Izbam vsak četrtek. Cetia mu io H K nloto (Za Nemčijo 4 K, ra Amorilco in drutro ra.je riržave 0 K.i r— Posemo/ne fttevilko ho rToHn*aio po 10 vinarjov- ' Slovenskemu v pouk ln zabavo. Spisi in dopisi so poSiliato: Urodmst.vn „ПотоЦпћп* Mubiiona, Kopitarieva nhon. Naročnina rel'lnriiacno 111 in-Korati pa- UprnvniStvii „liomolinba". -Ljubljana. Kopicariova «lica — Štev. 39. V Ljubljani, dne 27. septembra 1917. Leto XXX. Avstrijski cesar Karel — sv. očetu Bene-XV. 20. septembra je izročil avstrijski minister za vnanje zaj-iovc papeževemu nunciju ticrgdvor cesarja Karla na noto rv. očeta. Odgovor se v prevodu glasi: Sv. oče! Z vsem spoštovanjem in globoko ganjeni smo sorejeli poročilo o novem koraku Vaše Svetosti. Izvršujoč sveto ■/.vanje, ki je poverjeno Vaši Svetosti od Boga, ste storili pri nas in pri glavarjih vojskujočih se držav nov poizkus s plemenitim namenom, da bi težko preizkušenim narodom pripomogli tlo združenja, ki jim povrne mir. S hvaležnim srcem sprejemamo ta novi lar očetne skrbi, ki sto jo, s\cti oče, laklanjali vselej vsem narodom brez 'azlike. Iz dna duše pozdravljamo pretresljivi opomin, ki ste ga poslali, sv. oče, vsem vojskujočim se narodom. V tej grozni vojski smo se obračali vedno do Vaše Svetosti kot do tiste najvišje osebnosti, ki stoji vsled svojega nadzemeljslcega zvanja in vsled visokega umevanja poverjenih dolžnosti — daleko nad vojskujočimi se narodi. Vaša osebnost, sv. oče, ki je nedostopna ynanjim vplivom, bi mogla dobiti pot, po kateri bi se uresničila luiša lastna želja, naj se dožene trajen, ка vse dele časten mir. Odkar smo zasedli prestol naših pradedov, se docela zavedamo odgovornosti, ki smo jo prevzeli pred Bokom in pred ljudmi za zaupano nam 11 sodo avstrijsko-ogrske monarhije, in nikdar nismo izpustili izpred oči visokega cilja, da postanejo naši narodi čimprej deležni blagoslova in dobrote miru. Kmalu po nastopu vlade smo imeli srečo, da smo skupno s svojimi zavezniki storili korak, ki ga je zapo-čel in pripravil naš slavni prednik, rajni cesar in kralj Franc Jožef I., da bi se napravil tir do trajnega in častnega miru. V prestolnem nagovoru, s katerim зто- otvorili avstrijski državni zbor, smo dali zopet duška tej želji ter obenem poudarjali, da delamo za tak mir, ki naj oprosti v bodoče življenje narodov vsakega sovraštva in maščevalnosti ter zavaruje, da prihodnjim narodom ne bo treba rabiti oborožene sile. Naša skupna vlada je med tem z opetovanimi in odločnimi izjavami, ki so se Cule po vsem svetu, ponavljala našo voljo in voljo v?ch narodov v avstro - ogrski monarhiji, naj se napravi konec prelivanju krvi s takim mirom, kakor si ga Vaša Svetost p r e d o č u j c. Srečni smo, da se naše misli in želje že izpočetka strinjajo s ciljem, ki ga tudi Vaša Svetost označuie kot sprejemljivega; zato smo tem bolj zadnje stvarne in praktične nasvete'Vaše Svetosti natančno proučili in naslednje odločili: S čutom globokovkoreninjenega prepričanja pozdravljamo vodilno misel Vaše Svetosti, da se mora nasloniti bodoči svetovni r e d n a n r a v n o silo pravic e, n a vlado m o d n a r o d n e pravičnosti in P o s t a v n o s t i, izključiti p a s e m o r a sila o r o ž-j a. Prešinja nas tudi upanje, da se bo človeštvo« vsled povečane pravne zavesti nravr.0 prerodilo. Pridružujemo se torej nazorom Vaše Svetosti, naj bi se vojskujoče se države sporazumele, kako bi se — po ugotovitvi primernega jamstva — oboroževanje na suhem, na morju in v zraku istodobno medse-* bojno in zaporedno na gotovo mero znižalo, in kako bi se morje, ki je last vseh narodov, osvobodilo gospostva in nadoblasti posameznikov in prepustilo, da ga uporabljajo vsi narodi. Zavedamo se, kolikega pomena za ohranitev miru je od Vaše Svetosti na-svetovaiio sredstvo, naj bi se medna« rodni spori razvozljavali pri obveznih razsodiščih, zato smo voljni, da se razgovarjamo tudi o tem pred* logu Vaše Svetosti. Če se bo posrečilo, kar od srca že limo, da se vojskujoči se zedinijo in t< vzvišeno misel uresničijo, če se zajam či avstro-ogrski monarhiji, da se bo mogla neovirano dalje razvijati, potem ne bo težko zadovoljivo rešiti tudi drugih vprašanj v duhu pravičnosti in dostojne obzirnosti na pogoje medse» bojnega obstanka. Лко se združijo narodi sveta v zmt< slu nasvetov, ki jih predlaga Vaša Svetost, in začno o njih razpravljati, bo lahko iz tega vzcvetel trajni mir. Narodi lahko dosežejo popolno prostost na morju; težko materialno trpljenje bi bilo odstranjeno in novi viri blagostanja bi se jim odprli. Ker nas vodi premagovanj» in spravljivost, smatramo, da so predlogi Vaše Svetosti prav primerni, da jih sprejmemo kot temelj, ki se naj na njem začno pogajanja v dosego vsem pravičnega in trajnega miru; prešinja nas' veselo upanje, da bodo tudi naša sovražnike navdale enake misli. . V tem zmislu prosimo Vsemogočnega, naj bi' blagoslovil od Vaše Svetosti započeto mirovno delo. V Čast nam Je, da beležimo kot VaSi Svetosti zelo vdani sin Karel. • • • Podoben odgovor je poslal sv. očetu tudi zastopnik nemškega cesarja. Vodstvo Slovenske Ljudske Stranke Je zborovalo 18. sept. pod predsedstvom načelnika stranke dr. I. Š u s t e r š i č a ob mnogobrojni udeležbi članov. Seja, ki je bila sklicana na 10. ure dopoldne, je trajala celi dan. Poleg splošnih velepolitič-nih zadev so se obširno pretresavale tudi notranje zadeve stranke. Sicer so nekateri želeli, da bi se sporne razmere v stranki ne obravnavale, češ, da je v tem velikem, za Slovence usodnem času predvsem potrebno složno delo vseh, in pa da je že presvetli knezoškof sam vzel stvar v roke, da poravna tiste preporne točke. A večina je ta predlog (s 65. proti 23. glasovom) odklonila. Prav zato, ker je čas tako usoden in sloga tako potrebna, naj bi se poravnava lakoj omogočila. Tudi zborovalci ne morejo hoditi v teh težavnih razmerah vedno nanovo v Ljubljano. Nato so se notranje razmere na dolgo pojasnjevale. Razprava se je končala s sijajno manifestacijo za edinost stranke in za njenega načelnika, ko-jemu je bilo izrečeno soglasno z 69. glasovi zaupanje stranke, med tem ko se je 12 članov glasovanja vzdržalo. Za podpredsednike stranke so bili so-glaseo izvoljeni gg. Anton Belec, pre-Iat K a 1 a n (ki je pozneje to mesto odložil), insgr. dr. Lampe in Andrej M e j a č. V Izvršilni " odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči gg: Anton Abram, Anton Belec, Jakob Dimnik, Antoii Skubic, Anton Žlogar, Alojzij Čatar, Ivan Kregar, Anton Čadež, Bogomil Remec, Josip Šiška, Ivan Traven, Mat. Rihar, Vinc. Marinko, L. Smolnikar, Anton Türk, Aleš Oražem. O ros lav Brie, Josip Juvanec, Valentin Zabret, Janez Rihtaršič, Anton Koblar, Ivan Novak, Mi-Ihael Rade, Andrej Mejač, Franc Schweiger, Josip Oražem, Franc Majdič, Vinko Resman, Josip Hafner, dr. Josia Kržišnik, Franc Avsec, Franc Pustotnik, Franc Bore, Jože Erjavec, Ivan Antončič, Ivan Orehek, Mihael Arko, Franc Bernik, Ivan Bester, Franc Traven, Franc Vovko, Matija Skrbeč, Vojteh Hybašek. Jakob Ramovš, Martin Drolc, Jakob Jan, Jožef Lavtižar »1,, Tomaž Rožnik, Karel Gnidovec. Josip Logar, Franc Oswald, Župan Krhin, Janez Gnjezda, Josip Vidmar. Peter Natlačen, Josip Doltar, Ivan Štefe, dr. Aleš Ušeničnik, dr. Alfonz Levičnik, prelat dr. Josip Lesar, dr. Josip Gruden, Matija Ko-lar, dr. Franc Ušeničnik, Matija Mrak, Av- Eušt'n Smkovec, Vojteh Jeločnik, Makso illeg, Janko Bajec, Janko Polak, Josip Potokar, Alojzij Šareč, I, Svete, Anton Golf, župan Drobnič, župan Čebašek, Va-2» lentin Oblak, župan Šušteršič, Ivan Kro-mar, Peter Hauptman, Valentin Bernik, Jakob Porenta, Karel Čuk, Ivan Perko, župan Cerar, dr. Ivan Knific, Gustav Koller, Janez Kepec, Jožef Šolar, Anton Oblak, Jožef Brešar, Josip Btajec, Andrej Krajec, Peter Jane, Janez Rihar, Nikolaj Bernard, Franc Karpe, Andrej Ažman, Anton Bauer, Anton Žnidaršič. Poleg teh so člani izvršilnega odbora vsi člani predsedstva ter vsi državni in deželni