127. Številka. Ljubljana, v petek 5. junija 1896. XXIX. leto. SLOVENSKI NAROD. (shaja VHak dan «e**ir, isimli nadalje in prasnika, ter velja po polti prejeman aa avstro-ogereke defiele aa vee leto 15 gld., aa pol leta 8 pld. za četrt leta 4 glđ., xuv jeden Msaoc 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom aa vsa leto 13 gld., ta četrt leta 3 gld 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 ki. Za pošiljanj« na dom računa te po 10 kr na mesec, po 30 kr. za Četrt let*. — Za tuje deželo toliko voft, kolikor poštnina z.ia.'ta. Za oznanila plafinje oe od atiristopns petit-vrate po h kr., ce »o oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., £0 ae dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tlaka« Dopiai naj ae iavole frankirati. — Rokopisi se ue vračajo. — Uredništvo in opravuiitvo je na Kongresnem trgu ftt. 12. U pravniitvu naj se blagovolijo po&iljati naročnin«, reklamacije, oanasila, t j. v»e administrativne stvari. Nedostojna igra. V našem parlamentu bo se že večkrat uprizorile komedije, katerih jedini namen je bil, preslepiti ali vse prebivalstvo ali pa posamične stanove, toda le nobena ni bila tako nedostojna kakor komedija o avišanju uradniških plač. Dihi je potreba o zvišanju uradniških plač očitna in Že stara, se vsnder niti koalicijska vlada ni upala predložiti dotičnega načrta, ker ni vedela, kako pokriti potrebne stroAke. Sedanje ministerstvo je hotelo uradnike zvabiti v levičarski tabor in je tato predložilo načrt uredbi uradniškili plač. Predlagana uredba bi uradnike zadovoljila, ali malo je upanja, da se v bližnji bodočnosti doŽene. Vlada je s svojo predlogo uprizorila kome dijo, ker je vedela v naprej, da se njena predloga Se dolgo ne bode resila, slasti ker je zahtevala, da ae morajo pred regulacijo zvišati nekateri indirektni davki. Se nedostojnejšo komedijo nego vlada pa je uprizoril parlament. Dokler ni vlada glede uredbe uradniških plač nič storila, so vse stranke patetično deklamovale o bedi nižjih uradnikov in o potrebi regulacija plač, ko pa je vlada predložila svoj načrt, ae je pri levičarjih in klerikalcih, pa tudi pri poljskih poslancih izgubila vsa prijaznost za uradu ke. Levičarji so se uradnikom hoteli maščevati, ker so na Dunaju pomogli protisemitom do zmage, klerikalci pa skušajo preprečiti regulacijo s tem, da zahtevajo, naj se cb jtdnem znižajo neke pristojbi ue. V torek je zbornica odložita regulacijo uradniških plač do jeseni in zbornična večina je s tem pokazala, da je v istini sovražna uradnikom. Viada je pač pri preložitvi svojega načrta izjavila, da ga prej ne bode uveljavila, dokler se ne zvišajo indirektni davki, a zbornica bi ga bila vzlic temu lahko rešila in s tem vsaj dokazala, da ni uradnikom sovražna. A to se ni zgodilo. Načrt o uredbi uradniških plač pride na razpravo 14 dnij potem, ko se je dognalo vprašanje o pokritju. I^ilNitelt. Prirodopisni in tehniški razgled. MM J. IX. V našem razgledu smo ee do sedaj ozirali skorej izključljivo le na pluje tehniške proizvode. Danes pa si hočemo malo natančneje oglodati delovanje ljubljanskega vodovoda v minolem letu. To delovanje je tem zauimivejše, ker se je vršilo v „potresnem" letu, tedaj v dobi, ki je ne-ugodno uplivala malo ne na vna naša podjetja. Po treaa naš vodovod ui občutil; ne v tehniškem, ne v materijalnom oziru ni imel skoraj nikake škode. Naprava samn, osobito pa cevna mroža in sesalni stroji so ostali povsem intaktni. Samo visoki dimnik v Kit•('■.,h se je bil toliko zmajal, da so ga morali popravljati. Dlovršba ni bila nikdar pretrgana. V teku niinolega leta sta delali senalki 3687 ur, torej vsak dan povptečno 10. ur in 6 minut. Premoga, in sicer Fohnsdorfskega, je porabil parostroj 3222118 kilogramov. Da jo pri tolikem naporu viusk.ira zb irnicam ua Češkem naznanil, naj izdajajo dvojezične leglima*:.i i, Govorili so le nekateri dragi poslanci, pofcejn pa se je odklonila nujnost \V obankovega predloga. V vei erui soji so je reSil načrt zakona v uredbi zemljiške kujige na Tirolskom a nekaj drugih predlog se ni moido dtgnab, ker zbornica ui bila sklepčna. Prihodnja seja b) v petek. T ljllllljuni* 5. junija. Dunajski mestni zastop. Liberalci so ske-n ; da ne vzpr-jmejo volitev v razne odsuke, ker nieo protisemitj- hoteli žtda v mestni svet. Liberal i mislijo, da s tem pripravijo protisemite v veliko zahego, ker manjka v njih vrstah sposobnih mož. Mi no poznamo toliko novih mestnih ndb>r- Ijenj« Vedno jako vebke. Fraucoski učenjak A d AraonvaJ je konštahral, da ee nesreče pri i/.me« ničuih tekih vmI.io bolj nnoit in predlcž 1 je fran-co ki ikademijl obširno delo, kako pomagati v takih slc'ajih. Smrt naituno pri i-Iektničniu udarcih lahko na dva načina. 