LETO V. ŠT. 1 (195) / TRST, GORICA ČETRTEK, 13. JANUARJA 2000
SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LECGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596
CENA 1500 LIR/ 0,77 €
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
2000
■ Magična številka je letos zgovorno zaznamovala novo leto. Številka, ki pomeni nekak mejnik v stoletju in tisočletju in ki so jo premnogi pričakovali skoraj s strahom ali vsaj strahospoštovanjem. Po svetu so že mnogo časa prej razpravljali o tem mejniku in mu pripisovali neko čarobno moč. Že pred tisoč leti je ob prihodu v novo tisočletje (leta 1000) prevladoval nemir, marsikje tudi prepričanje, da pomeni ta datum nekak zaključek zgodovine. Kako pa vse to? Kaj pa je pravzaprav zgodovina? Pregled dogodkov, ki so se zvrstili v bližnji ali daljni preteklosti. To sicer izzveni zelo preprosto, je pa tudi dejstvo. Že sv. Avguštin je v svojih teorijah o času lepo zapisal nekaj misli o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Zanj je namreč v bistvu vse neka večna sedanjost, v kateri deluje Bog, le mi ljudje pa smo tisti, ki (iz praktičnih razlogov) delimo čas na tri dele.
Potek časa oziroma zgodovine je tista dimenzija, v kateri mi živimo. Mnogi veliki misleci so zlasti v zadnjih stoletjih, posebno od iluminizma dalje (kot na primer Voltaire ali Her-der in drugi) optimistično videli v zgodovini nenehen napredek v razvoju človeštva. Ali pa je vse to res? Če gledamo samo na zadnje stoletje, moramo reči, da je kljub velikanskemu znanstvenemu in tehničnemu razvoju prišlo do strahotnih prestopkov v moralnem redu, in to predvsem proti človeštvu samemu, še zlasti z znanimi režimi v dobi totalitarnih ideologij, ki so vklenile človeka v okovje in temo sužnosti.
Toda poglejmo na našo dejanskost, kot se kaže v tem prelomnem zgodovinskem trenutku.
Pri naši narodnostni skupnosti v zadnjih desetletjih žal ugotavljamo odločno premalo volje do življenja. Res je namreč, da ima država, ki ji pripadamo, svetovni višek, kar zadeva upadanje rojstev, a to še ne bi smelo biti razlog za tolikšno upadanje rojstev tudi pri naši zamejski skupnosti. Jasno pa je, da se bo narod ohranil le, če bodo njegovi člani pokazali toliko ljubezni do življenja, da bo več rojstev kot smrti. Statistični podatki so v tem pogledu zelo zgovorni. V zadnjih dvajsetih letih so na primer v devinsko-nabrežinski občini zaradi pomanjkanja otrok zaprli kar šest osnovnih šol (Sti-van, Medja vas, Cerovlje, Sesljan, Mavhinje, Slivno), ostale so tri (Devin, Nabrežina, Šempolaj) s skupno 120 učenci in učenkami. Boleče je na začetku zadnjega šolskega leta odjeknila novica, da je bila zaradi pomanjkanja učencev zaprta slovenska osnovna šola v Rojanu, torej v samem Trstu. Pred nekaj meseci je tednik Družina posvetil dve strani (v barvah) Števerjanu. Pisec med drugim ugotavlja: "Šola Alojza Gradnika, ki je bila pozidana za 150 otrok, ima letos v štirih razredih 16 otrok! Slovesnost prvega obhajila bo po treh letih in za vsa tri leta skupaj bodo v Števerjanu imeli sedem prvoob-hajancev." Iz pravkar navedenih podatkov moramo žal priznati, da Slovenci v Italiji resnično umiramo in da nam v tem pogledu ne bo prav nič pomagal še tako dober zaščitni zakon. Koga bo namreč ta zakon varoval, če nas ne bo več?
Drugo vprašanje, ki se nam zdi zelo pomembno, je kultura, in sicer v širšem pomenu, pri čemer mislimo ne le na umetnost, znanost in filozofijo, ampak tudi na tehnologijo, na tako imenovano materialno kulturo, se pravi "vse tisto - kot je napisal Janko Kos - s čimer človek oblikuje sebe in naravo". Za tako pojmovano kulturo moramo skrbeti kot za punčico v o-česu, saj je vse to tesno povezano z vprašanjem kvalitete, ki nas lahko edina reši pred nevarnostjo asimilacije ali raznarodovanja. Prav pomanjkanje kvalitetnih kadrov je bilo glavni vzrok mnogih naših nesreč in nezgod, pri čemer mislimo predvsem na zlom, ki smo ga doživeli na področju bančništva. In ta rana bo žal še dolgo krvavela.	STRAN	2
UREDNIŠTVO
NOVI DRŽAVNI PODTAJNIK LUCIEN CAVERI
MANJŠI N E~VIZITKA ZA
EVROPO
V palači Montecitorio, sedežu poslanske zbornice v Rimu, je novi državni podtajnik v predsedstvu vlade poslanec Lucien Caveri (Union Valdotaine) iz Aoste rad pristal na pogovor o aktualnih temah, ki zadevajo manjšinsko problematiko v Italiji, še zlasti ob skorajšnji razpravi v parlamentu o zakonu za slovensko manjšino v Italiji. Ao-
ANDREJ BRATUŽ
stanski poslanec je imel vedno dobre in plodne stike zlasti s Slovensko skupnostjo in je v zbornici vedno iznašal tudi osnovna slovenska vprašanja. Podtajnik Caveri je v vladi zadolžen za deželne zadeve in manjšine.
Najprej iskrene čestitke ob vašem imenovanju za državnega podtajnika v predsedstvu vlade.
To je prvič, da kak predstavnik narodne manjšine v Italiji prevzame neko vladno mesto. Kako je prišlo do lega imettovanja?
Hvala za čestitke. Že v preteklosti smo sicer imeli ponudbe za vstop v vlado (pod-tajniško mesto), pa smo jih zavrnili. Sedaj pa ima to pod-tajniško mesto (dejansko pod-minister) svojo vlogo. Sledili
bomo delu v parlamentu za vse pristojne zadeve.
Ideja o predlogu za imenovanje je prišla iz vrst juž-notirolske SVP, ki jo je iznesel poslanec Brugger. Ta je predlagala mene kot kandidata za podtajnika. Predsednik vlade D'Alema je to zamisel sprejel. Vsekakor predstavlja to mesto veliko odgovornost za manjšine. Tako bo tu moralo priti še do soglasja v vladnem delovanju preko mojega dela.
FOTO KROMA
ČEDAD/NA DNEVU EMIGRANTA PO 38 LETIH SODELOVAL PREDSTAVNIK
ITALIJANSKE VLADE
ZGODOVINSKI ZASUK
ERIKA JAZBAR
Slovenski prebivalci videmske pokrajine so se na dan sv. Treh kraljev zbrali že oseminitridesetič v čedaj-skem gledališču Ristori na Dnevu emigranta, ki ga prirejajo slovenske organizacije videmske pokrajine pod pokroviteljstvom občine Čedad. Številna publika je tudi letos napolnila nemajhno če-dajsko dvorano. Prisotni so bili, poleg navadnih državljanov, predstavniki iz Gornjega Posočja oz. Slovenije, med katerimi bi omenili predsednika
Šifrerja; zamejstvo so zastopali politični predstavniki in zastopniki civilne družbe, seveda niso manjkali predstavniki krajevnih oblasti.
V teh desetletjih seje Dan emigranta spremenil ter obogatil, saj je od prvotnega snidenja takrat številnih beneških emigrantov, ki so se vračali za božične praznike v domače kraje in so si na tem srečanju voščili ob novem letu, prireditev ohranila v bistvu le ime; danes predstavlja prireditev pomembno kultur-no-družbeno srečanje vseh tistih, ki soustvarjajo stvar-
Italijanska republika je že priznala v parlamentu in predsednik republike je že podpisal zakon za zaščito jezikovnih manjšin, ki so zgodovinsko prisotne v Italiji. Kako ocenjujete to dejstvo oz. pozitivni zaključek celotnega vprašanja?
Mi smo dejavno glasovali za ta zakon kljub omejitvam in dvoumnostim, ki jih vsebuje. Tako je že v prvem členu groteskna izjava o tem, da je italijanščina uradni jezik države. Mi seveda upamo, da bo ta zakon kar se da elastičen. Gre namreč za zakon, do katerega je po dobrih 50 letih le prišlo in upamo, da ne bo še reduktivnih interpretacij. Jasno je, da se bom lahko sedaj še bolj potegoval za popolno realizacijo tega zakona.
1 STRAN 16
nost teh slovenskih krajev, neke vrste dan slovenske kulture, pri katerem igrajo glavno vlogo slovensko-beneška beseda, pesem in glasba oz. beneški ljudje.
Letošnjega srečanja pa se bomo spominjali s posebnim zadoščenjem, saj je prišlo do pravega zgodovinskega zasuka. Po skoraj štirih desetletjih je na prazniku Slovencev videmske pokrajine sodeloval predstavnik vlade, in sicer nič manj kot ministrica za odnose z deželami Katia Bellillo (na sliki). Predstavnica Komunistov se je v Bene-
ČETKTEK 13. JANUARJA 2000
čiji mudila že v jutranjih urah, ko seje v Dvojezičnem centru v Spetru srečala z domačimi družbeno-političnimi predstavniki, predsednikoma krovnih organizacij ter tajnikom na zunanjem ministrstvu RS Francom Jurijem. Popoldne pa seje v Čedadu udeležila novoletnega srečanja, ki je potekalo v res prisrčnem in domačem vzdušju.
Program so oblikovali har-monikaši Glasbene šole iz Špetra Igor Černo s skupino Cunjarji ter mladi iz rezijanske folklorne skupine. Glavno in zaključno besedo so tudi letos imeli igralci Beneškega gledališča, ki so uprizorili pod taktirko Marjana Bevka Ruzzantejevo tyubezen, Uj-sko in Lakot in spravili prisotne v smeh in dobro voljo.
'STRAN 12
j Alojz Tul
MANEVRSKI PROSTOR SLOVENIJE...
Janez Povše
V NOVO LETO S POGUMOM.
Marko Vuk
RETROSPEKTIVA RUDIJA PERGARJA
NAROČNINE 2000
ENOLETNA ZA ITALIJO IN SLOVENIJO ENOLETNA ZA TUJINO ENOLETNA PO LETALSKI POŠTI
70.000 LIR
110.000 LIR
140.000 LIR
NAŠIM NAROČNIKOM PRIPOROČAMO,
NAJ ČIMPREJ PORAVNAJO NAROČNINE IN TUDI PRIDOBIJO NOVE NAROČNIKE.
Marko Tavčar / intervju JOLKA MILIČ
Matjaž Rustja
KNJIŽNI PRVENEC VESELKE ŠORLI PUC
Jurij Paljk
SVETO LETO: VRATA SO ODPRTA
Marjan Drobež
MARKO RUPNIK PREŠERNOV NAGRAJENEC
Danijel Devetak
BREZUPNO ISKANJE DUHOVNEGA
Damjan Hlede
FINANČNI ZAKON 2000 IN NEPREMIČNINE
Rozina Švent
ANDREJ ČEBOKLI, PESNIK IN PISATELJ...
Majda Artač Sturman VONJ PO POTICI
ČETRTEK 13. JANUARJA 2000
SVET OKROG NAS
S 7. STRANI
2000
In kje je mesto našega tednika v družbi, če ne ravno v tem, da smo živo prisotni, ko gre za ohranjanje slovenstva in demokratičnih ter krščanskih vrednot, zaradi katerih je bil tudi ustanovljen? V u-redništvu se zavedamo, da nas je res vsako leto manj, da se naša družba stara, a je naša naloga prav zato še bolj odgovorna, saj moramo tudi mi s časnikom sodelovati pri nenehnem oživljanju in ohranjanju naše narodne zavesti. Na pragu tretjega tisočletja, v katerega smo šele pred dnevi pogumno zakorakali, si seveda želimo še večjega dialoga z vami, dragi bralci, in obenem upamo, da bomo tudi v prihodnje znali tako poročati, da bo naše branje za vas tako zanimivo kot tudi poučno.
Novi glas danes, včeraj pa Katoliški glas in Novi list so od vedno branili slovensko identiteto in se obenem zavzemali za pravično družbo, za sožitje in plodno sodelovanje med različnimi. "Različni v enem!" je bilo včasih pri nas vodilo, na katerega se danes prevečkrat pozablja, a je še vedno veljavno, če seveda vsi vemo, da je eno vse tisto, kar nas druži, in to je predvsem zavzemanje za lastne, slovenske korenine, za pravičnejšo in solidarno družbo, v kateri imata strpen dialog in lepa lastnost poslušanja drugače mislečega odlično mesto. Samo živi, resnični in dejavni bomo namreč obstali in samo živ in pester, dober Novi glas bo imel prihodnost, ki si jo seveda vsi želimo.
El e ob sami osamosvojitvi je bila država Slovenija postavljena pred temeljno strateško izbiro: kako in kam se umestiti v mednarodnem okviru. Z razpadom Jugoslavije ni mogla več računati na kakršnokoli obnovitev ali novo vzpostavitev tesnejših integracijskih vezi z drugimi novonastalimi državami na prostoru bivše jugoslovanske federacije. Edino alternativo, da se dokončno politično poslovi od "Bal kana11, je videla v približevanju in končni pridružitvi k Evropski uniji kot zvezi držav Zahodne Evrope, ki se postopoma odrekajo suverenosti v korist skupnega gospodarskega udejstvovanja in s končnim ciljem tudi političnega poenotenja.
Izhajajoč torej s tega izhodišča, je nova država Slovenija usmerila svoje napore k uveljavljanju integracijskih postopkov v okviru Evropske unije. Temu cilju se je, recimo, povsem prilagodila tudi njena zunanja politika bodisi v širšem kontekstu mednarodnih odnosov kot tudi glede najbližjih sosedov, kar zanima še posebej zamejske Slovence. V mislih imamo tu predvsem odnose z Italijo in Avstrijo, ki nas od bliže zadevajo. Vzpostavitev dobrih odnosov s sosedi je oziroma bi morala biti glavna skrb vsake normalne in v svet odprte države. Kljub stalnim diplomatskim izjavam ne moremo trditi, da so vsi problemi z Avstrijo in Italijo rešeni. Slovenija ni še, recimo, uredila vprašanja nasledstva v državni pogodbi z Avstrijo, kar se
SLOVENIJA V EU ZA VSAKO CENO?
MANEVRSKI PROSTOR SLOVENIJE V EVROPI IN V SVETU
ALOJZ TUL
odraža v avstrijski politiki do slovenske narodne manjšine na Koroškem in v odpiranju vprašanja staroavstrijske nemško govoreče skupine v Sloveniji. Slovenska manjšina v Italiji pa še vedno čaka na izglasovanje globalnega zaščitnega zakona po italijanskem parlamentu. Glede vprašanja vračanja zapuščenega premoženja v Istri tako imenovanim italijanskim optantom je Slovenija pristala na znani "španski kompromis", glede slovenske manjšine pa bi že skoraj pristala, da Italija odobri zaščito pod ravnjo, ki jo predvidevajo mednarodne obveze. Tolikšno popuščanje Slovenije si je treba razlagati prav v luči skoraj bolestnega hitenja v... Evropo, ki ga italijanska diplomacija po drugi strani zna spretno izkoristiti ob vsaki priložnosti.
IZSILJEVANJE JE NESPREJEMLJIVO
Toda vrnimo se k osrednjemu vprašanju, ki je predmet pričujočega razmišljanja in bi ga lahko takole oblikovali: glede na to, da so pogajanja z Evropsko unijo vse prej kot lahka in se pod vplivom nekaterih članic Unije zaostrujejo in izkoriščajo za vse mogoče pritiske na Slovenijo glede drugih problemov bilateralnega značaja ali ki ne sodijo v predmet seda-njih pogajanj (na primer vprašanje v zvezi s konji li-
picanci, zahteva po sprostitvi trga nepremičnin in zaprtju brezcarinskih prodajaln na mejah pred polnopravnim članstvom v Uniji), ali naj se Slovenija "zaradi ljubega miru" vda omenjenim nekorektnim pritiskom ali naj zainteresiranim krogom dostojanstveno odgovori, da že preju-dicialno ne namerava o o-menjenih umetno sproženih problemih razpravljati na o-menjeni ravni.
Menimo namreč, daje o-menjeno politično izsiljevanje resna zadeva ne samo zaradi vprašanj kot takšnih, temveč predvsem z vidika dostojanstva države, ki, četudi ni velika po obsegu in moči, predstavlja neko skupnost ljudi, ki se mora kot narod boriti za svoj obstoj in razvoj na enakopravni ravni, ne pa se uklanjati neupravičenim zahtevam močnejšega. Njeni pogajalci bi zato morali dati vedeti svojim sogovornikom, kje so meje, mimo katerih Slovenci ne morejo oziroma ne smejo. To tudi za ceno, da bi to znalo vznemiriti kak-šno članico Unije. Po drugi strani pa bi takšna mirna, a odločna drža samo utrdila u-gled male države in s tem posredno tudi njeno pogajalsko moč. Vedeti moramo namreč, da tudi značajske in dostojanstvene drže krepijo ugled in simpatije pri poštenih partnerjih in pri samih domačih državljanih. Neučakanost pa nasprotno lahko samo škoduje, ker odpira pot ne povsem premišljenim po-
tezam in odločitvam, ki jih ni mogoče več popraviti.
Naj ob tej priložnosti zabeležimo nekatere drže in politične poteze, ki so Sloveniji bolj škodile kot koristile. V nekritični zaverovanosti v odrešilno moč Evropske unije se je Slovenija, kot znano, "oddaljila" od ZDA in Nemčije ter se bolj "naslonila" na zahodno italijansko sosedo, ki ji obljublja varno in gotovo pot v Evropo. Ameriki ni bila pogodu ustanovitev tako imenovane Trilateral ne povezave med Italijo, Madžarsko in Slovenijo na vojaško-obram-bnem področju, pa čeprav v okviru NATA. To pobudo italijanske diplomacije v okviru načrta njene vzhodne politike (Ostpolitik) so namreč a-meriški krogi ocenili kot nepotrebno in v nekem smislu motečo, ker ustvarja varljiv videz povečane varnosti, ki jo zagotavljajo že obstoječe strukture Atlantskega zavezništva. Toliko je res, da pridružitev Trilaterali ni koristila Sloveniji, da bi bila sprejeta v NATO skupno s Poljsko, Češko in Madžarsko.
SKLEPNE MISLI
Vsaka stvar ima svojo ceno, tudi vključevanje v Evropo. Pogajanja za vstop Slovenije so že dokaj napredovala in se bodo verjetno pospešeno nadaljevala. Odgovornost pogajalcev je opozoriti tako državne organe kot državljane in javnost nasploh na neutemeljene in nesprejemljive zahteve nasprotne strani. V tem primeru bi bilo
treba tehtno preveriti, ali se ne zahteva previsoka cena od Slovenije.
Res je, da Slovenija v danih razmerah nima enakovredne alternative vključevanju v Evropo. Res pa je tudi, da ima nekatere karte, na katere lahko v skrajnem primeru zaigra. Tu gre predvsem za njeno geopolitično lego, ki je nenadomestljiva za prometne tokove blaga in ljudi v smereh Sever-Jug in Zahod-Vzhod. Pomislimo samo na sedaj aktualno povezavo po 5. koridorju (Barcelona-Tu-rin-Benetke-Trst-Ljubljana-Kijev). Slovenija bi zato morala izkoristiti te svoje danosti vsaj do takšne mere, da ne bi za vstop v Evropo do nje zahtevali več kot od drugih držav, ki so bile v zadnjem času sprejete oziroma se sedaj pogajajo za vstop.
Končno, da ne gre brezglavo siliti in "hiteti" v Evropo, narekujejo tudi zadnje odločitve evropskega sveta ministrov o novi strategiji širitve. Evropska unija si je med drugim pridržala pravico, da po potrebi znova odpre vsa začasno zaprta vprašanja glede posameznih kandidatk. To pomeni, da nove članice ne bodo sprejete avtomatično, ko bodo njihove zakonodaje usklajene z evropsko, temveč ko se bo petnajsterica za to odločila. Odločila pa se ne bo prej, dokler se v nje-nem okviru ne dogovorijo o sestavi nove izvršne komisije in novih pravilih o glasovanju v njej in v ministrskem svetu. Skratka, EU bo med svoje članice sprejela tudi Slovenijo, ko bo imela za to zadosten interes, zato imajo tudi kandidatke možnost, da vtem času izoblikujejo svoje pogoje in ne že vnaprej sprejmejo kakršnokoli ceno za pristop.
POVEJMO NAGLAS
JANEZ POVŠE
SERGIJ PAHOR POTRJEN ZA PREDSEDNIKA SSO
Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je na svoji prvi seji po občnem zboru dodelil po statutu določene funkcije. Za predsednika je bil potrjen Sergij Pahor, novi podpredsedniki so Marij Maver za Tržaško, Damjan Paulin za Goriško in Giorgio Ban-chig za videmsko pokrajino. Za blagajničarko je bila potrjena Franka Žgavec, za taj-
nico izvršnega odbora pa Jelka Cvelbar.
Novi odbor je obravnaval položaj slovenske manjšine po nastopu druge DAlemo-ve vlade. Izrazil je zadovoljstvo, da je bil manjšinski predstavnik Valdostanec Lucien Caveri imenovan za podtajnika v vladnem predsedstvu. Svet slovenskih organizacij u-gotavlja, da je to pomemben
premik, ki zagotavlja, da hoče vlada urediti zakonsko zaščito za slovensko manjšino. V tem smislu pozdravlja SSO tudi potrditev Katie Bel-lillo na mestu ministrice za dežele, ki je odgovorna za manjšinska vprašanja in že dobro pozna našo ožjo problematiko.
Odbor je tudi določil, da bo 19. januarja zasedal v Devinu deželni svetSSO, ki mora pred koncem meseca odobriti obračun 1999 in proračun 2000.
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 533177 FAX 0481 536978 E-MAIL noviglas(a‘tmedia.it
341 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 365473 FAX 040 775419 E-MAIL nglasts@tin.it
GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LECIŠA
IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORIEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / CORICA
NOVI GLAS IE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIH - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC
LETNA NAROČNINA; ITALIJA in SLOVENIJA 70.000,	FC
INOZEMSTVO 110.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 140.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
V NOVO LETO S POGUMOM IN ZAVZETOSTJO
Na pričetku leta imamo veliko priložnost, da vanj stopimo z okrepljenim pogumom in polno zavzetostjo. Ogromno je odvisno prav od tega, kako se spet lotimo stvari in obveznosti, kakšno je naše osnovno prepričanje. Se nam zdi, da bo šlo vse dobro, ali smo dvomeči in zaskrbljeni ? Pričetek leta je torej čas, ko o sebi in svojih pogledih še lahko odločamo. V vsakem primeru je plodno, če verjamemo v takšen razvoj dogodkov v svetu, ki bo spodbudil vero v moč miru in dogovora med vsemi. Dejstvo je, da so na naši zemeljski krogli še vedno marsikje prepričani, da je pretežka vprašanja mogoče razrešiti le z uporabo sile, z nadvlado močnejšega nad šibkejšim ali s takšno oziroma drugačno prevaro, ki naj izigra nasprotnika ali drugače mislečega. Marsikje torej še vedno verjamejo, da je vojna oziroma izločitev nasprotnika normalno sredstvo razčiščevanja odnosov ter da je mir izmišljotina idealistov in nepoboljšljivih sanjačev.
Nadalje je plodno, da prispevamo svoj delež k zdravi rasti nove Evrope, da si prizadevamo za čimprejšnjo podobo večinskega naroda, sredi katerega živimo, kakor tudi za uspešno prihodnost matične domovine Slovenije, ki naj skupaj z drugimi utira pot demokraciji v najbolj plemenitem pomenu besede. Seveda pa je najpomembneje, da s pogumom in zavzetostjo razmišljamo o vseh tistih odločitvah, ki zadevajo našo manjšinsko skupnost. V zadnjem času smo uspeli bistve-
no zmanjšati naše notranje razdalje, s tem pa smo tudi presegli prepričanje, da je naš edini možni način življenja medsebojna delitev, ki nas je obeleževala v povojnem obdobju. Na srečo se je pokazalo, da smo tudi mi sposobni učinkovito vsrkati vase pravila novega časa, ki želi prevelike razdalje tudi znotraj iste narodnostne skupnosti enkrat za vselej odpraviti. Prehod v takšen celovit pogled na nas oziroma na našo manjšino je prav gotovo velikanski preobrat, zato ni le lahek in zahteva veliko mero modrosti, brez katere bi utegnili obstati tam, kjer smo še do včeraj bili.
Priložnost za utrditev prepričanja v smotrnost našega skupnega sodelovanja bo že bližnja obravnava zaščitnega zakona v rimskem parlamentu. Odpira se nam namreč možnost, da stopimo v zaključno fazo sprejemanja zaščitnega zakona bistveno bolj medsebojno usklajeni, kot smo bili še pred na primer pol leta. Ob upravičenem obžalovanju, da ni trenutna raven naše zaščite na višji ravni, kot bi lahko bila, pa lahko s pristnejšim medsebojnim razumevanjem svoje vrste strnemo in dosežemo vsaj učinkovit manjšinski sporazum. In v tem je naša izjemno velika priložnost, ki se ji velja zares posvetiti in to s pogumom in zavzetostjo. Ni razloga, da ne bi te velike priložnosti izkoristili, razen v kolikor ne bi podlegli našim starim dvomom in nepotrebnim strahovom.
AKTUALNO
INTERVJU / JOLKA MILIČ
DR. DANILO TURK VODILNI FUNKCIONAR OZN
Slovenski veleposlanik pri Združenih narodih dr. Danilo Turk bo s
1.	februarjem prevzel nove dolžnosti pri največji in najpomembnejši mednarodni organizaciji na svetu. Glavni tajnik ZN Kofi Annan gaje namreč imenoval za svojega pomočnika v oddelku za politične zadeve. Ta oddelek je pristojen za območje Evrope, Azije, Pacifika in Latinske Amerike. Tako bo 47-letni slovenski diplomat eden od dveh pomočnikov v oddelku, ki ga vodi Britanec Kieran Prendegart. Dr. Turk bo pristojen za usklajevanje odnosov med ZN in Evropsko zvezo, Atlantsko zvezo, Organizacijo'za varnost in sodelovanje v Evropi ter drugih pomembnih mednarodnih organizacij. Imenovanje na tako pomembno mesto pomeni najprej veliko osebno priznanje dr. Tiirku in seveda tudi mladi slovenski državi Sloveniji. Dr. Turk zastopa Slovenijo pri ZN od leta 1992. Slovenija je v tem razdobju bila začasna članica Varnostnega sveta, njen veleposlanik dr. Turk pa mu je nekaj časa tudi predsedoval. S svojim delom pa je očitno vzbudil pozornost vodilnih ljudi pri OZN, da ga je glavni tajnik Kofi Annan naposled izbral za svojega pomočnika v pomembnem političnem oddelku. Za visoko imenovanje mu iskreno čestita tudi Novi glas.
HRVAŠKA SE PRIPRAVLJA NA PREDSEDNIŠKE VOLITVE
Na Hrvaškem bodo v ponedeljek, 24. t.m., volili novega predsednika države. Po smrti predsednika Franja Tudjmana, ki je bil tudi ustanovitelj in glavni voditelj do še pred kratkim najmočnejše politične stranke HDZ (Hrvaške demokratične skupnosti), bo na skorajšnjih volitvah nastopilo kar devet kandidatov. Po splošnem mnenju pa imata največ možnosti za izvolitev Dražen Budiša in Mate Granič. Prvega kandidira koalicija, ki je zmagala na zadnjih državnozborskih volitvah in gladko porazila HDZ. Mate Granič pa je še vedno zunanji minister, saj po volitvah še ni bila sestavljena nova vlada, čeprav je že znano, da bo njen novi predsednik socialdemokrat Ivica Račan. Predsednik državnega zbora Pavletič, ki nadomešča pred kratkim umrlega Franja Tudjmana, še ni poveril mandata za sestavo nove vlade, vendar bo po splošnem mnenju prav Račanu zaupana naloga, da poskrbi za novo vlado.
VLADIMIR PUTIN UTRJUJE SVOJ POLOŽAJ
Medtem ko se v Čečeniji nadaljujejo srditi boji in še ni videti konca krvoprelitja, se Jelcinov naslednik 47-letni Vladimir Putin v Moskvi trudi, da bi utrdil svoj položaj. Začel je z nekako čistko in postopno odstranjuje ljudi, ki so bili tako ali drugače vpleteni v razne škandale. Kot prvo je odslovil Jelcinovo hčerko Tatjano, ki ni več predsednikova svetovalka. Njen mož je znani poslovnež Leonid, o katerem pravijo, daje tesno sodeloval s Pavlom Borodinom, ki je bil nekakšen upravnik ruskega predsednika. Prav o Borodinu govorijo, da je na nedovoljen način prišel do ogromnega bogastva. Za podpredsednika vlade je bil imenovan dosedanji finančni minister Kasjanov. S tem imenovanjem skuša Putin predvsem odpraviti zaskrbljenost v zahodnem svetu, saj je prav Kasjanov vodil pogajanja z zahodom v zvezi z o-gromno rusko zadolžitvijo v tujini. V zahodnem svetu seveda vlada veliko zanimanje za izid predsedniških volitev, ki bodo 26. marca.
POEZIJA, HREPENENJE PO SVETLOBI
MOLČANJA
MARKO TAVČAR
Kdor seje kdaj zanimal za prevode slovenskih pesnikov v italijanščino, seje gotovo srečal z imenom prevajalke Jolke Milič. Kdor ima rad Kras in kdor ni brezbrižen za njegov kulturni in narodni utrip, pa seje tudi gotovo srečal z glosami, članki in eseji te iste Jolke Milič.
Znana oseba torej, a tudi -vsaj tak vtis imamo - zelo zadržana. Vendar bi nas za uvod zanimalo, da bi kaj povedali o sebi. Kje in kako ste doraščali?
To je menda najtežje vprašanje, ki ga je moč postaviti človeku moje sorte, saj me vedno spravi v stisko, ker nikoli ne vem, kaj naj pravzaprav povem na svoj račun in kje naj začnem (pri Adamu in Evi? ali rajši kaj o dogodkih, ki so me doleteli včeraj, ko pa sem izrazito i-manentno bitje?). Na kratko, da bo vprašanju zadoščeno: rodila sem se v Sežani, kjer bom verjetno tudi umrla, vmes živela pretežno v Sežani in v Trstu, izmenično, iz družinskih potreb in življenjske nuje. Krajše ali daljše skoke v svet in razdobja, ki sem jih preživela drugje, bom kar preskočila, da se ne bi... zgodil roman.
Vi ste torej tudi šolo obiskovali v Trstu. Sploh je bil Kras od vedno tesno povezan s Trstom, a prišla je vojna, po njej pa razmejitev. Kako ste doživljali vse to?