poslanci S. L. S, Vodstvo je končno soglasno sklenilo, da glede na težkoče sedanjega vojnega časa prenese vse svoje pravice in dolžnosti na izvršilni odbor, le tega pa izrecno pooblašča, da te pravicc in dolžnosti, v obsegu, ki ga sam določi, prenese na ožji svet stranke. To velja do konca leta 1918. Preden ta rok poteče, se ima ca vsak način sklicati vodstvo, da znova odloči. • * * ZA SVETOVNI MIR IN JUGOSLOVANSKO EDINSTVO. V seji vodstva S. L. S. dne 18. sept. so bile na predlog načelnika stranke dr. Š u-steršiča z navdušenim burnim aklami-ranjem sprejete soglasno sledeče resolucije. S. L. S, pozdravlja z globoko hvaležnostjo noto sv. Očeta Benedikta XV. z dne 1. avgusta i. L za svetovni mir. Iskreno in brez vsakega pridržka si osvaja S, L. S. bistvene točke mirovnega predloga sv. očeta, ki so narekovane po visokem duhu popolne nepristranosti in nespodbojne pravičnosti ter označujejo edino pravo pot iz labirinta spornih vprašanj, v katera so zapletene vojskujoče se države. Namestitev orožne sile po naravni sili pravice, sodobno in vzajemno razoroženje vseh držav, obvezno razsodišče za države, čigar avtoriteta je zasidtana v solidarnosti vseh narodov sveta, resnična svoboda za vse narode in svoboda morja — tvorijo pravo podlago za pravičen in trajen svetovni mir, zajamčujoč zdravo reorganizacijo narodov ter ožjo in tesnejšo zvezo vseobče ljudske družine v osrečujočem znamenju prave svobode in visoke pravičnosti Svesta si pritrjevanja celokupnega katoliškega slovenskega ljudstva, daje S. L. S. svoje skromne moči v dosego visokega smotra sv, očetu ne razpolago in združuje svoje iskrene molitve z verniki celega sveta, da bi Vsegamogočni blagoslovil korak, ki ga je v najresneiši uri za-počel Njegov namestnik na zemlji. Naj bi prav kmalu napočil dan, ko se združijo vsi narodi sveta okoli vznesene zastave miru, ki jo je dvignil namestnik Kristusov na zemlji. Načelniku stranke se naroča, da ta sklep priobči na primeren način sv. sto-lici, S. L, S, odobrava in si osvaja državno-pravno deklaracijo jugoslovanskih poslancev v avstrijskem državnem zboru z dne 30. maja t. 1. in hoče slejkoprej zastaviti svoje moči za uresničenje jugoslovanskega edinstva pod žezlem habsburško-loren-ske dinastije, Nadalje je bila na predlog dr. Lam. peta sprejeta soglasno še sledeča reso. lucija: S. L. S, vzame z zadovoljstvom na znanje, da se je ustanovila v Curihu mednarodna katoliška unija. Poročilo načelni, ka stranke o čedalje uspešnejšem delovanja Katoliške unije se odobti. S. L. S. hoče z vsemi močmi sodelovati, da se dosežejo vzvišeni smotri te velepomembne katoliške organizacije. Občine med vojsko. Vojska je prevrnila, ves red in pri nesla nove zahteve, nove nalogo za vse urade in uprave, za vse družbe iti organizacije. Vojskine razmere pritiskajo, da se razvijo vse ljudske sile do skrajnosti. Malo koga pa je vojska tako obremenila, kakor naše občinsko urade. Na županstvih danes sloni ves državni ustroj in vse državno življenje. Vse s>e izvršuje potom županstva: nabori, aprovizacije in rekvizicije. Vse vojaške zadeve, dopuste, prebiranja, podpore, posreduje občinski urad. Za. aproviza-cijo mora skrbeti občina, za sirote in reveže se mora zavzemati zopet občina, rekvizicije sena in živil mora pravtako vsaj podpirati občina; varovati mora po eni strani koristi občine, na drugi pa mora posoditi moč in vpliv, kadar jo hočejo drugi izžemati. Vlada, glavarstva, razne centrale, deželni odbor — vse se obrača na občinska pred-stojniStva, vse jih obklada z ukaai, nalogi, vlogami, s poukom in ukorom — z vprašanji in pojasnili. — Občinski uradi so res sluge vseh uradov. Nato pa pridejo še oPčinarji za pojasnila, za prošnje za dopuste, s pritožbami radi dajatev in rekvizicij, s prošnjami za živila in podpore: vse prihaja na občino! Naši občinski uradi so danes res preobloženi z raznovrstnim delom. Najhujše je pa to, da morajo našn županstva opravljati tudi tako neprijetne posle, kakor so razne rekvizicije in dobave Župan bi rad varoval svojo obči-no; — toda pritisk odzgoraj ne pozna ne odloga, ne obzira. Naše ljudstvo mora vpoštevati težavni položaj, v katerem se nahajajo danes županstva. Župan ni vseveden, tudi ne nezmotljiv; on je tudi človek, ki ga lahko mine potrpežljivost in ki tudi ne zmore vsega. Gledati mora na vse občinar-je brez razlike, ti pa navadno vidijo sanio sebe. Zlasr.i pri aprovizaciji In rekvlziciji bi moralo občinstvo vpoštevati težave, s katerimi se mora župan boriti. Ob najboljši volji nc moro vseli zadovoljiti. Vsak hi le rad veliko dobil, pa nič dal. Župan pa mora vzeti, ker od njega oblast zahteva in sicer brezpogojno zahteva, dati pa no more, Česar nima! Zato je res nespametno,.če bi občinstvo vse napake pri aprovizaciji in rekviziciji metalo na županov hrbet. Prav tako bi pa morali seveda ostro obsojati, če bi se kje krivično, ravnalo in postopalo, kar ni izključeno, saj so se Čule pritožbe tudi pred iDomoljubova« vrata; zato pa morajo-jjiti župani danes na višku svojega poklica. P r a v i č n o s t mora biti doma v občinskih uradih. Župan je ižvoljen od ljudstva, da dela za ljudstvo. Proti takemu županu, ki bi poznal le •»'svoje« — bi bilo treba odločno nastopiti in ga naznaniti deželnemu odboru. Tu-intam se sliši, da župan skrbi bolj za jjogate kot za revne. Ljudstvo pravi: »Mi smo ga volili — za one, ki ga niso, pa dela! Če pride bogataš ali gosposki človek v občinsko pisarno, se mu klanja — nas pa podi!« Če so take govorice kje res upravičene, potem tak župan ni na mestu! Županski predstojniki in tajniki morajo vpoštevnji, da je ljudstvo v teh razmerah razburljivo, razdražljivo, nervozno in občutljivo; naj torej ne zamerijo vsake besede in naj ne pode ljudi z osornimi besedami iz občinskih uradov. Dobra beseda .najde povsod dobro mesto! Drug z .drugim potrpimo! Move podpore. Zakon z dne 17, avgusta 1917 državnega zakonika št. 376 o podporah družinam, katerih reditelji so pridržani v sovražnem inozemstvu, in pa dražinam mornarjev trgovske mornarice, ki se niso mogli vrniti iz nevtralnih dežela. (Piše-deželni svetnik dr, Josip Dermastia.) Vsled nenadnega izbruha vojske je bilo premnogim avstrijskim državljanom, ki so se nahajali v sovražnem inozemstvu, onemogočeno vrniti se domov. Nekaterim sc povratek v domovino ni dovolil, drugi so bili celo internirani, Zelo mnogo avstrijskih državljanov so sovražniki po vpadu v naše kraje odpeljali s seboj. Svojci navedenih oseb, ki so jih preživljale in so od njih sedaj popolnoma odtrgane, so vsled dolgotrajne vojske prišli v največjo bedo, ifi reveži so bili dosedaj premnogokrat vezani na podporo domačih občin ali pa na podporo zasebnikov; v največ slučajih žive brez vsake podpore v največji bedi in pomanjkanju. Revežem te vrste pomagati je namen novega zakona, ki je bil razglašen H. septembra in je s tem dnem stopil tudi v veljavo, Z novim zakonom se vlada pooblašča dajati neimovitim svojcem tistih avstrijskih državljanov, ki so vsled vojnih dogodkov šiloma pridržani v sovražnem inozemstvu ali so bili tja zavlečeni, ali svojcem mornarjev trgovske mornarice, ki se niso mogli vrniti iz nevtralnih dežela, podpore, dokler bo trajala vojna (oziroma, ako se Prej vrnejo njih reditelji, do njih vrnitve) — iz državnih sredstev v višini vsakočas-uega prispevka za vzdrževanje, ki ga dobivajo svojci oseb, katere so v aktivni službi pri oboroženi sili. Kdo je torej upravičen do te podpore? Do podpore je upravičen vsak svojec onih avstrijskih državljanov, ki so bili v resnici vsled neposrednega učinkovanja sovražnikovega ali pa vsled vojskinega položaja odtrgani od domovine, in so poprej skrbeli za- preživljanje svojcev, ki so sedaj brez premoženja ali dohodka, s katerim bi se zamogli preživljati, Omenjamo takoj, da te podpore ne bodo mogle biti deležne osebe, ki dobivajo vzdrževalnino po kaki mobilizirani osebi, ker so s to vzdrževalnino dosegle sredstvo za