJP1,tam/\ _ v ne^elto se je končal v dvorani na Goenodarsk-m razstavišču četrti tra-il^innnini turnir reo!'*-'ik, na katerem so s’o-v"iski orodni (otovn-i-i in t-tovadke zasedli zavidljiva lr-P. V članski vrsti orodnih te-)nv?a<-nv je nastopil tudi f»-a < V) < M E C3 >U O C3 Z 3 >5 03 N 5 o CL E C § is E g 3 -s S 3 K/S o CL, o. 'O CL O 3 Znamka za 15 din Zasavski TEDNIK TRBOVLJE P. P. 82 «— dečka; Ana Ban iz Spodnjega Starega grada št. 15 — deklico; Marija Kragl iz Brezovega 6 — dečka; Frančiška Deržič iz Bukoška 55 — deklico; Mihaela Novak iz Spodnje Pohance 26 — deklico; Josipa Drugovič iz Dobove št. 67 — deklico; Ivanka Žura iz šentlenarta 39 — deklico; Dragica špiler iz Dolenje vasi 38 — deklico. Poročili so se: Ivan Rogu-Ijič, električar, in Matilda Lorber, trg. pomočnica, oba iz Brežic; Vladimir Keber, uslužbenec, in Friderika Bruderman, uslužbenka, oba iz Slovenskih Konjic. Umrla je: Rozalija Koželj, poljedelka iz Lahovč na Gorenjskem — stara 33 let. Iz HRASTNIKA in LITIJE nismo prejeli poročila. SPORED RTV . »; ■ ■ _ ČETRTEK — 31. januarja 8.20 Nekaj glasbe ob delu; 8.55 Za'šolarje — Imel sem jih rad; 10.15 Inter-mezzo s klavirjem; 11.00 Pbzor, nimaš’ prednosti! 12.05 Sortni poskusi s črno deteljo; 12.15 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča; 12.30 Melodije in ritmi; 14.05 Pojeta Rafko Irgolič in Ljiljana Petrovič; 14,35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Turistična oddaja; 18.10 Majhna prodajalna plošč; 20.000 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK — 1. februarja 8.05 Klarinet in rog; 8.30 Izbrali smo po vašem okusu; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Osnovna načela proizvodnje sadik iglavcev za intenzivne nasade in plantaže; 12.15 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike; 13.30 Tisoč pisanih taktov za razvedrilo; 14.05 Za šolarje — Srečanje s Slavico; 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 15.45 Jezikovni pogovori; 18.45 Iz naših kolektivov; 20.00 četrt ure z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled. SOBOTA — 2. februarja 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.55 Za šolarje — Mihec in Lenec-Menec; 9.45 Slovenske narodne v raznih izvedbah; 11.00 Pozor, nimaš predno- sti! 12.05 Začetek progeno-testiranja prašičev; 13.30 V paviljonu zabavne glasbe;-14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavni kalejdoskop; 17.05 Gremo v kino; 18.45 Naš^ popotniki na tujem; 20.00 Novo v studiu 14; 21.00 Za konec tedna — ples! 22-15* Oddaja za naše. izseljen«:. NEDELJA — 3. februarja 8.00 Mladinska radijska, igra — Svetislav Ruškuc: Štirje Eskimi potujejo v beli svet; 8.50 Pevski pozdrav iz Sežane in iz Celja; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00 Še pomnite, tovariši... Mi-; Iojevič - Gončin: a) Po puško, b) Na kasarno; 11.30 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Humoreska tega tedna — Radoje Domanovid: Gledališče na podeželju; 17.15 Radijska igra — Marjan Marinc: Lavina; 18.30 športna nedelja; 20.00 Izberite svojo melodijo. PONEDELJEK — 4. februarja 8.55 Za mlade radovedne« že; 9.25 Oče in sin; 9.45 Četrt ure s kvintetom bratov Avsenik; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Uspehi in naloge zavoda za poljedelstvo pri kmetijskem institutu Slovenije; 12.15 Veselo z Veselimi vandrovčki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Literarni sprehod — F. Fitzgerald: Alkoholik; 18.10 Dvanajst minut ob glasbenem avtomatu; 18.45 Radijska univerza — Isaac Asimov: Tatovi fantazije; 20.000 Skupni program JRT — studio Zagreb. TOREK — 5. februarja 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — V. Winkler: Hribčev Gregec; 9.40 Poljska narodna glasba; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Razdalje sajenja sadnega drevja; 12.15 Poje Koroški akademski oktet; 12.30 Pol ure za razvedrilo in oddih; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Socialni pesniki med obema vojnama; 15.30 V torek na svidenje; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.45 S knjižnega trga; 20.15 Radijska igra: Slovo od Supdhcima. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob prerani izgubi naše drage HILDE ULE se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala vsem, ki so ji ob zadnjih trenutkih stali ob strani, nadalje vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev kakor tudi pevcem in govornici, ki se je od rajne s toplimi besedami poslovila ob odprtem grobu. Vsem še enkrat najlepša hvala. žalujoči sorodniki Odšla sta iz krčme; Kako uro pozneje so začeli stalni gostje Tepe Serafine igrati. Zlato je ležalo na zelenih mizicah. Naenkrat je vstopila v sobo lepa gostilničarka in je položila roko na Moralesovo ramo: — Senor don Gusman, ali imate nocoj kak zmenek? — Kolikor se spominjam, ne! je odvrnil Morales. — Malo premislite! — Hm, hm... res se ne spomnim. Toda zakaj me vprašujete, lepa gospa? — Ker se je pred gostilno ravnokar ustavila Beka kočija in neka dama sprašuje za vas. Morales se je začel delati, kakor da verjame * ljubezensko pustolovščino in je začel zmagoslavno vihati brke. Čez nekaj časa je dejal zaničljivo: — Te dame mi že presedajo! Človek nima »iti nekaj ur miru pred njimi! Ne dam se motiti. Pri vas sem, lepa gospa, tukaj mi je prijetno in tu bom ostal. Povejte neznanki, da me »1 tukaj! XAV1ER DE MONTEP1N 61 Maščevanje in ljubezen Serafina je zanikala z glavo. — No, zakaj pa ne? Pri srcu mi je vaša korist, je odgovorila gospa Serafina. Služabnik tiste dame mi je dejal, da je njegova gospa baronica in da prihaja Iz Ulice d’Enfer. Morales je takoj skočil na noge! —- Za vraga! je zarentačil, saj to Je Carmen, ti me išče! Zgoditi se je moralo nekaj zelo važ-»ega, da me ponosna baronica Querjean išče Ponoči po Parizu. Toda, vraga, kdo ji je povedal, da sem tukaj? Dejal bi, da mora imeti moja sestra celo četo detektivov! Morales sl je ogrnil plašč, odšel skozi prazno Predsobo, pohitel po stopnicah in že je bil na uHci. Zunaj je bila tema, zlasti za tistega, ki je Prišel iz svetle sobe. Tako Morales ni mogel razpoznati kočije, ki le stala dva koraka od hiše in pri kateri je stal služabnik. V trenutku, ko je Morales prestopil prag hiše, je služabnik odpri vrata kočije. Vstopil je vanjo brez strahu, misleč, da je v njej njegova sestra. 1 Malomarno je sedel nasproti neki silhueti v kočiji. — No, draga sestra, sedaj lahko razpolagaš z menoj. Vidiš, da sem se takoj odzval na tvoje vabilo. Kaj se je zgodilo? Govori hitro, kajti jaz sem nekoliko splašen zaradi tvojega naglega Prihoda. Takoj je dobil odgovor, toda ne takšnega, kot je pričakoval. Nekdo mu je nastavil cev puške na čelo. Hkrati je spregovoril markiz Renč: — Da ml ne pisneš niti besedice! Samo premakni se, Gusman, pa boš mrtev! Tedaj se je kočija začela premikati. Zaradi presenečenja in • še veliko večjega strahu je bil Morales bolj podoben mrliču kot Pa živemu človeku. — Da ml ne odpreš ust, dokler ne prispeva na določen kraj! mu je zagrozil Renč. Tam nam boste že odgovarjali! Morale« je molčal. Bilo ga je strah, tako da svojega meča ni upal uporabiti. Kočija se je končno ustavila pred Rendjevo hišo. Ko »o se vrata odprla, je Renč spregovoril: •— Stopite Iz kočije, gospod Gusman, ali pa mislite na smrt, če napravite kakšno sumljivo kretnjo. Ta opomin je bil odveč. Revež ni niti pomislil na beg, saj se je komaj držal na nogah. Ko je prestopil prag dvorane, se je zrušil na kolena. Težko dihajoč Je stegoval svoje trepetajoče roke proti Renčju in Porini. Na svoj največji strah je opazil, da je bila iz nekega kota obrnjena proti njemu še neka puškina cev. Tam ie stal markizov sobar. V bližino se Je postavila Kerina s kopreno na obrazu, v roki pa je držala bodalo. Z vseh strani mu je grozila nevarnost. — Najprej ml povejte vaše pravo ime! Je Pričel Renč, ki je imel na obrazu črno krinko. — Oh, gospod, snregovorl cigan, vi ga sami predobro poznate. Sem don Gusman de Tull-P«no, sem španski plemič in .,. ' — Lažete! mu preseka besedo Rend. Vi ste cigan in vam je ime Morales. Vaši sestri je ime Carmen, ona, ni samo baronica de Querjean, ampak je bila že obsojena na vislice. — To je obrekovanje! je vzkliknil Morales. Moje ime je Gusman. Plemič sem in nimam sestre! — VI torej še vedno tajite ga je vprašal Renč in vzdignil puško. — Vi tajite torej še pred menoj! je vzkliknila Perina in pristopila bliže. Morales se je zdrznil, kajti zazdelo se mu je, da pozna glas, ki ga je ogovoril. —• Kdo ste vi? je trepetal cigan. — Jaz sem Goule! je odgovorila Perina. Ali boš zdaj še tajil? — Nič ne tajim, vse priznam. Da, jaz sem Morales in Carmen je moja sestra. Da, sodnija v Nantesu naju je obsodila na smrt, toda obsodba je bila osnovana na pravosodni zablodi, ker smo bili nedolžni. — Menda prav tako nedolžni kot takrat, ko ste iz zasede napadli markiza de Rieuxa? je porogi1 ivo pripomnil Renč. Ves omamljen od te nove obtožbe, na katero ni niti mislil, je Morales umolknil. Toda kmalu se je spet zbral in spregovoril: — Kaže, kakor da se je nebo zarotilo proti meni. Kakšna nova obtožba proti meni je snet to — kakšna podla obdolžltev poskusa umora, o kateri sploh ničesar ne vem! Tedaj je Renč snel z obraza krinko in rekel Moralcsu: — Dobro me poglejte, vi ubogi, nedolžni obtoženec! Jaz sem markiz de Rieux! Ko je Morales spoznal, da sta proti njemu vedeževalka in markiz, se je začel kesati. — In sedaj, ti lopov, pravi Renč odločno, odgovarjaj po pravici na moja vprašanja. Poznaš geslo, ki so se ga posluževali ponarejevalci denarja, kadar so se shajali v svoji podzemeljski delavnici? — Ni več gesla In tudi ne ponarejevalcev denarja, odgovori Morales. — Kaj hočeš s tem reči, vpraša Markiz. — Govorim resnico, gospod markiz. Družba Je raznuščena, a trije podzemeljski hodnHd so zazidani. Minister policije lahko da preiskati vse, pa ne bo ničesar več našel. Renč skoraj ni mogel verjeti svojim ušesom, tako neverjetno se mu je zdelo to priznanje. — Družba, praviš, da Je razpužčena, a podzemeljski hodniki zazidani? vpraša markiz začuden. Ali je to mogoče? — Mogoče je ln čista resnica, gospod markizi — In kdaj je prišlo do te razpustitve? — To se je zgodilo prejšnjo noč. — In zakaj? — Zato, ker zadnje čase baron in moja sestra nista imela niti minute več miru. Baron se Je bal, da bo vse prišlo na dan. Mučil ga Je neznosen strah. In zakaj je družba razpuščena? Zato, da baron lahko mimo spl. Povrh tega misli baron, da je sedaj dovolj bogat in tudi jaz mislim, da je tako. On ima prav gotovo tri milijone frankov v pravem denarju in ne v ponarejenem, tako da lahko mimo živi v tujini, recimo v Londonu. — v Londonu? je vzkliknil Renč. Ali sem res prav slišal? — Vsekakor! — Baron torej namerava zapustiti Pariz? — Da. — Kdaj? — Jutri zvečer! — In kdo ga bo spremljal? — Baronica In njegov