1. Tkanine človeškega teles* se ra« nijo in raztrgajo J to je raztrgajoči ali ekktrolitiški učinek pri izpraznenji toka. 12. Žvčua centra se močno razburijo; posledica je zastajanje Bape in glo boia omotica brez vidnih poškodb. V prvem slučaji js smrL aeilOgibna, v drugem pa se zamore pono-snčeneo še r*siti. Treba mu je provzročiti umetuo sopenje, kakor ga uporaoljamo pri utopljencih. Meseca maja I. 1894. je v Saint Danim nek do-avec imel opraviti pri žicah, p j katerih je tekel izmenični tok z napetostjo ifiOO Vroltov. Zadel se je d rat u, elektriški tok je Bkoč l v njegovo des:»o roko, Šel v kr a'ke.ru loku ukozi delavca in zapustil telo pri eedahi. Ih lavec je ležal kakor uartev, 6 de čez 8/4 ure je prišel zdravnik ter takoj upeljal umetno sopenje. Cez nekBJ časa se j« delavec zavedel in bil je v malih dneh zdrav, samo rini se nista bili zacelili na onih mestih, kjer je elektriki tok v truplo vstopil in izstopil. — V Ljubljani so bili s početka name ravani izmenični toki z veliko napetostjo. V zadnjem času pa ee je občinski svet odločil, da upelje isto-merne toke, pri katerih so vse take nesreče popolnoma izključene. S atališča človekoljubja moramo pač veselo pozdravljati dotični sklop naSih mestnih ofetov I nikov dunajskih, da bi mogli soditi, če so kos vodstva dunajske občine. Mislimo pa, da je krščansko* socijalna stranka že gledala, da je volila dovolj sposobnih mož, ker je morala vedeti, da na sodelovanje liberalcev ne bode dosti računati mogla. Ča bi bila volila v mestni abor največ nevedneže v javnih stvareh, kakor jih je kranjska klerikalna stranka v deželni abor, bi bila to neopravičljiva zloraba narodnega zaupanja, ki bi ss utegnilo maščevati. Govori se, da bo protisemitje pripravljeni dovoliti pri volitvi v odseke tretjino mandatov liberalcem in voliti tudi ziđe, a nam se zdi ne-verojetno in bi bilo nedosledno. S tem bi ee osmešili. Posledice volitev v dunajski mestni svet. Protisemitje so na jako lahek način se znebili Židov v mestnem svotu. Odklonili so že dovoljeni kompromis liberalcem. Lahko se pa prigodi, da bodo to še obžalovali. Nova mestna uprava bode potrebovala mnogo denarja. Na Dunaju je treba zgraditi še mnogo naprav. Žulje sedaj prete, da dunajski občini denarja ne posodijo. Protisemitje se zaradi tega grozno jeze, a mi mislimo, da imajo v tem ozriru Židje ravno tako pravico protieemitom odreči denar, kakor so protisemitje imeli pravico, da Žida Stasnega v mestni svet volili niso. če brez židovskega kapitala izhajati ne morejo, bi proti Židom tako nastopiti ne bili smoli. Sicer pa pre-tenje Židov Dunaju ne more škodovati, ako krščanski kapitalisti Dunaja zaupajo Bati se je le tega, da se krščanski in židovski kapitalisti mej seboj sporazumejo in v tem slučaju bi pa nova mestna uprava dunajska zadela na nepremagljive težavo. Večkrat se je že pokazalo, da so židovski in krščanski veliki kapitalisti najboljši prijatelji. Poljska gimnazija v Tešiuu še sedaj ni dobila pravice javnosti, četudi so njeni uspehi povoljni. Temu se najbolj upira deželni šolski nadzornik Lmghaus. Rad bi s tem uničil poljsko gimnazijo, kar se mu utegne posrečiti. Vlada pa povsod posluša nadzornika in pa zjedinjeno levico. Poljski klub pa za to gimnazijo ničesa ne stori. Jako označ-Ijivo za razmere je to, da že preti neki polj- k list, da aa bode poljsko prebivalstvo obrnilo do socijalnih demokratov, če poljski klub ne bode se zmenil za njegove želje. Mej narodni socijalni demokrat je so torej boljši zagovorniki poljskih narodnih koristij zuuaj Gališke kakor poljski poslanci. Poslednji imajo polno ozirov na vlado iu na deželno avtonomijo, če bi se poljski poslanci brigali z% šleske stvari, bi s tem priznali drugim poslaucem pravico, da ee smejo brigati za gali.