Zelo dramatično, vsaj stokrat ali tisočkrat bolj dramatično kot doživljajo Istrani mejo na Dragonji, ki je vse kaj drugega in domala neprimerljivega od takratne železne zavese. Jaz vsaj sem imela občutek, kot da bi me (raz)rezali na kose pri živem telesu, mi/nam ukradli mesto, morje, sorodnike, prijatelje, navade, del Krasa itd. A tudi to je predolga zgodba, s svetlobo in sencami, s težavami in radostmi, z ranami in čudodelnimi obliži. O vojni pa smo mislili vsi, če me spomin ne vara, ne samo jaz, da je bila za nami zadnja in da nas je doživeto hudo izmodrilo. Prepričani smo bili, da je zlasti mladi m priskutna že sama misel o kakšni vojni, pa se zdi, da smo se vsi na debelo motili. A-gresivnost, vse tako kaže, nam prav leži, vedno najdemo kakšen dober izgovor zanjo.Če ne v svetovnem merilu pa v ožjem, krajevnem in celo soseskem ali sorodstvenem. Je silno "človeška" lastnost, čeprav neradi to priznamo in jo rajši živalim podtikamo.
In vendar je bilo ves čas na Krasu nekaj ljudi, ki so na vsak način poskusili ohraniti pri življenju lučko duhovne širine in odprtosti, predvsem pa pametnega odnosa do življenja in problemov, ki jih je bilo treba reševati. Med takimi, ki so si vedno upali povedati, kaj mislijo, ki so nekaj dali na svobodo izražanja, sle bili tudi vi. Verjetno tudi za ceno nekaterih žrtev in posledic?
Osebno mislim, da je na svetu vedno kar lepo število ljudi, ne samo nekaj, ki se trudijo ohraniti duhovno širino in odprtost, ki tako ali drugače, neslišno ali glasno, premi-
kajo meje in podirajo "planke", ki jih tesnijo. Mislim, da, ko se zaprejo ena vrata, se kmalu skoraj avtomatično odpre kakšno okno ali špranja ali lesa, ki nam omogočijo še kar širok razgled, le preveč nestrpni ne smemo biti, čeprav je neučakanost za Slovence - ko jo povežejo z lastno nesrečo in nemočjo - večkrat prav usodna. V zvezi z iskrenostjo pa: dolg jezik je najbrž stvar temperamenta, kratko in malo ne moreš in tudi ne maraš molčati, ne glede na možne posledice in zamere. Kako se je že spraševal Pavčkov sin Marko? "Živeti! Krotko ali kratko?" On, neučakan mladenič, je potegnil rajši ta "kratko", kot pristal na kratkost. Ni si vzel časa, da bi zdvomil v aut aut pravilo in radovedno poskusil ubrati kakšno tretjo ali četrto pot, ki od tebe ne zahteva, da poklekneš za vsako ceno.
Kaj bi povedali o Kosovelovih? Ste jih dobro poznali? Ko smo minulo zimo po radiu Trst A poslušali oddaje rajne prof. Pertotove o odnosih med Srečkom in Tončko, Karmelo, Anico ter Stdnotom, kakor tudi z očetom in materjo, smo imeli vtis, da je bila to izredno povezana družina, ki seje vzajemno tudi oplajala. Vtis imam, da so Srečkove sestre s svojo kulturno širino in svetovljansko odprtostjo obogatile tudi širše okolje, ali se motim?
Na četrto vprašanje lahko odgovorim le pritrdilno in se zato zelo veselim skorajšnjega odprtja muze-alno preurejene Kosovelove hiše, ki bo predvidoma - če se kaj spet ne zatakne - spomladi letos. Kdo bo ob vsakem obisku sproti pričaral Tončkin žar in toplino, pa je vprašanje zase, čeprav močno upamo in verjamemo, da bo nekaj pristne kraške prisrčnosti in domačnosti zmogla njena sorodnica Dragica in ne nazadnje tu in tam tudi nečakinja Aino, ko bo prišla obujat spomine v Tomaj.
V obdobju med obema vojnama in po drugi vojni so tudi na Krasu duhovniki, kol so bili Slavec, Kjuder, Glažar, Milič in drugi, da ne pozabimo tomajskega samostana šolskih sester, odigrali pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske
narodne in kulturne zavesti. Vas na te ljudi veže kak poseben spomin?
Na sežanskega župnika Glažarja, tomajskega Kjudra in šolske sestre me veže ne kup, marveč gora spominov. Ko bi jih vse obudila, bi jih bilo za debelo knjigo. Morda se marsikomu ne bi zdeli vedno čisto ortodoksni, ker so na tem področju bolj v čislih oleografije. Gospod Glažar je bil zelo priljubljen v Sežani zaradi svoje narodne pokončnosti, zadržanosti in dobrohotnosti. Primer: ko smo šolarčki hodili k nauku v cerkev in, namesto da bi ga poslušali, veselo in nezadržno regljali, nam je rad zalučal v opomin centimeter dolge končke svinčnikov, tako čudovito ošiljene, da lepše se ne bi sploh dalo." Zadeti" smo mu jih morali nesti nazaj ob muzanju ostalih. Nekoč med vračanjem mi j je ponevedoma iz ust ušla želja po tistem svinčničku. In kaj ti bo? me je vprašal začuden. Odgovorila sem: Za spomin. Ko pa je tako lep. On je vzkliknil: Kaj ne slišim! Jaz jo k redu kličem, klepetuljo, ona pa se zagleda v lepoto. Potemtakem ni upanja, da bi se poboljšala! Še veliko ošiljenih končkov je vame priletelo, kijih je Glažar navadno šegavo pospremil z nasmehom: Jaz tebi v opomin seveda, ti pa zvito bi spet rada za spomin, kajne? No, naj ti bo. Kar lep kupček se mi jih je nabralo v predalu in še zdaj se mi včasih toži po njih oziroma po darovalcu. Odraslih, zdaleč pomembnejših spominov je tudi veliko, nanj in na vse druge omenjene, kot že rečeno za zajetno knjigo.
Kako se odraža vernost na Krasu danes?
Spet težko vprašanje za nekoga, ki bi zelo rad veroval - vera pomirja dušo, greje srce in zavaruje hrbet -a ga razžirajo kot nevernega Tomaža najrazličnejši dvomi, ki pa ima na stežaj odprte oči in se veliko sprašuje. Med drugim, na primer: koliko je vere pri marsikom, ki zadnje čase hodi skoraj demonstrativno pobožno v cerkev, in koliko je golega oportunizma. Podobno vprašanje sem si postavljala po priključitvi in še potem, ko so se kar trumoma šli skoraj isti ljudje komuniste, in nate, ki si imel resne pomisleke in zadržke - in jih nisi skrival - gledali kot na skrajno sumljivo osebo, da ne rečem na garje-vo ovco, s katero se ni dobro družiti. Vprašanje sem pustila in puščam odprto, ker nerada sodim ljudem, naj sami opravijo s svojo vestjo, jaz pa s svojo, kakšno neizpodbitno konstatacijo pa si od časa do časa le privoščim, v majceno tolažbo in zadoščenje.
Jolka Milič - pesnica. Ali še pišete pesmi?
Primorski pesnik, sami odkrite kdo, je nekoč objavil nekakšen manifest o pesniški umetnosti, kjer pravi (verze bom navedla prozno): Se vedno velja, da je poezija izpovedovanje in kot taka je lahko krik ali ekstaza ali pa samo rahel, prerahel vzdih... Poezija je tudi neutolažljivo hrepenenje po svetlobi molčanja... Pesniti pomeni za Danteja, Shakespeara, Balzaca pričarati nevideno, nezaslišano, nedožive-to... itd. Kot vidite, je poezija precej širok pojem, ki najbrž daje tudi meni možnost, ne samo Balzacu,
da se prištevam med pesnike in da pesnim, ko sukam pero. Vrh tega, a to berite smrtno resno, sodim najbrž med najbolj načitane in strastne bralke sodobne poezije na Slovenskem. Tako rekoč zasvojena s poezijo, in ne samo z domačo, ki jo berem vsak dan že več kot pol stoletja.
Jolka Milič - prevajalka. Veliko ste prevajali v italijanščino in tudi iz nje.
Prav mimo lahko rečemo, da so vaši prevodi približali Kosovela italijanskim bralcem, ob tem pesniku pa še druge, Udoviča, Zlobca, 'Kajuha, Truhlarja, RA. Novaka, Pregarca in Beličiča, da omenimo le nekatere, v kratkem pa bo izšel italijanski prevod pesmi Jurija Paljka. Kako izberete pesem, da jo prevedete?
Navadno prevedem več pesmi, kot jih kasneje objavim, da se vživim v slog pesnika, ki me je zamikal in da se dodobra seznanim z njegovim miselnim in čustvenim svetom, nato se grem selekcijo, odmislim, da sem Slovenka in poznavalka naše književnosti in s to simulacijo, ki mi precej uspeva, skušam razmišljati le kot Italijanka. Do odkritja, kaj bi utegnilo pritegniti zanimanje naših sosedov, je navadno le korak. Vsa procedura je kajpada daljša in bolj zamotana, kot se iz povedanega lahko zdi. A ne mislim vas moriti s tem. V zvezi z Jurijem Paljkom, zelo na kratko, ker bi lahko spet nastal vsaj romanček. Že dolgo let prijateljujeva, že davno - ob vsaki podarjeni knjigi - sem mu obljubila, da mu bom vrnila "robo za robo" (lahko berete prijaznost za prijaznost), in obljube rada držim. Nekega pomladanskega dne sem si vzela čas in se zagrizla v delo, ob splošnem čudenju dvomljivcev: Kaj Paljka? Ne bi rajši... In prav ta skepsa literarnih kolegov je bila zame dovolj tehten razlog, da ne odneham, ker se rada postavim ob bok prezrtih in plavam proti toku, prav tako rada kopljem ledino in odkrivam na svojo pest še neodkrite spomenike, drugače rečeno, da tvegam in izzivam.
Glede prevajanja ste zelo natančni. To je očitno, ko človek primerja vaše prevode z originalom, a tudi, ko objavite kako oceno prevedenih pesmi ali zbirk. Katera je po vašem za prevajalca nujna lastnost?
Nujno je, da prevajalec precej dobro pozna oba jezika, ki nista samo dva, ampak jih je nešteto. Vsaj toliko, kolikor je pesnikov in pripovednikov, in še več. Berite zaporedoma recimo Tomizzo, Magri-sa, Mattionija in Cecovinija. Kakor da bi govorili štiri jezike. Ali pa Borisa Pahorja, Rebulo, Bartola in Lipovca. Vsak po svoje poje in gode in nam ponuja nove izrazne možnosti, nam odpira in širi jezikovna obzorja. In sem naštela le nekaj imen, pesnikov in pisateljev pa je kot... peska in trave, še več kot fuz-balerjev, pardon, nogometašev, in skoraj vsak ti omogoči, če ga dovolj pozorno poslušaš, nov pristop do jezika, ti podari kakšno... svoboščino, te skratka obogati.
STRAN 6
3
ČETRTEK 13. JANUARJA 2000
4
ČETRTEK 13. JANUARJA 2000
KRISTJANI IN DRUŽBA
SVETOPISEMSKA RAZMIŠLJANJA
OB BOGOSLUŽNIH BERILIH
V LITURGIČNEM LETU B
VILJEM ŽERJAL
ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO ZA NEDELJO
JEZUSOV KRST IN 2. NAVADNA NEDELJA
Odrasli Jezus: njegov krst (Mr 1,7-11), nastop (Jn 1,35-42).
Vzhodna Cerkev živi krščansko izročilo drugače kakor zahodna. Pri nas se je uveljavilo ločeno praznovanje Jezusovega rojstva, Sv. treh kraljev in Jezusovega krsta, na Vzhodu pa so strnili ta praznovanja na en dan, ki ga zaznamujejo trije veliki dogodki: Modri z Vzhoda najdejo novorojenega Mesijo, Jezus se da krstiti v Jordanu ter spoznati po čudežu v Kani. Vzhodno izročilo je starejše in zelo bogato, zlasti bogoslužje bizantinskega obreda je ena sama pesem. Toda oboje izročilo živi v Sv. pismu, ki prikazuje Jezusa kot odraslega moža, ko pride k vodi Jordana, kjer Janez krščuje v vodi in z vodo. Samo Janez ga prepozna in zakliče: "Glejte, Božje Jagnje!" (Jn 1,36/2. nav. ned.) in: "Glejte Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta. Ta je tisti... Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim” (Jn 1, 29 nss). Božični čas je le uvod v ta prizor, ki o-svetljuje prihod samega Boga kot moža kakih 30 let in prosi Janeza za krst. Janeza to presune in pove Jezusu: "Jaz bi se ti moral dati krstiti, pa ti hodiš k meni" (Mt 3,14), a obenem zahrepeni po odrešenju, ki ga more prinesti samo to nedolžno Jagnje. "O vi vsijki ste žejni, pridite k vodi..." (Iz 55,1). Samarijan-ki bo dejal: "Če bi poznala Božji dar..." (Jn4,10). Vsem pa kliče: "Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije. Kdor veruje vame, bodo, kakor pravi Sv. pismo, iz njegovega osrčja tekle reke žive vode". To pa je rekel o Duhu, ki ga bodo prejeli tisti, kateri so sprejeli vero vanj. Duha namreč še ni bilo, ker Jezus še ni bil poveličan. (Jn 7,37-39).
Janez začne posvečevati vodo in z njo ljudi, saj je voda v SZ pomenila najprej smrt: "Zemlja pa je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami in duh Božji je vel nad vodami" (1 Mz 1,2). O potopu beremo: "Iztrebil je (Bog) s površja zemlje vse, kar živi: ljudi in živino, laznino in ptice neba" (1 Mz 7,23). O prehodu čez Rdeče morje pa: "Tako je Gospod pognal Egipčane v sredo morja. Vode so se vrnile in zagrnile vozove in konjenike in vso faraonovo vojsko... Niti eden izmed njih ni ostal" (2 M14,27-28). "Konja in jezdeca je treščil v morje... Faraona in njegovo vojsko je pahnil v morje; njegovi izbrani častniki so utonili v Trstičjem morju. Zagrnili so jih valovi, potopili so se v globočino kakor kamen... kakor svinec so se pogreznili v silnem vodovju". (2 Mz 15,1.4-5.10).
Posebno konec leta 1999 je pokazal marsikje po svetu smrtonosno silo vode in blata, ki sta pomorila na tisoče ljudi in živine, rušila domove in cele pokrajine. V Švici si lahko ogledujemo posledice razdejanj snežnih plazov: nekateri deli hribov so kakor obriti od vrha do globeli, vse je uničeno. Vse to nam pomaga razumeti Jezusov krst in v njem naš krst.
Jezus si upa stopiti v vode, reke, hudournike in morja človeškega gorja, ki ga povzročajo odpadli angeli in mi ljudje, nikakor pa ne Bog. To je posledica naše silne krivde. Toda Jezus se potopi v to nesnago in naloži na svoje rame vso hudobijo, greh z veliko začetnico, da ga ponese na križ. Zaradi nas in naših grehov je postal prekletstvo (Gal 3,13). Toda s tem nas je odkupil: plačal je namreč postavi in hudiču zelo visoko ceno z obrestmi vred: dal je življenje, umiral je sam, zapuščen, izdan, prodan. Toda z vstajenjem je pokazal vso moč ljubezni, Svetega Duha. Zaradi tega nas naš krst priliči njemu in Cerkvi: vtisne nam neizbrisni pečat, da lahko tudi mi z njim trpimo ter z upanjem sodelujemo za nov svet.
Jezus je vedel že vnaprej, da si bo krščanstvo utiralo pot brez vidnega goloba nad glavami kristjanov, pri zaprtih nebesih, celo brez poznanja Duha, ki pa si ga je treba izprositi. Gledal je vnaprej spreobrnjenca Savla/Pavla, ki v Efezu najde le nekaj, približno enajst učencev in jih vprašuje: "Ali ste prejeli Svetega Duha, ko ste postali verni?" - "Saj še slišali nismo, da je Sveti Duh", so odvrnili učenci.
Ali ni to na las podobno našim časom, ko sprašujemo tudi mi sami sebe in druge: Kdo je pravzaprav zame Sv. Duh? Ter svojo vero skrivamo v zakristijo. Kardinal C.M. Martini piše nekje, da nekateri kristjani mislijo, da naredijo uslugo duhovniku, če pridejo v cerkev. Kje je tedaj moč Svetega Duha, ki človeka sili, da išče Gospoda: "Učenik, kje stanuješ?" Qn 1,38).
Krst in ostali zakramenti, še posebej evharistija - sv. maša, nas kar primorajo, da Kristusa razodevamo drugim, svetu; tudi da postanemo njegovi ožji sodelavci, celo duhovniki, da nosimo z njim sramoto križa, ki pa je ara Duha, ara vstajenja telesa in celega človeka.
V svetem letu 1950 sem slučajno spoznal prof. dr. C. Carret-ta. S skupino uglednih razumnikov je hodil vsako noč od 24. ure do enih molit Najsvetejšega po rimskih cerkvah. Vprašal sem ga, zakaj zapušča vodstvo italijanske katoliške mladine. Odgovoril je, da se nič več ne moli. In še, med drugim, da vidijo le Rim in Moskvo. Poslali so skupino katoliških mladih na srečanje v Pariz: vsi so se vrnili kot prepričani komunisti; in obratno: partija je poslala skupino svojih v Moskvo in vsi so se vrnili kot nekomunisti. Kmalu nati je vstopil kot redovnik k Malim bratom, kjer se je lahko posvečal molitvi. Poznaje smo ga še povabili medse, ko se je moral priti zdravit iz Tunizije.
Pridi, Sveti Duh!
BESEDE SVETEGA OČETA MED BOŽIČNIMI IN NOVOLETNIMI PRAZNIKI
VRATA SO ODPRTA
Nagovori svetega očeta med božičnimi in novoletnimi prazniki so bili gotovo ena osrednjih točk dnevnega poročanja sredstev javnega obveščanja v svetu. Čeprav smo slovesnosti v Rimu spremljali skorajda zagotovo vsi po televiziji, ker se le redkokdaj zgodi, da lahko prisostvujemo tako važnim dogodkom, kot je bilo slovesno odpiranje svetih vrat in svetega leta v rimskih bazilikah, je prav, da si pobliže ogledamo vsaj glavne misli iz nekaterih papeževih pridig in javnih nagovorov.
SVETI VEČER
Pri slovesni maši na sveti večerje papež Janez Pavel II. najprej slovesno odprl sveta vrata v baziliki sv. Petra v Rimu. S svetim očetom je so-maševalo 38 kardinalov in 85 škofov z vsega sveta. Polnočnici je prisostvovalo izjemno veliko ljudi, saj se jih je celo na trgu sv. Petra zbralo okrog petdeset tisoč. Med pridigo je sveti oče dejal med drugim tole: "Že dvajset stoletij prihaja iz srca Cerkve ta vesela novica. V tej sveti noči nam Sveti angel ob koncu tisočletja o-znanja: »Ne bojte se! Oznanjam vam veliko veselje... danes se je rodil v Davidovem mestu Odrešenik.« Na te tolažilne besede smo se pripravili med adventom: v njih se udejanja 'danes' našega odrešenja... V tej uri 'danes' zveni s posebnim zvokom: ne gre namreč samo za spomin na rojstvo Odrešenika, ampak je to slovesen začetek velikega jubilejnega, svetega leta. Zato se duhovno navezujemo na tisti izredni trenutek zgodovine, v katerem se je Bog učlovečil, postal človek, tak, kakršni smo mi.... Težko je ostati ravnodušni pred zgovornostjo tega dogodka: očarani smo. Smo priče trenutka ljubezni, ki povezuje v eno večnost in zgodovino: "danes", ki odpira čas veselja in upanja, ker "Sin nam je dan, oblast je na njegovih ramah", kot beremo pri Izaiji... To je resnica, ki jo hoče Cerkev v tej noči posredovati tretjemu tisočletju. In vsi vi, ki boste prišli za nami, sprejmite to resnico, ki je popolnoma spremenila zgodovino. Od noči v Betlehemu se človeštvo zaveda, da je Bog postal človek: učlovečil se je, da bi človeku pokazal, kako je narejen po Božji podobi."
NA SILVESTROVO Papež Janez Pavel II. je tudi sam pričakal novo tisočletje v molitvi in se je po polnoči tudi prikazal vernikom, ki so se zbrali na trgu sv. Petra v Vatikanu; bilo jih je več kot 150 tisoč. Zbrane je pa-
pež Janez Pavel II. nagovoril s svojega okna, ki je postalo že več kot simbol dialoga med njim in svetom, saj s tega okna sveti oče večkrat govori o silno aktualnih in perečih težavah današnjega človeka in današnje družbe. Vernikom je takoj po polnoči voščil in se tudi zadržal z njimi pri opazovanju ognjemeta nad večnim mestom. Kazalo je že, da se bo umaknil v svoje stanovanje, a se je med velikim ploskanjem ponovno vrnil na okno, pod katerim ga je pozdravljala množica vernikov, ki je pričakala novo tisočletje v molitvi in s pesmijo na ustih.
O POSLANSTVU DRUŽINE
Že pred novim letom pa je sveti oče v neki svoji homiliji dejal, da si močno želi, da bi postalo sveto jubilejno leto “za vse družine priložnost za odpiranje vrat Kristusu, ki je edini Odrešenik vsakega človeka." Ko je govoril o družini, je dejal, da naj ji "luč učlovečene Besede pomaga, da bo vsaka družina bolje spoznala svojo prvenstveno poslanstvo, ki je v Božjem načrtu, da prav vsaka družina postane živa podoba ljubezni." Nadaljeval jez mislijo: "Jubilejno leto bo ponudilo možnost spreobrnitve in medsebojnega odpuščanja v vsaki družini. Kajti to bo koristno in plodno obdobje za ponovno vzpostavitev ljubeznivih odnosov v vsaki družini; to bo tudi čas, v katerem se bodo lahko ponovno združile razbite družine." Na koncu svojega nagovora je papež še posebno pomembno deial: "Nai se v sedan jem
trenutku vsaka krščanska družina še bolj zave svojega poslanstva v Cerkvi in v svetu!" Kot je znano, si sveti oče že ves čas svojega poslanstva na čelu vesoljne Cerkve močno prizadeva, da bi se tudi današnja, predvsem zahodna družba zavedala pomembnosti in nezamenljive vloge družine v družbi, družine, katero sveti oče imenuje in pojmuje kot osnovno in najbolj važno celico vsake zdrave družbe.
JUBILEJ OTROK
V nedeljo, 2. t.m., pa je papež Janez Pavel II. nagovoril preko petdeset tisoč otrok, ki so prišli z vsega sveta na romanje k njemu v Rim in mu med sveto mašo in takoj po njej na ves glas zapeli: "Naš praznik ne sme miniti in ne bo minil..., kajti praznik smo mi, ki hodimo k Tebi..." Morda so bili prav najmanjši tisti prvi pravi romarji, katerih v letošnjem letu pričakujejo v Rimu okrog štirideset milijonov; toliko naj bi jih namreč v svetem letu po predvidevanjih obiskalo večno mesto. Najlepše je bilo videti prav otroke, ki so se s starši, starimi starši in učitelji ter duhovniki zgrnili okrog svetega o-četa in napovedali, da bo letošnje jubilejno leto živo in dejavno. Prenekateri opazovalci so dejali, da je bilo to srečanje papeža z otroki najlepša napoved jubilejnega leta, saj so ga začeli otroci, prihodnost torej.
Papež Janez Pavel II. je med vsemi svojimi nagovori med božičnimi in novoletnimi prazniki govoril o miru, ki naj postane vsakodnevna os-
novna beseda jezika vseh ljudi, ki so dobre volje in si prizadevajo za sožitje in bratsko življenje na svetu. Ob koncu vsakega svojega nagovora se je, kot je v njegovi navadi, tudi priporočil Materi Božji, ki je rodila Sina, Odrešenika sveta, v katerem smo vsi eno.
ALI NAJ PAPEŽ ODSTOPI?
V nedeljo, 9. januarja, seje v sredstvih obveščanja po vsem svetu pojavila izjava predsednika nemške škofovske konference msgr. Karla Lehmanna, v kateri je visoki nemški cerkveni dostojanstvenik govoril o morebitnem odstopu svetega očeta zaradi zdravstvenih težav. Msgr. Lehmann je dejal, da je prepričan, da bi papež Janez Pavel II. gotovo odstopil, če bi se zavedel, da zaradi bolezni ne more več opravljati težavne službe na čelu vesoljne Cerkve. Zaradi te izjave je seveda nastal "medijski dogodek", saj so se takoj pojavila ugibanja o tem, ali bo sveti oče zares odstopil. Poleg teh ugibanj pa je sredstva obveščanja preplavilo tudi ogromno netočnosti in izmišljenih izjav, ki so vnesle precej nemira tudi med vernike. Sveti oče je na ugibanja o tem, do kdaj bo še na čelu Cerkve, sam lepo odgovoril dan kasneje, ko je dejal: "Dokler bo Bog hotel!"
----------JUP
NOVI
KARDINALI?
Znani rimski dnevnik je pred kratkim objavil daljši članek z napovedjo skorajšnjega osmega konzistorija papeža Janeza Pavla II. za imenovanje kakih dvajset novih kardinalov. Ta naj bi potekal še v prvi polovici leta 2000 in bi tako zaradi jubilejnega leta prehitel običajni triletni rok, ki ga je uvedel sedanji papež za imenovanja novih cerkvenih knezov. Kot možni datumi za konzistorij se omenja mesec februar oz. praznik sv. Petra in Pavla ob koncu meseca junija.
Kdo naj bi bili novi kardinali? Dnevnik prinaša kakih dvajset imen prelatov, v glavnem nadškofov z vseh strani sveta. Tako naj bi recimo postali kardinali nadškofje nekaterih tradicionalno "kardinalskih" nadškofij, kot so Turin, Westminster (London), Lyon, Zagreb, NewYork, VVashing-ton ter razne večje škofije v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Nekaj mest naj bi bilo še negotovih, kardinali pa naj bi postali tudi nekateri predstavniki rimske kurije.
Naj še dodamo, da je zgoraj omenjeni rimski dnevnik navadno dobro informiran in prek svojih vatikanistov prinaša kar verodostojne napovedi.
RAZLIČNI ODGOVORI NA VEDNO ISTA VPRAŠANJA
BREZUPNO ISKANJE DUHOVNEGA
DANIJEL DEVETAK
Na začetku stoletja je nekdo zapisal, da bodo na pragu tretjega tisočletja mrgolele na Zahodu oblike blodnih verstev in preusmerjenih mistik. Provokacija je seveda izzvala velik nemir in le malokdo si je tedaj verjetno predstavljal, da bodo postale omenjene besede le nekaj desetletij kasneje osupljiv srh vzbujajoča stvarnost.
Danes že velika večina filozofov, sociologov, pisateljev in drugih opazovalcev družbenih sprememb precej mirno ugotavlja, da živimo na celini "verstev brez Boga in Cerkve". Sami zastopniki katoliške vere že razmišljajo o sedanji pokrščanski dobi in se sprašujejo, kakšno prihodnost lahko ima oz. ali bo sploh preživela Cerkev v tretjem tisočletju.
V "katoliški" Italiji obiskuje redno nedeljsko mašo 32% državljanov; to je kar visok odstotek v primerjavi s podatki ostalih evropskih držav, kjer je stanje znatno slabše (v Nemčiji 18%, v Veliki Britaniji 14%, v Franciji 10%, na Švedskem 4%). Obratno sorazmerno z upadanjem prisotnosti vernikov v cerkvah pa rastejo najrazličnejše verske ločine. Statistični urad italijanskega notranjega ministrstva je pred dobrim letom seštel na apeninskem polotoku 130 "novih verskih in magičnih verstev"; tu rinsko središče, ki raziskuje nove oblike vernosti, pa meni, daje teh vsaj 500, da niti ne govorimo o pojavu Nevv age, po katerem je vsakdo lahko duhovni učitelj samega sebe... Nekateri strokovnjaki in misleci nalagajo odgo-
w~r.
7
vornost za cvetenje sekt in podobnih gibanj sami Cerkvi, češ daje v komaj sklenjenem stoletju zaradi perečih socialnih izzivov in komunistične ideologije privilegirala "vodoravno" razsežnost evangeljskega sporočila, zanemarila pa "navpično" - transcendenco. Brez te pa človek - antropološko gledano - kot bitje, ki teži po preseganju sebe, očitno neživi. Skratka: človek mora verjeti v nekaj, pa naj je to Bog, energija, denar ali črna mačka. Nevv age naj bi bil torej sad "bolezni" krščanstva, ki je poskusilo prevesti svoje simbole v racionalne pojme ter je tako postalo izrecno družbeni dejavnik.
Z druge strani pa lahko opazimo tudi težnjo po pravem zmagoslavju duhovnega in božjega. Če je bil v znamenitih revolucijah ob koncu 60. let Bog mrtev in pokopan, je danes "čil in zdrav". Širijo se
namreč tudi živa mednarodna žarišča zagnanih vernikov, zlasti okrog nekaterih karizmatičnih osebnosti. V letih '60 je npr. t.i. binkoštno gibanje štelo le nekaj privržencev, danes jih je kar 600 milijonov. Do takih "eksplozij vernosti" pa prihaja - v okviru treh monoteističnih verstev: tako krščanstva kot judovstva in islama - zlasti v bolj militantnih, da ne rečemo inte-gralističnih strujah.
Na eni strani obstajajo torej oblike zmedene religioznosti, pomešane z magijo, e-zoterijo in vraževernostjo, na drugi pa prava militantnost: dva različna odgovora na isto brezupno iskanje gotovosti v življenju, ki ostaja neobvladljiva neznanka - skrivnost.
Kaj pa "Petrova barka"? Cerkev je prehodila zadnja leta - s svetim očetom Wojtylo na čelu - z veliko mero avto-kritike in ponižnosti. Ne za-
tiska si oči pred stvarnostjo; prav zato spodbuja in išče dialogz vsemi: s predstavniki drugih verstev, z znanostjo, s svetom civilne družbe, politike in kulture. Skratka: zaveda se, da se ne sme zapirati, ampak se mora z različnimi soočati, pri tem pa mora ostajati zvesta svojemu bistvu. Zlasti v zadnjih letih se Cerkev uveljavlja tudi v očeh laikov kot izredno živa struktura, ki je še vedno sposobna združevati in graditi, še zna biti vir nove ustvarjalnosti, še zna navdihovati vitalna načela za optimistično vizijo na svet, za bratstvo med narodi in upanje v prihodnost. Vsega tega je namreč današnji človek, vpet v okove strahu in osamljenosti zaradi potrošništva, ekonomske logike in individualizma, posebno žejen. Nezamenljiv prispevek tem prizadevanjem je brez dvoma dal Janez Pavel II., dosleden in pokončen človek, izrazito verodostojen, ker zna stopiti v kožo prav vsakogar, tudi najrevnejšega in najbolj trpečega; človekovo hudobijo je okusil na lastni koži, in vendar zna besede odpuščanja in brezpogojne ljubezeni, ki jih pridiga že 50 let, tudi konkretno udejanjati. V tem je njegova velika pričevalna moč. Cez nekaj mesecev bo dopolnil 80 let, in vendar je njegovo bolehno in preizkušeno telo najbolj zgovorna ikona milosti, ki je krepkejša od naravnih zakonitosti. Če so močne že njegove besede, je gotovo še močnejša njegova neposredna govorica - njegovo človeško telo. Cerkev tudi vedno bolj upošteva mlade, prihodnost človeštva; to smo videli na samem začetku jubileja, ki gaje na Trgu sv. Petra otvorilo morje otrok. Konec koncev pa je le res to, da je Cerkev edina ustanova na svetu (!), ki je pravkar stopila v enaindvajseto stoletje svojega obstoja...