preživljanje, Katere osebe smatramo kot svojce? Novi zakon kratkomalo rabi besedo »svojci«, ne da bi navedel, katere osebe smatra kot svojce. V tem pogledu nam služi kot dobra razlaga zakon z dne 26, decembra 1912 državnega zakonika št. 237, ki v § 2, našteva kot svojce: ženo, zakonske otroke, zakonske prednike, brate in sestre, tasta in taščo, nezakonsko mater m nezakonske otroke. Ali so svojci v Ameriki zadržanih avstrijskih državljanov upravičeni do podpore? Po našem mnenju so svojci v Ameriki zadržanih avstrijskih državljanov, ako so dani ostali zakoniti predpogoji, upravičeni do podpore, Severoameriške Združene države so preprečile vrnitev v domovino onim avstrijskim državljanom, ki so se hoteli vrniti, da se odzovejo poklicu svojega cesarja in gredo branit svojo domovino. Združene države sicer Avstriji oficijelno niso napovedale vojske, marveč le naši zaveznici Nemčiji, Vendar dejansko obstoja med njimi in Avstrijo vojskino stanje;"ker so pretrgane vse diplomatične zveze. Vsled splošnega vojskinega položaja je povratek iz Amerike nemogoč; svojci zadržanih avstrijskih državljanov imajo torej pravico do podpore. Ali so svojci od sovražnika 7 Italijo odpe-Ijanih avstrijskih državljanov upravičeni do podpore? Svojci od sovražnika v Italijo odpelja-nih avstrijskih državljanov so pri obstoju ostalih zakonitih predpogojev brezdvomno 3^ravičeni do podpore, Seveda ti svojci ne bodo mogli dobivati po novem zakonu podpore, če bodo dobivali begunsko podporo, ker so z begunsko podporo že dosegli sredstva za preživljanje. Koliko znaša podpora? Podpora po tem novem zakonu znaša prav toliko, kakor vzdrževalnina po mobiliziranih osebah; na deželi torej 1 K 60 v. . za vsako osebo na dan, po mestih kakor n, pr, v Ljubljani 1 K 80 v, Kje je treba vlagati prošnje za podporo? Prošnje, da se priznajo podpori, naj vsebujejo vse za upravičenost merodajne podatke; vložiti jih je treba pri okrajnem glavarstvu onega okolišča, v katerem ima prosilec svoje bivališče, v Ljubljani pa pri mestnem magistratu. Prošnjo reši in prizna podporo deželna vlada, Pregled po svetu. Glasovi za jugoslovansko državo. List »Salzburger Chronik« piše med drugim: »Združenje, vseli Slovencev s^ .Hrvati bi ne samo zajamčilo nemoteni' narodni razvoj Slovencev, marveč bi tudi tvorilo branik ob-A dri j i zoper italijanska iredentistična stremljenja. Ako bi se v naši državi ustanovila slo-vensko-lirvatska. država, bi se nahajalo težišče vsega jugoslovanštva v naši državi in bi tvorilo branik zoper balkanska stremljenja. Izmed vseh vprašanj glede državnopravnih preosnov v naši monarhiji se nam zdi jugoslovansko vprašanje najvažnejše, rešitev tega vprašanja nujna ter zelo lahko izvedljiva. Slovence bi enostavno priklopili k Hrvatski, mesti Reka in Trst bi pa naj poslali prosti luki.« Sogžasje. Glede jugoslovanske države so vso slovenske stranke enakega mišljenja; tudi soc. demokrat je ne delajo izjeme dasi niso podpisali znane izjave, izdane 15. septembra v Ljubljani. V svobodi od vsakega tujega jarma vidimo srečo in zadovoljnost nas vseh. To svobodo naj donose jugoslovanska država' pod habsburškim žr-zlom. No čudimo so, ako tujci tako besne proti tej zahtevi ter nas obmetavajo z vele-izda.jalci. Združitev. Na občnem zboru dalmatinske Zadružne zveze dne 13. sept. je govoril tudi poslanec dr. Krek. Obsojal je napade socialistov na zadružništvo, poudarjal potrebo, da se postavi kmet na ltfštne n'Oftc in Ш Sri dvigne z lastno produkcijo. Pomen zadružništva je označil v treh besedah »ljubezen, svoboda in kruh«. V združitvi se bomo osvobodili gospodarskih in narodnih vezi, vsled katerih trpi tudi Dalmacija. Kdor je proti tej združitvi, je izdajalec nasproti državi in dinastiji, ker le združitev more okrepiti državo. Vprašanje- m!ra. KatoliSki prvobo-ritclj v Nemčiji poslanec Kr/.bergpr je rekel svojim volilcem na javnem shodu, »da bo prišla ura, morebiti zelc kmalu, ko bo nemški narod hvaležen državnemu zboru, ker se je izrazil a mir. Z velikimi koraki se bližamo trajnemu miru.« — V mirovnih zadevah je došlo ta teden več francoskih škofov v Rim k sv. očetu. — Švicarski zvezni svet je v gorkih besedah odgovoril na mirovno nolo papeža Benedikta. Predsednik dr. Bueler izraža upanje, da sp kmalu sklene mir, ki bo dokončal veliko umiranje,narodov. — Med Wilso-nom in papežem Benediktom je bil poslednje dni večkrat živahen razgovor po žici. V Vatikanu pričakujejo novih poizkusov sv. očeta za pospešenje miru. — Ameriški finančni krogi so prepričani, da bodo mirovna pogajanja še pred koncem letošnjega leta. V Angliji pospešujejo mirovno gibanje posebno katoličani, v Ameriki pa vseučilišča. — V Petrogradu je jel 25. sept. zborovali demokratični kongres, ki bo odločno zahteval mir, če bo odgovor 3i Dsrednjih sil na noto sv. očeta zadovoljiv. — Iz diplomatskih krogov se čuje, da bo papež poslal odgovor osrednjih ail sporazumu obenem pä izročil novo mirovno noto. ki bo izpopolnjevala odgovor osrednjih velesil. — Ker se Nemčija odpoveduje nadzorstvu nad Belgijo, se je mirovno gibanje potisnilo za ,več korakov naprej. Zasedanje avstr. državnega zbcra, ki •e je zopet pričelo 25. septembra, bo zanimivo tudi v tem, ker se bo pokazalo, kako bo vozil ministrski predsednik dr. Seidler, ko nima zasigurane večine.- Iz krogov Jugoslovanskega kluba se opozarja centralna vlada na protislovenski sistem na južnem Štajerju. »Straža« piše: »Neljubeznjivo občevanje tujih uradnikov, radi, katerega smo se javno in tajno, pri višjih in najvišjjh inštancah tolikokrat pritoževali, noče ponehati. Zraven se ti ljudje nočejo naučiti našega jezika, čeprav bi imeli sedaj dovolj stika s slovenskim ljudstvom. Neču-veno je, koliko pritožb moramo slišati o surovostih pri rekvizicijah sena, slame, žita, mleka itd., pri podporah, pri pritožbah svoj načrt in moledovaJno popotovanje. Srbi in Italijani. Spravna pogajanja med Srbi in Italijani so se razbila, vsled tega je odstopil srbski poslanik Ristič v Rimu. Pasič ni pokazal dovolj dobre volje nasproti Italiji, ki zahteva zase Istro in Dalmacijo. Kornilov — Kerenskij, Vse novice iz Rusije je treba sprejeti z večjim'ali manjšim pomislekom, Glede Kornilova še' ni prav gotovo, se-li je vdal, ali ne. Piše se, da zahteva vlado treh mož, v kateri bi bil tudi on sam. Angleži hvalijo Sedaj Kereh-skega, prav kakor poprej Kornilova, ki ga bodo postavili pred petrograjsko vojno sodišče. Kornilove čete so poslali na bojišče. — Ko je bila proglašena republika, so bila obenem objavljena razna* pomiloščenja,' ki jih bo deležen tudi Kornilov, ker je baje spor povzročil predvsem znani Ljvov, S Kornilovoin so prijeli hkrati tudi 23 generalov. Kerenskij bo najbrž predsednik republike, vlado bo pa vodil vojaški kabinet, ki mu bo na čelu Aleksejev. — Nekateri tvo in sfFeljivo, so bili zaprli tudi mejo ob Švici. Italijansko časopisje že napoveduje flovo ofenzivo za goro Sv, Gabrijela. Toda Italijan dobro ve, da sam 'ne opravi ničesar, zato prigovarja ntc, vse načine svoje zaveznike, naj pošljejo pomoči. Angleži so že precej omehčani. V vojaških krogih Anglije je prodrlo prepričanje, — kakor poročajo Nizozemci da je nemogoče prodreti nemško fronto na francoskem bojišču, Odločilnega pomena pa bi bilo, ako bi se prodrla soška fronta. Angleži zato nameravajo poslati Italijanom velike množine artiljerije in streljiva, da bi mogel Cadorna v najkrajšem času začeti 12. ofenzivo. Nad soško fronto se zbirajo črni oblaki, znaki strahovite bitke, ki bo morda tudi zaključila svetovno vojsko. Boji na Sv. Gabrijela in na Banj-šici. DoČim vlada na Krasu in v Vipavski dolini precejšen mir. se na Sv. Gabrijelu in Banjški planoti ponavljajo neprestani boji. Najtežje topništvo skoro vsak dan poje svojo smrtno pesem; tudi pehota ne miruje. Na Sv. Gabrijelu so naši branilci odbili več napadov, istotako tudi na južnovzhod-nem delu Banjšice iti pri Kalu; Italijani hočejo s temi napadi pripraviti pot novi splošni ofenzivi in zabraniti našim četam, da bi se utrdile. Živahni boji na tirolski fronti. 