sluga Malo. — A vzrok tega nenadnega odpotovanja? — Povedal sem vam že. Baron in baronica sta preveč vznemirjena. Mislita, da jima v Parizu grozi nevarnost. Skratka, odpotovati hočeta v London, da se znebita tega strahu. — A tl? ga vpraša gospod de Rieux, kaj nameravaš pa tl delati? — Jaz sem hotel ostati v Parizu, do varujem baronovo palačo.' Moja naloga je, poslati baronu poročilo o vsaki važni novici. Na aesrečo sem jaz zdaj ujet ln baron bo moral poiskati drugega obveščevalca namesto nesrečnega Mo-rslcsB« Po teh besedah je nastal daljši molk. Renč se je zamislil. Nato je Perina pristopila k njemu In pričela sta nekaj šepetati. Moralesa se je polastil grozen strah, kajti slutil je, da govorita oba o njegovi usodi. (Dalje prihodnjič) t Niso se vrni’i Ena izmed prvih in partizanom vedno na stežaj odprtih hiš je bila Kudrova, po domače na Vrheb nad Taborom, ali v Sentlenartu, kot se tudi po starem sliši'. Vegasta planjava prostranih senožeti in velikih vmesnih gozdov se kakih osemsto metrov visoko razteza med Ojstriško ali Cem-šeniško planino do Javorja in dalje proti Mrzlici, ki v tem členovitem grebenu meja-šijo med Savinjsko dolino in Zasavskimi revirji. Samotne domačije ni mogoče ugledati a nobene doline, tudi z nižjih gričev ne. S savinjske strani pa se še posebno dobro skriva za skalnato Krvavico. Njen stožčast vrh je na redko porasel; ko kak merjaščev čin j ek je videti ves vzhodni greben. Na severozahodu pa kaže od kdo ve kdaj odprte boke in v spomin na muhasto igro narave svojo pordečeno steno. Po tem krvavo ohanranem kamenju je kopa dobila ime. Ni osamela gora: kvečjemu kot lepotica sredi višjih vrhov. Ne oziraje se na vse orjake V soseščini ji na vegastih planjavah za njo dvori krapinskemu človeku podobna Gunova glava. Od daleč je videti, kot da M jo napadla prva pleša. Košate mustače tam pod nekakšnim nosom tega ne morejo popraviti, kajti glava je bila in bo zaznamovana z nežnat-nostjo ob temnih s smrekovino in bukovino poraslih višjih vrhov. In v tej zeleni okolici je krvaviška škrlatna in visoka stena še boli nenavadna, kakor je nenavadno oblikovati* vsa njena gmota. To pa ni motilo gamsjega para ali tropiča,' ki je šele v zadnjih desetih letih zabredel sem dol iz Solčavskih planin. Kljub odstrelu se je naglo razrasel in si v skalovju osnoval neodvisno republiko kakih tridesetih ia-brancev... Tako gora ni znamenita samo "X> svoji krvavi steni in gamsih, mod domačini namreč, še bolj slovi po neraziskani jami v južni steni. Ko so mimo Krvavice, največ če* bližnje Presedle, med Kozico in O-striško planino romale staroveške in srednjeveške karavane, so se po ljudskem izročilu v Irmi zadrževali razbojniki. Z vsem, kar so naropali, so se kar čedno podprli. V brezna svoje jame pa so skrili tudi vse neznanske zaklade, ki jih ni doslej še nihče odkril... Pač pa eo v njej gestapovci odkrili partizanski bojni zaklad — vendar potrpimo, vse se bo lepo zvrstilo. Ljudski glas ve prav tako veliko povedati* da je stena Krvavice zato krvava, ker jo je mučila kri Veronike Deseniške, potem ko se je začela mešati v vladarske štrene mogočnih Celjanov. Tako so bili doma na naših tleh in toliko naših področij so že imeli v rokah, da jim mirne duše lahko rečemo srednjeveški slovenski vladarji. Silak, grof Herman II. pa 'e sploh, imel širokopotezne državniške načrte, kjer bi naše ozemlje in njegovi ljudje, zanesljiveje kot ne, igrali prej prvo ko zadnjo vlogo. Zato mu nikakor ni bila pogodu izven zakonska zveza sina Friderika II. z nepbm nb-no zagorsko plemkinjo Veroniko Desen\ško. Mlada, lepa in nedvomno tudi oblasti