RAZGLASIL JO JE NADŠKOF FRANC RODE
NA BREZJAH SLOVENSKO NARODNO SVETIŠČE
V slovenskih cerkvah so začetek jubilejnega leta 2000 oznanili zvonovi, ki so zvonili vsaj pet minut. Za takšno zvonjenje so se v svojih pobudah in predlogih, poslanih na škofijske ordinariate v Ljubljani, Mariboru in Kopru, zavzeli mnogi verniki in tudi prebivalci drugih prepričanj iz Slovenije. Tako so sporočili iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference.
Že v soboto, 1. januarja, pa je ljubljanski nadškof Franc Rode skupaj z mariborskim škofom Francem Krambergerjem, koprskim škofom Metodom Pirihom in pomožnimi škofi Jožetom Smejem, Jožefom Kvasom in Alojzijem Uranom, razglasil baziliko Marije Pomagaj na Brezjah za narodno svetišče Slovenije. Letos bodo na Brezjah obhajali dvestoletnico kapele Ma-
rije Pomagaj in stoto obletnico pozidave nove cerkve.
Iz cerkvene kronike je razvidno, da je na Brezjah stala cerkvica, posvečena svetemu Vidu, že sredi 15. stoletja. Leta 1800 so ji dozidali kapelo, leta 1814 pa jo je poslikal kranjski slikar Leopold Layer. Zanjo je naslikal tudi znamenito podobo Marije Pomočnice, ki je bolj znana pod imenom Marija Pomagaj. Cerkev na Brezjah je najbolj zaslovela po čudežnih dogodkih leta 1863. Cerkveni zgodovinarji jih opisujejo takole. V tistem letu je 18-letna Marija Tavčar iz Begunj imela hudo epilepsijo. Ker ji zdravniki niso mogli več pomagati, je prosila za pomoč Marijo Pomagaj. Naenkrat je začutila, da lahko premika ohromelo nogo. Odvrgla je bergle in se še istega dne, to je 22. septembra,
vrnila domov. Umrla je v starosti 85 let. Pozneje je bilo na Brezjah menda še veliko izrednih uslišanj, nenadnih ozdravljenj in drugih čudežnih dogodkov, ki pa niso dobili uradnega potrdila Cerkve. Vendar je cerkev na Brezjah hitro zaslovela in jo je obiskovalo čedalje več vernikov. Zaradi novih potreb so frančiškani v letih 1889-1900 sezidali sedanjo cerkev, ob njej pa še samostan. Prvotno kapelico so pustili na njenem mestu in je ostala v okviru cerkve. To je papež Janez Pavel
II.	med obiskom v Sloveniji,
11.	oktobra 1998, razglasil za manjšo baziliko.
Kot že poudarjeno, so Brezje najbolj obiskano Marijino svetišče v Sloveniji. Tam naštejejo vsako leto okoli 300 tisoč romarjev, med katerimi so tudi mnogi Slovenci iz Ita-
lije. Na Brezjah so od leta 1969 dalje tudi posebni shodi invalidov in bolnikov. Ta božja pot pa seje razvila tudi v pomembno kulturno in vz-gojno-izobraževalno središče na Gorenjskem. Patri frančiškani ob sodelovanju kulturnih in drugih ustanov, zlasti Gorenjskega muzeja iz Kranja, prirejajo na Brezjah vsako leto glasbene prireditve, likovne razstave, znanstvene simpozije in drugačne pobude, ki imajo sicer verski, a tudi splošni značaj in pomen.
Razglasitev za svetišče slovenskega naroda je potekala na dan, ki je za katoliški svet tudi svetovni dan miru.
SVETNIK TEDNA
18. JANUARJA
SILVESTER CUK i MARJETA (MARGARETA) OGRSKA, REDOVNICA
Svetih Marjet je na svetniškem koledarju katoliške Cerkve dvajset, današnja, po rojstvu ogrska princesa, po poklicu pa redovnica dominikanka, je prva po vrsti. Njeno polno ime je Margareta; našim ušesom bolj domača oblika Marjeta je verjetno nastala iz oblike Margeta. Če vemo, da ime Margarita po naše pomeni "biser", se ne bomo čudili, da je med našimi ženami in dekleti zelo veliko Marjet, Marjetic, Marjetk, Metk, nekaj manj Margaret ali Gret. Nekatere godujejo danes, večina pa 20. julija, ko je spomin sv. Marjete Antiohijske, ki je ena od 14 pomočnikov v sili in jo povezujejo s sv. Barbaro in sv. Katarino ter jim pravijo "tri sveta dekleta".
Na slovenskih tleh je sv. Marjeta Ogrska najbolj češčena v Prekmurju, ki je bilo v preteklosti povezano z Ogrsko. Marjetin oče je bil ogrski (ali madžarski) kralj Bela IV., njena mati Marija pa je bila bizantinska princesa in je prišla s cesarskega dvora v Carigradu. V letu pred Marjetinim rojstvom je Ogrsko hudo prizadel vpad divjih Mongolov. Kralj Bela IV. se je zaobljubil, da bo prihajajočega otroka popolnoma posvetil Bogu, če ga reši iz te nesreče. Njegova prošnja je bila uslišana in besedo je tudi držal. Ko se je ob koncu leta 1242 rodila Margareta, jo je v četrtem letu starosti že izročil v vzgojo dominikankam v Vesprimu. Ko ji je bilo deset let, je prišla v samostan na Zajčjem otoku na Donavi blizu Budimpešte, ki ga je dal zgraditi kralj Bela, in tam je ostala vse do smrti. Po njej so pozneje otok preimenovali v Marjetin otok.
Marjeta se je z vsem srcem oklenila redovniškega življenja in za vzornico si je izbrala svojo svetniško teto Elizabeto Turinško (njen god obhajamo 17. novembra). Izprosila si je dovoljenje, da je smela že z dvanajstimi leti napraviti redovne zaobljube. Ko se je razcvetela v zalo dekle, so ji ponudili spregled obljub, če se hoče poročiti s poljskim princem Boleslavom ali z neapeljsko-sicilskim kraljem Karlom. Oba je gladko zavrnila, očeta pa pograjala, kaj vendar dela zanjo ženitne načrte, ko pa jo je zaobljubil Bogu. Poslej je imela mir. Bila je srečna in svoj redovniški poklic je imela za najvišjo dosegljivo čast.
Ta kraljevska hči je neverjetno vzljubila uboštvo, ponižnost in skromnost. Oblačila se je revno, veselila se je vsakega nizkega dela in rada je stregla bolnim sestram. Moč je črpala iz evharistične daritve, zlasti iz sv. obhajila, čeprav ga je po tedanji navadi smela prejemati le nekajkrat na leto. Na obhajilo se je pripravljala z bedenjem in postom. Rada je premišljevala, kar je prebrala iz Svetega pisma in latinskega molitvenika. Izbrala si je modrega spovednika in duhovnega voditelja. Tako je postala zares božji otrok, ki že na zemlji čaka, kdaj jo večni Oče pokliče k sebi. Pogosti in hudi posti so Marjeto telesno izčrpali. Tako je 1 S. januarja 1270 ugasnila, ko je dopolnila komaj 28 let. Že naslednje leto je njen brat kralj Štefan V. v Rimu sprožil proces, da jo razglase za blaženo. Vse je bilo že urejeno, pa so spise v Avignonu, kamor so šli papeži iz Rima, izgubili. Njeno svetništvo je bilo uradno potrjeno šele leta 1943, v domovini so jo (podobno kot sv. Emo Krško) imeli takoj po smrti za svetnico in so jo močno častili.
GLASOVANJE RADIA OGNJIŠČE KOPER
OSEBNOST PRIMORSKE 1999 MSGR. VINKO LAPAJNE
Poslušalci Radia Ognjišče-Studia Koper so izbrali osebnost Primorske 1999. To je msgr. Vinko Lapajne, rektor Škofijske gimnazije Vipava.
Msgr. Lapajne se je rodil leta 1951 v Vojskem nad Idrijo. Za duhovnika seje odločil v težkih časih. Med študijem teologije je bil še v vojski. Po novi maši leta 1976 v domačem Vojskem je bil imenovan za nedeljskega kaplana v Dornberku in bil med tednom vzgojitelj v Malem semenišču. V tem času je tudi zaključeval študij teologije. Naslednje leto je bil postavljen za kaplana v nastajajočo župnijo Kristusa Odrešenika Nova Gorica. Po dveh letih se je vrnil v Malo semenišče v Vipavo kot vzgojitelj. V letih 1982-85, ko je opravljal službo ekonoma, je imel v oprav-
I Ijanju župnijo Osek-Vitovlje. Leta 1987 je postal ravnatelj Malega semenišča in Škofijske gimnazije Vipava. Lani pa je postal rektor Škofijske gimnazije Vipava. Letos ga je doletela posebna čast, dobil je častni naziv monsinjorja.
Msgr. Vinko Lapajne je kot duhovnik že dolga leta povezan s Škofijsko gimnazijo Vipava, prej Srednjo versko šolo. S svojim večnim nasmeškom vnaša v mlada srca toplino, njegov pogled pa izraža zaupanje. Gotovo pa je eden j tistih, ki je pripomogel, da Škofijska gimnazija danes stoji v ponos njemu kakor tudi celi škofiji Koper. Saj je bil ! prav on odgovoren za gradnjo novih prostorov gimnazije in za adaptacijo dijaškega doma, ki ga še čaka.
5
ČETRTEK 13. JANUARJA 2000
6
ČETRTEK 13. JANUARJA 2000
KNJIGA IZ ZBIRKE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE
ANDREJ ČEBOKLI, PESNIK IN PISATELJ IZ KREDA
ROZINA SVENT
Predstaviltev zbranega dela mladega, nadarjenega primorskega rojaka Andreja Čeboklija, ki se je rodil pred 106 leti (27. novembra 1893) v vasici Kred pri Kobaridu, bi lahko poimenovali tudi "iskanje izgubljenega oz. pozabljenega zaklada". Gre za prvo celostno predstavitev tega literata, ki je na lastni koži doživel številne strahote prelomnega časa iz začetka 20. stoletja, ki sojih na eni strani zaznamovali 1. svetovna vojna, začetek številnih revolucionarnih vrenj v Evropi in nastajanje novih nacionalnih držav - in vse to dogajanje ima svoj neposredni odzven tudi v knjigi, ki jo danes predstavljamo.
Skoraj dve tretjini knjige obsega Čeboklijev vojni dnevnik iz obdobja 1916-1919. Gre za do sedaj neznani Čeboklijev tekst, ki je bil vse do srede 60-ih let dalje shranjen v Rokopisni zbirki NUK -, knjižnici pa ga je iz-
ročil ugledni urednik elitne literarne revije Dom in Svet - dr. France Stele. Do odkritja tega zanimivega dnevnika sem prišla ob sistematičnem pregledovanju vsega zapuščinskega gradiva, ki se hrani vtem našem osrednjem literarnem muzeju - ko sem pripravljala popis gradiva, kije vezan na izseljensko oz. zdomsko problematiko. Morda je bila zraven prisot-| na tudi moja ženska radovednost in bolj ko sem obračala liste beležnice,
, bolj se je pred menoj izrisoval mlad in na neki način nesrečen slovenski vojak, ki ga je usodno zaznamovalo dogajanje na Soški in ruski fronti. Kaj kmalu sem tudi ugotovila, da ne gre le za povprečni dnevnik nekega vojaka, ampak da je pred menoj tudi zanimiva literarna pripoved. Priznam, da do tega “usodnega" trenutka, odkritja dnevnika, o pisatelju in pesniku Čebokliju nisem vedela prav veliko. Mimogrede sem nanj naletela ob pripravljanju razstave o dr. Janku Sle-bingerju, kije bil nekaj časa tudi urednik Ljubljanskega zvona - šlo je za nekaj pisem in par še neobjavljenih Čeboklijevih pesmi. Radovednost me je gnala dalje in tako sem našla še nekaj neobjavljenih drobcev v Nova-čanovi zapuščini. Ko sem temu do-| dala še Čeboklijeve že objavljene pesmi in kratko prozo, se je naenkrat nabralo dovolj gradiva za izdajo v knjižni obliki. Da je prišlo do izdaje knjige prav pri Goriški Mohorjevi družbi, je več vzročnih povezav. Dnevnik sem najprej pokazala prijateljici dr. Irene Mislej iz Ajdovščine, ki je takoj poklicala prijatelja Marka Tavčarja v Trst, ki je želel videti ta tekst. Narejene so bile prve kopije teksta in število navdušencev za objavo tega zanimivega teksta je raslo - med njimi je bil tudi dr. Branko Marušič, ki seje
S5
že pred leti ukvarjal s tem svojim so-rojakom, in Zora Tavčar iz Trsta, ki je nato naredila literarno študijo.
Z izdajo celotnega Čeboklijvega ohranjenega dela smo mu končno izkazali zasluženo spoštovanje in ponovno obudili spomin nanj in na njegovo delo, kije predvsem mlajšim generacijam povsem neznano.
Čeboklijev literarni opus je na neki način tudi njegova avtobiografija. Vse, kar je zapisal, je na neki način doživel na svoji lastni koži - snov je črpal iz svoje neposredne krvave izkušnje. Čebokli je bil vojak, ki je dosledno izvrševal poslanstvo - biti in ostati človek, pomagati sotovarišu na bojnem polju, pomagati številnim beguncem, ki so zaradi fronte morali zapustiti svoje domove in oditi v tuje, daljne kraje. Toda ta mladi vojak je v trenutkih zatišja na fronti razmišljal tudi o ljubezni, delal načrte za svoje bodoče literarno ustvarjanje, mislil na domače in svoj rodni dom. V njegovih dnevniških zapiskih se odraža tudi njegovo trenutno duševno in telesno razpoloženje - v dneh bolezni so njegove misli bolj čnoglede - včasih mejijo že na obup; v toplih majskih nočeh pa so misli svetle in polne optimizma. V takih trenutkih se nam avtor pokaže tudi kot izre-
den, občutljiv opazovalec dogajanja v naravi in pred našimi očmi dobesedno zaživijo šumeči potoki, vzvalovi žitno polje. Ko se predaja brezskrbnemu premišljevanju, so njegove misli polne vizionarstva - pred njim vstaja svoboden slovenski narod, rojevata se pravičnost in bratska ljubezen med ljudmi.
Naj ta zapis zaključim s citatom iz njegovega dnevnika - iz novembrskih dni leta 1918, str. 171:
"In prišel sem živ, srečen in zdrav v materin objem: o Bog, zahvaljujem Te, da sem ostal živ in srečen prebil to nečloveško vojno, polno groze in hudobije. Štiri polna leta sem živel ponižan in z lažjo - umiral sem - a nisem umrl: vstal sem Jugoslovan - sin svojega naroda!
In zdaj, ko se umirim, hočem svoje mirovno delo nadaljevati in delati do smrti! Človek, tvoja usoda je; delaj do smrti!"
Zahvala naj gre Goriški Mohorjevi družbi za to izdajo. V Gorici je Čebokli kot mlad dijak preživel veliko lepih, pa tudi grenkih trenutkov zaradi pomanjkanja, v katerem je živel. Gorica je bila tudi tisto mesto, ki je med 1. svetovno vojno pretrpela veliko vojnega gorja in ki ga je tudi Čebokli neposredno doživel. Med drugim zapiše junija 1916 (str. 36) naslednje besede:
"Ne vidim več nekdanje moje Gorice. Zdi se mi vse drugo, daljno mesto, ki bi mogel samo sanjati o njem. Z železom in jeklom so raztrgane in razorane vse moje nekdanje lepe, tihe in samotne poti, po katerih je sanjala nekdaj moja mlada, hrepeneča, upajoča duša.
Ah-zdaj?!
In potem?!
In potem bom - bomo v ravno te razore, v ravno to njivo sadili najlepša zrna, ki nam bodo obrodila najbogatejše sadove: nova generacija - nova doba goriškega slovenstva! Nov kanton, ki je slovenskega naroda -trdna skala proti potujčevanju!
O kako moje srce krvavi - o kako moja duša trpi in vzdihuje in upa -!"
S 3. STRANI
POEZIJA, HREPENENJE PO SVETLOBI MOLČANJA
A povrniva se k natančnosti. Je to očitek ali pohvala? Navadno izzveni kot očitek, ker se marsikomu zdi skoraj obvezno bolj prosto prevajanje, s skoraj nedopustnimi vsebinskimi in formalnimi oddaljitvami od izvirnika, najbrž ne ve ali pa je pozabil, da se velikokrat jeziki tako zelo pokrivajo in prilegajo drug drugemu, da so drastične spremembe čisto odveč, le znak prevajalske nadutosti in samovolje. Prosto prevajanje, ki se pogosto ponaša z nadvse prikupnim pridevnikom kreativno (ali ustvarjalno), je pravzaprav velika skušnjava za prevajalce. Skušnjava in potuha. Kaj je lepšega od polepšavanja in tudi razlaganja in moderniziranja pesnika? Dokazati svetu, da ti zmoreš več, kot si je on upal ali pa, ubošček, ni znal? Primer: Kosovel napiše verz Delo se je pogreznilo v temo, v francoskem prevodu pa delo izgine - najbrž ni več moderno, ali pa je nekompatibilno s francoskim čutenjem - in ga Alyn nadomesti z logiko, in tako namesto dela se pogrezne v temo logika, kar pomeni, da prevajalec je in ve več kot pesnik, in kdor več zna, več velja. Kaj lepšega od matiranja pesnikov in dokazovanja, kako si bister in sposoben? Moraš biti iz najboljšega lesa, da ne podležeš tako milemu petju siren. Nekega drugega francoskega ali belgijskega pesnika je motil Jezus in njegova jokajoča mati v pesmi Pi-
smo Borisa A. Novaka. Javno sem se uprla tako korenitim prevajalskim posegom, pa sem jih od avtorja pošteno čula, češ tako se prevaja, mi smo mi, Francozi pa nekaj čisto drugega, bolj malo skupnega imamo in to moramo upoštevati. Nedavno je izšlo v ljubljanski zbirki Dvanajst pri založbi Edina Tatjane Pregl Kobe tudi Pismo v desetih prevodih v Novakovi razkošni usnjeni mapi Odsotnost, pa sem kar debelo pogledala, ko sem v francoskem prevodu našla in Jezusa in jokajočo mater. Glej, glej, časi dozorevajo, Pariz je za korak bliže Sežani kot pred tremi leti! Zdaj čakam - najbrž zaman -, da se mi bo avtor z drobno besedico na dopisnici opravičil, češ... imela si prav, s Francozi smo si zelo podobni, ne tako vsak zase, kot sem si sprva mislil. In takih prevajalskih zgodbic imamo prevajalci na splošno zvrhano poln cekar.
Ko človek premišljuje o usodi Primorske, se zave, da so bili naši kraji v tem stoletju žrtev vsaj dveh ali treh hudih udarcev, ki so razgnali najboljše, najbolj življenjske sile s lega območja in da se šele v zadnjem desetletju stvari toliko urejujejo, da se Kras prebuja in razvija. Gospodarsko, a tudi duhovno, tako da lahko ponovno zaslutimo dimenzije, ki so navdihovale Kosovela ali dr. Magajno ali Fabianija. Je vtis oživljanja pravilen? Kako ocenjujete trenutno duhovno in kulturno stanje v Sežani in ostalih kraških vaseh? Kako gledate na slovensko manjšino v Italiji?
Bojim se, da sta in Primorska in zamejstvo še vedno pod hudim udarom spričo zdaj že zdesetkane nekdanje enotnosti, odpornosti in strnjenosti. Bojim se tudi, in zdaj imam v mislih vso Slovenijo z zamejstvom in zdomstvom vred, da nimamo veliko razlogov za optimizem, kar me ! navdaja z zaskrbljenostjo in žalostjo. In nikjer nobene prave politične volje in moči, da bi usmerili tok zgodovine tudi na tem koncu v naš (beri splošni) prid. Ta razdrobljenost in neodločnost nas utegneta drago stati, vse skupaj. Še zlasti, če se bomo vedno bolj občutevali le regionalno in se šli, bolj kot Slovence, le Primorce, Istrane, Štajerce, Kranjce, Gorenjce itd. Častili le krajevne patrone in zvonike, vse druge pa gledali zviška, kot tujce, ki imajo z nami bolj malo skupnega. Že kot otrok sem pogosto slišala ozkokrajevno vižo, da so ljudje dobri le do Senadolc, Senožeč, Razdrtega in Postojne (odvisno od govorca), onkraj tistih mej pa suro-| vine in butalci, da o Istranih, Vipavcih in Idrčanih niti ne govorim, nadvse čudne, zaostale in tudi hudobne žverce. Meni pa so se vsi skraja zdeli zelo podobni nam, kot krajcer kraj-cerju, če odštejem govorico, ker smo , takrat vsak po svoje zavijali. Manjkata nam najbrž ponos in samozavest, da smo, kar smo, najprej Slovenci in potem vse drugo: Sežanci, Kraševci, Primorci...Ta samoposebiumevna ugotovitev - sem Slovenec - gre mar-i sikomu težko iz ust, počuti se nerodno, kot za nekaj prikrajšan. Spravlja ; ga skoraj v identitetno krizo. Neredko se začne opravičevati, češ nisem Slovenec po svoji krivdi, gre za splet 1 nesrečnih okoliščin, za višjo silo, ko
bi sam odločal... Ta naša zadrega me hočeš nočeš vedno spominja na knjigo judovskega oz. jidiš humorja s silno hudomušnim naslovom: Tako mlad in že Jud. Juda kajpak zradiram, vi pa preberite: Tako mlad in že Slovenec in boste dobili v roke dokaj verodostojen temperaturni list kar lepega števila Slovencev (matičnih in zamejskih). Kdo nas bo naučil ljubiti same sebe? Katera mati, oče, sestra, u-čitelj, profesor, katehet? Skrajni čas je že. Sicer bo po nas.
Kaj menite o vprašanju enotnosti narodnega prostora? Kranjci te zavesti verjetno niso imeli nikoli posebno razvite, kaj pa Primorci ali posebej Kraševci?Je ta zavest živa in če ni, kaj naj bi Slovenci tostran meje naredili, da bi ozavestili rojake v domovini?
Nujno je, da ga (spet) vzpostavimo, ker brez obojestranskega oplajanja gre vse po zlu. Če naša prestolnica ne razume zlepa, pa poskusite zgrda in dovolj glasno, da vas sliši, nepopustljivo vztrajno, ob vsaki priložnosti in kar nonstop. Zagrozite Kučanu in Drnovšku, da jim boste minirali ljubljansko televizijo, če bo zamejstvu zaračunavala naročnino, nam pa velikodušno dovolila gledati zastonj I po deset italijanskih kanalov, in potem presunljivo jokala, kako Slovenije po širnem svetu nihče ne pozna. Če lepa beseda ne najde lepega me-! sta, pa poskusite s psovanjem, morda je naš vrh bolj dovzeten za krepke manire in neorokavičena dejanja.
I Kako je že rekel Srečko Kosovel: Ne ; prosi, brat, zahtevaj! In tako dalje.
PETA ŠTEVILKA PASTIRČKA
RAZIGRAN
VSTOP
vnoyo
TISOČLETJE
Po božičnem in novoletnem oddihu v družinskem krogu je bila za učence vrnitev v šolske klopi slajša, saj jih je že čakal Pastirček s svojo peto, januarsko, številko, ki prinaša na prvi strani pesem Čestitka Vojana Ti-homira Arharja. Misli v njej so prežete s srčno željo, da bi novo leto prineslo mir, slogo, svobodo na vsem svetu, pa seveda še zdravje, dobro voljo... Pesmica želi tudi, da bi bilo prihajajoče leto srečno za vse. Tem željam se pridružuje Pastirček, ki daruje svojim malim in velikim bralcem pisan koledar, na katerem se smejijo, veselijo, čudijo razigrani protagonisti stripov Pastirčkovega oblikovalca Wal-terja Grudine.
Osrednje strani revije so tudi tokrat napolnili mali dopisniki s svojimi najrazličnejšimi pisemci in likovnimi izdelki, ki so zmeraj lepši v žarečih barvah. Pastirček je ujel v fotografski aparat zborčke, ki so nastopili na Mali Cecilijanki; žreb je določil objavo dveh fotografij, na katerih so pevci MPZ Dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice, ki seje prvič predstavil na priljubljeni reviji, in OPZ Ladjica iz Devina.
Pastirčkovo časnikarsko izkaznico bo urednik Marijan Markežič ponesel v peti razred OŠ Prežihov Voranc Dolina-Mačkolje Sabini Zeriali, ki si jo je zasluženo priborila s prizorčkom Zima. Pastirček prinaša tudi enodejanko Vojana Tihomira ArharjaSreč-no Novo leto 2000; otroci jo bodo lahko kar zaigrali, saj je s svojimi rimami res zabavna.
Ljubitelji pravljic se bodo zasanjali v zgodbico Marize Perat Marinka v deželi pravljic in pa v izbrane stihe Novoletne pravljice izpod peresa nepozabne in otrokom izredno priljubljene goriške pesnice Ljubke Šorli.
Najmlajši bralci bodo našli basen in dopolnjevalke, pa tudi "večji" bralci ne bodo ostali brez njih. Navdušenim gledališkim polžkom je namenjen Gledališki kviz, ki prinaša vprašanja o zadnji gledališki predstavi Goriškega vrtiljaka Mojci Pokrajculji. Pravilne odgovore bo nagradil Kulturni center Lojze Bratuž, zato naj mali bralci gredo kar hitro na delo!
Na knjižni polici je knjiga Gusarji na obzorju. Superkuharhari svetuje francosko solato; Pacek pa je spet natrosil neverjetno število jezikovnih spak in čaka, da mu jih marljivi učenci popravijo. Zlata Volarič predstavlja svojega Lažnivčka, Pastirček pa priporoča nakup dveh knjižnih novosti, in sicer knjigo pravljic Anemarije Volk Zlobec Najlepši letni čas in Naš Koledar, ki so ga pripravili učenci in učitelji OŠ Romjan. Sicer so v januarski številki Pastirčka še druge ustaljene rubrike, ki jih bodo šolarji z veseljem prebirali.
IVA KORŠIČ
KTD IN GORIŠKA MOHORJEVA PRI PODOBNIKU
Predsednik državnega zbora republike Slovenije Janez Podobnik je v torek, 12. t.m., sprejel delegacijo Katoliškega tiskovnega društva in Goriške Mohorjeve, ki mu je predstavila stanje nekaterih za slovensko narodno skupnost temeljnih ustanov na Goriškem. Govor je bil tudi o kritičnem stanju kulturnih struktur v samem goriškem središču, ki potrebujejo temeljitih obnovitvenih del in ki predstavljajo pomembne postojanke za Slovence v Gorici in deželi Furlaniji-Julijski krajini. Predsednik Podobnik je zagotovil, da se bo zavzemal za rešitev teh vprašanj.
ANDREJ ČEBOKLI
pesnik in pisatelj iz Kreda
■>JE. KAR JE«
RETROSPEKTIVA RUDIJA PERGARJA NA GRADU KROMBERK
LETO MM ENOVITOST V RAZNOLIKOSTI
Pa smo le prišli v to neverjetno leto 2000! Vem, da si stalno govorimo, da je bila vsa panika odvečna. Še pred iztekom leta so nas strašili z vsemi možnimi katastrofami, ki bi se bile lahko pripetile, pa se niso. Saj jim vsekakor nismo verjeli, vendar smo si hkrati mislili:"Kaj pa, če je le nekaj resnice v tem? Kaj pa, če bomo ostali brez elektrike, vode, gretja ali telefonov?" Nič od tega se ni zgodilo in polnoč je odzvonila kot vsa prejšnja leta - čisto navadno in brez zapletov. Znašli smo se v novem stoletju - govoriti o novem tisočletju je za naše male človeške razmere skoraj nesmiselno, saj bomo veseli, če bomo preživeli še majhen košček naslednjega stoletja, ne pa tisočletja.
In vendar problem je še tu. Strašili so nas, da bo težava v tem, da nekateri morda ne bodo prepoznali prvih dveh številk in si bodo še vedno mislili, da se leta začenjajo z ena in devet. Pa smo oz. so računalnike vendarle prepričali, naj se "navadijo" na nov datum. Sam pa čutim, da obstaja računalniški hrošč še nekje drugje: v naših glavah. Ne vem, kako je z vašimi, toda moja se nikakor ne more navaditi na tisti prvi dve številki. Do sedaj sem imel srečo in mi še ni bilo treba zapisati datuma, toda če bi moral, bi bilo prav gotovo težko. Navada je železna srajca in tisti 19 se je tako močno usidral v mojo glavo in celo v moje prste, da vem, da bom moral prav resno pomisliti, preden se bom prvič znašel v situaciji, da bom moral napisati današnji datum. Kar strah me je.
In morda nisem edini. Ste že pomislili, kaj bo naredila cela tradicija italijanske in tudi svetovne zgodovine umetnosti, ki se ukvarja z italijansko umetnostjo, ko bo morala govoriti o obdobjih kot “quattrocento“ in "seicento"? Seveda še veljajo, toda koliko časa še? Vsi smo še iz prejšnjega stoletja, toda kmalu jih bo vedno več, ki so že otroci tega tisočletja. E-nega že poznam. In zanje bo"quat-trocento" nekaj drugega. Pred dnevi sem prijatelju pravil, da se je nekaj zgodilo v prejšnjem stoletju, recimo : Einstein se je rodil v prejšnjem stoletju. Napaka! Kje pa! Jaz sem se rodil v prejšnjem stoletju, Einstein pašev tistem prej! Kot vidite, možgani ne sledijo tako hitro. Vsaj moji ne.
Morda nismo še imeli časa, da krepko zakorakamo v novo stoletje, toda čez kako leto se bo problem najbrž popravil in bomo pravilno poimenovali stoletja in tisočletja. Zaenkrat pa nam še ostaja težava. Čeprav se v bistvu ni zgodilo nič hudega, nobeno letalo ni strmoglavilo in niti za trenutek ni zmanjkalo elektrike, se je vendarle zgodilo nekaj velikega in morda je težava prav v dejstvu, da se ne zavedamo oz. se ne zavedam, da je do tega res prišlo. Sprememba tistih dveh številk je prav gotovo velik dogodek, pa naj se vam tako zdi ali ne. In sedaj se bomo resnično morali navaditi, da smo tu.
Nekako je res, da se je začelo vse iz ničle. Nismo začeli spet šteti od ničle, le nadaljevali smo, toda imeli smo privilegij doživeti spremembo vseh štirih številk in ne samo zadnjih dveh ali treh. Če smo torej malce izgubljeni, se nam to lahko oprosti. Te stvari se pač ne dogajajo vsak dan, kajne? Medtem pa lahko vsaj začnemo vaditi. Vsak dan lahko nekajkrat napišemo"današnji" datum. Obenem si bomo morali stalno dopovedovati, da je leto dva tisoč, pa čeprav nebo še ni polno letečih krožnikov in še ne hodimo na kavo z marsovci. Spoštovane gospe in gospodje, dobrodošli v novem stoletju. Danes je 10. januar 2000. (Pa mi je vendarle uspelo!).
PETER SZABO
MARKO VUK
Enovitost v raznolikosti, tako bi lahko označili življenjski opus slikarja Rudija Pergarja, prikazan na retrospektivni razstavi v gradu Kromberk, kije bila odprta v soboto, 18. decembra lani. Goriški muzej že skoraj tri desetletja uvršča v svoj program velike pregledne razstave primorskih ustvarjalcev, tako da so do danes že bili na vrsti: goriška slikarska družina Šantel, Lojze Spacal, Rafael Nemec, Milan Klemenčič, Ivan Čargo, Silvester Komel, Vladimir Makuc, Riko Debenjak, Milko Bambič, Pavel Medvešček, Negovan Nemec, Miloš Volarič. Pred nami je sedaj izbor iz celotne ustvarjalnosti Rudija Pergarja, slikarja, likovnega pedagoga in restavratorja.
Posebni občutki nas navdajajo, ko se sprehajamo po sobah in dvoranah kromberškega gradu, v zasnovi historične stavbe, ki tokrat gosti sodobno umetnost. Na zelo nazoren način lahko občutimo, kako tudi moderne ali celo rahlo avantgardne slike sooblikujejo resnobno klasičen prostor in v nas vzbujajo dodatno ustvarjalno domišljijo.
Na tem mestu ne bo govora o podrobni življenjski poti leta 1936 rojenega Pergarja, ki ga je s Predmeje, v vojni porušene in osirotele, usoda zanesla v dijaški dom v Ajdovščino, nato na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljano. Pomembno zarezo je predstavljal slikarjev prihod leta 1964 v Novo Gorico, takrat še zelo mlado mesto, ki si je šele iskalo kulturno podobo. Bil je to pomemben čas tudi za razvoj slovenske likovne umetnosti, ki seje dokončno poslovila od zapovedi socalističnega realizma in popolnoma zajadrala v vode sodobnega izraza, kakršen seje razvil v pomembnih umetniških središčih Evrope.
V svojih umetniških začetkih je bil Pergar še zavezan realizmu, tudi prek obvezne študijske faze, kot dokazuje npr. portret očeta, a pri njem kmalu zaznavamo določen ekspresiven poudarek. Pod vplivom svojega akademskega učitelja Gabrijela Stupice ga je zamikal problem človeškega obraza, pa tudi široke barvne ploskve, slednje ga je kmalu pripeljalo v čisto brezpredmetno slikarstvo, u-temeljeno le še v vibraciji barve in svetlobe. To seje zgodilo v času, ko podoben prehod zaznavamo tudi pri drugem pomembnem goriškem slikarju iste generacije, Silvestru Komelu, isto velja tudi za nekoliko starejšega Rafaela Nemca.
Sledijo 70. leta, ko pri Pergarju o-pažamo, podobno kot pri skupini slovenskih neokonstruktivistov, poudarjeno racionalistični likovni izraz, tako da sedaj govorimo o fazi geometrične abstrakcije. To je tudi obdobje, ko je slikarstvo pričelo uporabljati sodobne sintetične materiale, kot so akrili in avtolaki, v grafiki pa je prevladoval barvno čist in gladek sitotisk. V glavni galerijski dvorani gradu Kromberk so razstavljene popolnoma abstraktne kompozicije, vsebinsko in formalno brez vsake povezave z vidnim svetom, kakor ga realistično zaznavamo z našimi čutili, ploskoviti sestavi kvadratov, krogov, rombov, trapezov, trikotnikov, valov-nic v svojih neštetih različicah, ki jih lahko poljubno kombiniramo, na določen način že oznanjajo virtualen (navidezen) svet v računalniški tehnologiji utemeljene civilizacije.
Primorska in še posebej Goriška leži na občutljivem, kulturno prehodnem ozemlju, razpetem med vplivi Severa in Juga. Če pri slogovnih tokovih, prihajajočih iz Sredozemlja, iz Italije, že stoletja zaznavamo izrazit čut za mero, uravnoteženost in barvno uglašenost, pa je za germanski Sever značilna duhovna usmerjenost navznoter, na zunaj izražajoča se v
Perorisba, 1982, 25x23 cm
ekspresivni formi. Sem lahko uvrstimo Pergarjevo fazo nekakšnega fau-vizma, v katerem slutimo odmeve Henrija Matissa ali tudi Edvarda Muncha, nemške ekspresionistične skupine Die Brucke in celo spontanosti Jacksona Pollocka. Navidez neurejene kompozicije so to, ustvarjene v močnem zanosu, a v svojem bistvu pretehtane. Zelo poglobljeno je o tej fazi pisal umetnikov prijatelj, glasbenik Hubert Bergant, v svojem drugem poklicu tudi umetnostni zgodovinar.
Konec 80. in začetek 90. let pri slikarju ponovno zaznavamo spremembo, intenzivno ga začne zanimati človeška figura, najprej plaho postavljena v geometrični okvir in nato popolnoma samostojna. Na Pergarja sedaj očitno deluje postmoderna miselnost, ki je v izrazu konkretnejša, duhovno pa se napaja pri evropskih in tudi zunajevropskih, zlasti azijskih kulturnih koreninah. Odtod npr. vzhodnjaška figura modreca ali evropskega Harlekina, zelo pomembno pa postaja žensko telo, u-metniška naloga, ki je do idealnih višin že bila uresničena v grški ali rimski umetnosti, prav tako v renesansi.
NIZ ZANIMIVIH ODDAJ NA RADIU TRST A
KO TELO SPREGOVORI
Dne 5. januarja seje začel nov niz radijskih oddaj, ki bodo posvečene govorici telesa: kako nam telo sporoča naše najgloblje stiske, neravnovesja in trpljenje. Gosta v studiu bosta psiholog dr. Andrej Zaghet, ki se v Milanu izpopolnjuje na Inštitutu RIZAza psihosomatsko medicino, in naturopat Franc Božjak, ki je opravil študij na Inštitutu za higienistične vede Galileo Galilei v Trentu. Prvi del oddaje, ki bo na sporedu vsako sredo ob 14.10, bo posvečen psihosomatskim obolenjem. Dr. Zaghet bo razlagal simboličen pomen posameznih patologij in seveda organov, značaj osebe, ki trpi za opisanimi motnjami, omenil pa bo tudi grafo-loške značilnosti teh bolnikov, saj je dr. Zaghet opravil triletni študij gra-fologije. Drugi del oddaje bo slonel na naravnem pristopu k bolezni. Naturopat Franc Božjak bo povedal, kako nastane bolezen, kateri so globlji vzroki zanjo, torej kakšno je njeno sporočilo, opisal bo seveda tudi zunanja znamenja raznih simptomov. Poleg tega bo svetoval, kako naj si pomagamo z naravnimi metodami zdravljenja.
Obravnavane teme bodo gotovo zanimale poslušalce, saj se vsi zavedamo, kakšna velika dobrina je naše zdravje. Napovedali bi še vsebino prvih oddaj: črevesna obolenja (zaprtosti, driska, kolitis), srčne bolezni, astma, anksioznost in panični napadi, rak itd.
Domišljeni citati so to, sad globokih razmišljanj in vživetja v svet antike, srednjega veka - slednjega je Pergar temeljito spoznal pri restavriranju gotskih fresk, pa tudi novoveške renesanse, skratka, iskanje izgubljenega časa, kar še močneje občutimo ob koncu stoletja.
Tako smo prišli do spoznanja, da je Rudi Pergar poudarjeno mediteransko razmišljujoč slikar, tako glede izbire snovi kot tudi barvnega izraza. Izpred njegovega doma na Trnovem pri Gorici se ponuja čudovit razgled na goriško ravnino. Furlansko nižino, morje in Kras, na zahodu pa v ozadju slutimo kamnite gore. Izrazito prehoden svet je to, ki v svojem barvnem in svetlobnem bogastvu z nenehnimi spremembami plodno vpliva na občutljivega ustvarjalca. Pergarje tako uresničil serijo zeleno-modrih krajin, obravnavanih slikovito, vanje pa vnaša tudi arhitektonske prvine s kristalinično-kubičnim naglasom, spominjajočim na Paula Cezanna.
Zvestoba barvi, to je tista stalnica, ki raznolike Pergarjeve cikluse povezuje v celoto. Postavlja se tudi vprašanje, kako bi lahko označili značilen kolorit, ki se kot rdeča nit vleče skozi večino njegovega opusa. Mnenja sem, da to barvitost lahko opredelimo kot tipično mediteransko, če pod tem razumemo določeno toplino in izrazit smisel za barvno uglašenost. Retrospektiva Rudija Pergarja na gradu Kromberk je nedvomno pomemben umetnikov dosežek, prav tako umetnostnozgodovinske stroke, kije zapolnila še eno belo liso v razumevanju sodobne umetnosti na Primorskem. Poučna pa ni samo za poznavalce, marveč tudi za širšo publiko, ki bo ob njenem ogledovanju zaslutila iskanja in dileme modernega evropskega slikarstva zadnjih sto let. Rudi Pergar se je na vse te izzive vseskozi ustvarjalno odzival.
OBVESTILA
SLORI: ŠTIPENDIJE ZA LETO 2000
Slovenski raziskovalni inštitut v Italiji razpisuje za leto 2000 dve vrsti štipendij: štipendijo za sofinanciranje podiplomskega študija (magisteriji in doktorati) ter nagrado za kvalitetne diplomske naloge, ki predstavljajo pomemben ali svež doprinos k poznavanju tem, s katerimi se Inštitut tradicionalno ukvarja, predvsem na področju družboslovja. Podiplomski študij bo Slori financiral s kritjem študijskih oz. vpisnih stroškov, izbrano ali izbrane diplomske naloge pa bo nagradil z denarno nagrado v višini enega milijona lir ter poskrbel za njihovo objavo v letu 2000.
Rok za prijavo za oba razpisa je 31. januar 2000. Izbor in razglasitev izbranih prošenj in nalog bo opravljen predvidoma v mesecu dni. Dodatne informacije in prijavne obrazce z razpisnimi pogoji lahko interesenti dobijo na sedežih Slovenskega raziskovalnega inštituta (v Trstu v ul. Carducci 8, v Gorici v ul. Croce 3) ter v Narodni in študijski knjižnici v Trstu (ul. sv. Frančiška 20/1).
PRIMORSKA POJE 2000
Tradicionalna revija bo potekala od 10. marca do 16. aprila letos. Prijave lahko pošljejo zbori do 20. januarja po pošti ali po faksu na sedež zveze, v katero so včlanjeni: ZSKD (ul. sv. Frančiška 20,34133 Trst, tel. 040 635625, faks 040 635628), ZSKD (ul. Malta 2,34170 Gorica, tel. in faks 0481 531495), ZSKP (Drevored 20. septembra 85, 34170 Gorica, tel. 0481 536455, faks 0481 536324), ZCPZ (ul. Donizetti 3,34133 Trst, tel. 040 370846, faks 040 633307).
IZŠEL 13. ZVEZEK
ENCIKLOPEDIJA
SLOVENIJE
Pred novim letom je pri Založbi Mladinska knjiga v Ljubljani izšel že trinajsti zvezek Enciklopedije Slovenije, v katerem so zajeta gesla od črke Š do črke T. Kot je znano, je Enciklopedija Slovenije prvo temeljno delo na tem področju med Slovenci in je že zaradi tega dejstva izjemen dosežek na slovenskem knjižnem trgu, saj predstavlja izbor vedenja o Slovencih in slovenski zgodovini, jeziku, domoznanstvu, geografiji, politiki, družbi, naravi. Enciklopedija Slovenije, ki počasi, a vztrajno prihaja h koncu, saj bosta izšla samo še dva zvezka, je e-dina tovrstna publikacija v Sloveniji in zato vredna vse naše pozornosti.
Trinajsti zvezek prinaša 1108 gesel, od katerih jih je 616 biografskih in 492 je stvarnih gesel. Vsega besedila je v tem zvezku za 46.912 vrstic, knjiga vsebuje 878 ilustracij, od tega 455 barvnih in 425 črno-belih. Med ilustracijami je 101 portretov, 124u-metnostnih posnetkov, 38 tematskih kart in zemljevidov, 41 grafikonov, 15 risb, 64 pokrajinskih posnetkov, 258 rokopisov in tiskov ter 238 dokumentarnih posnetkov. Glavni urednik Enciklopedije Slovenije je Dušan Voglar, ki je za trinajsti zvezek zbral in uredil besedila 521 piscev. Slikovno in ponazarjalno gradivo je tokrat prispevalo 179 posameznikov in 152 ustanov, fotografije 99 posameznikov, arhivsko gradivo pa 35 posameznikov in 127 ustanov, risbe pa 8 posameznikov. Zemljevide za Enciklopedijo Slovenije so izdelali na Geodetskem zavodu Slovenije, na Geografskem inštitutu in nekaj jih je izdelal tudi Tomaž Novak.
Na slovesni predstavitvi v Ljubljani je urednik dejal, da se zavedajo pomanjkljivosti, ki nujno pri enciklopedijah obstajajo, a tudi dodal, da gre za eno najpomembnejših knjig slovenskega tiskarstva, kajti Mladinska knjiga pri tem izjemno dragem in dragocenem projektu ni nikdar gledala samo na komercialni zaslužek.
Za nas je seveda 13. zvezek Enciklopedije Slovenije ša kako pomemben, saj je geslo Trst v tej knjigi najobsežnejše in najpomembnejše. Med drugimi gesli, ki nas bodo po-bliže bolj zanimala, omenimo še gesla Trnovski gozd, Tolmin, Šavrinska brda, Trenta, Škocjanske jame, Triglav itd. Enciklopedija Slovenije kaže veliko pozornost za ljudi, pojave in dogajanja v slovenskem zamejstvu. Tako je vrsta gesel posvečena naši stvarnosti: Študijski center Nediža v Špetru, Študijski dnevi v Dragi, Tiskarna Edinost v Trstu, Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici, Tržaška kreditna banka; in gesla o naseljih: Špeter, Šte-verjan. Posebno mesto ima tudi geslo Šolstvo v zamejstvu ter seveda geslo Šolstvo v izseljenstvu.
Med biografskimi gesli ne moremo mimo gesla Primož Tmbar. Med gesli, ki se nas pobliže tičejo, pa smo našli tudi izčrpno geslo o Virgilu Šče-ku, primorskem duhovniku, politiku, predvsem pa narodnem buditelju. 0-menimo še gesla: Rudi Šeligo, Ivan Tavčar, Božo Škerlj, Stanislav Skrabec, slikarji Tratnik, Tominec, brata Šubic, Tisnikar, kiparja Drago in Dušan Tršar ter seveda slovenski narodni vodja in velikan iz Beneške Slovenije/van Trin-ko Zamejski.
V naslednjih dveh letih se bo zaključil osnovni "korpus" Enciklopedije Slovenije, ki bo tako imela 15 zvezkov. Že sedaj je jasno, da bodo morali kmalu iziti še dopolnilni zvezki, v katerih bodo navedeni predvsem vsi tisti ljudje, dogodki in stvarnosti, ki jih niso še uvrstili v enciklopedijo. Med njimi bodo gotovo tudi ljudje, kraji in dogodki, običaji iz naših krajev, saj je uredništvo Enciklopedije Slovenije izčrpno dokazalo, da ima resen, predvsem pa znanstven odnos do slovenske stvarnosti, katere živ del smo tudi mi, ki živimo v Italiji. *—JUP
7
ČETRTEK 13. JANUARJA 2000
8
ČETRTEK 13. JANUARJA 2000
SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP
JANUAR V ZNAMENJU SLOVENIJA PARTYJA
BREDA SUSIC
Člani Slovenskega kulturnega kluba in Mladi v odkrivanju skupnih poti, ki se med tednom in ob sobotah zbirajo v ulici Donizetti 3, že vrsto let organizirajo ob obletnici mednarodnega priznanja samostojne Slovenije tradicionalno družabno prireditev s kulturnim programom, t.i. Slovenija party, ki pomeni e-nega od viškov njune sezone. Lani je ta praznik sovpadal s praznovanjem 50. obletnice Slovenske prosvete, zato seje prireditev iz Peterlinove dvorane preselila v Savoia Excel-sior hotel. Vtis, ki ga je praznik zapustil, je bil izjemen, ne samo zaradi gosta, zdaj že pokojnega olimpijskega prvaka Leona Štuklja, govorov in elegantne scenografije, pač pa tudi zaradi gala plesa, ki so ga mnogi občutili kot enega redkih mondenih dogodkov v našem zamejstvu. Povpraševanje po ponovitvi takega večera je bilo celo leto tako veliko, da so se mladi organizatorji odločili, da ga letos spet pripravijo v nekoliko skromnejši, vendar podobni obliki kot lani.
Tako bo tudi letos na prireditvi, ki bo v soboto, 29. januarja, poleg krajšega kulturnega programa še gala ples, ki ga bo oblikoval orkester. Da pa ne bodo mladi, ki se ga bodo udeležili, zaradi plesa v za-
dregi, so se organizatorji odločili, da priredijo ta teden, to je v soboto, 15. t.m., plesno delavnico za začetnike. Med ritmi bodo na plesu gotovo prevladovali fox-troti in angleški valčki, zato se bodo u-deleženci delavnice, ki bo trajala od 17.45 do 21. ure, najprej spopadli s tema dvema plesoma, ki sta obenem tudi najbolj enostavna.
Teden kasneje, 22. in 23. t.m., pa bodo tisti, ki se ne bodo zadovoljili z najosnovnejšimi figurami, pač pa bi znanje radi še nadgradili, ter tisti, ki bi se radi spopadli še z rumbo (počasen in senzualen latinskoameriški ples) in disko-foxom (ples, ki je uporaben pri modernih rock in pop pesmih), imeli odlično in enkratno priložnost, da se udeležijo pravega plesnega minitečaja. Vodil ga bo Andrej Drenik iz Ljubljane, ki je več let vadil in tekmoval za priznano plesno šolo Urška.
Pari (ali posamezniki) se lahko prijavijo na telefonsko št. 040 370846 od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. Obe delavnici sta ločeni po-, budi, tako da udeležba na eni delavnici ni vezana na drugo. V kateri tržaški dvorani se bosta odvijali, je odvisno od števila prijavljenih parov, zato naj se ti čimprej zglasijo, da bo moč hitro posredovati tudi to informacijo.
TRETJA IZVEDBA
VSEDRŽAVNI NATEČAJ TRIESTE POESIA
Kulturno združenje Club Anthares in združenje Cat-tedra di Poesia della Mittel-europa prirejata v sodelovanju z mesečnikom Lldea tretjo izvedbo vsedržavnega pesniškega natečaja Trieste Poesia.
Natečaj predvideva dve kategoriji pesmi: v sekciji A bodo zaobjete pesmi v italijanskem knjižnem jeziku, sekcija B pa bo vsebovala pesmi v tržaškem narečju. Udeleženci se lahko predstavijo s še neobjavljenimi pesmimi in takimi, ki niso bile še nagrajene na drugih natečajih (dolžina največ 60 verzov). Vsebina pesmi (vsak udeleženec bo lahko predstavil največ tri pesmi za vsako sekcijo) je prosta, natipkana besedila pa bodo morala dospeti do 31. marca 2000 na naslov: Kulturno združenje Club Anthares - Trg Carlo Alberto, 9 -34123 Trst (Associazione Culturale Club Anthares -Piazza Carlo Alberto, 9 -34123 Trieste). Udeležba na natečaju bo hkrati pomenila tudi dovoljenje, da se pesmi objavijo v mesečniku Lldea. Zmagovalec v vsaki sekciji bo prejel priznanje, enoletno naročnino na mesečnik Lldea in denarno nagrado v znesku 350.000 lir. Vsak udeleženec
bo moral prispevati 35.000 lir (naročniki revije Lldea bodo plačali polovico te vsote): plača se s tekočim računom št. 14849343 (naslov Edizio-ni FPE). Kot že rečeno, je treba odposlati pesmi do 31. marca letos. Vsaka pesem mora biti v šestih izvodih (prvi izvod naj ima tudi ime, priimek, naslov in telefonsko številko avtorja), poleg tega pa avtor naj pošlje tudi podpisano izjavo, daje pesem še neobjavljena in da ni bila nagra-! jena na kakem drugem nate-I čaju. Avtor mora poslati tudi potrdilo o plačanem tekočem računu in kratek curriculum. Vsak udeleženec bo prejel tudi potrdilo o vpisu. Če ga ne bo prejel do 30. aprila letos, bo moral o tem takoj obvestiti prireditelje.
Za katerokoli informacijo je na voljo tajništvo natečaja : Trieste Poesia, c/o Edizioni F.PE. - Trg Carlo Alberto, 9 -34123 Trst, tel. 040 307910, tax 040 307914, e-mail fpe(« interactiva.it. Interesenti lahko najdejo potrebne informacije tudi na spletnih ; straneh vvvvvv.club.anthares. net/triestepoesia in | www.coffeenet.it/fpe ter na naslovu elektronske pošte club@anthares.net.
ROK ZA VPIS JE DO 25. JANUARJA
ZAČELA SO SE VPISOVANJA V PRVE RAZREDE ŠOL IN VRTCEV
V petek, 7. t.m., se je po božičnih in novoletnih počitnicah v naših šolah in vrtcih obnovil pouk. Hkrati so se začela vpisovanja v prve razrede šol in vrtcev, ki bodo trajala do 25. januarja.
Že ta teden so stekla prva informativna srečanja, ki jih didaktična ravnateljstva kapilarno prirejajo po šolah in vrtcih, ki spadajo v njihov delokrog. Srečanja so namenjena staršem, ki si seveda želijo čimveč informacij o šoli, kamor nameravajo vpisati svoje otroke. Tako so že potekali sestanki v Dolini, Borštu, Križu, na Repentabru in na nekaterih šolah v tržaškem mestu in predmestju. V prihodnjih dneh bodo še sestanki v Bo-Ijuncu, Borštu, Mačkoljah, Dolini, Ricmanjih, Miljah, na Proseku, na Opčinah, v Gro-padi, Trebčah, Nabrežini in na preostalih mestnih in predmestnih šolah.
Ob tej priložnosti so didaktična ravnateljstva poskrbela za izvirno in hvalevredno pobudo. Izdala so namreč brošuro, ki vsebuje vse mogoče podatke o šolah, ki spadajo v okvir teh ravnateljstev. Brošure delijo otrokom zadnjih letnikov otroških vrtcev, ki naj jih izročijo svojim staršem. Gre vsekakor za lepo promocijo slovenske šole v zamejstvu.
V ponedeljek,J 0. t.m., pa so v centru Karel Štrekelj v Se-
sljanu odprli dolgo pričakovane nove otroške jasli, ki jih je uredila devinsko-nabrežinska občinska uprava. Jasli bo o-biskovalo osemnajst otrok, ki bodo ločeni v dve sekciji: prva sekcija bo vključevala otroke od 12 do 24 mesecev starosti, druga pa otroke od dveh do treh let starosti. Zanje bodo skrbeli koordinatorka Daniela Ruppel, trije pomočniki in pomožno osebje zadruge La Quercia.
PONOVOLETNO SREČANJE NA SLOVENSKEM KONZULATU
V torek, 11. t.m., je v prostorih generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu potekalo ponovoletno srečanje, na katerem so predstavniki slovenske manjšine v Italiji podali oceno stanja narodne skupnosti predstavnikom slovenskega parlamenta in vlade, med katerimi je treba omeniti predvsem predsednika parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Marijana Schiffrerja, državno podsekretarko in vodjo Sektorja za sosednje države v slovenskem zunanjem ministrstvu Darjo Bavdaž Kuret in predstavnika Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorka Pelikana. Sedem predstavnikov različnih komponent slovenske manjšine je s svojega zornega kota podalo oceno stanja naše skupnosti z ozirom na zaščitni zakon, zatem na organiziranost manjšine same in na druga vprašanja, od demografskega padca in krize osrednjih ustanov do šolske problematike in vprašanja vidljivosti slovenske televizije v zamejstvu. Na srečanju je generalna konzulka Jadranka Sturm Kocjan podala zgoščen pregled delovanja konzulata v 1.1999.
PRVI VEČER V DSI V NOVEM LETU
KNJIŽNI PRVENEC VESELKE ŠORLI PUC
MATJAŽ RUSTJA
Po božičnih in novoletnih praznikih je Društvo slovenskih izobražencev priredilo v ponedeljek, 10. januarja, predstavitveni večer knjižnega prvenca Veselke Šorli Puc Zgodbe z repom in glavo. Avtorica je sicer svobodna umetnica, znana slikarka, akvarelistka, načrtovalka barvnih oken in pisateljica esejev ter umetnostnih refleksij, ki obravnavajo pretežno likovno ustvarjalnost.
Na večeru v Peterlinovi dvorani je delo predstavila prof. Marija Cenda, odlomke iz knjige pa je prebrala igralka Matejka Peterlin.
Delo je izdala založba Mladika, ki je tako prestopila prag celotnega oblikovanja knjig v lastni režiji. Podobo izdaje je izrezljal grafični oblikovalec Matej Susič, delo pa se nam predstavlja v manjšem formatu na 132 straneh.
Okusne barvne platnice sprejmejo bralca z duhovitim naslovom in milim portretom glavnega junaka zgodbe. Veselka Šorli Puc je za "vizitko" knjige upodobila glavo belega samojeda Orija, pravega družinskega prijatelja in člana, in napisala zgodbo o psu, ki se zvesto premika v spominih družinske kronike. Pisano besedo pa podpirajo še avtoričine ilustracije, ki zari-
l šejo v nekaj črtah in potezah tega ali onega člana družine, kjer pa igra glavno vlogo domača živalca.
Prvo poglavje zariše kraj dogajanja, hišno preteklost in I družinsko okolje celotne zgo-I dbe, ki jo ob koncu poglavja | oplemeniti prihod samosvoje osebnosti Orija. V drugem poglavju pa se srečna družina poda v svet, najprej na počitnice v Dalmacijo, potem pa celo v Argentino, kamor je delovno razmerje pripeljalo prav vse, tudi pasjega prijatelja. V novi svet je Ori priletel v kletki in skupaj z družino se je moral prilagoditi razmeram in načinu argentinskega j življenja. Odkrivanje je postalo pravi vsakdanji posel. Ori premišlja, si duhovito in zanimivo razlaga dogajanje okrog i sebe, prinaša nove zgodbe v j družino, ki se prav tako potepa po novem svetu. Avtorici je potopisno opisovanje posebno pri srcu, saj ji tudi oblika pripovedovanja v tretji o-
sebi omogoča razvijanje zanimivih izhodiščnih trenut-■ kov. V večplastnem izpisovanju življenja, ki se ne vrti samo okoli človeka, se zariše Oriju prava osebnost, pasji prijatelj j vstopi v družinske odnose in prinese svoj doprinos popolnejšemu dojemanju sveta. Igrivi kuža prinaša bližino drugih dimenzij in vstopa v človekovo življenje kot osebek, ki ni odvisen od dvonožnega prijatelja. Prelivanje dogajanja s pasje in človeške perspektive se ob koncu knjige preseli iz prostranih argentinskih naravnih čudes v izhodiščno točko celotne zgodbe, v domačo Ljubljano. Zgodba z repom in glavo se srečno konča v objemu družinske povezanosti, ki edina premaga težke trenutke. Pripovedovanje se strne v intimnem družinskem dogajanju in v pasji duši.
Dobri humor, ljubeče portretiranje družinskih članov in prijateljev, opisovanje narave
in globokih resnic skladja rastlinskega, živalskega in človeškega sveta najdejo izvrstno podlago v tekočem in u-1 glajenem pripovednem stilu. Jezik se preliva iz stare misli v novo brez obotavljanja in nerodnosti, tako da je delo zelo berljivo in primerno prav za vsakogar. Literarna zgodovinarka Helga Glušič je tako zapisala v spremni besedi: j "Pripoved s premišljeno povezanostjo humorja, čustvenosti, opisne tenkočutnosti in dogajalne razgibanosti ter zanimivega potopisno-spomin-skega zapisa ustvari na poseben način oblikovano literarno besedilo z vsebinskim poudarkom na polni celovitosti prostora (doma in daljnih dežel), predvsem pa na medsebojni naklonjenosti družinskih članov, v katerih se stikata spomin na preteklost in veselje nad sedanjostjo, kjer ima svojo pomembno vlogo tudi glavni junak Ori."
OBVESTILA
SLOVENSKI KULTURNI klub prireja ob dnevu slovenske kulture literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoje izdelke lahko oddaste v uradih Slovenske prosvete v ul. Donizetti 3 od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure in ob sobotah od 18.30 dalje do vključno 5. februarja. Recital literarnih del, razstava likovnih in fotografskih izdelkov ter nagrajevanje bodo v soboto,
12.	februarja.
RADIJSKI ODER sporoča, da se bo tečaj lepe govorice nadaljeval v petek, 14. januarja, ob 18. uri.
SLOVENSKI KULTURNI klub in MOSP(ul. Donizetti 3) vabita v soboto, 15. t.m., ob 1 7.45, na plesno delavnico za začetnike. Nič več zadrege na plesih in ša-grah! To je prava priložnost, da prebiješ led in se naučiš osnovnih korakov in figur angleškega valčka in fox-trota! Prijavi se takoj na 3-urno plesno delavnico (bolje bo, če si najdeš soplesalca/ko, lahko pa se prijaviš tudi sam); na tel. 040 370846 od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. Kraj delavnice bo naknadno določen.
RADIJSKI ODER vabi na Gledališki vrtiljak prihodnjo nedeljo, 16. januarja, ko bo mlade gledalce razveselilo Lutkovno gledališče Ljubljana s predstavo Svetlane Makarovič in Janija Goloba Tacamuca. Predstava bo v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, ulica Brandesia 27, s pričetkom ob 17. uri. Režija Barbara Hieng Samobor.
MESEČNA MAŠA za edinost bo v Marijinem domu v ul. Risorta v ponedeljek, 17. januarja, ob 15.30, tik pred začetkom Tedna edinosti. Na razpolago bo tudi Ekumenski zbornik. Vabi Apostolsko sv. Cirila in Metoda v Trstu.
DRUŠTVO SLOVENSKIH izobražencev vabi v ponedeljek, 17. t.m., na pogovor o slovenskih sporedih Radia Trst A v novem letu 2000.0 pomenu tržaškega radia za slovensko narodno skupnost, o načrtih za prihodnost, o čezmejni televiziji in dru-
gih problemih bodo govorili ravnatelj tržaškega sedeža Rai časnikar Roberto Collini, nekdanji šef programskega odseka slovenskih oddaj dr. Filibert Be-nedetič ter odgovorna za časnikarske oddaje in programski odsek Saša Rudolf in Igor Tuta. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3, s pričetkom ob 20.30.
SLOVENSKI KULTURNI klub in MOSP(ul. Donizetti 3) vabita v soboto, 22., in nedeljo, 23. t.m., na plesni minitečaj. Enkratna priložnost, da se naučiš osnovnih korakov in figur rumbe in disco-foxa! Tečaj bo vodil Andrej Drenik iz Ljubljane. Prijavi se takoj (bolje bo, če si najdeš soplesalca/ko, lahko pa se prijaviš tudi sam); na tel. 040 370846 od ponedeljka do petka od 9. do
17.	ure.
VNEDELJO, 9. januarja, sem po slovenski maši pri Sv. Ivanu na trgu od cerkve do bara izgubil rdečo ovojnico s precejšnjo vsoto denarja, ki mi je bil zaupan. Pošteni najditelj je naprošen, da telefonira na tel. 040 211192.
V SPOMIN na dragega moža Leopolda Pangosa daruje žena Amelija po 50.000 lir za misijone in za Marijin dom v Rojanu.
OB DEVETI obletnici smrti dragega moža Maksa Šaha daruje žena Jelka 50.000 lir za misijone, 50.000 lir za Karitas, 50.000 lir za Mladiko in 50.000 lir za cerkev v Mavhinjah.
ZA MISIJONE: Otilija Bolčič ; 100.000 lir.
ZA MARIJIN dom v ul. Risorta: Amelija Pangos ob 3. obletnici smrti moža Leopolda 50.000 lir.
ZA MARIJIN dom pri Sv. Ivanu: Laura Visintin 50.000 lir; N.N.
50.000 lir.
ZA CERKEV v Ricmanjih: Pieri-naŽuljan, Ricmanje, 50.000 lir; Bernarda Kuret, Ricmanje,
50.000 lir (za cerkvene zvonove); Anamarija Zlobec 50.000 lir.
ZA KAPELO p. Leopolda v Domju: Anamarija Zlobec
50.000 lir.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Bertold Brecht
MALOMEŠČANSKA SVATBA
REŽIJA Jaša Jamnik
PREMIERA v petek, 14. t.m., ob 20.30 abonma red A PONOVITVE v soboto, 15. t.m., ob 20.30 abonma red B; v nedeljo, 16. t.m., ob 16. uri abonma red C; v sredo, 19. t.m., ob 20.30 abonma red D; v četrtek, 20. t.m., ob 20.30 abonma red E; v petek, 21. t.m., ob 20.30 abonma red F;
V PETEK, 14., IN SOBOTO, 15. JANUARJA, MOŽNOST 60 PARKIRNIH PROSTOROV V PARKIRIŠČU NA TRGU PERUGINO.
letje. Predavatelj, profesor Jože Pirjevec, je pritegnil pozornost prisotnih s svojim običajnim živahnim stilom pripovedovanja in pa z dejstvom, da seje tokrat osredotočil predvsem na opis različnih pristopov ruskih vladarjev do omenjenega problema. Njegov pregled je šel od zadnjega carja prek Lenina, Stalina, Hruščeva, Brežnjeva in Gorbačova vse do Jelcina in Puti-' na, skratka, od priznanja etničnih problemov in dodeljevanja večjih ali manjših avtonomij, prek zanikanja problemov in iz tega izvirajočih ukrepov (deportacija, vsiljena rusizacija), do ponovnega priznavanja manjšin v času "glasnosti i perestrojke" in propada velikega imperija, vse do zadnjih vojaških ukrepov v Čečeniji. Aktualnost te zadnje točke je prav gotovo pripomogla k uspehu klubovskega večera, ki seje po predavanju nadaljeval z zanimivo debato med poslušalci in predavateljem, tako da se je večer zaključil v prijetnem živahno in-; telektualnem vzdušju.
■— EH
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
vabi na
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
Stolnica sv. Justa v Trstu, v nedeljo, 16. januarja, ob 16. uri.
BOGATA
V NAŠIH KRAJIH JE BILO TUDI TOKRAT VELIKO KONCERTOV IN DRUGIH PRIREDITEV
Tudi tokrat se je v božičnem času med tržaškimi Slovenci kar trlo koncertov ter drugih pobud in prireditev, s katerimi želijo naši ljudje še posebej počastiti to obdobje. Tokrat je bilo še slovesneje kot sicer, saj so bile pobude tudi v znamenju vstopa v leto 2000, ki je postalo simbol vstopanja v novo, tretje tisočletje.
Nekatere prireditve so si-	uiiiiMBJJBamiiiin~ 111" w
cer stekle že nekaj tednov pred Božičem (kot npr. Zborovska božična revija zbora Jacobus Gallus in koncert v pozdrav tisočletju, ki ga je v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku priredila Zveza slovenskih kulturnih društev), a večina je seveda potekala ravno v obdobju od Božiča do Svetih treh kraljev.	2
Že na božično vigilijo je v S Mačkoljah tamkajšnji zbor p imel kake pol ure pred pol- § nočnico krajši koncert božičnih pesmi. Tradicionalni božični koncert je bil na sam božični dan v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah, kjer so nastopili Mešani zbor Reso-net, tercet Ver laetum, Mladinski zbor Vesela pomlad, zbor birmancev in Cerkveni pevski zbor Sv. Jernej, medtem ko je priložnostno misel < podal Livij Valenčič. Na Op- § činah je bil koncert tudi na ? dan Svetih treh kraljev, ko sta 2 nastopila tercet Ver laetum in dekliška pevska skupina Valentin Vodnik iz Doline, medtem ko je priložnostno misel podal Pavel Vidau (šlo je za ponovitev koncerta, ki je bil pred tem tudi v dolinski cerkvi).
Tudi na Štefanovo je bilo več pobud. Naj omenimo samo tradicionalna koncerta v Štivanu in na Proseku. V novi < cerkvi v Štivanu so nastopili S otroški zbor Ladjica, Dekliški g in Mladinski zbor Devin in 2
1 Moški zbor Fantje izpod Grmade, na Proseku pa je bil tra-; dicionalni koncert tamkaj-! šnjega godbenega društva (kot gostje nastopil tercet Ver laetum). Isti dan je bilo vse živo tudi na boljunski Gorici, kjer so se domači fantje in dekleta pomerili na tradicionalnem lučanju (slika v sredini).
Sicer pa je bilo koncertov in drugih pobud nešteto. Glede tega naj omenimo koncerta, ki sta bila v nedeljo, 9. t.m., v Bazovici in pri Sv. Jakobu (slika zgoraj). Drugače je bil božični čas tudi v znamenju tradicionalnega koledovanja po vaseh na Krasu in v Bregu, omeniti pa je treba tudi razstavo jaslic v župnijski dvorani v Nabrežini (slika spodaj). Do 9. t.m. je bila na ogled cela vrsta jaslic, delo tako domačih kot tudi tujih u-metnikov. Ob tej priložnosti je bila na ogled tudi razstava akvarelov Andreja Kosiča. Letošnje nagrade za naj lepše jaslice so prejele družine Furlan, Sosič, Križmančič in Con-ti. V nabrežinski cerkvi je bil na praznik Svetih treh kraljev tudi koncert Mladinskega zbora Vesela pomlad, priložnostno misel pa je podal Alek-sij Pregare.
Sicer pa se ljubiteljem božičnih pesmi obeta še ena zanimiva pobuda. V nedeljo, 16. t.m., bo ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu tradicionalni božični koncert Zveze cerkvenih pevskih zborov, na katerem bodo nastopili oktet Vrtnica iz Nove Gorice ter združena zbora Resonet in Jacobus Gallus.
KULTURNA DEJAVNOST
PREDAVANJE PROF. PIRJEVCA V SKK
RUSIJA OD STALINA DO PUTINA
Slovenski kulturni klub je stopil v novo leto s polno paro. Prvo sobotno srečanje je posvetil zelo aktualni temi, in sicer zgodovinski sliki Rusije
od Stalina do Putina, s posebnim poudarkom na vlogi zadnjega predsednika, Jelcina. Na srečanju se je zbralo veliko število mladih in tudi manj
mladih udeležencev, ki so z zanimanjem in zbranostjo sledili predavanju o etničnih I problemih, ki so pestili ruske i vlade skozi celo dvajseto sto-
V soboto, 8. januarja, je veliko število mladih, pa tudi starejših poslušalcev napolnilo Peterlinovo dvorano, da bi prisostvovali prvemu srečanju Slovenskega kulturnega kluba v novem letu. Številnemu občinstvu je predaval zgodovinar prof. Jože Pirjevec o Rusiji od Stalina do Putina.
9
ČETRTEK 13. JANUARJA 2000
tSgHSlI
ŠKA KRONIKA
DESKI ZBOR GLINKA V KC BRATUŽ
TRADICIONALNI ZBOROVSKI NASTOP
10
RUSKI PEVCI OČARALI
BOŽIČNI KONCERT V GORIŠKI STOLNICI
IN MEMORIAM
PETER
KOMAC
ČETRTEK 13. JANU ARI A 2000
Deški zbor zborovske šole M. I. Glinka iz Sant Petersbur-ga je na koncertu 21. decembra lani v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici pokazal, kaj zmoreta odličen talent in stroga disciplina na podlagi stoletne tradicije. Pričakovani večer, ki ga je priredil Kulturni center, je prinesel z briljantno poustvarjalnostjo mladih pevcev pravo božično in novoletno voščilnico s slovanskega Vzhoda, saj je z biseri zlasti sakralne glasbene umetnosti ustvaril očarljivo predbožično vzdušje.
Deški zbor Glinka je ena najstarejših profesionalnih glasbenih skupin v Rusiji, saj najdemo njegove začetke že v 15. stoletju. V sodobnem času, ko so nekateri slavni deški zbori v Evropi v kriznem obdobju, pa ohranja ruski sestav res zavidljivo kakovostno raven, ki na koncertih in turnejah po vsem svetu kar naprej preseneča. To je s toplim sprejemom potrdila tudi zelo številna udeležba občinstva na goriškem večeru. Uspeh zbora sloni na temeljitem strokovnem glasbenem izobraževanju, zahtevni šoli, v kateri so zrasli številni ruski glasbeni mojstri. Pod vodstvom dirigenta Vladimira Be-gletzova je zbor v zadnjih letih zrasel v novih spoznanjih, se razvil v repertoarju in zvočnosti.
Domiselno oblikovan program koncerta v centru Lojze Bratuž je primerno pokazal glasbeno zrelost sestava,
ki zmore širok glasovni razpon, saj pojejo v njem tako o-troci osnovnošolskih let kot obetavni zrelejši mladostniki. Z občutkom skrivnostnosti ruske vokalne svete glasbe, ki je v splošnem imaginariju prežeta s kadilom, zlatom, podobami na strogih ikonah, oknih v svet božjega, so mladi pevci že na začetku prevzeli občinstvo s Slavo (Bort-njanski) in s fragmenti iz Liturgije sv. janeza Zlatoustega (Česnokov). Sledil jeKoncert za zbor Sergeja Rahmaninova z značilno avtorjevo gosto in ekspresivno govorico. V drugem delu smo lahko slišali dva Brahmsova moteta v nemščini, ki sta lepo pričarala i skladateljev intimno romantični slog z jasno hierarhijo bogatih harmonskih razmerij. "Starejši" pevci so se nato izkazali kot moški zbor s skladbami Česnokova, Grečanino-vain Ippolitova-lvanova. Spevne melodije so priklicevale v spomin epske brezmejne krajine "matere" Rusije, potrpežljivost preprostega ruskega človeka, ki živi v tesni povezavi z naravo; obujale so duh žive tradicije, ki sega v pozabo, in vendar ostaja še vedno sposobna navdihovati večno žlahtna občutja. Pravi užitek je bil okušati visoke dosežke rosno mladih glasov otrok, ki jim je glasba ne le konjiček, ampak prava ljubezen, idealno izrazno sredstvo za rast v plemenite ambasadorje dragocene ruske kulturne zakladnice.
■ DD
STAROSTNIKI IN OTROCI SO SE SREČALI
Predbožično srečanje u-pokojenih in starostnikov, ki poteka že nekaj let pod gostoljubno streho Zavoda sv. Družine in ga prireja duhov-nija sv. Ivana, je poteklo v prijetnem in toplem razpoloženju, čemur so pripomogli otroci osnovne šole O. Župančič iz Gorice. Pod vodstvom požrtvovalne učiteljice Kety Tabaj so s pevskimi in glasbenimi točkami ter ljubkimi voščili ustvarili prisrčno vzdušje in idealno povezali mladost s starostjo. Ganljivo je bilo njihovo voščilo Štefaniji Šuligoj za njenih 1 (X) let življenja. Po maši, ki jo je daroval župnik pri sv. Ivanu msgr. Cvetko Žbogar, so sestre povabile vse prisotne v jedilnico in postregle s čajem in pecivom.
POKLON CELSU
MACORJU-ALPINISTU
V goriškem Kulturnem domu bo v četrtek, 13. t.m., ob
18.	uri, srečanje ob predstavitvi treh knjig, ki so nastale izpod peresa Celsa Macorja, pokojnega furlanskega pesnika, pisatelja in alpinista. Pobuda, ki uvaja letošnjo sezono srečanj z avtorji, želi biti spoštljiv spomin na človeka, ki je precej prispeval k rasti kulture sožitja na tem območju. Knjige je izdal goriški založnik MassimoCargnel, ki je čutil potrebo, da knjižna dela, ki so obogatena s fotografskimi posnetki slovenskih, furlanskih in italijanskih fotografov, izda tudi v slovenskem jeziku. Knjižna dela Aesontius, Na orlovih krilih in Tihote v sozvočju bo predstavil Silvester Gabršček, sekretar v slovenskem ministrstvu za kulturo.
Za letošnje božične praznike je Združenje cerkvenih pevskih zborov priredilo na praznik sv. Štefana lep in pestro zasnovan božični koncert. Na njem je nastopilo pet zborov oz. vokalnih skupin.
Božično misel je letos podal pisatelj prof. Alojz Rebula (ki jo na drugem mestu prinašamo v celoti). V začetku je predsednica ZCPZ prof. Lojzka Bratuž spomnila na dolgoletno obdobje teh koncer-
CLOVEK, KI
ALOJZ REBULA
PRIČAKUJE
Dragi slovenski goriški kristjani,
doživljamo praznik Boga -Človeka.
Lažje kot o Bogu nam je govoriti o človeku.
O človeku, ki ni Bog. O človeku, kakršni smo vsi mi.
Koliko definicij je bilo že danih o njem! Dajmo še eno. Recimo:
Človek: - bitje, ki pričakuje.
Ta definicija ni manj vredna od katere koli druge. Človek živi toliko, kolikor pričakuje. Nikogar ni, ki ne bi česa pričakoval.
Otrok pričakuje igračo, dijak dobro šolsko oceno, mladostnik srečo v ljubezni, mož dobro službo, upokojenec poviška pokojnine. Kaj vse ljudje pričakujemo! Ozdravitve od takšne ali drugačne bolezni. Zmage priljubljenega nogometnega moštva. Lepega vremena. Jutranjega časopisa. Prijateljskega telefonskega klica.
Smo bitja, ki tako rekoč plavamo v pričakovanju, kakor plavamo v kisiku atmosfere.
Kar velja za posameznega človeka, velja za človeštvo. Od vsega začetka ga je eno samo velikansko pričakovanje. Da bi bilo rešeno vsega, kar dela ta planet poligon vsakovrstnega trpljenja: da bi bilo rešeno lakote, bede, zatiranja, izkoriščanja, krivice, žalosti, bolezni, smrti.
To pričakovanje se vleče kot ognjena proga skozi vso človeško zgodovino - od izraelskih prerokov preko antičnih pesnikov tja do utopije Karla Marxa.
Česa torej pričakuje to ubogo človeštvo? Svobode, blaginje, miru? Vsekakor.
A poleg tega pričakuje še kaj. Danes imamo hvala Bogu svobodo, imamo blaginjo, imamo mir. Istočasno pa imamo beg v mamila, samomore, rastočo psihološko depresijo, velikanski konzum pomirjeval za dnevni mir in za nočno spanje. Torej človeštvo pričakuje še kaj, kar je več kot svoboda, več kot blaginja in mir. Kaj? Samo se ne zaveda, kaj. Zaveda pa se ne, ker je v njem klic po nečem, s čimer mu ta naš svet ne more postreči.
Človeštvo kliče po popolnem odrešenju telesa in duha. Človeštvo kliče po Odrešeniku, ki naj opravi ta čudež. Človeštvo kliče po neskončnem.
Kristjani - vsi kristjani onkraj razlik, katoličani, pravoslavni in protestanti - verujemo, da
je takšen Odrešenik že prišel. Prepoznavamo ga v otroku, rojenem natanko pred 2000 leti v vasici Srednjega vzhoda v rimski provinci Judeji, in to za časa rimskega cesarja Ok-tavijana Avgusta.
Po čem prepoznavamo v Kristusu Odrešenika?
Po njegovih delih, s katerimi je z vsemogočno roko šel preko zakonov narave, katerim smo podvrženi. Prepoznavamo ga po njegovem nauku, ki je najvzvišenejši, ki se je kdajkoli oglasil na planetu Zemlji. Prepoznavamo ga po solidarnosti, s katero je sprejel nase, čeprav Božji sin, vso našo tragično usodo, vključno s smrtjo. Prepoznavamo ga po njegovem vstajenju. Prepoznavamo ga po čudežu Cerkve, ki je prebrodila dva tisoč let vsako-\ vrstnih viharjev in še živi. Po čudežu svetosti, ki to Cerkev odlikuje tudi v našem slovenskem prostoru.
Kakšno odrešenje nam prinaša ta Otrok? Od trpljenja in smrti, od vojsk in potresov?
Ne. Njegovo odrešenje je na ravni večnega. Je radikalno od-rešenje našega človeškega položaja, vklenjenega v prostor in čas. Kako skušamo u-bežati tema oklepoma! Oklepu prostora z vsemi hitrostnimi izumi - avtom, letalom, vesoljsko ladjo -, ki naj nas iztrže sužnosti gravitacije. In kako skušamo ubežati času, da bi se odtegnili njegovi minljivosti - preteklosti z zgodovinskim in arheološkim iskanjem, prihodnosti s futurološkimi ugibanji.
Kristusovo odrešenje je radikalno, ker premaguje čas in prostor. Vsako telo - in v to je vperjena krščanska vizija - je nad časom in prostorom, v neznanski svobodi nadnarave.
Božič, rojstvo Odrešenika, je napoved odrešenja, je napoved te prihodnosti onkraj zgodovine.
Verjeti v Kristusa je verjeti v nesmrtnost. Če si kristjani čestitamo h Kristusovemu rojstvu, si čestitamo k nesmrtnosti in vstajenju. V tem je pravo veselje Božiča. Krščanskega Božiča in v njem slovenskega Božiča.
Zakaj v tisto nesmrtnost smo poklicani kot Slovenci. Če bomo imeli srečo, da nam bo rekel: "Pojdi, zvesti služabnik, v veselje svojega Gospoda," nam bo rekel v slovenščini. V isti slovenščini, po kateri se pri mašni daritvi spremeni iz kruha v telo in iz vina v kri.
Milost Božiča, veselje Boži-; ča bodi nad nami vsemi!
tov, ki jih je sredi petdesetih let začel prof. Mirko Filej. Tradicija se je potem razrasla in nadaljevala vse do naših dni.
Sledil je kratek blagoslov z zahvalno pesmijo, ki gaje ob asistenci drugih duhovnikov opravil škofov vikar msgr. Oskar Simčič.
Po vrstnem redu so nato nastopili mešani zbor Rupa -Peč (dir. Zdravko Klanjšček), pevska skupina Musicum, mešani zbor Podgora (Mirko Špacapan), moški zbor Mirko Filej (Zdravko Klanjšček) in mešani zbor Lojze Bratuž (Stojan Kuret). Nastopajoči so pred-stavili v glavnem vsak po tri skladbe, zbor Lojze Bratuž pa je predstavil devet pesmi.
Na sporedu so bili zastopani naslednji skladatelji: G.Rihar, AFoersteroz. B.Šček, M.Tomc, U.Vrabec, S.Jericijo, B.Havvkins, LCvek, M. Špacapan, F.Kramar, Z.Klanjšček, AKlančič, RMerku in D.Fajgel.
Božične melodije in pesmi že od vedno privlačijo in o-čarajo poslušalca, saj so polne miline, pevnosti in notranjega veselja. To velja še zlasti za slovensko božično pesem, pa naj gre za preproste ljudske melodije ali za umetne skladbe, ki zlasti ob bogati orgelski spremljavi kar zablestijo pred nami. Na misel nam tu lahko pridejo skladatelji kot Gregor Rihar, Leopold Cvek, Stanko Premrl in Matija Tomc, v našem primorskem prostoru pa še posebno Lojze Bratuž, Vinko Vodopivec, Breda Šček, pa kasneje Mirko Rener, Mirko Filej, Ubald Vrabec idr. S svojo božično pesmijo so postavili pravi spomenik tovrstni glasbi.
Nemogoče je podrobno se zaustaviti ob posameznih zborih in njih programih. Zbor Rupa - Peč je edini pel na koru ob spremljavi velikih orgel (Damjana Čevdek). Drugi so nastopili pred prezbiterijem. Svoj spored je oblikoval od Riharja do Tomca. Pr-j vič seje nato predstavila moška vokalna skupina Musicum, ki jo sestavljajo v glavnem mladi goriški pevci in je prav dostojno predstavila skladbe Vrabca, Jericija in Havvkinsa. Podgorski pevci so se predstavili z deli Cveka, f Špacapana in Kramarja. Moški zbor M. Filej je zapel pesmi samega dirigenta Klanjščka, nato M.Tomca in A. Klančiča. Za zaključek pa je nastopil zbor Lojze Bratuž in se predstavil najprej z dvema harmonizacijama P Merkuja (ljudskih pesmi iz Tolmina), nato pa s šestimi skladbami znanega skladatelja Danila Fajgla. Skladbe prej omenjenih avtorjev so vse polne božičnega duha in slovesnega izvirnega melosa.
Prav je, da se taka pevska oz. glasbena božična tradicija med nami še vedno goji in nadaljuje. S tem pa se tudi ohranja (širši) kulturni zaklad, ki je zlasti na Primorskem in po-| sebno na Goriškem vedno zelo živ.
■ AB
FOTOBUMBACA
V tednu pred Božičem smo se v Gorici poslovili od dr. Petra Komaca. Odšel je sredi dela in načrtov, star komaj 52 let. Pogrebne maše v cerkvi sv. Vida na Placuti in zadnje poti na goriško pokopališče se je poleg številnih sorodnikov, prijateljev in kolegov udeležilo veliko mladih.
Peter Komac, Goričan iz znane družine Maksa Komaca, je maturiral na slovenskem klasičnem liceju, leta 1970 doktoriral iz filozofije na univerzi v Padovi ter opravil specializacijo iz socialne psihologije v Turinu. Tu je spoznal Ema-nuelo Salvemini iz Bielle in se kmalu nato z njo poročil. Naselila sta se v Gorici in se poklicno posvetila mladini, on kot psiholog, ona kot profesorica na srednjih šolah. Rodili sta se jima hčerki Marta in Valerija.
V svojem poklicu se je dr. Komac dobri dve desetletji ukvarjal predvsem z otroki in s prizadetimi. Od leta 1977 je deloval pri pokrajinskem konzorciju Cpar (Consorzio provi-naciale assistenza e riabilita-zione) in bil tudi njegov ravnatelj. Pozneje je deloval v goriški splošni bolnišnici na oddelku za zdravljenje alkoholikov in uživalcev mamil, zadnja leta pa je v okviru zdravstvene ustanove prevzel eno vodilnih funkcij pri vzgoji otrok s posebnimi potrebami. Kot psiholog je dr. Komac sodeloval tudi z učitelji in profesorji na slovenskih šolah. Znano je njegovo prizadevanje za stike s psihopeda-goško službo v Novi Gorici. Bil je med pobudniki čezmejnega sodelovanja v zdravstvu. Sam ni dočakal podpisa sporazuma o sodelovanju med bolnišnicama na italijanski in slovenski strani državne meje, saj je do njega prišlo natanko na dan njegove smrti. Kolegi in upravitelji obeh bolnišnic so se ga ob tej priložnosti spomnili kot vnetega zagovornika čezmejnega zbliževanja na tem področju. Dr. Komac je bil tudi med pobudniki za ustanovitev združenja, poimenovanega po Darku Bratini.
Življenje se je Petru Komacu izteklo prehitro, da bi bil lahko uresničil vse pobude in načrte, toda s svojim delom in predanostjo je jasno nakazal njihovo smer in vsebino.
ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremljali našega rajnega PETRA na zadnji poti in z nami sočustvovali. DRUŽINA KOMAC December 1999
BAROČNA GORICA
ODMEVI IZ BOŽIČNIH DNI
RAZSTAVA BOŽIČNA PRIREDITEV GORIŠKIH NESLOGE	NIŽJEŠOLCEV
Na predvečer božičnih praznikov je goriška občinska uprava župana Valentija pri-aiski
vabila na goriški grajski grič lepo množico ljudi zato, da bi statirali ob predstavitvi t.i. "razstave stoletja" z naslovom Baročna Gorica - Italijansko mesto v habsburškem cesar-stu. Dne 5. t.m. so v podzemskih prostorih goriške knjižnice odprli drugo sekcijo iste razstave, posvečeno kulturi in verskemu življenju v mestu. V soboto, 15. t.m., pa bodo ob 17.30 predstavili še tretjo sekcijo - o arhitekturi, kiparstvu in urbanem razvoju - in hkrati ter končno predali namenu Nadškofijski muzej v goriški ulici sv. Klare.
Predvsem razstava na gradu je vredna ogleda. Njena postavitev sredi ohlapne scenarije je veličastna. Prikazani so dokumenti, pričevanjago-riške preteklosti, ki sojih zgodovinarji - katerim so bile prepuščene vsebinske izbire razstave - pripeljali tudi iz uglednih tujih ustanov, tako npr. z Dunaja. Ne moremo pa mimo grenkega dejstva, da prireditelji razstave kljub strokovnim zagotovilom in priseganju na objektivnost strumno korakajo v četici vseh tistih, ki že od nekdaj ponavljajo geslo o izključno italijanski Gorici. Škoda. Preusmerili so težnjo, ki se je že kazala v nekaterih pobudah prejšnjih let, da bi Gorici vrnili zamolčana poglavja preteklosti in ji pomagali zadihati s polnimi pljuči.
Predsednik Konzulte za probleme mestne etnične manjšine Damjan Paulin je s tem v zvezi naslovil na župana, odbornika za kulturo in sredstva javnega obveščanja sporočilo, ki ga objavljamo.
"Razstava Baročna Gorica (...) je že predmet različnih kritičnih ocen zaradi neposrečenega in nezgodovinskega podnaslova Italijansko mesto v habsburškem cesarstvu. Isto velja tudi za predstavitveni poseg Silvana Cavazze. Kdor še tako površno pozna zgodovino Gorice, ve, da gre za večjezično, večetnično in večkulturno mesto. Že sam toponim je slovenski. Te značilnosti predstavljajo najpomembnejše bogastvo našega mesta. Razstava, ki sodi med pobude ob tisočletnici, bi morala prispevati k vrednotenju teh značilnosti, ne pa poudarjati samo eno komponento. Znatna javna finančna sredstva, potrebna za razstavo, bi morala biti bolje uporabljena.
(...) Kot predsednik že sedaj izražam svoje neodobravanje v zvezi s postavitvijo pobude, ki je žaljiva do slovenske skupnosti v Gorici." ---------IDE
IVA KORSIC
Iskrice veselega božičnega vzdušja še zmeraj žarijo v naših srcih in misel rada za trenutek splava v predbožične dni, ko so otroci po lepi navadi osrečili starše z božičnimi nastopi. Nadoberdob-skem oddelku so dijaki srednje šole Ivan Trinko poklonili staršem podoživet božični dan v soboto, 18. decembra, v sodelovanju z vrtcem in osnovno šolo. Nižješolci gori-ških razredov pa so povabili svoje drage na božičnico, ki je bila v sredo, 22. decembra 1999, kar na hodniku oz. stopnišču šolske stavbe, kajti staro poslopje v ulici Leopardi ne premore primernega prostora zapodobna skupna srečanja. Čeprav je dijake in profesorje kot ponavadi čas neusmiljeno preganjal, so le našli nekaj uric, da je zaživela božična prireditev, pri kateri so se izkazali šolski zbor in mladi flavtisti iz 2.a in 3.b pod taktirko prof. Rosande Kralj ter recitatorji, ki jih je pripravila prof. Lučana Budal.
Najprej seje iz flavt razlila Sveta noč, najbolj čarobna božična melodija; za milimi zvoki so se oglasili recitatorji -Tjaša, Manuel, Eros, Mirjam, Nicol. Občuteno so posredovali besedilo, ki gaje po raznih virih sestavila prof. Budal. Poslušalci so iz njega izvedeli, kako so se naši slovenski predniki v božični noči spoštljivo zbrali ob jaslicah in ob prijetnem vonju po kadilu prepevali božične pesmi in si v tihi zbranosti pripovedovali, kakšni čudeži se gode v sveti polnoči, v kateri se še živali pogovarjajo o prihodno-
sti. Prisotni so podoživeli tudi preprosti, a srečni čas koledovanja, saj so dijaki, opravljeni kot pravi koledniki, zapeli koledniško pesem. Mladi so razkrili še marsikateri drugi obred, vezan na nekdanje božično praznovanje, v katerem je bilo občutiti popolno predanost svečanosti praznikov. V ljudeh je tedaj zares zasijal pravi notranji mir. Moderni človek ima besedo mir zmeraj na ustnicah, o njem se veliko piše in govori, a v dušah ga ni. Dijakinji Mirjam in Nicol sta prebrali svoji pesmi o vroči želji po notranjem miru, ki naj zaobjame vse ljudi. Zbor je zapel šeSrečna si štal-i ca in Pastirci vi. Iskreno voščilo dijakov in profesorice Budal vsem prisotnim seje čudovito spojilo z zaključno pesmijo, Gruberjevo Sveto nočjo.
Okusno kuliso božičnice je ustvarilo zelo visoko božično
drevo, okrašeno z voščenimi okraski, ki sojih dijaki izdelali v popoldanskih urah v okviru delavnice, ki jo je vodila prof. Lučana Budal, v kateri so spoznali postopek izdelave sveč. Vzporedno je delovala še delavnica keramike pod vodstvom prof. Igorja Tula. Svoje izdelke so učenci razstavili v šolskih prostorih zadnji dan pouka.
Dijaki so v minulih mesecih lahko obiskovali še drug neobičajen obšolski tečaj izdelovanja maket lokalnih zgradb. V petek, 14. januarja, pa bo na šoli stekla še ena zanimiva dejavnost z naslovom Prvi koraki v gledališče. Prof. Dea Susič bo dijake popeljala v očarljivi gledališki svet, in če bo šlo po sreči, bo iz teh dramskih uric vzklila prava gledališka predstava.
SLOVENSKI IN ITALIJANSKI SKAVTI
BETLEHEMSKI PLAMEN TUDI V GORICI
V soboto, 18. decembra, je prek Dunaja prispela v naše kraje t.i. betlehemska luč. To je luč, ki gori v betlehemski votlini, kjer naj bi se Mariji prikazal angel in ji oznanil, da bo postala Odrešenikova mati. Ta plamen prižigajo vsako leto v omenjeni votlini in ga nato skavti ponesejo po vsej Evropi. Že vrsto let zajema pobuda tudi naše kraje, saj prihaja ta luč tudi v Italijo, najprej v Trst, od koder krenejo trije vlaki po vsej Italiji.
Vlak iz Trsta se je ustavil tudi v Červinjanu, kjer so betlehemsko luč prevzeli itali-
janski in slovenski skavtski voditelji iz Gorice. Voditelji smo se zbrali ob plamenu v kapeli goriške stolnice, kjer se i je vsaka skupina predstavila drugim s simbolom, ki jo o-značuje. Sledilo je kratko razmišljanje o poti, seveda ob slovenskih in italijanskih skavtskih pesmih. Nato smo vsi prisotni krenili na pot ter peš po Raštelu odnesli betlehemsko luč na škofijo, kjer nas je sprejel nadškof De Antoni. Njemu , smo darovali plamen betlehemske luči, skupaj z njim pa obhajali liturgijo Božje besede. Nadškof jev nagovoru na-
glasil pomembnost tega, da smo se vsi goriški skavti, slovenski in italijanski, združili, da bi skupaj molili, peli in slavili enega Očeta. Vsem je nato zaželel blagoslovljene praznike ter se z nami tudi ustavil ob domači kapljici. Kot se za skavte spodobi, pa smo sami nadaljevali praznovanje in bili eni drugim bratje in sestre ne glede na jezik, pripadnost in svetovni nazor.
Zagotovo je izkušnja zbli-ževanjaz italijanskimi skavti obrodila primeren sad in upati je, da je to le začetek drugega plodnega sodelovanja (že utečeno je sodelovanje s slovenskimi skavti izZSKSS), saj je opaziti z ene in druge strani veliko odprtost do takih pobud.
IZNAJDLJIVI GAMS
SKRD JADRO in ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK pod pokroviteljstvom ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabita na tradicionalni KONCERT BOŽIČNIH PESMI IZVAJA MePZ F.B. Sedej iz Števerjana ZBOROVODJA Bogdan Kralj Nedelja, 16. januarja 2000, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah.
SCGV EMIL KOMEL in ARSATELIER - MEDNARODNI CENTER ZA GLASBO IN UMETNOST
srečanje z glasbo ROG SKOZI STOLETJA Tilen Freyer Majaron, rog; Nadja Vodišek, klavir G. Rossini, R. Schumann, F. Schubert, R. Strauss,
B. Britten, F. Poulenc, A. Skrjabin, P. Dukas Komorna dvorana KC Lojze Bratuž, sreda, 19. januarja 2000, ob 18.30.
OBVESTILA
KONCERT SKUPINE NevvSvving Quartet bo v soboto, 15. januarja, ob 20.30 bo v Avditoriju furlanske kulture v Gorici (ul. Roma 1) v okviru praznovanj 90-letni-ce Kmečke banke. Informacije in dvig vstopnic na uradu Kmečke banke v Gorici, (C.so Verdi 55, tel. 0481 3871).
MLADINSKI, CERKVENI in o-troški zbor Vrh sv. Mihaela vabijo v nedeljo, 16. januarja, na prireditev Božič je za nami, odprla so se sveta vrata, začel se je jubilej. Ob 11. uri bo maša, nato blagoslov otrok in prireditev.
V TOREK, 18. januarja, bo ob 20.30 v sejni sobi KC Lojze Bratuž v Gorici prvi redni občni zbor Skupnosti družin Sončnica za odobritev bilanc in načrtovanje dejavnosti. Lepo vabljeni vsi člani in prijateli! (Priložnost bo tudi za sprejem novih članov).
OŠ J. ABRAM v Pevmi vabi starše bodočih prvošolčkov na obisk 18. in 19. t.m. od 9. do
12.	ure. Starši se lahko prijavijo tudi za katerikoli drugi dan na tel. št. 0481 531462.
V GALERIJI Kulturnega doma v Gorici je do 28. januarja na o-gled razstava akvarelov slikarja Saše Šantla, ki jo prireja Kmečka banka iz Gorice ob 90. obletnici ustanovitve v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico Trst, Slovenskim etnografskim muzejem Ljubljana in Kulturnim domom Gorica. Razstava je odprta ob delavnikih od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med prireditvami.
SEDEŽ SLOVENSKE skupnosti v Gorici na Drevoredu 20. septembra 118 je odprt vsem ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure
SLOVENEC, 40 let, z aktivnim znanjem angleškega in grškega ter pasivnim španskega in francoskega jezika išče službo kot polagalec keramike, tesar-kro-vec, pleskar ali mizar oz. kakršnokoli drugo službo. Tel. 0481 81965 vsak dan od 14. do 15. ure.
DAROVI
ZA NOVI glas: N. N. 100.000
lir.
ZA NAŠ tisk: druž. Černič, Gabrje 42.000 lir.
ZA KARITAS: v spomin na Petra Komaca darujejo starši
200.000 lir.
ZA CERKEV v Jamljah: N.N.
200.000 lir.
ZA CERKEV sv. Ivana: namesto cvetja na grob pok. Albertu Korenu darujejo mati, žena, otroci, sestri Bruna in Jerica z družinama 400.000, Dolores in Alojz Humar 100.000, druž. Lutman 100.000, Sonja, Marija, Katja in Martin 200.000; N.N. 100.000; v zahvalo Sve-togorski Materi Božji Amalija Gorjan 100.000; J.B. 500.000; N.N. 300.000; v spomin na pok. Nelo Orel pevke 84.000, N.N. 100.000 lir.
ZA CERKEV v Gabrjah: Jožica Černič Tomšič 55.000, N.N. 50.000; N.N. za cvetje 10.000 lir.
ZA CERKEV na Peči: N.N. 35.000; N.N. 35.000; Albin Covi 35.000 lir.
ZA CERKEV v Rupi: druž. Jurija Pahorja 150.000; N.N. 37.000; N.N. 20.000 lir.
ZA MISIJON p. Kosa: N.N. s Peči 50.000; Nada Ž.Z. 50.000; N.N. v spomin na Valerijo Žerjal in Štefanijo Gornik ter prof. Aleksandra Ivanova 100.000; Jušta z družino, Opčine 100.000; N.N. Vrh
100.000 lir.
ZA CERKEV na Vrhu: Renato Devetak 90.000; Fantin Da-rio in Zotti Danica za cvetje 50.000; N.N. za ogrevanje
100.000 lir.
Globoko prizadeti ob nenadni izgubi NADJE LESTAN por. FERFOLJA izrekamo občuteno sožalje možu Stanku, sinu Mitji in vsem sorodnikom. Društvo Hrast in MePZ Hrast.
Ob izgubi drage žene in mame NADJE izreka družini Fer-folja goboko sožalje Zveza slovenske katoliške prosvete.
Sodelavcu in režiserju Emilu Aberšku ob izgubi drage mame izražajo iskreno sožalje Kulturni center Lo[ze Bratuž, Prosvetno društvo Standrež in Prosvetno društvo F. B. Sedej iz Števerjana.
ČESTITKE
ZSKP čestita članoma dramske skupine PD Štandrež MAJDI ZAVADLAV in BOŽIDARJU TABAJU ob prejetju prestižne Severjeve nagrade.
Dramska družina iz Števerjana iskreno čestita MAJDI in BOŽU ob prejemu Severjeve nagrade.
Našemu sodelavcu Igorju Devetaku in ženi Silvii se je pridružil radoživi JAN. Živahnemu Janu želimo veliko dobrega, srečnim staršem pa iskreno iz srca čestitamo sodelavci iz uprave in uredništva Novega glasa.
Goriški skavti se veselimo s Silvio in Igorjem ob rojstvu pr-vorojenčka JANA. Srečnim staršem čestitamo, Janu pa kličemo: Bog te živi!
Ob rojstvu malega ALEKSANDRA se z Nevo in Davidom veselijo tudi prijatelji iz Kulturnega centra Lojze Bratuž.
Prijateljema Nevi in Davidu Faganelu ob rojstvu ALEKSANDRA iskrene čestitke! U-redništvo in uprava Novega glasa.
Barbaro in Martina je osrečil mali BORUT. S srečnimi starši se veseli tudi MePZ Lojze Bratuž.
Mami Barbari in očku Martinu Breclju ob rojstvu BORUTA iskreno čestitamo! Uprava in uredništvo Novega glasa.
Rodila sta se BORUT in PETRA. Obema veliko sreče in zdravja želijo ter se z njunimi starši Barbaro Rustja in Martinom Brecljem ter Vlasto Ter-pin in Fabiom Pahorjem veselijo Fantje izpod Grmade.
Veselju Vlaste in Fabia ob rojstvu PETRE se pridružujeta tudi naše uredništvo in uprava.
Barbaro in Martina Breclja je osrečilo rojstvo prvorojenčka
BORUTA
Srečnim staršem čestitajo, malemu Borutu pa voščijo vso srečo prijatelji in vodstvo SLOVENSKE SKUPNOSTI.
POTOVANJE Z NOVIM GLASOM
od 15. do 22. februarja 2000.
Bralce obveščamo, da se vpisovanje za potovanje končuje. Kdor bi se nam še želel pridružiti, naj se čimprej prijavi. Vse prijavljence pa naprošamo, naj do konca januarja poravnajo stroške potovanja (tel. 0481 533177 ali 040 365473).
11
ČETRTEK 13. JANUARJA 2000
12
ČETRTEK 13. JANUARJA 2000
GORIŠKA
LETA
USPEHI MePZ PODCORA
Mešani zbor Podgora je preživel zelo intenziven čas, saj je v mesecu dni nastopil na več krajih in postavil zanesljive temelje za nove in že utrjene prijateljske vezi.
Ob koncu novembra je nastopil pod vodstvom dr. Mirka Špacapana na koncertu goriških zborov v čast sv. Ceciliji v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Z nastopi MoPZ Mirko Filej, MePZ Lojze Bratuž ter MePZ Podgora so se tako slovenski goriški zbori primerno uveljavili na tej pretežno italijanski prireditvi. Že naslednji večer, 27. novembra, je bil MePZ Podgora gost na koncertu v čast sv. Martinu v kraju Galleriano di Lestizza blizu Codroipa. Kot je v svojem nagovoru poudaril sam župan, je srečanje različnih pevcev z Vzhoda in Zahoda izzvenelo kot prispodoba tega, kar se je nekdaj dogajalo s koloni, ki so po prazniku sv. Martina morali z družinami nadelovtuje, torej proti Benečiji ali slovanskemu svetu; iz teh krajev pa so k njim prihajali drugi koloni; odtod nekatera ledinska imena v krajih okoli Lestizze.
V nedeljo, 28. novembra, je podgorski zbor sodeloval pri maši po starem latinskem obredu v cerkvi zavoda Renati v Vidmu z Gallusovo mašo Missa Canonica in slovenskimi adventnimi spevi. Zbor so povabili organizatorji že drugič in s tem pokazali, da cenijo tudi slovensko versko pesem, ki se sicer v središču Vidma le redko sliši.
Na praznik Brezmadežne, 8. decembra, so se pevci in bližnji spremljevalci odpravili proti letoviščarskemu kraju Siror; kraj leži ob cesti, ki pelje v znani S. Martino di Castroz-za, še naprej pa na Passo Rol-
le. V prijazni vasici so imeli ; že šesto leto božični trg, na katerem se zbirajo ob adventnih nedeljah in praznikih ljudje od blizu in daleč. Domači in tuji trgovci izpostavljajo svoje izdelke, v ozadju se slišijo božični napevi, nič ni prerivanja ne popivanja in vzdušje je polno skrivnostnega bo-! žičnega duha, kot ga lahko človek doživi samo v pristni gorski vasici. Med organizatorji je tudi tamkaj živeči rojak ; iz Steverjana David Pintar, po poklicu bolničar, a po srcu u-metnik, saj je priznan slikar ; (razstavljal je tudi v galeriji Ars v Katoliški knjigarni). Po ! njegovi zaslugi je krajevno društvo, ki skrbi za ohranjanje običajev, povabilo slovenski zbor in tako dalo prireditvi še večji mednarodni pridih. Pod vodstvom dr. Mirka Špacapana so podgorski pevci nastopili na treh različnih postajah v sklopu trga, obis-| kovalci pa so z veliko pozornostjo prisluhnili slovenskim in drugim melodijam, ki so se čudovito ujemale z lepim predprazničnim okoljem. David je potem ponudil Podgorcem še svoje prikupno stanovanje, da so se ogreli in okrepčali ob okusnih ženinih sladicah, medtem pa so lahko občudovali umetniško urejeno i lesa, slik in drugih lepot, s terimi je navdihnjeni Štever-; janec obogatil svoje bivališče daleč od rodne briške vasice.
Mešani zbor Podgora je nazadnje zelo solidno in z občutkom odpel tri pesmi tudi na tradicionalnem božičnem koncertu v goriški stolnici na praznik sv. Štefana. Poleg skladb Cveka in Kramarja je predstavil tudi dirigentovo pesem Jaslice.
IZ DNEVNIKA SOLE JOSIP ABRAM V PEVMI
Dejavnosti pevmske osnovne šole so v zadnjih mesecih popestrile zanimive in poučne pobude.
V ponedeljek, 22. novembra, smo učenci 3., 4. in 5. razreda, v ponedeljek, 6. decembra, pa učenci 1. in 2. razreda obiskali Goriško hranilnico Cassa di Risparmio di Gorizia. Prijazna uslužbenka nam je razkazala prostore, seznanila nas je z delovanjem banke, uslugami, ki jih hranilnica nudi.
Posebno srečanje je bilo 1. decembra, ko nam je Vili Prinčič predaval o prvem slovenskem letalcu Edvardu Rusjanu. Tako smo tudi na naši šoli proslavili 90-letnico prvega Edvardovega vzleta. Prinčič nam je povedal, da se je E. Rusjan rodil 1.1886 v Trstu, kasneje pa seje z družino preselil v Gorico. Z bratom Jožetom sta zgradila prvo letalo EDA 1. Tako je prvi letalec v avstro-ogrskem cesarstvu poletel z motornim letalom; ponosni smo, ker je bil Slovenec. Vili Prinčič nam je prikazal tudi diapozitive. Tako smo videli brata Rusjan, letala
; EDA. Izvedeli smo, daje prav Edvard poimenoval kraj med Mirnom in Gorico Velike Rojce. Predavatelj je prinesel s seboj tudi model letala EDA 1, ki ga je sam izdelal.
V torek, 7. decembra, pa smo se vsi odpravili na ekskurzijo v Trst, kjer smo si o-gledali najstarejši naravoslovni muzej v Italiji, ostanke rim-; skega amfiteatra, trg Unita, kjer smo se tudi fotografirali ! z Mihcem in Jakcem v ozadju. V želežniškem muzeju smo si ogledali stare vlake in modele raznih vlakov, stare telefone in še mnogo zanimivosti. Bilo je res lepo.
Učenci petega razreda smo tudi sodelovali pri božični oddaji, ki jo je predvajal Radio Trst A na sveti večer, z božičnico, ki smo jo sami napisali.
Torej vidite, da nam dobre volje in dela ne manjka. Imamo tudi tečaj računalništva, o katerem pa bomo izdali brošuro; načrtov je še veliko. Naj povemo še, da radi hodimo v šolo in se radi učimo.
UČENCI 5. RAZREDA
SLOVENSKI STENSKI KOLEDARJI IZ VIDEMSKE POKRAJINE
ERIKA JAZBAR
Številni slovenski stenski koledarji bodo odslej bogatili domove ljubiteljev lepih fotografij, domačih krajev, narave in starih običajev.
Pred letom dni smo poročali o krasni fotomonografiji z naslovom Beneška Slovenija, ki jo je izdala založba Družina, ter spregovorili o uspešnem sodelovanju med Živo Gruden in Milanom Gregom. Ravnateljica špetrskega šolskega centra in fotograf se
nam predstavljata z novostjo, ki ohranja naslov Beneška Slovenija, a gre za lepo oblikovan stenski koledar za leto 2000. Na dvanajstih straneh predstavlja Milan Grego Na-diške doline s fotografskega zornega kota, vsako fotografijo opremlja poezija, katere avtorja sta izmenoma domačina Viljem Černo in Micheli-na Blasutig. Za spremni tekst je tudi tokrat poskrbela Živa Gruden, ki Slovencem iz matice, katerim je koledar namenjen, predstavlja zgodovi-
no Beneške Slovenije, družbeni in kulturni razvoj, posebnosti jezika in ljudskih navad ter naravne lepote.
Za ljubitelje kvalitetnih fotografij domačih vasi so po-{ skrbeli tudi v Topolovem s koledarjem črnobelih fotografij, ki jih je Riccardo Bostiancicn iz Vidma posvetil danes znani vasici Topolove.
Združenje Evgen Blankin iz Čedada je letos omogočilo i izdajo dveh domačih koledarjev, ki prihajata iz beneških dolin. Za lepo novost so
S 7. STRANI
ZGODOVINSKI ZASUK
V imenu organizatorjev je na letošnji prireditvi spregovorila špetrska županja Bruna Dorbolo. Brez dlak na jeziku, pa vendar v prijaznem tonu, je povedala, da "lahko gledamo z optimizmom v prihodnost, saj so časi, ko smo morali zaradi raznovrstnih pritiskov in gospodarske bede proč od domače zemlje, za nami. Lahko smo ponosni nad dvojezično šolo in nad našo mladino, ki je ostala zakoreninjena v našem svetu in nam daje upati v svetlo prihodnost. Prisotnost ministrice pomeni veliko priznanje in dokaz, da so delali in delajo prav tisti, ki si prizadevajo za uresničevanje naših pravic in za življenje naše besede". "Zmagali smo nad časom; rimski »tempo« in beneški »cajt« doslej nista sovpadala, imeli so nas za norca, ko so v prestolnici ponoči podi-
rali to, kar so podnevi gradili oz. govorili. Žavlačevanje z zaščitnim zakonom v vseh teh desetletjih je res sramotno. Danes si pričakujemo izpolnitev obljub, čeprav se dobro zavedamo, da zakon ne bo rešil vseh naših problemov. Zakon predstavlja lahko uradni ključ, ki nam bo odprl nove možnosti, za tem pa mora trdno stati manjšinska skupnost, sicer bo zaman. Zaščitne norme ne silijo nikogar v dvojezičnost, temveč nudijo tistim, ki si tega želijo, potrebne instrumente."
Sama županja je nato povabila pred mikrofon ministrico Bellillovo, ki je v primerno dolgem in jasnem posegu poudarila tiste točke in tematike, ki so vsem pri srcu. 'Že okvirni zakon za zaščito 12 jezikovnih manjšin odpira za deželo F-Jk novo obdobje. Slednjega se danes lahko poslužujejo predvsem beneški Slovenci oz. videmska pokrajina, saj bodo slovenski jezik lahko poučevali v šolah, uporabljali v občinskih svetih, v topo-
nomastiki. Zapihal je nov veter, mračna leta so mimo, gradimo svetlejšo prihodnost; DAlemova vlada oz. sam premier se je za zaščitne norme obvezal v prvem in drugem mandatu". Ministrica je nadalje povedala, da bo do diskusije okoli našega okvirnega zakona v poslanski zbornici prišlo med 18. in 20. januarjem, na zasedanju pa bo pri-l šotna tudi sama ministrica, ki mu bo pozorno sledila. Bel-lillova se je nato navezala na grško junakinjo, ki jo je omenila špetrska županja, vendar z drugega zornega kota: Penelopa ni samo tkala in podirala, temveč je v odsotnosti Odiseja upravljala teritorij, posredovala in prilagajala različne osebnosti, nadaljevala je na poti, ki si jo je zastavila in za katero je menila, daje nujna.
Vsi srčno upamo, da bo omenjena manj poznana plat potrpežljive grške žene prevladala nad tisto, ki jo je podčrtala Bruna Dorbolo.
tako poskrbeli v Bardu, saj smo letos lahko prvič vzeli v roke koledar, ki ga bogatijo zanimive slike domačega kraja, ljudski pregovori v domačem terskem dialektu. IzČenebo-le pa se je tudi letos odzvalo društvo Lipa, ki je poskrbelo za prikupen stenski kolendar Kalendar za lieto 2000.
Najbolj poznan in priljubljen med beneškimi Slovenci je Beneški kolendar, ki ga izdaja zadruga istoimenskega petnajstdnevnika Dom iz Čedada, glavnino dela pa posreduje tarbijski župnik in zlatomašnik Emil Cencig, ki skrbi za koledarski del oz. za spremno besedilo. Vsebino objemajo letos fotografije, vezane na sveto leto, z božjimi in romarskimi potmi.
Občina Tipana pa je poskrbela za domači dvojezični koledar z opisi starih navad in del, objetih s starimi fotografijami domačih ljudi, medtem ko ponuja Zveza emigrantov Slovenci po svetu vsem ljubiteljem domačih vasi, ki so posebno drage tistim, ki živijo v tujini, koledar s podobami in prerezi iz beneških zaselkov in sugestivnih beneških gorskih vasi.
Nazadnje se preselimo še v Rezijo. Rezijanski kulturni krožek Rozajanski dum je poskrbel že enajsto leto za objavo stenskega koledarja Naš kolindrin - Rezija 2000. Na naslovnici predstavlja koledar staro črnobelo fotografijo treh mladih žena iz Solbice in nakaže vsebinsko posebnost letošnje izdaje: na vsaki strani je stara fotografija rezijanske družine, posameznika ali starejšega domačina, mladega para ipd. V spremnem besedilu pa lahko preberemo povzetek zgodovinskih trenutkov tega tisočletja, iz rezijanskega kota seveda.
»TISOČLETJU
..., v katerega smo po mnenju večine sredstev javnega obveščanja že vstopili, po mnenju nekaterih pa naj bi se tretje tisočletje po Kristusovem rojstvu pričelo šele naslednje leto.
Ne bi se spuščali v razglabljanja, kdaj se je ali se bo začelo tretje tisočletje ali, bolje, "milleni um", kot smo do onemoglosti poslušali; raje bi pomislili samo na razmerje človeka do merjenja časa, ki je izjemno relativna in včasih prav zabavna stvar. Zabavna zato, ker je vsak sodobnik, človek, ki živi v sedanjem trenutku, skoraj vedno prepričan v to, da živi v najboljši in najbolj napredni družbi. Tako smo tudi sami zvečine prepričani, da živimo v izjemnem času. O tej izjemnosti so nas zadnje čase prepričevala predvsem sredstva javnega obveščanja, ki so iz prehoda drugega tisočletja v tretje naredila izjemen medijski dogodek; skoraj vsem nam je bilo že malce preveč vsiljivo nenehno poročanje o izjemnosti trenutka, ki se je zgodil na Silvestrovo. V sredstvih obveščanja so tudi nenehno opo-
JURIJ PALJK
zarjali pred nevarnostjo "raču-\ nalniškega hrošča", ki naj bi | povzročil v naši, zahodni družbi, vrsto težav, a jih na srečo ni. Ves tam-tam okrog preho-| da iz enega tisočletja v drugega je bil že precej utrudljiv in nekaj nas je bilo tudi takih, ki smo bili govorjenja o tisočletju ] že do grla siti in smo že komaj i čakali, da bi bilo že enkrat vse-' ga konec; tako prevelikega pričakovanja kot praznikov, ki ' jim v bistvu nihče ne ve namena, saj se tudi letošnje Novo leto ni bistveno razlikovalo od ] dosedanjih, pa čeprav so napovedovali, da ne bo tako.
Napovedovanja o koncu sveta, ki naj bi se zgodil točno opolnoči na zadnji dan v minulem letu, in podobne neumnosti lahko mirno pustimo ob strani in zato raje pogleda-! mo, ali je res večina ljudi ob-J čutila izjemnost dogodka ta-J ko, kot so jo bili napovedo-| vali. Večina ljudi, katerim sem I ob Novem letu voščil veliko ; dobrega v novem letu, je os-i tala doma in praznovala v družinskem in prijateljskem
krogu prihod novega tisočletja; niti enega samega ne ! poznam, ki bi bil odšel v daljne dežele, kjer bi bolj doživel prihod “milleniuma", kot so oznanjali predvsem turistični operaterji, ki so iz minulega Silvestrovega skušali kovati dobiček.
Potem se je zgodilo, da je tudi pri nas prišla polnoč in smo si voščili, poslušali smo pokanje petard in gledali v zrak, kamor so letele barvne rakete, končno smo iz mrzle noči spet stopili v tople domove, kjer smo še malce posedeli in se končno odpravili tudi v tretjem tisočletju spat; še prej smo nekateri s presenečenjem ugotovili, da bo potrebno tudi v“izjemnem tretjem tisočletju" še vedno pospravljati mize za seboj... Nič novega torej, vsaj tako prepričljivo novega, kot je bilo napovedano, ne.
Najbrž je res, da ljudje zaradi svoje minljivosti potrebujemo štetje časa, časovne roke, meje, s katerimi določamo lastno bivanje na ljubem svetu, saj sta edini gotovi stvari v našem življenju rojstvo in smrt. Med tema dvema usodnima mejnikoma vsakega človeškega življenja pa teče nezamenljiva, neponovljiva in zato edinstvena življenjska pot
vsakega posameznika. Niso torej pomembne obletnice, ampak pomemben je človek, lahko mirno zapišemo.
Ko se sedaj, po praznikih, privajamo na vsakdanje življenje in na vsakdanje življenjske in delovne običajnosti, si moramo priznati, da se ni kaj dosti spremenilo, pa čeprav živimo v letu 2000. Edina stvar, ki se je spremenila, je ta, da smo nekoliko starejši, in to, da vemo, da bo po zimi prišla pomlad, za pomladjo poletje in jesen, končno spet zima ter ponovno Silvestrovo, za katerega upamo, da ne bo tako kričavo, kot je bilo letošnje.
Prijateljica mi je ob voščilu ob Novem letu zaupala, da se boji, kako bodo pred letom 2001 ponovno začeli s pripravami na tretje tisočletje...
"Upam, da ne,“ sem rekel, “saj je bilo vendar že dovolj govora o tem, še preveč!"
"Ne, ne, sedaj bodo rekli, da se tretje tisočletje začenja šele z letom 2001. Boš videl, da bo tako!" je trmasto vztrajala.
"Upajmo, da ne bo tako!" sem ponovil."Tudi zato, ker jaz ne morem več poslušati govorjenja o tem tretjem tisočletju, pa smo šele na začetku!" se je zasmejala prijateljica.
KRONIKA
OB ZAČETKU NOVEGA
PRIMORSKI TEOLOG IN UMETNIK
P. MARKO RUPNIK PREŠERNOV NAGRAJENEC IN OSEBNOST LETA
SLOVENIJA
V Sloveniji so ob začetku leta 2000 z anketami raziskovanj, glasovanji, razpisi in na druge načine ugotavljali dogodke in osebnosti, ki so lani najbolj zaznamovali državo. Pri tem je prišla do izraza težnja, da ne bi ponavljali prakse iz prejšnjih obdobij, ko so javna občila, časniki, radio in TV razglašali predvsem najbolj uspešne ali popularne politike. Javnost se je naveličala imen in funkcij, ki so se ponavljale leto za letom.
Prijetno spremembo ustaljenih načel in prakse je pomenila izbira pomembnih osebnosti ob novem letu 2000. Javnost je bila prijetno presenečena in zadovoljna ob novici, da je
STROŽJE PROTI UPORABI MAMIL
Po mnenju predstavnikov urada za droge, ki deluje v okviru slovenske vlade, bo nedavno sprejeti zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih mamil dal možnosti za učinkovite ukrepe in delovanje proti zasvojenosti. Zlasti pomembno bo delovanje preventive, tudi s financiranjem vladnih programov, s katerimi bi postopno omejili uporabo drog. Gre tudi za t.i. programe zmanjševanja škode, za pomoč osebam, ki niso pripravljene prenehati z uporabo drog. Po nekaterih podatkih naj bi bilo v Sloveniji od 6.000 do 10.000 uporabnikov prepovedanih mamil. Uživanje prepovedanih drog je najbolj razširjeno v Ljubljani, sledijo pa obalne občine in Nova Gorica. M.
uredništvo dnevnika Delo podelilo naslov osebnosti leta 1999 patru Marku Ivanu Rupniku, jezuitu in umetniku, in sicer za mozaično poslikavo vatikanske kapele Odrešenikove Matere (Redamptoris Mater). Gre za izjemno umetniško delo, ki ga je papež Janez Pavel II. blagoslovil 14. novembra lani. V več kot 600 kvadratnih metrih mozaikov je združen sakralni duh krščanskega Vzhoda in Zahoda. Umetnik, ki je doma iz Zadloga pri Črnem vrhu nad Idrijo, je v nekem intervjuju poudaril, "da triletno garanje pri izdelavi mozaika ni zgolj njegovo delo, temveč gre za naše slovensko delo na odru svetovne umetnosti. Za oblikovanje
mozaika smo uporabili nekaj milijonov kamenčkov, dobili smo jih od vsepovsod in jih na-tolkli na roko s kladivom. Uporabili smo tudi nekaj kamenčkov iz Slovenije."
Drugo veliko priznanje našemu uglednemu rojaku, umetniku in teologu pomeni Prešernova nagrada, ki mu jo bodo podelili 8. februarja, na Slovenski kulturni praznik. Tedaj bo nagrado za svoj pesniški opus prejela tudi pesnica Svetlana Makarovič.
Podelitev Prešernove nagrade za leto 2000 p. Marku Ivanu Rupniku je predlagal predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik Janez Bernik. V utemeljitvi predloga je zapisal tudi naslednje: j "Petdeset let je v mnogih primerih oblast z nagradami kupovala in nagrajevala lojalnost ideologiji časa. Spomnimo se krivic, narejenih Francetu Kralju in Stanetu Kregarju, pa književnikoma Stanetu Majcnu in
Ivanu Preglju. Iz obsežne monografije o kapeli v Vatikanu, ki jo je z mozaikom poslikal Marko Rupnik, sem razbral, da je avtorju v historičnem središču krščanstva in pro-svetljenstva Evrope uspelo premagati pritiske prejšnjih časov in posameznikov in ustvariti v kapeli, drugi po velikosti, takoj za Sikstinsko, harmonični notranji plašč svetlobe skozi znamenja krščanske liturgične ikonografije. Ne nazadnje: s tem delom smo Slovenci prisotni v prostoru sveta, ki je primerljiv s palačami Združenih narodov ali Unesca, kjer so dela Picassa, Miroja, Moora, Kol-derja in drugih."
Uredništvo Dela je naziv tuje osebnosti lanskega leta podelilo Kiru Glogorovu, bivšemu predsedniku Makedonije. Politik leta 2000 št. 1 pa je postal Milan Kučan, predsednik Slovenije.
   M.
IN MEMORIAM
DUHOVNIK
ANTON
MELINC
Vipavska dolina ima dvanajst zlatomašnikov. Trinajsti je bil Anton Melinc, župnik v Renčah. Po kratki, a težki bolezni ga je Bog poklical prav na sveti večer, 24. decembra.
Melinc je bil rojen 1921 na Trnovem pri Kobaridu. Po osnovni šoli v domačem kraju je odšel v Gorico v malo semenišče. Gimnazijo je obiskoval od 1934 do 1942, nato je stopil v bogoslovje in bil posvečen 28. junija 1946. Novo mašo je imel na Livku, kamor je zahajal med počitnicami. Pridigal mu je dr. Alfonz Čuk.
Duhovniško poslanstvo je začel na Grahovem ob Bači, kjer je preživel 22 let in uprav-
ljal tudi Obloke, občasno pa še Nemški Rut. Leta 1968 je prišel v Šturje v Vipavsko dolino. Kot član škofijskega pastoralnega sveta seje neprestano spopolnjeval v teologiji, da je dajal pastoralne spodbude vernikom in sobratom. Po enajstih letih je odšel v Cerkno, kjer je bil tudi dekan idrijsko-cerkljanske dekanije. Več let je skupaj s kaplani u-pravljal tudi župnijo Otalež. Poskrbel je za obnovo župnijske cerkve sv. Ane, ki se je zasvetila s pozlačenimi oltarji in drugimi okraski. Trudil seje, da so na Lajšah postavili spominsko kapelo cerkljanskim žrtvam, med katerimi sta bila ubita dva kaplana. Po zlati maši je prišel leta 1996 za župnika v Renče, kjer je v župnišču oskrbel lično hišno kapelo za maševanje med tednom, ker je cerkev oddaljena.
Zeloje cenil Sveto pismo, zato je tudi po župnijah ustanavljal biblične skupine.
Na god sv. Janeza evangelista, 27. decembra dopoldne, je škof Metod Pirih vodil pogrebno slovesnost v Renčah. Z njim je somašpvalo okrog sto duhovnikov. Škofje povabil vernike, naj molijo za duhovniške poklice, da bi kdo zapolnil vrzel, ki je nastala v duhovniških vrstah.
Predstavniki župnij Renče, Šturje in Cerkno so izrekli pokojnemu zahvalo in se od njega poslovili. V imenu Cerkna in Otaleža je spregovoril Marijan Podobnik, podpredsednik slovenske vlade. Pokojnega so položili v očetov grob na Trnovem. Pogreb je vodil dekan Stanko Uršič. Sprego-voril je tudi predstavnik župnije Grahovo ob Bači. -----------)OK
PDG / ABONMAJSKA SEZONA 1 999-2000
IZRODEK DANAŠNJE RAZČLOVEČENE
DRUŽBE
IVA KORSIC
Primorsko dramsko gledališče je nazdravilo novemu tisočletju dokaj mračno v novogoriškem gledališču v četrtek, 6. t.m., s premiero presunljive drame Roberto Zuc-co francoskega dramatika Bernarda Marieja Koltesa (u-mrl je 41 -leten 1.1989), čigar dramsko ustvarjanje je zapustilo svojsko sled v gledališkem svetu osemdesetih let. K snovanju omenjene moderne tragedije z močnimi ekspresionističnimi elementi je Koltesa priganjala resnična tragična zgodba o mladeniču, ki je umoril lastne starše. Žal ni to edini tak pri mer v naši povsem razčlovečeni družbi, saj se na televizijskih zaslonih pri oročilih prepogosto pojav-jajo novice o vsaj navidez normalnih ljudeh, ki postanejo morilci nedolžnih žrtev. V znanih grških ali Shakespearovih tragedijah ubijalce žene neki točno določeni razlog. V pričujoči drami pa se čisto navaden, vzoren študent naen-
P
li.
1 krat, navidezno brez pravega vzroka, spremeni v ubijalca očeta, matere, policijskega inšpektorja in otroka. Nasilje se porodi v njem, ker ga občuti v družbi, ki ga obkroža. Strah ga je pred to družbo, v kateri je morilska sila le potuhnjena in se vsak trenutek lahko sproži. Vsak je v njej potencialen morilec, ker ljudje ne znajo več ljubiti; njihova duša je otopela, ker so moralno čisto pokvarjeni. Ljudje, ki v parku prisostvujejo Zuccovemu umoru otroka, so gledalci, ki opazujejo nasilno dejanje kot j senzacijo in ga ne skušajo preprečiti. Sicer pa je družba, ki nam jo prikazuje Koltes, najslabše vrste in protagonisti so brez imen: v četrti prepolni pocestnic brat proda zvodnikom sestro, pijani oče pa je prepričan, da bi moral svoji hčeri pretepati, da bi mu bili pokorni; elegantna dama se ne zgrozi in ne obupuje ob nasilni smrti svojega otroka, pač pa gre z morilcem... Celotna tragedija je tako nabita z morečimi občutki nemoči
pred šokantnimi prizori, da gledalcu kar jemlje sapo. Publika je nemi opazovalec tra-i gičnih dogodkov, ki se vrstijo | z naglim tempom do poslednjega prizora, ko morilec preprosto pove, kaj je zagrešil, in med policijskima agentoma odide naproti oslepljajoči svetlobi sonca (?) oziroma neizbežnemu tanatosu.
Ta grozljivo temačni Kolte-sov dramski opis, v prevodu Jane Pavlič in dramaturškem zapisu Zanine Mirčevske (leto je njeno prvo sodelovanje v PDG) je režiserju Eduardu Milerju uspelo prepričljivo prikazati z ekspresionističnim režijskim prijemom, ki je natančno upošteval podrobnosti, na katerih so igralci izrisali pronicljive značajske in duševne poteze nastopajočih likov. Ti se gibljejo v svojem neusmiljenem svetu, ki ga podčrtuje temna odrska slika s stiliziranimi stenami (avtor scenografije je režiser sam); le-te se pojavljajo na prizorišču in opozarjajo na brezizhodnost dejanja. Črni gramoz,
s katerim je posut oder, domiselna "temna" luč in videopro-jekcije, ki zarisujejo tesnobne slike, so zgovorni dodatki prikazanega. V skladu s tem so tudi kostumi Lea Kulaša in koreografski posegi Anne Pa-poulis Adamovič.
Prva premierska uprizoritev v novem letu na novogoriškem odru je nedvomno izredno zahtevna preizkušnja j za osemnajst nastopajočih igralcev, od katerih so trije gostje. Med njimi je tudi mladi Primož Pavliha iz Amaterskega mladinskega odra Nova Gorica.
Zapleteno shizofreno o-sebnost Roberta Zucca je podal gost Jernej Šugman, od I. 1992 član SNG Ljubljana, dva-| kratni dobitnik Borštnikove nagrade za igro in drugih pomembnih priznanj. Prvič je v PDG nastopila tudi Iva Babič v vlogi Male, ki jo nasilno razdeviči Zucco in s katerim se ona zaradi tega čuti za vedno zavezana. Med igralci iz domačega hrama sta brez dvoma izstopali Lara Jankovič kot Sestra Male s svojim prodornim igranjem in krčevitimi kretnjami rok, ki so izdajale vso njeno bolest in gnus nad moškim svetom, in pa Teja Glažar kot Elegantna dama.
PRIČAKOVANJA V LETU 2000
DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE NA NAJPOMEMBNEJŠI DOGODEK LETOS
MARJAN DROBEZ
Toliko voščil in želja, kot jih je bilo ob prehodu v leto 2000, najbrž v naši narodni zgodovini še ni bilo izrečenih. Upanje na izpolnitev in uresničenje pa imajo seveda samo napovedi in načrti, ki so stvarni, torej odraz objektivnih razmer. Takšno izhodišče so v novoletnih poslanicah oz. pogovorih poudarili tudi predstavniki države, vlade in političnih strank.
Državni poglavar Milan Kučan je javnost presenetil ali celoosupil s komentarjem šale, ki kroži med ljudmi. Njen poudarek je, da bo v Sloveniji bolje, ko ne bo Kučana, Drnovška, Janše, Peterleta in Podobnika. Časnikarju, ki ga je spraševal, je odvrnil, "da po njegovem mnenju to ni zgolj šala. Po mojem je to tudi res, zato upam, da nam bo uspelo, dokler smo, kjer smo, spremeniti razmere tako, da se ne bodo ponavljali novi Kučani, Janše, Peterleti in tako naprej. Prihaja čas, ko bodo v politiko vstopali novi ljudje. Upam, da ne bodo obremenjeni z zamerami in celo sovraštvom". Predsednik države je v novoletnem intervjuju bolj neposredno kot kdaj prej poudaril zgodovinsko vlogo katoliške Cerkve za kulturni in narodnostni razvoj Slovencev in pri preobrazbi slovenskega naroda v državo. Premier Janez Drnovšek pa se je v novoletnih izjavah predstavil tudi kot politik, ki bo stranko LDS poskušal premakniti z območja levice v sredinski del slovenske politike. Dejal je tudi, da bo stranki, če ne bo mogoče uvesti kombiniranega volilnega sistema, predlagal, naj podpre vzpostavitev dvokrožnega večinskega volilnega sistema, kot izhaja iz znanega referenduma in odločbe ustavnega sodišča. Če stranka na to ne bi pristala, bi jo lahko tudizapustil.
Čeprav nekatera predvolilna opravila že potekajo, se politične stranke ne morejo sporazumeti o tem, po kakšnem volilnem modelu bodo volili in kako bodo oblikovani volilni okraji. Politiki ponavljajo že znana stališča. Predstavniki SLS, SDS in SKD poudarjajo, da je treba izpolniti odločbo ustavnega sodišča, ker bi vsako drugačno ravnanje povzročilo ustavno in politično krizo, ki bi imela dramatične posledice. LDS se postopno, a zanesljivo približuje takšnemu mnenju. Preostale parlamentarne stranke pa menijo, da država ima volilni zakon, ki je veljaven in primeren, zaradi česar bi bile tudi prihodnje državnozborske volitve opravljene po sedanjem proporcionalnem sistemu, legalne in legitimne.
Toda dejansko se v Sloveniji že oblikujeta dva volilna bloka, ki imata enake možnosti za zmago. Prvega, desno-
sredinskega, bo vodil predse-dnikSDS Janez Janša, ki pa bo v boju za oblast lahko zmagal samo v primeru, da bosta v taki koaliciji sodelovali tudi drugi dve stranki slovenske pomladi, SLS in SKD. Drugo volilno koalicijo pa postopno sestavlja predsednik LDS dr. Janez Drnovšek. Tudi ta koa-| licija bi imela možnost zmage, vendar samo v primeru, če bodo v njej sodelovale tudi druge politične stranke. V poštev prihajata zlasti ZLSD, ki je, kaže, premostila notranjo krizo in se je v javnosti začela vzpenjati, ter Demokratična stranka upokojencev (Desus).
NUJNO NADALJEVANJE PRIPRAV ZA ČLANSTVO V EU IN ODNOSI S HRVAŠKO
Predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik je v zadnjem času nekajkrat opozoril, da bodo parlamentarne volitve najpomembnejši dogodek tega leta v Sloveniji, ki pa ne bodo oslabile že dokaj trdne demokracije v državi, pač pa bodo lahko spodbudile njen razvoj. Toda v letu 2000 bo potrebno delovati tudi na drugih področjih. V torek, 18. januarja, se bo pričelo izredno zasedanje državnega zbora, namenjeno obravnavi in sprejemanju državnega proračuna za letošnje leto. Na dnevnem redu parlamenta bo v tem mesecu tudi razprava o resoluciji (interpelaciji) zoper finančnega ministra Mitjo Gasparija, ki so jo vložili poslanci SDS in SKD. Gaspari naj bi bil odgovoren za negospodarno trošenje finančnih sredstev, zlasti v ministrstvih za obrambo in šolstvo. Posebno pa je pomembno zagotoviti pogoje za sprejem zakonov in drugih predpisov, ki so potrebni v procesu prilagajanja Slovenije pravnemu redu EU.
V slovenski vladi in nekaterih političnih strankah ocenjujejo, da so z zmago opozicije na parlamentarnih volitvah na Hrvaškem nastale boljše možnosti za ureditev dvostranskih nerešenih vprašanj med državama. Pri tem pa opozarjajo, da občutnega izboljšanja odnosov ne bo mogoče doseči v kratkem času. Nova hrvaška vlada zagotovo ne bo mogla v kratkem času spremeniti politike do Slovenije, kot so jo določili v obdobju Franja Tudmana, čeprav voditelja zmagovite koalicije Ivica Račan in Dra-žen Budiša že od leta 1991 ponavljata, "da pot Hrvaške v ev-ropsko-atlantske povezave pelje prek Slovenije." Seveda pa bi korak dobre volje morala napraviti tudi Slovenija s tem, da bi, denimo, državni zbor potrdil že zdavnaj podpisana sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju in o premoženjsko-pravnih razmerjih med Slovenijo in Hrvaško.
13
ČETRTEK 13. JANUARJA 2000
14
ČETRTEK 13. JANUARJA 2000
SLOVENIJA
ITALIJANSKO PRAVO
PODATKI STATISTIČNEGA URADA EZ
NA PRIMORSKEM
FINANČNI ZAKON BREZPOSELNOST
VEC SMRTI KOT ROJSTEV
Iz prvih pregledov demografskih gibanj na Primorskem izhaja, da je v vseh občinah, vključno z največjima Koprom in Novo Gorico, lani u-mrlo več ljudi, kot pa je bilo rojstev. Neugodno stanje na tem področju se torej nadaljuje, vendar se bo razmerje med številom umrlih in rojstev morda le začelo postopno spreminjati. Ponekod so se namreč starši že odločili za dva ali tri otroke. Nekaj takih primerov smo npr. zaznali v Goriških Brdih.
Medtem ko natančno število lani umrlih oseb na Primorskem še ni znano, pasmo iz porodnišnice v Postojni, Šempetru pri Gorici in v Izoli dobili podatke o rojstvih. Največ, 929 novih rojstev, so imeli v Postojni, od teh pa je bilo okoli 50 otrok rojenih iz epruvete oz. po postopku izven telesne oploditve. Bolnišnica za porodništvo in ginekologijo v Postojni je namreč znana v vsej Sloveniji tudi po tem, da pomaga ženskam, ki imajo težave z nosečnostjo.
V porodnišnici splošne bolnišnice Dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici se je v letu 1999 rodilo 693 otrok, kar je 31 več kot leto prej. V porodnišnici splošne bolnišnice v Izoli pa so v preteklem letu zabeležili rojstvo 571 otrok, kar je manj od povprečja rojstev v prejšnjih treh letih. Na območju celotne Primorske seje torej v letu 1999 rodilo 2.193 otrok.
M.
PORAST SMRTNIH NESREČ NA CESTAH
Lani so v Sloveniji prodali rekordno število novin avtomobilov. Psiholog in pisatelj Vid Pečjak je v prilogi časnika Delo o globljih vzrokih evforije na trgu z avtomobili zapisal naslednje: "Slovence je obnorel avto. V njem lahko zaživijo svoje agresivne in sa-monapadalne impulze, ki jih morajo zunaj avta brzdati. V vozilu so zaprti v omejen svet, ki ga karoserija ločuje od zunanjega sveta, kar ustreza njihovemu introvertiranemu značaju. (...) Slovenci sodijo med ljudstva z največ avtomobili in celo z največ hitrimi in dragocenimi avtomobili, čeprav imajo v primerjavi z zahodno Evropo precej manjši narodni dohodek na prebivalca." Oboževanje avtomobilov je morda tudi eden od vzrokov za veliko število prometnih nesreč v Sloveniji. Čeprav je zakon o varnosti v cestnem prometu eden od najstrožjih v Evropi, je bilo lani na cestah več smrtnih nesreč kot leta 1998. Na cestah je izgubilo življenje 334 oseb, in sicer 26 več kot leto prej. --------- M.
ZA LETO 2000 IN NEPREMIČNINE
V ITALIJI
DAMJAN HLEDE
Za letošnji finančni zakon je med drugim značilno to, da je nekoliko olajšal davčno breme na nepremičnine. Ker pa v Italiji, kot vemo, nobeno darilo ni zastonj, imajo tudi nove davčne olajšave svoje protiplačilo, ki ga v tem primeru predstavlja dodatna komplikacija davčnega sistema. Za registrski davek na nepremičnine so alikvote iz prejšnjih treh zrasle na pet, davek Invim pa lahko ima sedaj do šest različnih "ali-kvot", če vsoti ne prištevamo
DAVČNE OLAJŠAVE ZA GRADBENE POSEGE
Finančni zakon je znižal davek Iva od prejšnje 20-od-stotne mere na 10-odstotno mero za posege rednega in izrednega vzdrževanja na stavbah s prevladujočo stanovanjsko namembnostjo. Delno so torej posegi rednega in izrednega vzdrževanja (ki jih definirata črki a) in b) člena 31 zakona št. 457/78) z davčnega vidika izenačeni z restavracijskimi in popravitve-nimi posegi (črki c) in d) istega zakona), ki so že bili doslej deležni 10-odstotnega davka Iva. Delno pa zato, ker so v tem drugem primeru podvržene 10-odstotnemu davku Iva tako usluge kot dobava dobrin brez razlik in izjem, medtem ko se v primeru vzdrževanjskih posegov znižan davek Iva računa na vsoto uslug in dobave dobrin, ki ji je bila odšteta vrednost t.i. pomenljivih dobrin.
Pomenljive dobrine so naslednje: osebna in tovorna dvigala, zunanji in notranji okenski oz. vratni okviri, kotli za ogrevanje, hišni videotele-foni, klimatizacijske naprave, sanitarije in straniščne vodovodne napeljave, varnostne naprave. Tako bo znižani davek Iva veljal za vsoto uslug in dobrin brez pomenljivih dobrin, a tudi za pomenljive dobrine do višine njihove vrednosti, ki ne presega vsote uslug in navadnih dobrin. Na vrednost, ki presega to mero, pa se bo aplicirala navadna alikvota davka Iva.
Kar se pa tiče pojma "stavbe s prevladujočo stanovanjsko namembnostjo", ki nima znanih predhodnikov v italijanskem davčnem sistemu, je okrožnica o fi nančnem zakonu obrazložila, da velja znižanje davka Iva tako za vzdr-ževanjske posege na posamezne nepremičninske e-note, ki so stanovanjske narave, kakor tudi na celotne stavbe, katerih je več kot polovica površine namenjena stanovanjem.
-------- OH
primerov, v katerih velja nadomestni davek Invim. Poleg tega še vedno ostaja nerazumljivo nesorazmerje med registrskim davkom in davkom Iva v zvezi z nakupom t.i. prve hiše, za katerega je namreč finančni zakon določil znižanje zgolj registrskega davka, ne pa tudi davka Iva. To pomeni, da je olajšan le tisti, ki bo kupil hišo od privatnika (registrski davek v višini 3%), ne pa tudi tisti, ki jo bo kupil od podjetja (davek Iva v višini 4%).
Dalje je zakonodajalec poskrbel tudi za pojmovno zmedo, ko je pri povišanju vsote, ki jo lahko posestnik odbije od davka Irpef za svoje glavno stanovanje, vnesel novo definicijo glavnega stanovanja, ki odslej ne bo več ista pri davku Irpef in pri davku Ici. Formalno ju bo razlikovala ena sama črka (veznik e oz. o - v slov. in oz. ali), dejansko pa bo razlika precejšnja, saj bo v zvezi z davkom Irpef veljalo za glavno stanovanje tudi tisto, v katerem njegov posestnik (tisti, ki ga odbije od svojega davka na dohodke) ne bo prebival, ampak bodo prebivali le njegovi domači, medtem ko bo v zvezi z davkom Ici prvo stanovanje le tisto, v katerem bo prebival njegov posestnik.
V prejšnjih odstavkih so že nakazane nekatere novosti, sedaj pa poglejmo podrobneje, za kaj gre.
- Znižanje registrske alikvote za nakup t.i. "prve hiše" in zgodovinsko-umetniško zaščitenih stavb od sedanje 4-odstotne na novo 3-odstot-no; v teh primerih je tudi davek Invim (ki je že veljal doslej v polovični meri) znižan še za eno četrtino, kar pomeni, da bo za prvo hišo davek Invim veljal v višini 37,5%, za zaščitene stavbe, za katere je že bil doslej znižan na 25%, bo sedaj v celoti veljal v višini 18,75%; pri prenosih, ki so podvrženi davku Iva, bo slednji v štiriodstotni meri, davek Invim pa bo znižan kot zgoraj.
- Znižanje registrske alikvote za nakup stavb in njihovih pritiklin od sedanje 8-od-stotne na novo 7-odstotno: novost velja za vse stavbe, stanovanjske in nestanovanj-ske. Za stanovanjske stavbe je tudi davek Invim znižan za eno četrtino. 8-odstotni registrski alikvoti bodo torej ostala podvržena le ne-kmetijska zemljišča in zemljišča, ki jih kupi pretežnokmetijski podjetnik (it. imp. agricolo a tito-lo principale).
- Pozorni je treba biti tudi na dejstvo, da je davek Invim znižan samo pri prenosih, ki so predmet odplačnega pravnega posla (npr. kupoprodaja) in ki se tičejo stavb s stanovanjsko katastrsko namembnostjo ter njihovih pritiklin.
' Vse omenjene novosti so ! stopile v veljavo 1. januarja 2000.
Statistični urad Evropske skupnosti je pred dnevi objavil podatke o stanju zaposlenosti oziroma brezposelnosti v posameznih državah Evropske zveze. Stopnja brezposelnosti znaša v Italiji 11,1%, medtem ko je v ostalih državah EZ, razen v Španiji, kjer je brez dela 15,4% ljudi, povprečno 9%. Italija je torej v tem pogledu na drugem mestu, torej za Španijo. Naravnost zaskrbljujoče pa je stanje brezposelnosti med Italijani izpod 25. leta starosti. Od treh mladih je eden v Italiji brez dela, kar ustreza 32,4% mladih izpod 25 let starosti. V vseh 15 državah EZ je trenutno brez dela 12 milijonov ljudi, kar je naravnost zastrašujoča številka, ko vemo, da je v ZDA brez dela nekaj nad 4% ljudi.
V zvezi s takšnim stanjem zaposlenosti na stari celini Mednarodni denarni sklad meni, da je treba odločneje
upoštevati načelo fleksibilnosti, ki zadeva zlasti plače in mezde ter razmere delovnega trga. Ravnatelj evropskega oddelka Mednarodnega denarnega sklada Michael Dep-pler je izjavil, da morajo ev-
ropska gospodarstva tako uskladiti svoje institucionalne in družbenoekonomske strukture, da bodo lahko sprejemale izzive in izkoriščale priložnosti, ki jih ponujajo globalna integracija in nagle tehnološke spremembe. Za države "evra" prihaja v poštev troje: politične prioritete neodvisnih držav se morajo sprijazniti z dejstvom, da se nahajajo znotraj povsem integriranega evropskega gospodarstva; izboljšati je dalje treba usklajevanje denarnih in fiskalnih politik in končno morajo izboljšati fleksibilnost svojih gospodarstev, zlasti na področju delovnega trga. To v bistvu pomeni več konkurenčnosti na trgu dobrin in storitev in bolj fleksibilne plače ter mezde. To velja predvsem za Italijo, za katero sta značilni polna zaposlitev na severu in velika brezposelnost na jugu. Brezposelnost grozi še najbolj na Jugu, kjer utegne ostati brez dela šestkrat večje število delavcev kot v severovzhodni Italiji. V nevarnosti je zlasti področje gradbeništva.
PONUDBA ZADRUŽNIH BANK F-JK
NOVA KREDITNA KARTICA VISA TRAVELMONEY
Deželne Zadružne banke, med katere spadata tudi Zadružna kraška banka in Zadružna banka Doberdob-So-vodnje, ponujajo članom in strankam novo plačilno sredstvo nove kreditne kartice.
Kreditna kartica, poimenovana Visa Travelmoney, je namenjena predvsem ljudem, ki iz katerega koli namena potujejo v tujino, v kolikor nam omogoča, da pri vseh avtomatičnih blagajnah -bankomatih, kjer lahko dvi-
gujemo gotovino s kreditnimi karticami Visa, dvignemo zaželeni znesek tudi s kartico Visa Travelmoney.
Za kreditno kartico Visa Travelmoney lahko zaprosi vsakdo, ne glede na to, ali ima pri banki tekoči račun. Proti predhodnemu plačilu prejme zainteresirani kreditno kartico za najmanj petsto tisoč lir in do najvišjega zneska devetih milijonov lir. Kartica se o-bičajno glasi v tuji valuti, najpogosteje v ameriških dolar-
TRŽAŠKI "VVEBMASTER"
Tržačan Miran Pečenik velja v Italiji za enega najuglednejših izvedencev za bančništvo na svetovnem spletu, internetu. Ko je dan pred Božičem lani strokovni italijanski gospodarski dnevnik ll Sole 24 Ore objavil daljši zapis o njem, gaje imenoval "vvebma-ster", kar bi se dalo posloveniti z besedami mojster spletnih strani.
Miran Pečenik namreč vodi eno najboljših italijanskih bančnih spletnih strani, ki nudi zelo veliko informacij o vseh dejavnostih bank na svetovnem spletu. Naslov njegove spletne strani je www.netzapping.com/banks. Na tej strani je Miran Pečenik s sodelavci zbral podatke o dejavnostih in uslugah, ki jih prek interneta nudi okrog sedemdeset italijanskih bančnih zavodov. Znano je, da bo svetovna mreža internet v prihodnosti igrala tudi v bančništvu izjemno važno vlogo, pravzaprav vedno po-
membnejšo, saj nudi internet izjemne možnosti za razvoj udobnega bančnega poslovanja, ki je hitro, zaneslji-j vo in predvsem pa izjemno poceni. Pečenikje v pogovoru za ugledni italijanski časnik povedal, da se sedaj banke odločajo predvsem za informacije o svojih dejavnostih, da pa bo v prihodnosti vse več poslov in bančnih o-peracij potekalo prav prek interneta, kajti "tradingon line" (trgovina na svetovnem spletu) in "e-commerce" (elektronsko trgovanje) se razvijata izredno hitro. Na svojih spletnih straneh, ki jih ima Pečenik ! že okrog tisoč, ponuja informacije o bankah, o več kot 130 borzah, o valutnih tečajih ; in seveda vrsto drugih finančnih informacij. Vsak dan "o-| bišče" njegove spletne strani j več kot 1500 "obiskovalcev", katerim nudijo njegove spletne strani vrsto informacij, do-! ločene seveda proti plačilu.
jih. Ne glede na valuto je možno dvigati na bankomatih gotovino v valuti države, kjer smo, to je v Nemčiji marke, v Franciji franke itd.
Dvigi s kartico Visa Travel-money so možni, leče razpolagamo s tajnim kodeksom (Pin), ki nam ga banka izroči ob izdaji kartice. Nata način se izognemo nevarnosti, da bi kreditno kartico koristil kdo drug v primeru izgube ali kraje le-te. V primeru, da kartico izgubimo, nam družba Visa izstavi duplikat v roku j štiriindvajsetih ur.
Omenjena kartica bi morala postopoma nadomestiti turistične čeke (travel che-que). V primerjavi s turističnimi čeki nam kreditna kartica nudi ugodnejši tečaj pri dvigih gotovine, različnih od valute, na katero se kartica glasi. Pri dvigih gotovine nismo vezani na urnik bank oziroma menjalnic, kajti na bankomatih dvigamo 24 ur na 24 in tudi v dnevih, ko so banke ali menjalnice zaprte oziroma v prazničnih dneh, in ne nazadnje lahko dvigamo, ne da bi nas bančni uradniki ali nameščenci v trgovinah spraševali po osebnih dokumentih oziroma zahtevali dodatne informacije pri morebitnem izplačilu ali sprejemu čekov.
Med vsemi tistimi, ki bodo zaprosili do 30. junija 2000 za kartico Visa Travel money, bo izžrebanih pet podpisnikov, ki bodo nagrajeni s petdnevnim potovanjem na o-limpijskeigrevSindneyu septembra 2000.
Za morebitna dodatna pojasnila so vam na razpolago vse poslovalnice Zadružne kraške banke in Zadružne banke Doberdob in Sovodnje i tudi glede na to, da so zadružne banke edine bančne ustanove v deželi F-Jk, ki nudijo opisano storitev.
SMUČANJE
PREGLED ŠPORTA NA GORIŠKEM
NEPOZABNA NEDELJA ZA SLOVENIJO
Špela Pretnar zmagala na Bavarskem, Matjaž Vrhovnik tretji pod Mont Blancom.
Slovensko alpsko smučanje je v Berchtesgadnu doseglo jubilejno 40. zmago. Zanjo je zaslužna26-letna blejska smučarka Špela Pretnar, ki je bila najhitrejša na obeh slalomskih progah in je tako dosegla svojo četrto ter drugo letošnjo zmago. Najbližjo nasprotnico, Francozinjo Christel Saioni, s katero sta si razdelili najvišjo stopničko na uvodni tekmi v Cooper Mountainu, je premagala za 92 stotink sekunde, tretje mesto pa je z zaostankom sekunde in pet stotink zasedla vodilna v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala Norve-žankaTrine Bakke.
Slovensko slalomsko nedeljo sta z lepima dosežkoma zaokrožila Urška Hrovat in Alenka Dovžan. Prva je zasedla šesto, druga pa 11. mesto. Do polovice prve proge se je odličen izid obetal tudi Nataši Bokal, a je po drugem najboljšem času naredila napako in morala odstopiti.
Svoj največji uspeh sta v nedeljo, 9. t.m., v Chamonixu dosegla tudi dva slovenska smučarja: Matjaž Vrhovnik je bil tretji, Mitja Kunc pa peti, medtem ko je Jure Košir spet razočaral in v tem trenutku predstavlja domala edino žalostno noto v slovenskem taboru.
Za Matjaža Vrhovnika-Vr-hota smo se na izboljšave najboljših izidov letos še kar navadili, saj se je po desetem mestu v Beaver Creeku dvakrat uvrstil na šesto mesto, tokrat pa je Sloveniji presmučal še prve stopničke. Že na prvi progi je dosegel tretji čas, v drugo pa to mesto tudi ob-
držal. 'To sta bili dve od mojih najboljših voženj v karieri. Vseeno pa mislim, da imam še rezerve. Samozavest je na visokem nivoju, vem, kam spadam inčesa sem zmožen. S tem izidom sem dokazal, da sem dobro treniral, za kar se zahvaljujem trenerjem. Prav tako je zdaj poplačan ves trud, ki sem ga v smučanje vlagal v prejšnjih letih. Kdor doslej ni verjel vame, po novem zagotovo lahko11, je bil zadovoljen 27-letni Ljubljančan, ki se pred letošnjo sezono ni niti enkrat uvrstil med najboljšo deseterico.
Mitja Kuneje med najboljšimi desetimi že bil leta 1996 v Park Cityju (takrat je zmagal Andrej Miklavec), ko je bil šesti, tokrat pa mu je to uspelo drugič. Seveda je bilo v slovenskem taboru na cilju dobro razpoloženje, čeprav so trenerji nekaj takega na tihem pričakovali. "Vedeli smo, da so naši slalomisti v odlični formi, tako da smo bili prepričani, da se mora nekomu posrečiti uvrstitev na najvišja mesta. Uspela je Vrhovniku in Kuncu, moram pa reči, da imamo v ozadju še tekmovalce, ki so zmožni podobnih izidov. Malo nas skrbi le Košir, ki nima potrebnega samozaupanja. To je posledica opreme, saj se nikakor ne more odločiti, kateri model smuči bi uporabljal," je razmere med slovenskimi smučarji opisal slalomski trener Markojurjec.
Vsekakor bo nedelja, 9. januarja 2000, z zlatimi črkami zapisana v knjigo največjih uspehov v zgodovini slovenskega smučanja.
ALPIN
VAL SIDERIMPES OSVOJIL DEŽELNI POKAL
IGORCOTIC
Po božičnem in novoletnem premoru so se spet prižgali reflektorji na športnih prizoriščih, kjer so naši akterji že postregli z izrednimi uspehi. Valove odbojkarice so namreč na najboljši način zakorakale v novo tisočletje, saj so si v finalnem dvoboju, ki je potekal 6. januarja v sovo-denjski telovadnici, z gladko zmago (3:0) priborile naslov deželnih prvakinj. Prestižni uspeh so odbojkarice trenerske dvojice Safronova (na sli-ki)-Meulia dosegle z izjemno borbeno in učinkovito igro, in to od začetka vse do končnega sodnikovega žvižga. Močni servisi domačink so bistveno olajšali pot do uspeha, saj so povsem onesposobili gradnjo igre na drugi strani mreže, kjer je sprejem odpovedal na celi črti. Tudi občasni napadi tržiških odbojkaric so bili lahek plen domače obrambe, ki je tako kot napad delovala brezhibno. Goričanke so bile po prikazani igri za razred boljše, tako da tržiški ekipi Adria Volley ni preostalo drugega kot priznati suverenost njihovih nasprotnic.
O premoči valovk govori tudi podatek, da niso Safro-nove varovanke dovolile Za-mojevim igralkam v posameznih setih prestopiti meje štirinajstih točk. Da sega slovenska odbojka v sam deželni vrh, potrjuje tudi dejstvo, da je pokal F-Jk tretjič zaporedoma ostal v rokah slovenskih šesterk, saj gaje prvič osvojila goriška Olympia, nato Sloga, letos pa je segla po njem ženska vrsta Vala. Z doseženim uspehom so si valovke priborile pravico do nastopanja tudi v meddeželnem po-
1	B	H	k
		ud	m	
kalu, ki bo potekal meseca aprila. Poleg zmage v deželnem pokalu so valovke poskrbele še za nov podvig, saj so v deželnem prvenstvu C lige kar v gosteh premagale ekipo Terme d‘Arta(1:3), s katero so delile najvišje mesto na lestvici. S tem so dokazale, da trenutno preživljajo izredno ugoden trenutek, tako da je njihov položaj na najvišji stopnički lestvice, in to s tremi točkami prednosti pred za-sledovalkami, povsem zaslužen. Če bodo nadaljevale s takšnim pristopom do igre, kot so ga pokazale na zadnjih nastopih, bodo njihove želje po prestopu v višjo ligo postale vse bolj uresničljive.
Tudi odbojkarice Olympie Kmečke banke so po prestopu v novo leto zaigrale uspešno, saj so na domačih tleh po petih setih igre premagale Vivil. Z osvojitvijo novih prvenstvenih točk so se povzpele proti sredini lestvice.
V moški C ligi so naši predstavniki dosegli dve zmagi in poraz. Na pragu zmage so bili sicer tudi valovci, ki so na gostovanju pri tretjeuvršče-nem Prevenireju vodili z dvema nizoma prednosti, a so jim v ključnih trenutkih zadnjih treh setov pošle moči, kar so gostitelji izkoristili in so tako obrnili potek tekme v
svojo korist. Zmago so slavili tako sočani kot igralci Olym-pieAgrarieTerpin. Soča Uni-tecno seje kljub okrnjeni postavi z zmago (3:1) nad Mos-so povzpela v zgornji del lestvice in tako povečala prednost pred ostalimi tekmeci. Pomembno zmago je dosegla tudi šesterka Olympie A-grarie Terpin, ki je na igrišču Vivila strla odpor trdoživega nasprotnika, in to po petih nizih igre. V moški D ligi je Naš prapor v gosteh proti Porcii pokazal napredek v igri, a uspelo mu je iztržiti le prvenstveno točko (3:2).
KOŠARKA
V izenačenem derbiju moške D lige med Domom Mark in Bregom Graphart so novi prvenstveni točki vknjižili do-movci, ki so v primerjavi z gosti pri izvajanju prostih metov bili bolj točni in so bili v ključnih trenutkih prisebnejši. Tekma se je zaključila z izidom 69:59 v korist Lebanovih varovancev.
NOGOMET
V prvi amaterski ligi je do-berdobska Mladost na domačih tleh morala priznati premoč vodilnega Isonza, ki je z dvema zadetkoma vnovčil poln izkupiček točk.
Sovodenjci so na Opčinah slavili zmago (0:1) in so tako izboljšali svoj položaj na lestvici.
Če so nogometaši Juven-tine po uvrstitvi v četrtfinale deželnega pokala računali na zmago tudi v prvenstvenem nastopu, in to proti enajsterici iz Škocjana ob Soči, so se po nedeljski tekmi morali sprijazniti s porazom (2:3). Priložnosti, da se izkažejo, pa ne manjka, saj bo že v prihodnjem kolu v Sovodnjah derbi z domačo enajsterico.
PRIHODNJE KOLO
ODBOJKA: Moška C liga (15.t.m.): Olympia Agraria Terpin-Buia, Val Imsa-ll Poz-zo, Marchi Gomma-Soča U-nitecno.
Ženska C liga: Val Siderim-pes-Manzano, Porcia-Olym-pia Kmečka banka.
Moška D liga: Naš prapor-ElisirViaggi.
KOŠARKA: Moška D liga: Gradese-Dom Mark.
NOGOMET: Prva amaterska liga (16. januarja letos): Sovodnje-Juventina, Maria-no-Mladost.
ODBOJKA
OLYMPIA, DOBER ZAČETEK
••••••••••••••••••a
Leto 2000 se je dobro začelo za Olympio, saj sta prejšnjo soboto tako ženska kot moška ekipa premagali nasprotnika Vivila s 3-2.
Na domačih tleh so tokrat igrala dekleta, fantje pa v Villi Vicentini. V Gorici je bila tekma napeta in borbena; to se je opazilo že v prvem setu, ko so aekleta izgubila set s 25-23. V naslednjem setu pa so si nekoliko opomogla in bila stalno v vodstvu, tako da so osvojila set kar z 25-12. Tretji set je bil slika prvega, saj so naše igralke popustile ravno v ključnih trenutkih. Olympia pa je spet pokazala svojo moč v četrtem setu, ko je postavila naprotnice v težave in jim izsilila tie-break, v katerem so naše igralke prevladale in zmagale. "Tekmo bi lahko zmagale s 3-0; med prazniki nismo resno trenirali, zato je bila naša igra v določenih trenutkih nihajoča" je povedala trenerka Kristančič. M. Hlede
PREGLED USPEHOV SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV V LETU 1999 m
SLOVENSKI ŠPORTNIKI SO LANI KAR NEKAJKRAT RAZBURKALI SVETOVNO JAVNOST.
Leto 7 999 je po uspehih preseglo vsa dosedanja v obdobju samostojne Slovenije. Levji delež uspehov gre slovenskim nogometašem, ki so poskrbeli za pravo nogometno evforijo v Sloveniji oz. povsem običajno evropsko doživljanje te najpomembnejše "postranske" stvari na svetu, ki je Slovenci doslej nismo bili vajeni. Z uvrstitvijo Maribora v ligo prvakov in reprezentance na evropsko prvenstvo prihodnje leto na Nizozemskem in v Belgiji pa so nogometaši poskrbeli tudi za presenečenje, ki ga ni pričakoval noben nogometni strokovnjak na svetu. Podobno vrednost kot uspeh nogometašev ima nedvomno tudi zlata medalja
Iztoka Čopa in Luke Špika na svetovnem veslaškem prvenstvu. Zmaga Čopa in Špika pa je bil le del "norega avgusta". Njun uspeh so dopolnili Celjan Gregor Cankar z bronom v skoku v daljavo na svetovnem atlantskem prvenstvu v Sevilli pa Mariborčanka Metka Šparavec na evropskem prvenstvu v Carigradu v disciplini 50 m hrbtno ter nogometaši Maribora Teatanica, ki so prav v avgustu v tekmova-1 nju za vstop v ligo prvakov iz-\ ločili francoski Lyon in spremenili slovensko nogometno zgodovino.
Slovenska "nogometna pravljica" se je razpletla v sredo, 7 7. novembra, v Kijevu, kjer je izbrana vrsta Srečka
Katanca iztržila neodločen izid 7-7 in se s skupnim izidom 3-2 v dodatnih kvalifikacijah nad Ukrajino prvič uvrstila na evropsko pn/enstvo. Temu primeren je bil sprejem, ki se je začel že v noči na četrtek, 7 8. novembra, na letališču Brnik, po številnih čestitkah in sprejemih pa končal na Mestnem trgu v Ljubljani, kjer je nogometaše pozdravilo več tisoč navijačev.
Če bi kdo pred dobrim letom, ko so se začenjale kvalifikacije, trdil, da se bo Slovenija uvrstila med 16 najboljših reprezentanc v Evropi, bi ga verjetno razglasili za norega. Po žrebu skupin, ki je Katancu in druščini namenil Norveško, Grčijo, Gruzijo, Latvijo in Albanijo, so nekateri ■ vendarle napovedali boj za drugo mesto, toda uspeha v
dodatnih kvalifikacijah ni pričakoval nihče. Prvi nasprotnik Slovenije je bila v Atenah Grčija. Že takrat se je pokazalo, da ima Slovenija kakovost. Na olimpijskem stadionu so prikazali odlično igro, bili boljši, a jim je popolno zmagoslavje preprečil pristranski sodnik. Izid je bil na koncu 2-2, kar pa je bilo dobro izhodišče za naprej. Po porazu v Ljubljani z Norveško 1-2 je marsikdo že pomislil, da se nadaljuje prejšnji ciklus kvalifikacij, a igra je vseeno dajala upanje. Odločilni trenutek kvalifikacij se je verjetno zgodil v Mariboru, kjer je Sašo U-dovič proti Litvi z golom pet minut pred koncem zagotovil prvo zmago. Sledila so gostovanja v Gruziji, Albaniji in Litvi, kjer so Slovenci osvojili sedem točk. Odlične rezultate so potrdili z domačima zmagama proti Albaniji in Gruziji. Dva kroga pred kon-; cem so bili celo v igri za prvo mesto, kar pa je bil vendarle prevelik zalogaj, saj je tekma
v Oslu pokazala, da so Norvežani še korak pred Slovenci. Pred gostovanjem Grčije v Mariboru, kjer so jo slovenski nogometaši v nepopolni postavi izgubili z 0-3, je bilo tako jasno, da bodo morali v dodatne kvalifikacije. Njihov nasprotnik je bila Ukrajina, ki v skupini z evropskima velesilama Francijo, aktualnimi svetovnimi prvaki, ter Rusijo ni izgubila niti ene tekme. Toda v Ljubljani so Ševčenko, Re-brov in soigralci vendarle klonili, v Ukrajini pa so Slovenci z golom Pavlina iztržili potreben remi in se zasluženo uvrstili med 76 najboljših ekip stare celine.
Po nekaj neuspelih posku-J sih pa se je odprlo tudi klubskemu nogometu in državni prvaki iz Maribora so že jeseni poskrbeli za nogometni "faoom". Že v kvalifikacijah za ligo prvakov proti belgijskemu Genku je malokdo verjel, da Maribor Teatanic lahko napreduje. Ko pa je slovenskim prvakom žreb v zadnjem kro-
gu kvalifikacij namenil Lyon iz dežele svetovnih prvakov, kjer so v klub pred sezono vložili v nakup igralcev več milijard lir prav zaradi igre prvakov, so v uspeh Mariborčanov verjeli le še redki. Varovanci Bojana Prašnikarja pa so verjeli vase, Francoze načeli v gosteh in jih dotolkli pred domačim občinstvom v Ljudskem vrtu. Ko so Mariborčani nato zmagali še na prvi tekmi lige prvakov v gosteh pri lanskem polfinalistu tega tekmovanja, kijevskemu Dinamu - tamkajšnji stadion je očitno srečen za slovenske nogometaše -, je bilo navdušenje popolno. Na domačem igrišču slovenski nogometaši te zgodbe sicer niso uspeli nadaljevati, so pa z igro dokazali, da so po kakovosti le majhen korak za najboljšimi. Žal pa je v Sloveniji razkorak med Mariborčani in drugimi klubi še vedno prevelik, kar je bilo usodno za preostale slovenske predstavnike v Evropi.
-----------ALPIN / DALJE
15
ČETRTEK
13. JANUARJA
200()
1 6
ČETRTEK 13. JANUARJA 2000
ZADNJA STRAN
S 7. STRANI
MANJŠINE VIZITKA ZA EVROPO
Vprihodnjih dneh se bo v poslanski zbornici nadaljevala razprava o zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Kako se bo razvijal ta parlamentarni postopek?
Vi lahko še posebej, kot eden glavnih podpisnikov oz. pobudnikov ter kot predlagatelj tega zakonskega osnutka, še poudarite kaj s tem v zvezi?
V okviru svoje nove funkcije se bom zavzel za uresničitev zakona, in to tudi v soglasju z ministrico Ka-tio Bellillo. Upam, da bo to šlo hitro naprej in da bo vsekakor v mesecu januarju zakon sprejet tudi z raznimi izboljšavami.
Sam seveda pri tem ne bom mogel - v razpravi v zbornici - predlagati amandmajev. Bodo pa to naredili (tudi v mojem imenu) poslanci Južnotirolske ljudske stranke SVP, zlasti še kolega Brugger.
Kmalu bom tudi prišel na obisk k Slovencem v vaši deželi, kjer i-mam veliko prijateljev. Gotovo pa je bilo že podobno prijateljstvo v predvojnem času (ko je bil naš glavni predstavnik Emil Chanoux) ali pa še v povojni dobi od poslanca Ca-verija do senatorja Fossona.
Narodnostno vprašanje je dandanes nedvomno zelo živo tudi in še posebno v Evropi.
Če pustimo ob strani tudi tragične dogodke etničnih bojev (kot se je to nedavno zgodilo zlasti na Balkanu), pa se je na raznih področjih Evropske unije pokazal nekak preporod "prepovedanih " narodnosti oz. manjšin nasploh. Tako na primer španske avtonomije (Katalonci, Baski) pa tudi britanske izkušnje (parlament na Škotskem in v Walesu).Alije to znamenje nekakega nastanka Evrope narodov in dežel? Kakšen pomen ima vse to za nas?
Seveda se danes kažejo še marsikje nasprotujoče si ideje. Danes je Evropa šele integracija držav. Evropa narodov se mora pa še uresničiti. Vse to pa pomeni tudi pot federalizma, kar je bilo nekoč sicer utopija. Morda pa se bo to uresničilo v novem tisočletju.
Naša skupna vloga je danes izjemna. Kdor se boji, vihti stare nacionalizme. Tako Dolina Aosta kot Slovenci pa gremo svojo pot po načelih svobode in samostojnosti. Če se v Aosti danes zavzemamo še vedno za lastno samovlado, pa je med Slovenci, recimo, živa zahteva po zajamčenem zastopstvu manjšine. Tisti, ki danes imajo Slovence za nekake netilce ognja, pa spadajo itak v ropotarnico. Mislim, da bi prav v tem duhu, recimo, znana knjiga profesorjev Pirjevca in Kacinove spadala tudi v italijanske šole, saj imajo kot osnovo legitimacijo svoje zemlje.
Dežela Dolina Aoste ima v svojem posebnem statutu dva člena (38 in 40), ki določata enakopravnost oz. izenačenje italijanskega in francoskega jezika, kar kaže še korak naprej v razmerju do južnotirolske dvojezičnosti. Kako se kažejo v praksi ta določila? Naj spomnim le, da sem videl npr. v Aosti ali samo francoske ali samo italijanske napise (toponomastika, deželna palača itd.).
To predpostavlja vsekakor zelo vzpodbudno pojmovanje dvojezičnosti. V samem deželnem svetu Doline Aosta se govori ali francosko ali italijansko, in to brez tolmača. Tako pojmovanje dvojezičnosti zadeva posameznika, ki ima po zakonu določeno pravico, da tako nastopa.
Ves problem v zadevi francosko - italijanske dvojezičnosti je v Aosti nastal v 19. stoletju, saj je bila prej dvojezičnost mišljena le kot raba francoskega ali franko-provan-salskega jezika. Novo dvojezičnost pa je že priznavala liberalna Italija vse tja do fašizma, ki je nato uvedel italijanizacijo. Povojni pa seje uveljavilo načelo jus soli (kar bi na kratko pomenilo domačijsko pravo oz. kot pravimo mi, naitre chez nous - biti rojen pri nas), kar ni načelo jus sanguinis (kar bi pomenilo sorodniško pravo). To je v bistvu nekaka pravica, ki izvira iz dejanskega bivanja na določenem ozemlju. Tako je npr. na šolskem področju zagotovljena enakost jezikov, saj je, recimo, francoščina obvezna tudi pri maturi.
Noben model zaščite pa se ne da izvažati. Ko slišim, da pravijo Italijani o Slovencih, da hočejo južnoti-rolsko rešitev, vem, da temu ni tako.
Slovenščina je nekaka vizitka za Evropo. Če kdo govori slovensko, ima tudi pot do drugih slovanskih jezikov. Upam, da bo slovenski jezik postal tudi jezik nove Evrope. Železna zavesa in berlinski zid sta padla. Zato je danes vsaka demo-nizacija slovenščine v italijanskem svetu samo argument za politikantstvo!
Nekateri tudi obtožujejo slovensko stranko zaradi njenih odnosov s Slovenijo - kar pa je seveda samo po sebi umevno.
Odnosi med političnimi silami narodnih manjšin v Italiji so nastali predvsem ob prvih evropskih volitvah. Zelo dobro se spominjam priprav na to prvo volilno preizkušnjo izleta 1979, ko je UV vodila in povezovala delo oz.priprave na te volitve. Še posebno naj tu podčrtam vlogo, ki jo je imel pokojni Bruno Salvadori, kije v imenu valdostanske stranke prevzel vodilno vlogo v tem okviru, na kar se vsi spominjamo s spoštovanjem in nostalgijo. Kaj pomeni danes sodelovanje med manjšinami v Italiji?
Soglašam s priznanjem za B. Sal-vadorija, ki je imel res veliko intuicijo v tem smislu. Mi smo danes o-hranili njegovo dediščino in s tem nadaljujemo brez volilnih računov. Lahko rečemo, daje bil pokojni politik pravi poslanec iz Aoste tudi za Slovence.
Sedaj so v tem okviru tudi novi elementi. Rad bi tu omenil, da smo
za zadnje evropske volitve že razširili sodelovanje. V to skupnost manjšin je vstopila tudi SVP ter se tako odprla drugim manjšinam. To je zelo važno zlasti v evropskem ključu. Je to namreč zelo dobra vizitka nemškemu svetu naproti, kot je francoska stranka iz Aoste v tem oziru simbol širšega francoskega sveta. Prav tako npr. predstavljajo Okcitanci nekak most med Alpami in Pireneji. Pa spet so Ladinci v Dolomitih, na jugu države pa grška in albanska skupnost kot pot v Sredozemlje. Ne pozabimo še Kataloncev na Sardiniji, obrnjenih proti španskemu svetu. Pomembna je nato vloga Slovencev s srednjeevropsko tradicijo.
Tako vidimo, da je vse to Evropa. Zato ne le, da mora Italija dati priznanje manjšinam, ampak mi sami moramo pri tem igrati zavidljivo vlogo v evropski politiki. To je danes prava zgodovinska vloga naših narodnih skupnosti. Omenimo naj še občasne notranje nesporazume v sklopu samih manjšin v Italiji. Vse to lahko še spominja na znani rimski rekDivide et impera (loči in vladaj). Namesto tega pa mora med nami vsemi vladati harmonija, in to brez ideoloških predsodkov.
Po svoji novi vlogi ste danes državni podtajnik v predsedstvu vlade, in sicer z zadolžitvijo za deželne zadeve in manjšine.
Kako boste koordinirali svoje delovanje z ministrstvom za dežele?
Moje novo delovanje mora temeljiti na sodelovanju in zaupanju s predsednikom vlade D'Alemo in ministrico za dežele Bellillo. Vse to pa z željo za konkretno reševanje problemov, ki so pred nami.
Problemi jezikovnih manjšin v Italiji so raznoliki. Tudi v deželi Fur-laniji-Julijski krajini je na dnevnem redu vprašanje popolne uresničitve deželnega statuta. Zlasti bi bilo primerno, da bi prišle v statut tudi manjšinske zadeve, kar pa terja spremembo ustavnega zakona. Te stvari pa predlagam kot nekak balon dessai v politiki, kot poskus novega gledanja in novih prijemov na tem področju.
Žal nam je, da na zadnjih volitvah ni prišlo do vaše izvolitve v evropski parlament, in to zaradi neke zgrešene in personalistične politične izbire s strani vidnega kandidata Prodijevih Demokratov. Kako gledate na Evropo v novem tisočletju?
Seveda, bil bi lahko evropski poslanec, če bi senator Di Pietro izbral zase južno okrožje namesto zahodnega. Sedaj sem prvi neizvoljeni v zahodnem okrožju. Pri vsem tem bi gotovo morala drugače nastopati tako Di Pietro kot Cacciari (beneški župan). Jemljem pa zelo resno možnost, da bi v slučaju zamenjave prišlo do nove situacije in bi nato kot poslanec v evropskem parlamentu zastopal vse manjšine v državi. Pri tem bi se seveda oprl predvsem na evropskega poslanca Ebnerja (SVP), ki ste ga volili v vašem okrožju, in druge. Vzpostavil bi tudi stike s senatorjem Volčičem, ki je bil prav tako izvoljen v evropski parlament, in to vse v splošno korist manjšin v Italiji in Evropi.
Gospod državni podtajnik, lepa vam hvala za pogovor in topla voščila za vaše plodno delovanje na visokem vladnem položaju.
VONJ PO POTICI
MAJDA ARTAČ STURMAN
Ali poznate P-zgodbo? Zgodbo, v kateri se besede začenjajo z isto črko P? Gre za odlično vajo za kreativno pisanje, primerno tako za osnovnošolce kot tudi srednješolce. Ali pa za odlično in učinkovito reklamo, s katero se oglaša znano slovensko podjetje. Podobna P- zgodba je zgodba o potici.
Potica, praznik, pot.
Potica - praznik, pretkan s preprostostjo pričakovanj.
Praznik - potica, polna prijetnih presenečenj.
Potica predstavlja popotnico, predstavlja podobo poti.
Verjetno se boste strinjali z ugotovitvijo, da ni praznikov brez potice, še posebno božičnih ne. In ker je v naših domovih še vedno čutiti toplino ali vsaj spomin na umirjenost božičnih in novoletnih dni, bi se povrnila k potici, ki je ne more nadomestiti noben še tako reklamiziran industrijsko izdelan paneton. Bili so časi, ko sem bila trdno odločena, da se ne bom udinjala odvečnim ali dodatnim gospodinjskim delom, kot je na primer pečenje potice. Ali si predstavljate dekle na začetku sedemdesetih let, ki bi se ponašalo s svojimi gospodinjskimi sposobnostmi? Ne, ne spodobi se, da bi se zapirale v kuhinje in opravljale težko tlako. Saj lahko stopiš v trgovino po paneton ali pa potico naročiš v pekarni.
Danes pa sem trdno prepričana, da to ni isto kot jesti - ali bolje, uživati v pravem pomenu besede - doma pripravljeno potico. Zame je dolga leta ostajala nedosegljiv ideal mamina potica. Spomnim se, kako sem kot otrok koprnela po enem samem, samcatem drobnem grižljaju, na katerega sem morala čakati, medtem ko je pokrito pečenje sladko dišalo v neogreti sobi kar nekaj dni, preden smoga smeli poskusiti. Vonj po pečeni potici je govoril o bližajočem se Božiču ali Veliki noči. Dolga leta sem se zanašala na mamino potico, saj smo vedno praznovali z njenim dragocenim posladkom, v mojem novem domu pa je kljub otroškemu živžavu in živahnemu prazničnemu pričakovanju nekaj manjkalo. Manjkal je vonj po potici, tisti sladki, topli vonj, ki je v spominu pravzaprav še slajši od koščka potice same.
Pomislila sem: zakaj naj bi svoja otroka, sicer zrasla v dobi merendin, sadnih sokov, čokolad, patatin in pa-netonov in torej - hvala Bogu, dovolj preskrbljena in sita - prikrajšala za vonj po kvašenem testu in pečenju? Z bojnih polj ženske emancipacije sem odvihrala v kuhinjo, obogateno z dragocenim izročilom domače praznične tradicije. S svojo prvo potico, spečeno pred nekaj leti v času, ko so dijaki z zasedbo šol navrgli profesorjem nekaj dni izrednega dopusta, ki sem ga čudovito izkoristila, sem presenetila mamo za rojstni dan. Posrečilo se je, zgodila se je potica, in od tedaj se nekajkrat v letu lotim zahtevnega opravila. Če bi mi bili pred desetimi leti rekli, da bom čepela doma v kuhinji celo jutro ali da bom zasedena s peko celih pet ur, bi vam ne bila verjela. Danes pa se kljub obveznostim in skromnim odmerkom prostega časa rada posvečam pripravi potice, ki je sicer zahtevna in zamudna, vendar je vsakršen trud obilo poplačan, ko čez dan ali dva pozabim na pripravo kvasca, mletje orehov, mešenje testa, vzhajanje, ki mora potekati vzelo toplem in lepo ogretem prostoru, na namaz, zvijanje in pečenje potice.
Zdaj pri nas že več ne marajo nikakršnih kupljenih potic: nekatere
imajo v nadevu preveč drobtin, prepojenih z rumom, ki naj zakrije pomanjkanje orehov. Te potice nimajo v sebi nič žlahtnega, ampak nekakšen industrijski kič okusa, ki nima nič skupnega z domačo potico. Ko nam je letos za Božič zmanjkala potica, smo se hoteli za Silvestrovo posladkati s kupljeno orehovo potico. Toda, kakšno razočaranje: nesladki grižljaji so se nam zatikali v ustih kljub doma posipanemu sladkornemu prahu! Morda je bilo to zaradi margarine, s katero nekateri nadomeščajo maslo, pravzaprav pa ne vem.
Umetnost dobre potice je verjetno skrita v njenem ne premočnem nadevu, še bolj pa v dejstvu, da si je treba zanjo vzeti čas, potrpljenje in dobro ogreto kuhinjo, da testo lepo vzhaja. Gospodinje imate vsaka svojo preizkušeno varianto: orehovo, rozinovo, kokosovo, čokoladno ali belo mandeljnovo potico. Rezinico lahke potice pa si lahko privoščijo tudi tisti, ki jim nagaja holesterol.
LAHKA POTICA
Testo: 6 dag kvasa, 1 kg moke, ščepec soli, 2 jajci in rumenjak, 4 dl toplega posnetega mleka, 1/2 dol dl olja, 8 dag sladkorja, zribana limonina lupina, vanilijev sladkor, rumo-va aroma. Nadev: 40 dag mletih orehov, 20 dag mletih olupljenih mandljev, 25 dag sladkorja, 4 žlice prepraženih drobtin, 3 do 4 dl toplega posnetega mleka, 2 pesti rozin, zribana limonina lupina in vaniljev sladkor, 1 beljak, ščepec cimeta, žlica medu, ščepec cimeta (po želji tudi 4 dag pinjol).
Kvaseč pripravimo tako, da kvas razpustimo v nekaj žlicah toplega mleka, dodamo žličko sladkorja in žlico moke in vse postavimo vzhajat na toplo. V skledo presejemo moko, v jamico stresemo kvaseč, nato pa med mešanjem dolivamo mleko, ki smo mu pred tem dodali sladkor, olje, jajca, rum in limonino lupinico. Testo najprej stepamo s kuhalnico, potem pa gnetemo, da se lepo loči od sklede in rok. Pokrit in pomokan hlebček testa damo približno eno u-ro vzhajat na toplo, lahko tudi v pečico, ogreto na 35 stopinj C.
Medtem pripravimo nadev. Mletim orehom, mandljem, drobtinam in ostalim sestavinam prilijemo toliko vrelega mleka, da je nadev gost, dodamo v rumu napojene rozine, nazadnje, preden namažemo, pa še stepen beljak.
Vzhajano testo pregnetemo, zvaljamo in namažemo z nadevom. Iz testa lahko zvijemo eno večjo potico za okrogel pekač in eno manjšo za podolgovatega. Obe premažemo s stepenim jajcem, popikamo s tanko iglo in postavimo spet vzhajat v pečico. Nato pečemo najprej pri 220 stopinjah C okrog 15 minut, da potica porumeni, pokrijemo s peki papirjem in znižamo na 180 stopinj C. Pečemo še tričetrt ure in preizkusimo s pletilko, če je testo pečeno. Pečeno potico pustimo še nekaj časa v pekaču, nato zvrnemo na pladenj in pustimo ohlajat prekrito s peki papirjem in prtičkom.
Naj potica lepo počiva dan ali dva, ker jo je laže rezati. Hranimo jo lepo pod prtičkom v plastični vrečki, posipamo jo s sladkorjem šele, ko jo ponudimo.
Toda za pripravo potice ne čakajte na Veliko noč, kajti sladkamo se lahko tudi ob drugih praznikih. In če je v vas še kaj prazničnega navdušenja I za peko, ga izkoristite za res slovesno in enkratno praznovanje bližajočega se dneva slovenske kulture leta 2000.
Še pomnite P-zgodbo? Proslavimo Prešerna (s potico, seveda).