01>a nasprotnika poskušata na tem bojišču z živahnimi delnimi napadi. Na C.ol-briconu so Italijani 19'. sept. razstrelili podkop; pred eksplozijo soizstrelili na mali prostor okrog 1000 topovskih, krogel in 600 min. Naše topništvo je z živahnim ognjem zadržalo sovražno pehoto v postojankah, da. si ni upala napasti. Italijanom razstrelba ni nič- koristila. Pri Cerzanu so naše čete ob posrečenem napadu ujele 11 italijanskih častnikov in 516 mož. , RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE. Prebita ruska ironta pri Jakobe vem. Jugovzhodno od Rige, na levem bregu Dvine so imeli Rusi pri mestu Jakobovem zaseden še precejšen kos. ozemlja. 20. septembra je nemška arti-ljerija s pomočjo minometalcev razbi; la ruske postojanke severozapadno pri Jakobovem, nato je naskočila pehota, ki so jo zelo uspešno podpirali tudi nemški letalci. V prvem navalu je bila ruska bojna črta prebita in Rusi vrže-, ni proti reki. Rusi so nato morali izprazniti kakih 40 km široko in 10 kirt globoko mostišče pri Jakobovem in se umakniti na desni breg reke. Nere« so zasedli Jakobovo in ujeli 4000 Rusov in ugrabili 50 topov. Ruske-romanski napadi. V Buko; vini in Moldaviji зе sovražnik precej živahno giblje. Rusi so 19. septembra) južno od Radavca pri Arbori napadu naše postojanke. Naš uničevalni ogenj, je napadalne množico prepodil. V Moldaviji Romuni še vedno z neko onemoglo vztrajnostjo napadajo v prostoru med Karpati in Seretom severno oci Bivša ruska carinja Aleksandra. zaradi kart itd. Glavarstva- nastavljajo za nadzornike, aprovizačne in druge sedaj potrebne uradnike izključno le tujce iz mest in ne naših ljudi iz okrajev. Le en pogled na mariborsko, celjsko in ptujsko glavarstvo! Vse polno meščanov za naša glavarstva. Ti ljudje so oproščeni, naši morajo k vojakom! To traja vse do najnovejšega časa. Naše okoliške šole so vse oddane v Iruge namene, glavarji jih ne marajo oprostiti. Nemške šole so proste. Mi strašno trpimo pod tem, vse prošnje in pritožbe so zaman. Kaj bomo dalje naštevali krivice, ki se nam godijo in slikali, kako nas vladni sistem tlači in pritiska. In vlado, ki nas tlači, poganja, uničuje, ali jo naj podpirajo naši poslanci?« Italijanski kralj potuje v Pariz in London. Viktor Emanuel odpotuje na Francosko in Angleško iz političnih razlogov. Pregovoril bi rad zaveznike, naj mu z večjo podporo pomagajo osvojiti Trst. Italijani so onemogli, v severni Italiji preti nevarnost revolucije, ki utrjuje stališče mirovni itranki. Morda utegne italijanskega kralja presenetiti še kaj drugega, preden izvrši 41 Bivši ruski prestolonaslednik Aleksej. dno na napad. Proti Kerenskernu se je osnovala velika zarota, ki so jo sedaj razkrili. Med zarotniki so odlične in med ljudstvom priljubljene osebe, ki si jih Kerenskij ne upa dati zapreti. Svetovna vojska. Priprave za 12. soško bitko. — Spopadi na Sv. Gabrijelu in na Banjšici trajni. — Živahno delovanje na tirolski fronti. — Nemci prodrli rusko fronto pri Jakobovem in ujeli 4000 Rusov. — Kova bitka v Flandriji se ugodno razvija za Nemce. Uspeh podmorskih čolnov v avgustu. •!#•• VOJSKA Z ITALIJO. * Mrzlične priprave za 12. soško bitko. Italijani silno hite s pripravami za novo ofenzivo: Ker so prevažali vojaš- mesta Foksani. Tu in tam se jim posreči osvojiti kako postojanko, toda zavezniški protinapad jih takoj potisne nazaj. ZAPADNO BOJI&ÖE. Nova bitka v FlandriJI. V Flan-clriji je zopet zbesnel krvavi boj. Angleško topništvo je več dni silovito obstreljevalo nemške postojanke. 20. septembra se je topniški ogenj razvil do najhujSega bobnečega ognja na prostoru kakih 12 km; nato je na-napadlo najmanj 9 angleških divizij, približno 150.000 mož. Napad so podpirali oklopni vozovi in metalci plamenov. Angleži so prodrli čez prvo nemško postojanko kak kilometer globoko. ,V razstreljenem in z lijaki posejanem ozemlju so se nato vneli krvavi boji. Nemške strojne puške so od vseh strani sipale ogenj v angleške vrste; nemška artiljerija je osredotočila ogenj v napadalni prostor in njih pehota se je vrgla na napredujočega sovražnika. Angleški napad je bil kmalu ustavljen, sovražnik vržen nazaj, le v prostoru južno od ceste Ypern-Menin je ostal del postojanke v sovražnikovih rokah. Angleži niso osvojili niti enega kraja. Toda njih napadi še niso ponehali, tri dni vedno prihajajo poročila o novih navalih, ki pa sovražniku ne prineso nobenega uspeha, MACEDONSKO BOJIŠČE. Zapadnö od Ohridskega jezera so (p močno tepli. Francoska armada še vedno napada. Avstrijske in nemške čete so odbile več naskokov. Tudi v ovinku reke Črna se razvijajo živahnejši boji brez kakih posledic za vojni položaj. PODMORSKA VOJSKA Uspehi v avgustu. V avgustu so aemški in avstrijski podvodniki potopili ladij za 808.000 ton. Poročilo za avgust kaže, da je obseg potopljenih ladij skoro vsak mesec enak. Sovražnikom se torej ni posrečilo omejiti delovanja podmorskih čolnov. Okrog angleške obale so nastavili polno mrež za podmorske čolne, na morju velikanske pasti in mine, vendar gre redno vsak mesec za okroglo 800.000 ton sovražnih ladij na dno morja. Skupni obseg potopljenih ladij od začetka poostrene podmorske vojske je 6,303.000 ton. Tedenske novice. Dobrohotnost našega cesarja. Deželni odbor kranjski je 18. sept. sestavil dolgo brzojavko za odpomoč pri °ddaji krme v vojaške namene ter jo Poslal cesarju Karlu. Cesar je priznal upravičenost v brzojavki nevedenega utemeljevanja ter takoj poslal generala sem. Schieyerja kot svojega osebnega poročevalca k deželnemu odboru Ljubljano z nalogom, naj vse tako uredi, da se na Kranjskem čimmanj re-kvirira in da se bolj pritegnejo tudi pokrajine v ozadju. Ekscel. Schleyer se .je oglasil tudi pri presvetlem knezo-škofu ljubljanskem ter ga prosil, naj prebivalstvo pomiri, ker se bo vse storilo, da se breme po možnosti zmanjša. Dne 21. septembra si ji visoki odposlanec z deželnim glavarjem dr. šusteršičem osebno ogledal nekatere kraje, da se je prepričal o stanju v naši deželi; nato se je podal v glavni stan. Smrt. Dne 18. sept. v zgodnjem jutru je zaspal za vselej ljubljanski stolni prošt mil. g. J a n ez S a j o v i c. Zadnje leto je vidno pešal, dasi mu je bil duh vedno bister in svež. Doživel je lepo starost 87 let. Ko je dolgo dobe z vestno natančnostjo župnikoval v Mošnjah na Gorenjskem in v Sla vini, ga je cesar pred 18 leti imenoval za stolnega kanonika; 1. 1906. ga je pa sv. oče povzdignil do časti stolnega prošta. Pokojni duhovski dostojanstvenik je ohranil vsekdar prirojeno. mu skromnost in priljudnost. Rad se je spominjal zanimivosti iz dijaških let ter je marsikaj tudi zapisal za razne časopise. Vestnost in natančnost je značilna poteza njegovega življenja.. Daj mu Bog večno plačilo! Na pokopališče so ga odpeljali po slovesni črni jv. maši, ki jo je opravil presvetli knezoškof ljubljanski dr, A. B. Jeglič — v četrtek dopoldne ob 11. uri. Navzoči so bili zastopniki vseh ljubljanskih oblastev. Mučenci. Dne 15. septembra se je vrnil na svojo župnijo Marija na Žili gosp. župnik Ksaver Meško, teden nato g. župnik Matej Ražun na svojo župnijo v Št. Jakob v Rožu. G. Jurij Trunk je že dalje časa na novi župniji v Borovljah. Na njegovo prejšnjo župnijo Sv. Križ na Peravi, znamenito božjo pot, je prišel za provizorja duhovnik nemške narodnosti. — Dolgo, dolgo je trajalo, da so nedolžne žrtve prišle do svojih pravic; škodo pa, ki so jo trpele, kdo jim bo povrnil? Na gimnaziji v Kranju se ni še pričel pouk, ker je gimnazijsko poslopje zasedlo vojaštvo. Nekateri dijaki so se preselili v Ljubljauo, drugi bodo čakali, da se otvori pouk v Kranju. Za vajene« pri obrtnikih posreduje uprava vajeniškega doma. Zglaša se namreč dosti vajencev, ki še niso našli mojstrov. Slednji se zato vljudno vabijo, da sporoče v čim najkrajšem času svoje priglase za