že’ na, je gotovo imela velik vpliv na ostarelega Friderika, ki si ob teh etikih ne pomišlja zabosti prve žene, Elizabete Frankopanske Zdaj so bili ogroženi državniški interesi Celjanov, in po pripovedovanjih, ki so prisluhnili še starejšim, je stari veljak H--mn ukazal biričem, da so z vrha krvaviške stene pahnili njegovi rodbini in posebno n'emu nezaželeno veiljivko; saj sc je kljub očitnemu nasprotovanju vladarja poročila s sinom,- Ukradeno srečo eta se zatekla uživat v graščino Ojstrico. na skalovju Kukenbergttj tam na vznožju Krvavice in drugih bližnjih hribov. (Nadaljevanje sledit |- - - j Zasavski tednik e St. 6 e 31. I. 1963 e 18 Odtrgana noga prišita Uro za uro pregledujejo zdravniki bostonske bolnišnice »Peter Bent Brighaim« stanje bivšega mornarja Wi-liama Hunta, ki so mu z drznim kirurškim posegom pred dnevi prisili levo nogo, ki mu jo je kolo kamiona skoraj popolnoma odtrgalo. Operacija, kakršni v medicinski zgodovini doslej še ni bilo podobne, je trajala nad šest ur in jo je opravljalo osem kirurgov hkrati. Znan je primer 13-letnega dečka, ki so mu maja 1962 zdravniki v »General Hospi-tal «v državi Massachusetts prisili v ramenu levo r-ko. Operacija je popolnoma uspela. Toda Huntov primer je vsekakor hujši, saj predstavlja operacija noge večje težave že z ozirom na večje dimenzije. Ko so Hunta pripeljali v bolnišnico — povozil ga je kamion v predmestju Bostona — je imel skoraj popolnoma odtrgano levo nogo, le kolčni živec, ki je na srečo ostal nepoškodovan, in nekaj, kože, je povezovalo odtrgani ud s telesom. Te dni je Hunt izjavil, da že »čuti« svojo nogo. To bi lahko bil le subjektiven varljiv občutek, zelo pogost pri invalidih, ki »čutijo« svoje amputirane roke in noge še dolgo po operaciji. Toda Hunt je hkrati tudi začel premikati prste na nogi, poleg tega pa ima prišita noga povsem normalen videz, topla je, kri po žilah pa se povsem normalno pretaka. Bostonski kirurgi so upravičeno ponosni na svoj uspeh. To je bila dolgotrajna in žeto težavna operacija, vendar pa še vedno obstaja nevarnost komplikacij, ki po takih kirurških posegih zelo pogosto nastopijo. Iz filma „Črni narednik" Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni urednik Stane ŠUŠTAR, odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK — Urejuje uredniški odbor — Uredništvo in uprava Trbovlje, Trg revolucije 11/11, telefon 80-191 — Račun pri NB Trbovlje 600-13-608-1 — Posamezna številka 20 din — Naročnina (z dostavni no): mesečna 60 din, četrtletna 180 din, polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — List tiska ČP »GORENJSKI TISK«, Kranj — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Zaradi steznika tedna operirali 30-Ietouga koteče operacije brez ancste-moža za slepičem. To ne bi bilo nič posebnega, če se ne zije in brez hipnoze«, je svo- V mestu Stoklonu (Kalifor- trgovini steznikov (Beti? bi zdravnik ki ga ie ooeriral jega pacienta pripravljal na n*ia> ZDA) obstaja komisija Owens) si je poškodovala tri rrir^rr; BEFHlEi BSSE Ko jcp^Tminutah, koHkor Še ni razkril’ man° jc’da * Sav!neau moral ne- lom odskodmne. rMr dazadovoij? kupca Jean-Francois Savineau stopil kaJ Prcd operacijo nepre- Te dni se je komisija Komisija je odločila, da po- iz operacijske sobe, oprt na kinjeno poslušati gramofon« ukvarjala z nenavadnim pri- škodovani prodajalki izplača- bolniško sestro, je izjavil, da Kkc plošče. merom: prodajalka v neki jo 1000 dolarjev, ni mod operacijo občutil nobenih bolečin, da ga je le za —™ kratek hip »nekoliko zabolelo«. V AŠA KRIŽANKA REŠEVALCEM KRIŽANK! Vsem reševalcem križank »Zasavskega