ške. Poljskim poslancem pa ni nič kaj po vol^i, da bi so dosti v javnih zastopih o Galiciji govorilo. Verifikaoija volitev na Ogerskem. Sedaj se na Ogerskem v državnem zboru p svetujejo o zakonu, d t bi se dalo najvišjemu sodišču nake pravice, soditi o veljavnosti volitev. Ta zakou je dober in bi mareikako zlorabo pri volitvah ono-mogočil. Omeniti je pa, da se s tem zakonom ne misli odpraviti ver li taci j a volitev v državnem zboru. Zbornica poslancev bode imela še nadalje pravico potrditi ali pa razveljaviti volitve poslancev, proti Laf ■ : im se pri sodiščih ni vložil ugovor, ali katere ja že sodišč ■ potni K). To je pač n^zmiaelno in je nekako poniževanje najvišjega sodišča. Namen tej določbi je očividen, znebiti se nepovoljnih poslancev, j Čo bi bil voijen kak Slovak ali K ujmo, o katerem je znauo, da ne bode hodil z Madjari, bodo njegovo volitev lahko samovoljno razveljavili, kakor delajo Italijani v iaterskem deželnem zboru. Vstaja na Kreti. Položaj na Kreti je jako kritičen. V Kaneji so mohamedauci oropali osemnajst prodajalnic, pa tudi po drugih kr«jh pridno ropajo. Krščanski ustaški odbor je progi, sil zjedinjenje Krete z Grško. S tem je grško vlado spravil v zadrego. Sedaj mora jasno se izreči, posebno ker velevlasti i nanjo pritiskajo, da naj pomirljivo upliva na Kre-čane. Co se Grška izreče za Krečane, bode se za* merila velevlastira, začeti bode morala vojno proti Turčiji. To bi bil začetek novih vclicib homatj. Makedonci, Armenci in Albanci bi gotovo jeli se puntati in začeli bi se podobni dogodki, kakor so se vršili 187G. leta na Balkanu. Oe pa Grška se ne potegne za Krečane, zgubila bode vse zaupanje na Kreti in ves upliv v orijentu. Nam se ne zdi ve-rojetno, da bi Grška začela vojno, za to Grki nimajo niti poguma, niti denarja. To smo videli ob zadnji rusko turški vojni. Rumunija, Srbija in Črno gora so šle na bojišče, le Grška je lepo doma ostala. Po vojni je rezljala a sabljo, a boja lo ni lačola. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5. junija. — (Sv. Rešnjega telesa procesije) vršile so ae včeraj v Ljubljani ob krasnem vremena prav slovesno. Procesije iz stolne cerkve, katero je vodil prevz višeni knezoškof dr. M i s a i a — z veliko asi-stenco, udeležil se je v odsotnosti deželnega predsednika dvorni svetnik g. Schemerl a svetniki in uradniki deželne vlade in načelniki raznih uradov, mestni župan g. Hribar z več obfi. svetniki in magistratnimi uradniki, dež. odbor je zastopal ces. svetnik Murni k, načelniki raznih korporacij in društev, vsa šolska mladina pod nadzorstvom učiteljskih zborov in izredno veliko število vernikov. Procesijo spremila je godba 27. pešpolka ter stol nija istega polka, ki je pri blagoslovih oddala običajne dešarže, na grada pa se je streljalo s kanoni — prvič po osodopolnem potresa lanskega leta. Bataljon 27. pešpolka je bil postavljen na Kongresnom trgu. Ulice in ceste, koder se je pomikala procesija, bile so z zelenjem, okna, na katerih so gorele hiti, pa 8 cveticami in eksotičnimi rastlinami okrašene. Isto tako slovesno vršile so bo procesije pri sv. Petru in v Trnovem ter se je tudi tamo udeležilo procesij jako mnogo občinstva. Pri frančiškanih in pri Sv. Jakobu vršile se bodo procesije prihodnjo nedeljo. — (Pozdrav novemu ljubljanskemu županu.) Dobili smo naslednjo brzojavko : „ Srčno nas veseli, da je naš visokocenjeni občan potrjen od presvetlega cesarja županom bele Ljubljane. Plosko-vita slava vzornemu Slovanu gospodu Hribarju! —-Hočevar, Jenko Josip, Stare, Barle Fran, Barle Janez, Gasperlin, Jenko Aleš, Jereb, Vertnik, občinski zastopniki; Barle Fran, Borštnik, Kern, Kimovo, Ku-ralt Tone, Mulej, L kozar, Ziman, posestniki v Cerkljah. — (Sokolski jourfixe) minulo sredo je dosegel tako rekoč vrhnnec živahnosti dosedanjih društvenih večerov. Jako zanimivi vspored, v katerem je bil „spiritus agens" vrli režiser dram. društva g. I neman je izredno zabaval mnogobrojno prišle člane. Pokazalo se je zopet, kako srečna je bila miuel, da se uvede v društv. zabavne večere zopet nekoliko humorja. B ddelja Fr. P e r d a n in Joe. Rebek sta si z zares izborno prireditvijo tega večera zaslužila živo priznanje vseh navzočdi, katera je reditelj J. Robe k otvorivši ve'er pozdravil, poudarjajoč posebno, da z veseljem konštatuje, da je prišlo tudi lepo število starejših članov in bratov Čehov, katerim je še posebej nazdravil. Z živim zadoščenjem se je vzela na znanje vest, da je potrjena izvolit-?? častnega društvenega člana gosp. Ivani Hribarja županom ljubljanskim. Jednoglasno se je potrdilo, da tako raznovrstnega in krat koča enega vsporeda že dolgo ni bilo pri kakem jour lia.su. V prvi vrsti se je odlikoval, kakor že rečeno, g. 1 n e m a n , katerega smo ta večer imeli priliko spoznati kot vsestranski nadarjenega umetnika. Nje* go vi .Različni karakterji", v katerih je na 9 raznih načinov dekla mo val odstavek iz Scliillerjeve „pesmi o zvonu" so vzbujali obilo smeha; pridal jo izvrstno mimično študijo „smeli in