sprejem vajencev v učenje na upravo Vajeniškega doma v Ljubljani, Komenskega ulica, Rokodelski dom. Nesreča v hribih, Preišnii teden se ie ponesrečil v kamniških planinah ljubljanski protestantovski pastor dr, Hegemann. Trgal je na pečmi »Gamsov skret« v spremstvu več dijakov planike. Prevagal se je in zdrknil o globočino 300 m., kjer je obležal v neki kotanji mrtev. Iskali so ga več dni. Dne 20, septembra so ga zasledili na snegu ležečega. Prepeljali ga bodo v Ljubljano. Mirovno zKowvanje, V nedeljo dne 23, septembra so imeli ogrski katoličani v Budimpešti velikansko mirovno zborovanje. Predsedoval je kardinal Csernoch. Govoril je tudi nemški državni poslanec Erz-berger. Cvetoča jablana. Pri obiranju jabolk je t našel Janez Kristan, p. d, Matizelj iz Re-penj pri Vodicah cvetočo jabolčno mladike s tremi lepo razvitimi cvetovi. Cvet in sad ob istem času! Izgubil se je dne 12. septembra 12 lej star fant. Bil je v novi sivi obleki in je imel pri sebi uro. Fant je bolj majhen in hudo črn. Ako bi kdo zanj vedel, naj blagovoli sporočiti na naslov: Janez Pire, Litija. Vojaške novice. Neprestano na delu. Naš cesar bi najraje osrečil svoje vrle vojake in vdane m« podanike z neprecenljivim darom miru, za kar se trajno prizadeva. Ker pa sovražniki, ki nanje pada zlasti sedaj vsa odgovornost za prelivanje krvi in za nadčloveške žrtve vojaštva, še trdovratno tišče v morijo, skuša naš cesar tudi s svojo osebno navzočnostjo na raznih frontah pokazati svojim četam očetovsko ljubezen in ljudomilo prijaznost. Nedavno je bil na romunskih postojankah, oni teden se je pa mudil več dni na Tirolskem, kjer je obiskal vojaške oddelke na frontah v trientski okolici in drugod. Prenočeval je enkrat v Tridentu, enkrat v Bolcanu. Vojaštvo in domačini so ga ganljivo pozdravljali. Letniki 1867 in 1868 pridejo, kakor je odredilo vojno ministrstvo brez ozira na svojo sposobnost vsi v zaledje ter se ne smejo več pošiljati k bojni armadi. V zaledju bodo v prvi vrsti zamenjali mlajše moštvo, ki je sposobno za fronto ali za straž-no službo, — Podaljšanje oprostitev. Z Dunaja poročajo, da je odredil domobranski minister, da ni potreba iti k vojakom dne 30. septembra tistim, ki so prosili za oprostitev do 10. avgusta in katerim se je oprostitev dovolila, ampak bodo ostali oproščeni do konca novembra. Ta sklep se s tem utemeljuje, ker še niso spravljeni poljski pridelki in da se more zemlja pravočasno in dobro obdelati,. Srebrni zaslužni križec na traku hra-brostne svetinje je podelil avstrijski cesar preglednikoma finančne straže Juriju Ju-govic in Ivariu Koželj. Prvi je v Izoli, drugi pri Sv. Bernardinu pri Piranu. Oba sta kranjska rojaka. Iz 11. soške bitke, (Bojna črta 9. septembra.) Tudi enajsta soška bitka me še ni požrla, hvala Bogu! Imam še upanje, da me Vsc.im j«očn' ohrani živega in zdravega tudi naprej. Dragi »Domoljub«! Ne morem Te prehvaliti, ker me tako pridno obiskuješ in prideš vsaki teden po tej težki ska-loviti in s krvjo obliti poti. Dosedaj Te je prebiral tudi moj veliki prijatelj Iv. Krvi-na; ali žalibog po hudih bitkah je prišel v mrhovinsko italijansko ujetništvo. Dragi »Domoljub«! Zelo se veselimo tistega dne, ko boš oznanil kratko in najbolj veselo in srečno besedo »Mir«, Upamo, da bo kmalu, Predragi domači! Vam se priporo- 5> čamo v molitev, pa tudi tiste, ki v bojnih grozotah in v smrtnih bolečinah umirajo ter jim ne more nihče ponuditi kapljice vode. Dragi »Domoljub«! Prosim Te tudi, nesi najlepše pozdrave v domače kraje. — Janko Kokalj iz Ihana, c. kr. gorski strelec. Duhovski zaslužni križec 2. vrste na traku hrabrostne svetinje je podeljen ku-ralu g. Bogdanu Lendovšku in g. Francu Pavliču. Odlikovanja. Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne. svetinje je podeljen prof. A. Dokler, sedaj oskrb. oficial v Čahovcu. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je prejel prof. Marko Bajuk, sedaj nadporočnik pri 22. pp. Šestkrat odlikovan Slovenec. Vo,ak Franc Žužman, doma z Vranskega, se je v triletni vojni dobi izredno proslavil. Cesar mu je naklonil sledeča odlikovanja: 1. Orlovski red (najvišji red za moštvo), 2, zlato hrabrostno kolajno; 3. veliko srebrno, 4. malo srebrno, 5. bronasto hrabrostno kolajno in 6. veliki častni znak nemškega cesarja. Vsa ta odlikovanja mu nesejo mesečno lepo vsoto 132 K. Odlikovanec pa si je vse te znake tudi zaslužil. Bojeval se je na vseh bojiščih z izredno hrabrostjo in vztrajnostjo. Žužman je zaveden sin slovenske matere. Kranjski junaki »cesarjevičevega polka«, Od početka v vojski so štirje bratje Švi^eljevi, doma iz ižanske župnije pri Ljubljani, a so še zmerom zdravi in čvrsti. Eden se nahaja pri artiljeriji na soški fronti ter služi domovini že šesto leto. Trije so na tirolski fronti in sicer Ivan, Franc in Lojze Švigelj. Vsi trije so bili že drugič odlikovani za hrabrost ter pozdravljajo bralke in bralce »Domoljuba«. Pristavili so naslednje Visoko v planinah na straži stojimo, taljanskih napadov se nič ne bojimo. Na desno in levo topovi grmijo, ■ nad nami šrapneli, se v zraku drobijo. Nad nami Bog čuva nas var'je nesreče, Marija rešuje nas smrti preteče. Padel je na italijanskem bojišču Ivan Bohinc, organist v Stari Loki,- Pokojni vrli mladenič je bil doma iz župnije Trata pri Poljanah. Iz tujih ust, Četovodja J, Drechsler, rodom Nemec, piše o Slovenskih vojakih: Ze dolgo je bila moja vroča želja, da bi v javnosti povedal svoje mnenje o Slovencih, o njih dobroti in zvestobi, ki ni ganila le mene, marveč vsakogar, ki je imel priliko pogledati v srce slovenskega človeka.. Reči moram, da je Bog Slovence obdaril s tako mehkim, tako blagim, ljubezni polnim srcem kakor malokateri drug narod. Pa tudi to je res, da se dosedaj nikdar ni slišalo, da bi bil kdo, po čegar žilah teče slovenska kri, bojazljivec; ne, kakor levi so se borili in se še bore Slovenci po vc ~ bojiščih, kjer naši dragi domovini gro-Ü» zi sovražnik. Spričo tega so si Slovenci pridobili ljubezen in spoštovanje vseh narodov monarhije, Bog daj, da bi se megli po tej vojni mirno in uspešno razvijati na svoji zemlji in uživati sadove svoje zvestobe in svojega dela! j. Lahi hvalijo. Radi ali neradi priznavajo Italijani hrabrost naših čet. Laški listi imajo obširne opise bojev na gori Sv, Gabrijela. Soglašajo v tem, da mora biti Avstrija ponosna na svoje čete, ki so na tleh —'podobnih ognjeniku, vztrajale celih 141 dni srčno, trdovratno in kljubovalno. Oteklina je bolezen, ki se pojavlja bolj pri starejših ljudeh — zlasti vojakih, ki uživajo veliko vode in vodene hrane, a premalo rediinega in tečnega. Želodec ne more prebaviti in izločiti vsega, vsled česar začno otekati noge in život sploh. Dva poštna vagona sta zopet pogorela na neki železniški postaji. V vagonih so bile pošiljatve namenjene vojakom, Ker nekateri kljub strogi prepovedi še vedno prilagajo pošiljatvam stvari, ki se vnamejo (Ji pa so nevarne zaradi ognja, nastanejo večkra' požari, ki uničijo pisma in druge vojaške pošiljatve. Vojaki na fronti pogostokrat hrepeneče pričakujejo poročil in pošiljk od doma — a zastonj. Neprevidnost in lahlfomjšljenost jih je uničila. Poštni uradi imajo sedaj ukaz, da natančneje preiskujejo vsebino pošiljatev. Določene so tudi precejšnje kazni za neposlušne pošiljav-ce. Preveč bel kruh. Naš dopisnik Anton Zore naznanja z Moravskega, da je j pesa ondi zelo dobro obrodila in da je medena kot sladkor, ä našemu želodcu prav ne prija, dasi jo bodo odločili veliko za vojaško prehrano. Večina gre seveda za sladkor. Čehi imajo lep soržni kruh, a je neslan, da se delj časa drži. »Vojaški kruh je pa še preveč fin, boljši bi bil črn in tudi i bolj tečen,« 1 Moderno vojskovanje. V tehničnih pripomočkih za obrambo in napade so Angleži veliki, V zadnji (tretji) bitki za flan-drsko obrežje so se posluževali zlasti plinastega orožja. Samo na postojanke ob poti iz Yperna v Messen so izstrelili okrog , stotisoč plinastih krogel; napadli so s 54 tanki (mala železna trdnjava na kolesih), z 80 oklopnimi avtomobili in s 150 Sjtotni-jami. Japonska pomaga Rusiji. Japonska mornarica prevaža vojno blago iz Amerike v Rusijo; druge vojne dobave, ki jih oskrbujejo Japonci za rusko armado, bo financirala Amerika, Tudi je japonska državna banka posodila Rusiji 105 milijonov jenov. Vojska v zraku. Meseca avgusta je bilo ob soški fronti 438 bojev v zrakuf Uničenih je bilo 43 sovražnih letal, naši so izgubili le 4. Razne novice. Naši državni dolgovi so dosegli do 27. maja, torej z vštetim 6. vojnim posojilom svoto 42 miljard. Nove znamke dobimo baje s :1. decembrom. Razločevale se bodo od dose- danjih po barvi, obliki in velikosti. Ne-katere bodo tudi trivoglate. Za pogorelce na Kor. Beli so darovali: Vis. dež, odbor kranjski 3000 K. Po 1000 K: Ivan Čop, lesni trgovec, Moste, Ljudska posojilnica, Ljubljana; po 300 K: gen. ravnatelj kranjske industr. družbe K. pl. Noot; po 200 K: g. dež. predsed. grol Attems, gen. vikar J. Flis, Fr. Schweiger, dekan v Leskovcu, Marija Sitar, Ljubljana, županstvo Gorje; po 100 K: Fr. Papier, ve-leposest, Dolovče, stavbenik Scagnetti, častniki bolnišnice Neuhaus, Bled, Anton Kumer, posest., Javornik, Ivan Čop, lesni trgovec, Moste, Jožef Olup, trgovec, Ljubljana, dr. J, Brejc, odvetnik, Celovec, J. vitez Pogačnik, podpredsednik poslanske zbornice, Matija Noč, kaplan, Sodražica, Jožef Lavrič, župnik, Breznica, Janez Novak, kanonik in dekan, Radoljica, Val. Treven, trg., Idrija, Anton Skubic, dekan Ribnica, Jožef Likozar, trgovec, Kranj, Alojzij Rizzoli, tov, uradn, in Ter, Rizzoli, Javornik, Ivan Dežman, trgovec, Javornik, neimenovan iz Zasipa, msgr. Anton Jaklič, c. kr. nadsuperior, Alojzij Rev, posestnik, Moste. Slovenci v Ameriki. Po uradnih podatkih se nahaja v Ameriki 174.943 Slovencev, V resnici jih je mnogo več, ker jih veliko zamenjajo z drugimi Slovani ali celo z Nemci, Po načelu svobode se ravna ruski ministrski predsednik, ki je — kakor pravijo — židovskega pokotenja, a se je dal pravoslavno krstiti. Danes pa izvemo, da je odslovil svojo pravo ženo in se poročil z neko gledališko igralko Timmer. Nemiri v Italiji. V več mestih severne Italije, zlasti v Turinu in Milanu so se 16. sept. in pozneje ponavljali delavski nemiri. Delo je ustavilo do 80.000 mož. Med javnim obhodom so klicali: »Zahtevamo mir! Kruha!« Na demonstrante so streljali s strojnimi puškami; mrtvih je bilo čez 500, na tisoče pa'ranjenih. Genovo, Alessandrio in Turin so proglasili sedaj za vojno ozemlje. Iialijansko mejo so zaprli zaradi vstaje v Milanu in Turinu. Igranje v ogrski razredni loteriji je prepovedano. Finančno ravnateljstvo svari pred nakupom takih srečk, ki jih oblast ne potrdi, morebitne dobitke pa zapleni v korist državi. Prej major — sedaj redovnik. V Beu-ronskem samostanu (Freiburg i. Br.) je imel srebrno mašo P. Sebastjan Oer, znan kot ascet. pisatelj. Za redovni stan se je odločil šele v 44. letu. Poprejšnje njegove ime je bilo Ernest pl. Oer. Služil je kot častnik v saški armadi ter je bil dosegel že majorsko šaržo, ko se je odločil za rc-dovništvo V mašnika je bil posvečen leta 1892, V nemško francoski vojski se je boril pod poveljstvom princa, poznejšega kralja Jurija, ki je še le takrat spoznal vrlega častnika ter ga nato poklical na dvor za vzgojitelja svojih sinov. V redu se je Sebastjan odlikoval kot priznan ascetičm pisatelj. Pri nas suho — na Kineškem povod' nji. V kitajski pokrajini Honan so bile po* četkom septembra velikanske povodnji, da je bilo čez tri milijone ljudi brez strehe, ker so se umaknili iz poplavljenih krajev, Povodenj je odnesla več mest in na stotine vasi. Več tisoč oseb je utonilo. Srce je odločilo. Milijonarka Van-derbilt Jedrt, hči newyorškega milijarderja v Seafordu, je nedavno vzela v zakon preprostega Portugalca, ki je vstopil v kanadsko armado in poätal desetnik. Ime tega nenavadnega ženica je Lotquell. Milijonarka ga je spoznala v neki bolnišnici v Seafordu. Poroka se je izvršila na tihem. Jedrt Vanderbilt ima, 20 milijonov dolarjev lastnega premoženja, četudi bi ji oče ničesar ne zapustil Gospodarske stvari. Gospodarski in tržni pregled. Zelo važna je postala preskrba prebivalstva s krompirjem. Po mestih ne verjamejo prav trdno, da bo letos boljše kakor lani. Zato si hoče vsak do svoje pomagati. Na Dunaju gre vsako nedeljo na tisoče ljudi iz mesta ler privlečejo zvečer krompirja, čeprav je prodaja in kupčija strogo prepovedana. V drugih krajih se prav tako godi. Vlada je razvidela, da to ne more iti tako naprej. Odredila je, naj se od vsega nridelka na Avstrijskem, ki bi imel znašati po uradnih podatkih 70 milijonov q, določi 20 milijonov q za vojaštvo in civilno prebivalstvo, z ostankom naj pa kmetje prosto gospodarijo. Do 30. novembra se doplača pri vsakem q 5 K. Ta odločba je prav srečna; kmetje bodo z njo zadovoljni, ker bo mogoče vsaj nekaj krompirja tudi prešičem pokrmiti in s tem potrebno mast poskrbeti. Prav ps£ masti bo letos največja zadrega. Na Sanskem je tako pomanjkanje krme za prešiče, da je vlada ukazala tri četrtine vseh prešičev jeseni poklati. Tam so vedno na tisoče prešičev izvažali, zdaj bodo imeli komaj ea dom zadosti. Kljub največjemu trudu ni mogla vlada dobiti turšice za pitanje. Še hujše je na Nemškem. Meseca julija je bilo naštetih še dobro polovico od števila prešičev v mirnih časih, okoli 13 milijonov. Zdaj bodo ukazali brez usmiljenja klati, ker ni mogoče preskrbeti potrebne krme. Meso in mast bodo večinoma za armado porabili. Po mestih se boje, da po septembru svinjine sploh nc bo mogoče dobiti. Prejšnja leta je še vedno bilo lahko dobiti, močnih krmil, tudi žita za prešiče, letos ne bo ničesar. Na O g r F k e m je vlada razglasila, da bo smela družina petih oseb enega prešiča klati; .družina, ki ima več kot pet oseb, pa dva. Več kot dva prešiča bo smela ena družina klati le z vladnim dovoljenjem. Vsi drugi debeli prešiči se bodo rekvirirali. Turšica za Pitanje se sme po celi državi kupiti po najvišji ceni, ki se določa na malo manj, kakor 50 K za 100 kg. (Torej bo turšica dražja kakor je pšenica pri nas.) Mast rekviriranih prešičev se bo porabila najprej za armado, potem za vse domače prebivalstvo, ki nima zadosti masti. Ostanek, ki najbrž ne bo prevelik, se bo dal Avstriji. Ta odlok je važen tudi za nas, ker bo naša vlada najbrž še malo strožje ravnala kakor ogrska. Če bodo smele srednje družine le po enega prešiča klati in največje ne več kakor dva, se bo treba v pravem času preskrbeti. Pitajte kolikor mogoče naglo. in dobro, ker bo drugače marsikaka gospodinja v zadrego prišla. Nevtralne države vedao bolj skrbi, kako se bodo preživele. Od meseca julija ni pustila Amerika niti ene ladje z žitom odpluti za Švico ali Nizozemsko. Švedski se ne godi nič boljše. Le Angležem in Francozom prodajo Amerikanci radi. Pšenice so jim toliko prodali, da jim zdaj samim primanjkuje. Imeli bodo res izredno veliko turšice, ker so na preorano pšenico spomladi večinoma turšico sadili in je bilo toplo in suho vreme za koruzo zelo ugodno. Vendar turšica ni pšenica. Amerikanci se zelo pritožujejo, ker bodo Angleži imel dober kruh iz ameriške pšenice, ko bodo morali sami biti s turšičnim zadovoljni, Na Anjjleškem se vendar pozna pomanjkanje žita. Doslej so Angleži jedli le bel kruh, navadno iz najboljše moke. Zdaj jim. pšenico nä črno me-Ijejo. Pšenični moki morajo pridejati tudi koruzno in ječmenovo. Zdaj se kregajo, da še nikdar niso imeli tako slabega kruha. Spomladi so. si veliko obetali od lastnega pridelka. Dali so pašnike zorati za njive; še ponoči so hoteli delati z motornimi plugi, da bi se več nasejalo. Zdaj pravijo, da že dolgo let ni bil domač pridelek tako slab. Dobra njiva se ne napravi v eni noči. Seveda bodo še najmanj napravili ljudje, ki dela niso vajeni. V Švtei so zdaj zaplenili vse žito. Na osebe sme priti na dan le 250 gramov kruha in na 14 dni nekaj malega moke. Za sir so izdali še ostrejše odločbe. V vsaki sirarni morajo napraviti 1 do 2 odstotka masla od vsega mleka. Kakor se kaže, imajo strah, da bi jim zabele zmanjkalo. Pri nas se je sedaj v jeseni polje precej popravilo. Turšica je prav lepo zorila, krompir je začel na novo rasti; ajda ni bila že dolgo tako lepa. L j udi e sušijo krompirjevko, ker bo povsod manjkalo na spomlad krmo za živino. Strokovnjaki so dokazali, da ni krom-pirjevka prav nič slabša za krmo kakor srednje seno. — Vina bo veliko. Vreme je bilo tako ugodno, kakor še nikdar, kar ljudje pomnijo. Ljudje so dobili veselo zaupanje, da jim je Bog dal to kapljico, da bodo s pravim veseljem praznovali mir, .ki se bo gotovo kmalu sklenil. 1 * "* Razno. Vojne nabiralnice. kovin plačujejo vse bakrene posode in izdel- ke 6 do 7 kron, tudi take, pri katerih je precej malo bakra. Cerkvene zvonove so plačali le po i K. — Po odloku ministra za prebrano, ima ajdovca ravno isto ceno, kakor druga slama. Vojaštvo bi jo torej moralo ravno tako vzeti. • * « Prezgodnja trgatev. Glavna napaka dolenjskih vinščakov je, da prezgodaj trgajo. Na Dolenjskem ni grozdje nikdar popolnoma zrelo pred oktobrom, tako trdi vinogradniški nadzornik B. Skalicky. Patron trgatve je sv, Mihael. Ta dan naj bi veljal le za dobre letine. Splošno naj bi pa prišel v veljavo dan sv. Terezije (15. oktober), ki je patrona trgatve na Štajerskem. — Trgatev v Nemčiji (Porenje) je tudi že skoraj končana, dasi se je pomlad ondi začela poldrugi mesec kasneje kot sicer. Burgundski in portugalski mošt so prodaja po tri marke liter (lani 1 marko). Vodilne cene za vino. Ko so bilo nekatere pogodbe za letošnji mošt sklenjene, so bile objavljene takozva-ne vodilne cene za letošnji pridelek. Za navadna namizna vina se je določila vodilna cena 3 K za liter v kleti vinščaka. Vinski trgovec ima pri prodaji na debelo priračunati pri oddaji na debelo po 10 odstotkov k nabavnim stroškom pri množinah do 10 hI; pri večjih množinah pa le 5 odstotkov, dočim more gostilničar točiti vino v svojih prostorih s pribitkom 25 odstotkov k nabavnim stroškom (čez ulico a pribitkom 15 odstotkov). Nastavljena cena 3 K za liter velja za pokipelo vino, ki se dä prevažati po železnici. Boljša/ vina, vina izbranih vrst bodo imela seveda višjo ceno. Sploh se dd vodilna cena prekoračiti, če je vino več vredno in se d& to dognati. Bogato v?nsko letino imajo zlasti na Italijanskem; pridelek cenijo na 47 milijonov hektolitrov. Lani ga je bilo 38, leta 1915. pa samo 19. Slike in črtice z bojišč. Pri bateriji. Bojišče, 14. sept. 1917. Noč jasna, da lepše si ne morem misliti. Sedim s prijateljem pred kaverno, ki je narejena na malem holmu. Pod nama se svetlika luč naše baterije in slišijo se klici možnarskega poveljnika. Moštvo, ki je to noč v službi, hiti k topu in čez par minut se strese zemlja kakor ob potresu; gost dim zavije za nekaj časa možnar, sikanje in žvižganje pa naznanja, da leti ogromen »paket« na italijansko stran. (In vendar se krilati pevci ne boje tega pokanja in ropo-tanjal Brezskrbno prepevajo podnevi in oživljajo sicer zapuščeno okolico,) Sem od sosednje baterije se razlega vesela pesem vojakov, v daljavi pa grmi in treska . .. Zares, nekaj posebnega! Ze sva se hotela s prijateljem podati k Q2 počitku, ko pride povelje, da mora Sest mož od nas nesti nekaj vreč cementa na bližnji hrib Sv, Marka. Povelje je vojaku ,več kot vse drugo. Odpravili smo se tedaj z desetnikom-'»a čelu na pot, ne da bi črh-nili besedice nevolje. Luna je čarobno dremala nad nami, »posvetila« je pa tudi marsikatera granata, toda tako, da si se kar zganili Okoli nas se vlivajo luči žarometov, kakor pošasti stepo zroči na razrita pobočja in v nebo štrleče razvaline hiš. Gremo tiho naprej, tako tiho, da bi človek mislil: to so nočne prikazni. \ Pridemo do gore. Upognjeni pod vrečami začnemo stopati navzgor med grmovjem in redkim drevjem. Nismo bili še na polovici steze, ko začne silovito treskati in žvižgati okrog nas. Sikajoče se je tu zaril šrapnel v zemljo ne da bi razpočil, tam je treščil na skalo in grozovit pok je stresel zemljo in ozračje. Kaj sem tedaj mislil, ve lahko pač vsakdo. Bil sem v mislih doma in na tihem sem zašepetal: Bog, Tebi -se izročam v varstvo! Vedno huje so žvižgale krogle in takoj smo bili zaviti v gost, duš-Ijiv dim, ki se je leno valil po pobočju. Neka slutnja me je obšla. Stopil sem za bližnjo skalo. Par hipov na to pribrenči skoro na isto mesto, kjer sem prej stal, granata in se razpoči. Tesno sem se držal skale, kajti železni drobci, pomešani s kamenjem so frčali z rezkim žvižgom ter lomili vejevje. Oddahnil sem se. Prva moja misel je bila, da se zahvalim Bogu in Materi božji za čudno rešitev. Zadenem vrečo in pohi-tim za drugimi. Komaj pa stopim na stezo, ko butnem ob nekaj črnega, mehkega___ Mraz me strese: bilo je truplo! Ves upehan prider^. do tovarišev in se stisnem ž njimi v neko kaverno. »Hvala Bogu, da si še živ!« me nagovori desetnik, »mislili smo, da ne. ute.češ!« — In povedal sem jim, kako me je božja pomoč rešila. Pol ure smo čepeli v kaverni; nato je nehala »toča« in podali smo se domov. — Kdor se k Mariji zateče, najde pomoč. — Povšič Emil. Pri telefonu. Dragi »Domoljub«! Rusko bojišče 18. septembra 1917. Prosim, denite te moje kratke vrstice v Vaš cenjeni list! Zdaj je ravno nekaj časa, ko imam nočno službo pri telefonu v prvem strelnem jarku in poslušam godbo ruskih piščalk, da Vam pišem. Tu smo se že navadili take godbe in ne zmenimo ne za granate ne za šrapnele in ne za strojne puške, za Moskale same tudi nič. Rus ima svojo trmo: misli, da bo prišel na lepo Ogrsko, pa se je naš »pani« za enkrat vštel, kajti tukaj smo mi Slovenci skupno z nemškimi vojaki , Pani ne spozna in ne vidi, da gre 10 korakov naprej — 20 nazaj. Tudi naša sedanja ofenziva ga ni še izučila; odtrgali smo mu na severu glavo, na jugu pa rep. Pri zadnji ofenzivi je imel Rus grozne izgube, a mi le malenkostne, čeravno sem bil tudi jaz ranjen; pa saj mu ne bo priznanešeno. Tukaj nam je čisto dobro; pri naših 'četah je več prekrasnih godb, ki nam svi-rajo. Mraz imamo že precej oster; pa zdaj že še gre, ker še ni snega. Ja, pa še nekaj! Pregovor pravi: »Kar Bog stori, vse prav stori!« Pa je res, Rav-Б2 no tako pridejo včasih človeku prav tudi neke posebne vrste živalice, po domače uši. Celo noč me šegetajo in budijo, da ne zaspim, ker tukaj pri telefonu je to strogo prepovedano. Torej vse prav pride. Kaj čemo, vojska je! Zdaj pa pozdravljamo vse farane in bralce »Domoljuba«: Matija Mihelič, Čatež; korp. Derganc, Semič; Jan. Cvetko, Štajersko; Ignacij Simončič, Čatež; Josip Raznožnik in Al, Strajnar, Vel,' Loka; Ivan Engel, Nemčija; Andrej Majer, Nemčija; Zdr. Rus in VI. Vovk, Bled. — Na svidenje! Triletnica. Vojno polje, 15. sept. Dragi »Domoljub«! Prosim sprejmi v svoje okrilje te moje vrstice. Pretekla so tri leta, dolga, težka leta, ko sem se poslovil od svojih dragih in od svoje lepe rojstne vasice. Pač lepi spomini v teh divjih skalah in v večnih ledenikih. Trikrat so se zvrstili letni časi, ko sem brodil po raznovrstnih deželah. V Galiciji sem sedem mesecSv in devet dni pasel uši. Tam sem namreč prvič spoznal to zvesto živalico, ki človeka vedno poljubuje po vsem životu in niti izbirčna ni. Nji so vsi enaki; katerega dobi, tistega poljubuje da kar poskakuje, in ne gleda, je-li prostak ali veljak. V prelepi slovenski goriški okolici me je ogrevalo solnce samo dva meseca in pet dni; zato pa sem v visokih Tirolah hladil svoje ude sedem mesecev. Sedaj se nahajam v zadnjem kotu koroške dežele, tam kjer je brla svojčas slovenska govorica. Sedaj pa dobite na slovensko vprašanje le odgovor: »Was?