tednika« sporočamo, da se je uredništvo odločilo, da bo vsak teden razdelilo med reševalce križank lepo knjižno darilo. Rešitve križank morajo biti v uredništvu vsak ponedeljek do 12. ure. Tujski promet Rešitev iz prejšnje številke: Vodoravno: 1. strpnost, 9. prerezek, 10. lesovina, 11. enoteren, t, 12. nizana, 13. kidati, 14. maroni, 15. r, 16. enakosti, 18. četa, 19. erg, 20. ciza, 21. da; Vodoravno: 1. bikoborec, 8. židovsko ime, 9. čutilo, 10. kazalni zaimek, 11. potopis, 12. različna soglasnika, 13. panj za sekanje, dvoj., 14. dežela ob Baltiku, 15. otočje v Oceaniji, 17. postava, 18. osebni zaimek, 19. rimski bog ljubezni, 20. del živalskega telesa, 21. oblika raz-cvetja, 22. kraj blizu Ljubljane, 23. prebivalec španske pokrajine. Navpično: I. znamka avtomobila, 2. luka v Alžiriji, 3. termin, 4. števnik, 5. evropska reka, 6. naočniki, 7. pogorje v Bolgariji, lli mo ško ime, 13. otok v Indoneziji, 14. znani slovenski smučar, 15. pripomoček za prenašanje bremena — hrvat- # » i— h r 1 9 i X 1 X m u X •k X a n X u- X 19 * X sko, 16. orodje pri mlačvi, 17. žensko ime, 18. razprave, 20. zgoden, 22. kratica za ljudski odbor. Bill se je pripeljal preko Ria Grance v Sorryville in je vstopil v krčmo -z napisom »Smith’s Saloon«. Pred pultom je ležala orjaška doga, za pultom pa je dremal zavaljen krčmar. »Halo«, je zaklical Bill. »Rad bi zajtrkoval! Beefsteak z jajcem in pivo zraven!« »Ali imate dovolj denarja s seboj?« se je zanimal krčmar. »Hvala, mislim, da ga bo dovolj,« je prikimal gost. »Potem je v redu,« je dejal krčmar in zavpil v kuhinjo: »Beefsteak z jajcem!« Bill je sedel, pokazal na nekega drugega gosta, ki je ležal z gornjim delom telesa na mizi, in vprašal: »Tale gentieman pa je že navsezgodaj pijan!« »Ne,« jg odvrnil krčmar, »tu sedi od sinoči. Je namreč mrtev.« »Tako? Kaj pa je bilo?« »Nič posebnega. Samo računa ni mogel poravnati. Tp na meji srečujemo najrazličnejše ljudi. Nero!« V hipu se je pojavil v krčmi orjaški črnec. Set mu je pomignil in črnec je vzel Včerajšnjega gosta na pleča in ga odnesel ven. »Sicer je marljiv,« se je opravičeval krčmar, »kljub temu pa ga ne morem navaditi, da bi lokal takoj zvečer očistil. Dandanes je pač težko dobiti izšolano osebje.« »Močan tujski promet?« sc je zanimal Bill. »Mnogo jih pride prek reke,« je prikimal krčmar. »Ali imate kaj industrije v kraju?« »Tisto ne, pač pa čudovito kopališče.« -Aha,« je zamrmral gost. »Kako pa je pri vas s šerifom?« »Zadnji je umrl pred tremi tedni za posledicami neke zablodele krogle. Guverner je zdaj razpisal natečaj za novega.« Ko je Bill pojedel, je zahteval račun. »Beefsteak z jajcem, eno pivo,« je mrmral krčmar, »znaša skupno triinosemdeset dolarjev.« »Koliko, prosim?« je vprašal gost in je že držal v vsaki roki po eno pokalico. »Osem dolarjev trideset,« je brž dejal krčmar. »To je znižana cena za boljše goste. . Slabe razvade so se razpasle pri nas. Za vsako malenkost pa res ni treba potegniti za pištolo. Skrajni čas, da pride nov šerif k nam!« »Pomirite se,« je dejal Bill suho, »novi šerif sem jaz. Torej osem dolarjev trideset ste rekli?« »Triinosemdeset centov,« je pohlevno popravil krčmar. »To"je cena za domačine.« »Kako pa je bilo z mrličem?« je vprašal novi šerif. »Ta bo ležal za hišo, dokler se ne bo streznil,« je odgovoril debeli krčmar. »Vsak dan dobi od mene brezplačno čašo whiskyja in nato je ves dan tako pijan, da ga imajo vsi za mrtvega. Vedno, kadar vidimo, da prihaja kak nov gost, ga Nero posadi za mizo. Tujec, ki sliši mojo zgodbo o mrtvecu, brez obotavljanja plača, kolikor mu zaračunam.« Ralph Urban: