—   158   -
Kako se ravnati, če človeka griža
napade ?
Griža je letaš po več krajih. Nek častit gosp. fajmošter iz Štajarskiga so nas naprosili, naj bi kakšno zdravilo po „Novicah" nasvetovali ter so nas vprašali: ali bi o griži arnika kaj veljala.
Radi damo odgovor na to vprašanje, ker ??Novice" imajo namen v vsih potrebah svetovati in pomagati, če le morejo. Pred vsim pa smo dolžni povedati, de je griža — posebno tako imenovana kervava griža — silno nevarna bolezin, ktera zdravnikove pomoči potrebuje, ki zdravila daje po lastnosti in stopnji bolezni, ki se ne dajo po enim kopitu svetovati. Od ar ni k e nimamo nobene skušnje, ker je arnika le bolj homoepatiško zdravilo, mi pa se s homoepatiko ne pečamo.
Pred vsim naj bo vsacimu povedano, de griža je vselej prisad ali vnetje cev, pri kterim se posebno končno čevo — ritnik — vname. Naj si vsak to dobro dobro v glavo utisno, ker iz tega, de ve, de so o griži čeva vnete, bo lahko spoznal, kako škodljive so o griži tako imenovane močne, dišeče (jrvircaste) zdravila, vino, žganje, brinovec, poper, cimet i. t. d. Pa v driski in hitrici je gorko černo vino s cimetam že vunder večkrat pomagalo —bo ta ali uni rekel. Ali, prijatel! driska ali hitrica ni vselej griža. O pervim začetku, češe je kdo trebuh ali noge prehladil ali kaj napčniga, sadja ali kaj družica enaciga povžil, prime človeka včasih driska in ga tudi po čevih kolje in dere,— pa to klanje
večkrat popolnama preneha , tudi človeka ne mrazi in ga vročina ne kuha. Takrat zna dobro gorko vino (posebno černo vino) z enmalo cimetam, ali pa tudi kamilčna voda, ali kakšin požirk brinovca, prižgana župa in enake reči prav dobre biti, zlasti če človek še trebuh prav gorko s flanelo ali s s vi In o (zidano) ruto preveže.
Kakor hitro pa bolnika po čevih neprenehama kolje, ga driska napada, in kadar je vročnica (Fi-ber) pritisnila , takrat pa so vse gori imenovane zdravila hud strup, ktere, kakor vsak lahko zapopade, prisad ali vnetje v čevih še povikšajo, zato, ker čeva še bolj vnamejo.
Kader človeka griža napade, ste med domačimi zdravili ti dve nar boljši in nar potrebniši: pervo je gorkota, drugo pa so žlezaste pijače.
Grižev človek naj se tedaj v posteljo vleže, dobro odene, de se potiti začne; pot zaverne bolezin iz čev na kožo, de se driska in tudi klanje ustavi. De se pa človek lože poti in tudi vnetje in bolečine v čevih potolažijo, je dobro, če bolnik žlezaste pijače toplo pije, ajbžev čaj ali te, ali j e črne no v o vodo, ali iz sladkih mandeljnov napravljeno vodo (15 — 20 zluše-nih in stolčenih mandeljnov na 1 polič vode). Vse se mora — smo rekli — gorko vživati. Bolnik tudi ne sme iz postelje vstajati in iz hiše na merzel zrak k potrebi hoditi, ampak jo v hiši na posodo opravljati, ki se mora vselej berž iz izbe nesti. Vselej je dobro, če bolnik nogovice (štumfe) na nogah obderži, de se ne prehladi. Cez trebuh naj se pokladajo gorke rute ali sogreta flanela. Je naj nič, kakor — če more — čisto meseno pa ne osoljeno župo, ali če te nima, gorak in redek sok, tudi ne osoljen. Vsako prehlajenje ali nap-čna jed je grozno škodljiva.
Kdor se bo tako ravnal, si bo večkrat pomagal, če le griža ni prehuda , ktera potem zdravnikove pomoči potrebuje.