jok". G. Pod-g rajski je v kom. prizoru „Plakate r" razve Ijeval kakor običajno s svojo drastično komiko. Komičen duet „Politi ka rja" sta gg. 1 ne man in P e r d a n izvajala prav izborno in bo posebno kupleti našli glasno priznavanje. Nekaj novega in posebno zanimivega pa je bila g. I n e m a u a točka „FrancoBki eskamoter", v kateri je razvijal toliko spretnosti v raznih čarobijah, v posnemanju jokajočega otroka, prašičkov, mahe in naposled psa in mačke, da ploskanja ni bilo konca ne kraja. G. I n e m a n se je ta večer skazal zares kot pravi umetniški tak to tam in gre njemu pred vsem zahvala za tako krasno uspeli večer, kar je priznal še po sebno starosta dr. T a v č a r , izrekujoč toplo zahvalo njemu in vsem drugim sodelujočim. Mej temi je imenovati kapelnik dram. dr. g. Beni še k, ki je sviral z znano spretnostjo svojo po slovanskih pesmih zloženo „Sokolsko" in nekaj drugih točk, ter spremljeval vse kuplete, dalje oktet .Slavca" ki je pel več resnih in šaljivih točk. Obema so navzoč: izražali svoje priznanje z Živahnim aplavzom. Kot reditelja prihodnjega jour fixa dne 27. junija ja imenoval starosta dr. Tavčar člana J. A u e r j a in J e d I i č k o ter izjavil, da bode odbor jemal v pošte v Željo reditelja J. ltebeka, da ae k mala priredi tudi rodbinski večer. Ko je ie Jos. Nolli navzočim iivo položil nm trce marljivo obiskovanja »roatib vaj vsako sređo, se je zaključil oficijelni del rečera, ki je tako izborno ugajal vsem. — (Slovensko planinsko društvo) priredi, cakor je bilo že oznanjeno v nedeljo dne 7. julija ceidanski društveni izlet na Zaplaz in licer po sledečem vsporedu: Odhod po dolenjski železnici z južaega kolodvora ob 6 uri 15 minut, prihod na postajo Sv. Lovrenc ob 8. uri 35 minut, tam prav kratek postanek potem odhod peš na fin tež, kamor dospejo izletniki ob 10. uri. Ob Vall. ari sv. maša, po isti, ogled okolice, ob 1.'.J 12. uri skupno kosilo. Ob 7,1. nri odhod na Zaplaz, ogled znamenite romarske cerkve in razgleda, povrat v Čatež. Odhod iz Čateža ob 2. uri popoludne, prihod v Mrzlo Lužo ob 3. uri 30 minut, tam prosta zabava v dobri gostilni. Odhod iz Mrzle Luže ob 5. uri 15 minut in prihod na stacijo Velika Loka ob 5. uri 30 minut od koder se izletniki odpeljejo z vlakom ob 5 uri 58 minut ter pripeljejo ob 8 uri 35 minut v Ljubljano. Iz današnjega dopisa iz Či teža je razvidno, kako krasen kraj si je društvo izbralo za izlet. Radi tega je pa tudi zanimanje veliko, to tembolj, ker je pot jako složen in vidi deloma po krasni bukovi senci, deloma po lepih vinogradih. Gostoljubnost in postrežba je zagotovljena. Ker je udeležba tudi iz Trebnjega obljubljena, nadejati se je za gotovo, da tudi člani, prijatelji iu enanci iz Novega mesta porabije to priliku, i u se mnogoštevilno odzovejo vabilu „Slov. pl. društva". — (Jour fixo), in sicer izvanredni bode v soboto, due 0. junija, zvečer v gostilni g. Zajca ni Rimski cesti. — (Meteorologično mesečno poročilo.) Mi-noli mesec veliki traven ugodil je po vsem našim pričakovanjem in željam. Opazovanja na toplomeru dado povprek v Cslsijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 9*7, ob dveh popoldne 17 2°, ob devetih zvi čer 12.4", iz katerih številk se dobi 131° kot srednja znčns temperatura tega meseca, za 0'8° pod nor-malom. Opazovanja na tlakomeru dado 78404 tttfft kot srednji zračni tlak tega meseca, za 1 '8 nun pod normalom. —Padavina znaša vsega skupaj 130 O »»m — Prvi trije dnevi bili so ob nizkem tlakomerovern stanju deževni in precej hladni, druzega vel. travna padlo je ob srednjih z.hodnih vetrovih 30 tmn dežja, največ tega meseca; drugi dan zjutraj kazal je toplomer 56, najmanj ; 4. začel je zračni tlak počasi prijemati, ob joduem dvigala bo je tudi temperatura na kriško, vendar je ostalo nebo tega in nasledujočega dne še tblačno; G. prignala je burja oblake skoro do cela, toda 7. prevlekii so ob padajočem zračnem tlaku zopet nebo ter uprizorili uck*.j bliskanja in grmenja, za Ljubljano prvikrat v tem letu. Vsled te nevihte se je ozračje nekoliko ohla dilo; toda 9* jelo je živo srebro v tiakomernvi cevi zopet naraščati in 10. prične se vrsta sedmerih lepih, prijetnih dnij, kjer sicer nt bo ni bilo popolnoma jasno, v katerih je razkladala pomlad vsa svoja Čuda, kakor pojo Prešeren. Pero vreraenoslovčovo je preslabo, da bi dostojno popisalo spomlad in ujena čuda, to mora pač pesnikom prepuščati; vremen j sloveč, ki tiči večinoma le v številkah, naj bode zadovoljen, ako se mu le, približno posreči, duSo ogro-vajočo podobo prirodinega življenja uaslikati, pesniški vzlet se od njega ne zahteva. Toda vrnimo se k svojemu poročilu. Dne 12. zjutraj doseglo je živo srebro v tlakomeru svoje najvišje stanje toga meseca, namreč 730 8 trnu. Odslej zopet pada živo eivbro do 10, vel. travna, kjer je popoludne po dve uri trajajoči nevihti jelo liti in potem deževalo naprej celo noč in še dopolnilne druzega dne. V tej deževni noči ob dvanajstih in 31/« minutah (ne ob treh popol-noči, kakor je stavec napačno stavil) čutil ho je tudi potres štednje moči, kakor smo ob svojem času na tem mestu poročali. Dne 17. in 18. bilo je vsled deževja vreme hladno, 19. in 20. pa zopet toplo; tla kom • rovo stanje se je hitro zvikšaln, a zopet hitro padlo, kajti 21. prišlo je navzdol do 727 0 nun, najnižje v tem mesecu. Ako primerjamo to najuižje stanje z zgoraj navedenim najvišjim, u.»jdemo, da ae je zračni tlak tega meseca premaknil za 12 8 mm, kar je gotovo malo. Z omenjenim dnevom, t. j. 2lg prične se ob spreminjajočih, nedoločnih vetrovih deževna doba, ki traja do konca meseca. Začetkoma te dobe se je temperatura precej znižala, od 21. do 24. bilo je naravnost hladno, pa po binkoštni nedelji, kjer je kmalu popoludne šla toča, zboljšale ao se razmere; vkljub k deževju nagibajočemu vremenu rastla je temperatura vendar jako naglo in doaegla 29. opoladne svoje najvišje stanje, namreč 244°; naslednjočo noč od 10—ll1/, ure razgrajala pa je huda nevihta; silna ploha, grozno, skoro nepretrgano bliskanje in treskauje ni dalo spati; nazadnje vender se je topota prirodino sile umirila iu sladko spanje zatisnilo je trudne oči. — Po vsem tedaj je bil ta mesec precej deževen, a to je vsej rasti mnogo koristilo in letina utegne biti v vsakem oziru izvrstna. — (Dr. Marinko popravlja.) Vedeli smo v naprej, da dobimo od dr. Marinka popravek. Slavni § 19. t. z. mu pomaga, da sme v našem listu resnici v obraz biti, kakor se mu zdi. Poslani popravek slove: Na podlagi § 19. tisk. zak. zahtevam, da se sprejme na dotičaem mestu sledeči stvarni popravek glede na dopis v 125. Št. ,Slov. Nar." od 2 jun. 1.1. pod naslovom: »Najnovejše klerikalno junaštvo" : Ni res, da šteje kat. društvo rokodelskih pomočnikov s-ino 15 članov; res pa je nasprotno, da jih šteje brez podpornikov in varstvenih članov še enkrat toliko ; ni res, da jih drži skupaj samo pijača, nasprotno pa je res, da so ravno letos pokazali z javnimi pred stavami, katerih se jim ni sramovati, da se društvo ravno letos prav veselo razcvita; ni res, da je dr. Marinko ves dopoldan bežal okoli drnštvemkov ter je rotil, naj pridejo k shodu; res pa je, da ni bil niti pri enem, ker je imel ob polu osmi uri govor dijakom v frančiškanski cerkvi, p »tem se je pa od peljal v Mačkovec, kjer je imel pridigo in sv. mašo, pa se vrnil šele ob 12. uri v Mesto, po katerem času je bil edino pri g. apotekarju pl. Sladoviču, sicer ne v jednej hiši izven doma; ui res, da bi bil kaj plačal za pijačo, res pa je, da ni dal niti joduega solda iz svojnga, tem manj iz društv. blagajne ob priliki zadnjega socijaldemokratnega shoda; ni ros, da sta prišla iz Ljubljane dva duhovna, res pa je, da ui b>lo nobenega, marveč sta prišla le lajika gg. zlatar Kn-gar in krojač Pavšner; ni res, da bi bili samo kmttje razguali shod, res pa je, da je bilo naših društvenikov in mojstrov iz Mesta iu Kandije nad C0, toraj toliko, da smo imeli že veliko večino; ni res, da bi so bilo zgodilo pri shodu kaj zoper zakonitega; ko bi bilo kaj tacega, bi bil okrajni glavar gotovo varoval zakone; ni res, da bi bil kdo izmed naše stranke govoril, da nameravajo so cijalni demokrati zažgati šmihelsko c-rkev, farovž in novomeški kapitelj, res pa j', da ss je v družbe no j BObl povedalo, kako nespametne in pogub ae n-kiio' imajo scoijalui demokrati; ni res, da bi bili orožniki kacega duhovnika vlekli iz sobe zasaknio, — zlasti še ni res, da bi bil prvi ven vržen dr. M.a rinko, rrs pa je, da je bil dr. Marinko in ž njun tudi dva duhovna vsaj četrt ure prej že na vrtu pri mizi, predenj so došli orožniki, ni res, da se ga v sovražnem uamenu noben človek ni d »taknil uiti s prstom — za pričo navedem lahko IU in več prič, mej njimi tudi g. dr Grossmanua ; torej tuji ni res, da bi bil g dr. Ifaflnko v kateremkoli oziru dal povod, da bi S" ga morala sramovati ginianz ja. — V Novem mesta8.junija 189G. Dr. J is. Marinko, C, kr. profesor, načelnik kat. dr. rokod. pomo .'mikov. — Opomba uredništva: Kol ko so taki popravki vredni, o tem so se prepričali niši čitatelji v slučajih dr. Šušteršic.i in dr. Gregoriča tako ekhv tantno, da tub dr Marinku ne bodo verjeli, zlasti de pomislijo, i'a gre dr. Mtrinku v teiu alučajn za ljubi kruhek, za službo c. kr. profesorja. N i.mvmo je torej, da stori g. dr. Marinko kar mogoče, da, ■e opero in se reši. Ce je dr. M »rinko res biko fiist, kakor pravi, naj sam zahteva disciplinarne preiskave in naj nje izid razglasi. Dokler tega ne stori, mu živa duša ue verjame, pa n ij pošlje š-j toliko po pravkov. — (Razgnani shod) Iz Novega tnenti se nam piše: V prvi moj dop'a se je uriuil lapsus penae Hotel sem zapisati, da sta prišla delavski shod razganjat dva .agitatorja" iz Ljubljane, v na glict pa sem mesto te besede z.tp sal „duhovnika". Kako zlo bi na razgnanem shodu lahko nastalo, če bi socijalisti ue bili ostali mirni in hladnokrvni, bo vidi šele zdaj. Kmetski fantje in mali posest n ki iz dveh vasij, ženske in otroci so se pred shodom napajali v dveh krčmah v Kandiji iti potem v hiši kat. rokodelskega društva tako, da so popolnoma zdivjali. Nek.it--ri teh fmtov so imeli nožo za boj pripravljene. Fantje in možje, lanaks m otroci, so pridrveli v sobano iu h ar začeli razgrajati, pobijati okna v vratih in skakati po pogrnjenih mizah. Hoteli so kar planiti na sklicatelje shoda, pred katero je moral okrajni glavar stopiti, da jih reši, dočiin so morali crožn ki zastaviti vse sile, da zdivjane katolike spravijo iz sobaun. Kaplan Krajec ni hotel ubogati in so ga morali orožaiki s silo iz sobane potisniti. Katoliki so upili na sklicatelje shoda: , Ven ž njimi, skozi okna jth vrztrao!" Ženske bo isto tako na vso grlo kričale: „Ven s krivoverci!1 Ravno t*ko so se obnašali otroci, šo larji iz Siiiihfia. Kaplan Krajec je rekel v corkvi na dau shoda .pridite daues vsi k Hrminerju, daues bo tam krščanski nauk* in ni imel ne krščanskega nauka ne litanij Vladala je zdivjanoat kakor za časa verskih bojev. Če se upošteva, da se je prej deblo pivo in vino, če se pomisli, da so aranierji škandala najprej ljudi opijanili in potem hujskali na boj — potem se je res čuditi, da ni nastalo klanje, katerega bi dr. Marinko ne mogel opravičiti niti pred ljudmi niti pred Bogom. Vsa priredba kaže silno neumnost duhovniškega fanatizma, kateremu ni nič zato, Če teče kri in se Bog ve koliko ljndij pokolje ali drugače v nesrečo pripravi. Dr. Marinko, ki je pri razhodu vsakemu svojih pristašev segel v roke in z navdušenjem dejal nzmagali smo", ta je c. kr. učitelj veronauka na avstrijski gimnaziji. Kako vzgaja dr. Marinko rokodelske pomočnike, to se je videlo 4. t, m. pri procesiji sv. Rešnjega Telesa. Ko je bil blagoslov na Glavnem trgu, stali so učenci in drugi verniki doli proti dolenjemu koncu mesta. Tu so bili tudi fantje kat. rokodelskega društva z zastavo. Dočim pa so drugi ljudje molili, so ti fantje hodili v krčmo, ob kateri so stali. Neki kmet, ki je rožni venec molil, je prenehal z molitvijo, ko je videl, da hodijo fantje v krčmo in iz nje, ter glasno zaklical, da se tako pijančevanje ne spodobi ob tako svetem opravilu. Ta ukor ae je slišal daleč okrog in vse je možu pritrjevalo, vse se je škandalizovalo nad gojenci dra. Marinka. Fantje so bili pač žejni, ker so v nedeljo v „društvu" preveč pili, ko so šli razganjat shod iu ko so svoje prelepo zmago s pijačo praznovali do pozne noči, oziroma do belega dne. — (Gospod poslanec V Pfeifer svojim vo-lilcem.) Z ozirom na odprto pismo mnogih volilcev v „S1. N." št. 124. nas pro^i g. drž. poslanec V. Pfe fer, da objavimo naslednji odgovor: Ni rei, da se jas ne bi brigal za potrebe naših vinogradnikov, res je marvt■'. da sera vsuko priliko porabil v ta nnmen, in da so bile tudi prošnje za brezobrestna posojila za nove naHade z amer. trtami rešene od poljedelskega ministerstva prej, kakor je bilo objavljeno odpito pismo do meno v „Slov. Narodu". V dokaz tega navedem minist. svetnika dr. viteza H. odgovor do asane, ki se doslovno glasi: „Mmisterial rath Dr. Rittor von H . . . . beehrt sich ergebenst anzuzoigen, das die Angelegf nheit der unverzinslichen Reblauidarlehen hier ara 16. V. 1896 , Z 7708 erledigt und der Lande^gierung in Liibtch zuge-sf"llt vvorien iet. Bi handel' suh um 285 Darlehens-gesnche". — Gospodu Pfeiferjrj smo jako hvaležni, (Ja je bil tako prijazen iu je stvar pojasnil. Oojav-Ijeno pismo min lat. svetnika H. prida, da se je g. Pfeifer pri njem oglasil, ko bo bile prošnje — že rešene. — (Iz Čateža pri Veliki Loki.) Biokcštni ponedeljek prišlo nas jo obiskat nekaj udov „Slovenskega planinskega druš vau. Prav veselilo nas je, da so bdi v \eacem oziru gospodje izletniki zadovoljni. Šj veliko bjlj nas ve'jeli, da je skleuilo slavno društvo pnred.ti glavni izlet na dau 7. junija t. 1. Bodite io t«oa potom vsi udetniki pozdravljeni! Razg'ed raz Zaplaz a pri Čatežu ni znan, naj ga torej nekoliko popišem Z vlakom ae psdje iz Ljub-Ijace do poetajic* Sv. Livrenc; leletnica rabi dobri dve ari. O J tod je poš hoda uro v Čatež, kjer bode 7. junija na željo izletnikov maša ob 10l/a. uri dopolndne, darov.1 jo bode gospod župnik Karol Hof-r. Č-f-ž je vinor^jski kraj, legi je 431 m nad morsko vis:no. Hnb ,Z ipiaz", kjer je najimenitnejši božja pot na Dolenjskem, je 113 m višji. Od tu ja jn ugodnem vremenu prekrasen razgled. Karavanke, Grintovec, Ojstrica, mr«ii Kum, Brežice, C* rjunci, Ko.'epsko hribovju. Snežnik, Hruš.ca in še muogo dturoh vršacev pozdravljajo isletnika. Za želodec pa skrbi sedein gostiln s pristnim dolenjceui in svežim pivom iz ledenice. Kdor si hode jed-.mkrat Ogledal ta kraj, reči bo moral: tega nisem pričakovali Toraj na srečno svidenje in d-ib-n zabavo, od naše strani boste izletniki gobovo popolnoma :>o"*trežani. — (Mestna hranilnica v Novem mestu) V meseni maju 1806 j * 132 strank vložilo 22 535 gld. 13 kr., 70 strank vzdignilo 13.133 gld. 20 k r., toraj več vložilo 0401 gld. 93 kr. ; 2 2 posojil se je izplačalo 18.4SO gld., stani« vlog 258.273 gld. 81 kr., denarni promet 84 03 l gld. 58 kr. — (Imenovanje) Avskultat v Gorici gosp. dr. Anton Povšič je imenovan sudnim pristavom v Pazinu, — (Akad društvo „Slovenija" na Dunaji) priredi v sob »to die G. jnaija svoj lil. redni občni y.bor. Lokal: Kastnerjeva restavracija „Zam Magistrat". Začetek ob 8. uri ivečer. Slovanski gosti dobro došli! * (Pet samomorov na jeden dan ) V po nedeljek »e je na Dunaju zgodilo pet samomorov. Pot ljudij si ie na jeden dau končalo življenje in vsi vsled beda, vsi vsled pomanjkanja. V mesecu maju se je zgodio na Dunaju 5b* samomorov, toliko, kakor še nikdar v tem mesecu. * (Peš okolu sveta ) Te doi je prišel v Pešto amoriški žurnalist U. Ittndall. Mož je meseca jan. 1804 stavil za 20.000 dolarjev, da potuje od Bostona peš okolu sveta in da v dobi d v h let prepotuje najmauj 14.000 milj. Ta del svoja stave je pogumni časuikar ž* dobil, ker je, prišedši v Pešto,. prepotoval 14 000 milj. V pogojih rečene stavo ;>* je bilo tudi rečeno, da mora Randall dokaze t', da je na potovanju zaslužil 4000 dolarjev. Doslej ja zaslužil 3900 dolarjev, ostanek pa hoče z javnimi predavanji zalužiti v Pešti in v Londonu. Bi z. o3 slttIco- Celovec 5. junija. Županu stolnega mesta Slovenije, vzornemu rodoljubu in hrabremu boritelju za narodna prava, gosp. Ivaua Hribarju, kličemo povodom najvišje potrditve srčni živio in slava! Na mnogaja leta! — Celovški narodnjaki. "Dunaj 5. junija V današnji seji poslanske zbornic« se razpravlja o loka'n'h že IcKiiicah, katerih zgradbo jo h t-s zagotoviti. Posl. dr. F e r j a n č i č , govoreč h progi Gorica-Ajdovščina se je potegoval /a to, di se ta proga podaljša na državne stroške do Postopne, krr je to potrebno za dotične kraje in v interesu države same. Dunaj r>. junija, Zasedanje poslanske zbornice Be jutri še ne zaključi. Prihodnji teden bo se nekaj sej, najbrž v petek in v soboto. Moskva 5. junija. V bolnicah je doslej umrlo 200 ljudij, katere so bile pii katastrofi v soboto ranjene. V proslavo godu ca-rjnje je bilo danes pogoščenih 10.000 siromakov. Pariz 6, junija. Vlada je danes pred ložila parlamentu načrt za preuredbo dohodninskega davka v zmislu progresivnosti. l.otrrlJiM' «rccke 3. junija. V Brnu: 74, 1, 80, 44, C5. Umrli 04t v L j UR*!J tal li: 1. junija: Marija Malen&ek. izvo&cekova zona, ti4 let, Stari trj; ftt. 7, pl;upnica. 5i. junija: Uai ii:n n 0*walđ, uuobnioa, let, Kongresni 1r»j Et. 1, Kiiftira, — Anton l'lo •»tonjak, d lavč.ev sin, l dan. Kladetne ulic« ftt. 10, 6siabljtq|a — Ignacij btre, posestnik, 89 let, Kolc/.ijske ulico 6t. 0, jetika. V li i i- a I n i c i: 2. junija: Helena Hr •aky, gostija, 85 let, vnetje tre-liufine mrene. Kcteorologičiio poročilo Junij Ća« upa-tova.Jia Stanju Imuto* ineli v Dam, lenips-rstur? v C \ mirovi ■v;..t. .-j ud Npdo |c mta v RN mah 8. 4. H. hvo^.i-r 7 ■iulraj 2. popul 7:: .VI i") »i 12*0 18 9 ir iu"iod bi. sv/.li. •r, jng jam > megla oblaoho 00 n 5. ■ 0, areA :• 7. zjutraj 2. popol, t: -tr. 7«4*7 7j^8 W D 11 7 2O-0 si. jznh. si. sever si. Bzah jii8do SOpillTlO dež 01 Zahvala. Vsem onim. kateri so naso nepoznbljeno soprogo, oziroma mi.ter, sestro in tetu, gospo Frančiško Petrič roj. Geiger v njeni dolgi in mnćni bol« zni
  • h , i 1 . kr. 80 35 78 80 60 80 95 , !»r> . 78'/i . 74 r-2 . .r)0 , »i.") (IMMimoAoiil reslHiicijKRI tok) uUkleuira 1 gld , '.< steklenic 4 gld. rabi ae za drgnjenje v kročilo konjek.h udov. Ta cvet., mnogo let po izkušenih živinozdrav-mkib in od praktičnih poljedelcev priznan kot krtpilen. lajša otrpne-lost konjskih udov ter služi v krepilo prti in v restitucijo (očvr-stenjei pa kakem tru-dipolnem dela. Skušena redilna štupa za živino za konje, rogato živino, ovce, prašiče itd Rabi se skoro 40 lat s najboljiim vspehom večinoma po hlevih, ako - vir.:o ne moro Jesti; 2 ooljaujt) mleko. Zamotek l rabi I n i m ni.vodom vred v. Ija l^^^^J^^--^^-- 50 kr , S znraotko? . "*** '. ;-^^*n»eeni ao v ■rediileevr»i»aWein čnaja. pin. Znll n* jnaaru, luomoat, Stejrr, I,im-, 1>uu»j Amiitcttan — Ob 6. url i '• min. ajntraj m«aani vlak v Kouerjo, Novo mpiio — Ob T url 10 min. ombtil Tlak t Trbli, Pontabul, Ilalj.k, Celoroc, Krm, ■viitfaate, tijubnu, Dmift' doa-Hnlathal ▼ Eolnoftrad, Stevr, I/iu>, liuk v Trbii, IfelJAk, Oloveo, Ljubno, (■<<, s..;r thal ▼ Sutnograrf, Ir, l.lti,-, Omundau, laclil, Iiudejevioe, Plauuj, Marijine v..r.<, Heb, Kritnoova r.rn, Karlove vara, PraK", Iiipako, Dunaj via Ani. atott»ii. — Ob 0. uri 30 min. avnćer nieianl vlak v Kočevje, >«ivo meito. — Ob 7. url 44 min. aveier oaobni vlak v ljeicc-IUvcl. — Vrhu logu ol> 5< url 3tf min. popoliulne vsako nedeljo in prasnik v Leaue-nied. l*rlho«l v Ij|lll»t|MtlO Jllž. kol.1. Ob S. uri 'i min. sjulraj oaobni vlak a Dunija via Amitatlnn. Rolnoi/mda, lirenoi-.ca, luomoiaa, Zella na Jfla*ru, l.eml-Oaatolna, Linoa, Strrr.. Oitiundeiia, Iiclila, Auaaeea, ijjubni, Orlovoa, llaljaka, Krnu*• , fv.ta, Trblla. — Oh 8. url ajulraj osobni vUk ir. Leao-ni*da. — Ob H. uri 19 min ajulraj metani vlak ia Kočevja, Novega mcata. — Ob 11. uri 'it> min. ilopuludne oaobni vlak a Dunaja via Amatetten, Tjlpikei, I.jubua, OslovM. Pontalila, Trbiaa. — Ob 'i. uri :;1 min, |m>p«ludue ruaiani vlak is Kn6erja, Novega meata. — Olt 4. uri r,', m 11«. populudue oaobni vlak a Dunaja, Djubna. SelithaU, Deljaka, Oolovca, Vranaenafeat«, Poulabla, Triu«* — Ob H uri min. iirirr metan i vlak I* Kni-evja, Novega m«.ta — Ob S. uri 4 min. avecer oaobni vlak s Dunaja preko Amatevteua, Is liipslje, Prage, Franoovlb varov, KarlOTtb varov, II.in, Marijinih varov, 1'lanj«, lludejevlo, Holuograd«, Ijjubua, Ileljaka, Olnvca, Pontabla, Trbiia. — Vrhu tega ob 10. uri Jr. min. aveeer vsako nadeljo in preauik Is Irfieeo-Dleda. :>n min. aveetor, ob 10. uri 30 min. arecer. ^Poalcdnjl vlak lo ob nedeljah m prasnlklh.) l*rllt")r^r9 poročena. (9499) tj u b ljan a. Zidan im ost- i S SOVO. V lijuliljaul prodajata aadaaato: latao 18 Bj KiisptT m Vaaa ivtr VI, (8) Generalno zaOtopatVO! A. MntM-li &; (o., I »n naj, I., I.n^eik II. Vsem gospem in devojkam za toaleto naj linije priporočeno Zajamčeno pristno samo, 6a PMntirtift-vano h Ntii'tt. St. f>767. (,2149—8 A'. V'\ škd&ia&r PodpiHani deželni odlior razpisuje službo okrožnega zdravnika v Cerknici z U-t.no plačo 700 gld. Prosil«.! za to alnžbo polljajo n«j svojn prošnje pođpitaneOIII deželnonu; odboru do BO. juniju 1SOCJ. U M ji ter v njili dokažejo svojo starost upravičenje izvrševanja ftdravnlika praks.« avstrijsko državljanstA o, flaiČDO spodobnost, n« otnadežovano življenj«, dosi'd njo službovanja, ter znanje slovenskega in notnškeg* jezika. Oziralo se bodH pa lo na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že •lušbovali v kaki holmci. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dro 18. maja 18'Hi I. Severnonemški Lloyd v Bremenu.! K.uiccsijoniiaa po vis. c. kr. ininiHteretvu z odrodbo z dne 7. maja 1H!>1, fit f> Erzopai nUko voinje v Newyork: I Bremen-Sev. Amerika. 1/. Bremena ob torkih in bohotsb. | \ Newyoik. I/. Sonthamptona ob iredah in nedeljah. [| Genovo o/.iiomn Neapolja via Olbraltar mesečno dvakrat Bremen - Avstralija. V Adelaido, Molbouine, 1954—8) Bydney ^ \-jtif-L r,rr.nit«afWfni Vi .vrvici Bremen-Iztočna Azija. V Kino. v Japan. Bremen - Jui. Amerika. V Montovldeo. V Buonoii Alrez. Baltlmoro. Prekomorska vodila v Newyork T—H dnij. Najbolj6a in najcenejša potovalna prilika. Nutančneja pojasnila dajo : Julij Scliilllii»cr, Ljubljana. kadajatejj in odgovorni ur«»dnik: Josip Nolli. Lastnini in tisk „Nirodne Tislitiioe",