« Tu ni nikdar pretežka vojaška suknja, ker smo v večnem ledu in divjih skalah. Tu bivam že nad petnajst mesecev pri neki visokogorski stotniji. Torej tukaj praznujem svojo triletnico. Bodi Bogu in Mariji hvala. Upam, da se bomo drugo leto doma v boljšem položaju spominjali sedanjih težkih razmer. Pozdravljam vse prijatelje in prijateljice »Domo-Ijubove«. Pozdravljam tudi vse sobojevnike na raznih bojiščih, kakor tudi vsa dolenjska dekleta, posebno pa v Mali Račni. Jožko Šteh, pešec. Zvonarjeva hči. (Povest. — Spisala E. Miller. — Fr, Steržaj.) (Dalje.) Priredil Prav pogosto si je dejala Rozika sama sebi: »Kako vzvišene in milosti polne čase bi lahko uživala naša družina, če bi imeli vsi eno vero. Skupno bi klečali in bi povabili Odrešenika, da bi prišel v otrokovo srce z vsem svojim blagoslovom — iu tako? Mož mi ne dela nobenih ovir, toda on nama je tuj, gleda, ne da bi pojmoval čudovito skrivnost, ki se bliža otroku. Ne morem se veseliti dneva, ki si ga prisrčno žele tisoči katoliških roditeljev, in pro- sijo: »Daj mi ga učakati!« — Želim samo, da bi minilo, zakaj prinesel bo meni in otroku skrivne solze najgloblje bolečine. V tem ko bodo tekle drugim solzice rajskega veselja, bova medve klečali polni muke in grenkih solza.« Marijca je prišla po opravljeni dolgi spovedi domov. Preden je šla v cerkev, je prosila mater odpuščanja — očeta pa ni dobila. In sedaj je stopila preplašenega obraza k njemu: »Oče, prišla sem od svete spovedi, Ljubi Jezus mi je odpustil moje grehe, odpusti mi tudi ti, če sem te žalila, — nisem te iz hudobnega namena.« Poln notranje ginjenosti je objel močni mož svoje nežno dete in pristavil: »Ostani vedno taka, kakor si bila dosedaj Marijca, pa te bom vedno rad imel; bila si vedno moja dobra hčerka.« tila je z naglo nadarjenostjo bistrih otrok, tila je naglo nadarjenostjo bistrih otrok, da je sedaj ugoden trenutek, zato je srčno zaprosila: »Oče, jutri pride moj Odrešenik k meni, kajne, da me spremiš z bratom in materjo v našo cerkev? Ne bi se mogla veseliti, če bi se ne udeležil mojega praznika.« Henrik je bil že davno sklenil udeležiti se s svojimi lepe slovesnosti v katoliški cerkvi. Otrokova prošnja pa ga je še bolj globoko ganila. Še nikoli ni deklica spomnila očeta verske razlike; — danes je prvič začutil, da trpi otrok in žena vsled te nesrečne razdvojenosti v veri. »Vse ti izpolnim jutri, otrok moj, kar hočeš«, je dejal vneto in se pri tem komaj ubranil solz. Praznično jutro je napočilo, Rozika je oblekla hčerko v belo nevestino oblačilo, Sama pa si je nadela novo črno, svilnato obleko, ki so jo tam navadno nosile matere prvoobhajancev na belo nedeljo. In kako ji je bilo težko pri srcu, kako težki so bili njeni občutki I Toda premagati se je morala in pokazati otroku vesel obraz, da bi ji ne pokvarila svetega veselja pomembnega dne. Prvič po poroki je šla danes s svojim možem k skupni službi božji. Pokleknila sta drug poleg drugega v družinski klop«, zakaj po slovesnem obhajilu otrok so pristopili tudi starši k mizi Gospodovi. Slovesni sprevod se je približeval cerkvenim vratom. Zvonovi so peli v zvoniku, orgije so zabučale na koru, bele in rdeče cerkvene zastave so plapolale, sivolasi dušni pastir je peljal pobožno deco prav do altarja. Zlato pomladansko .solnce je metalo svoje žarke skozi okno v temačno cerkev na bele venčke deklic prav do altarja naše ljube Gospe in pozlačevalo Detece Jezusa v njenem naročju. Slovesna božja služba se je pričela. Otroci so klečali v molitev zatopljeni. Kadilo se je dvigalo kvišku liki prozorno pregrinjalo in se vzpenjalo višje in višje do pisanih cerkvenih oken, Sveti trenutek se je približal, Sivolasi gospod mestni župnik se je obrnil k pobožno klečečim vernikom. Lahno se je tresel zlati kelih v njegovi roki, ko je pola notranje ginjenosti govoril besede razodetja: »Glejte Jagnje božje, ki odjlemlje £re-he sveta!« Trepeta je so klečali otroci v blaženem pričakovanju pred nosilcem Kristusovim, k,i jim je delil nebeško jed. Pritajeno ihtenje se je širilo po cerkvi med verniki. Veličast trenutka je obvladovala duše. Marijca je klečala z Jezusom v srcu nedaleč od staršev. Obrazek ji je žarel in biserna solzica ji je kanila na pobožno sklenjeni roki. Molila je z angelsko gorečnostjo, Rozika je sklonila glavo v suhi roki in se prepustili vsej bedi. Kaj je molila, je komaj vedela; bilo je zmedeno jecljanje, ki se je končavalo zmirom z željo: »Ljubi Jezus, daj ji več sreče nego meni -r-, obvaruj jo lahkomišljenosti —; ne daj, da bi ona Irpela, kar sem sama zagrešila.« V tej uri so mnogi plakali, to je Henrik videl in zato ni Rozika vzbujala pozornosti. Ti, ki so klečali za njo, so dobro razumeli njene solze. Gotovo ji je težko delo, ko je morala v tej uri sama, brez moža h Gospodovi mizi. Naposled se je osrčila. Saj bo pristopila, da se pokrepča na božjem Srcu in se pred vsemi pripozna k veri svojega otroka. Na strani starega, tresočega se očeta je šla nasproti Kruhu življenja. Mož je zrl za njo žarečih oči. Tu, na njeni strani bi moral stati on, mesto starega očeta. Pokazati bi moral, kakor ona dva: »Glej! Edini smo v Kristusu!« In to so bili. On in deček sta bila tukaj pravzaprav usiljenca, gosta tam, kjer so imeli njegovi domovino. Družina je zapustila cerkev resnejša, kakor je prišla. Sreča dekličina pa je kmalu pregnala otožnost raz njihovih obrazov. Vsak se je trudil, da bi skril pred njo svojo otožnost. In vendar je prinesel ta dan tisoč solza in komaj en vesel nasmehljaj. — (Dalje.) Tedenska pratika. Petek, 28, septembra: Sv. Venče-slav (Vaclav), muč., deželni patron na Češkem, (t 935.) Sobota, 29. septembra: Sv, Mihael, deželni varih v Galiciji. — Sv, Evtihij, muč. Nedelja, 30. septembra (28. pobink.): Evangelij: Jezus ozdravi mrtvoudnega. —-Sv. Jeronim, cerkv. učenik, deželni varih v Dalmaciji. Ponedeljek, 1. oktobra: Sv. Re-migij, škof. (f 532.) Torek, 2. oktobra: Sv. Teoiil, spo-znav. — Sv. Leodegar. S r e d a , 3. oktobra: Sv. Dionizij Ale-^ ksaadrijski, (f 264.) — Sv. Evald, mučenec. — Sv, Maksimijan. Četrtek, 4. oktobra: Sv, Frančišek Seraf, (f 1226.) — Sv, Petronij. — Sv. Edvin, kralj. * K Solnce vzhaja ob uri,- zahaj'a ob 5, uri 40 min,* " Luna: Ščip 30. sept. ob, pol desetih zvečer, ft * • Sv. Venčeslav, Njegov oče je bil češki vojvoda in se je oprijel krščanstva, dočim je ostala njegova njiati, ki je bila bolj nirkle, divje narave, poganske vere. Stara mati njegova sveta Ljudmila je Venčeslava vzgojila v katoliški vjej-i ter ga navdala s posebno pobožnostjo dp Najsv. zakramenta. Po očetovi smrti se jö polastila vladarskih poslov mati Draho-njira ter proglasila več grozovitih postav. Pozneje je bilo vladarstvo izročeno deloma Venčeslavu, deloma njegovemu bratu Boleslavu; poslednjega je mati zvijačno odtrgala od katoliške Cerkve. Venčeslav je vladal zelo modro in skrbel po očetovsko za svoje podanike, zraven pa zvesto služil najvišjemu Gospodu. Lastnoročno je se-jal pšenico in negoval trte, da je mogel pripravljati kruh in vino za sv. maše. Pri sveti daritvi je bil vsak dan. Ko je na god angelov varihov 1, 938. kakor običajno klečal in molil pred Najsvetejšim, ga je hudobni brat zavratno umoril. Na grobu svetnikovem se je zgodilo več čudežev. Ostanke svetnikove so pozneje prenesli v stolno cerkev v Pragi, kjer jih imajo verniki v veliki časti. »Vsled tega, ker sem sv. Rešnje Telo večkrat četudi z neko mlačnostjo obiskoval, sem dpsegel, da sem zapustil svet.« Sv. Alfonz. Najboljša iu najsigprnejša prilika za štederije: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4l/4°/o brez kakega odbitka. Gle) Inserat! Društvene novice. Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani naznanja, da je dobilo pravkar od »Zveze čebelarskih društev« obvestilo, da dobi društvo 240 stolov sladkorja, da pa urad za ljudsko prehrano še do-zdaj ni nakazal sladkorni centrali od c. kr. poljedelskega ministrstva dovoljenega sladkorja, ki z zavlačevanjem nosi sedaj vso odgovornost za nepregledno škodo čebelarstvu. Zato je malo upanja, da bodo čebelarji dobili pravočasno sladkor za jesensko pitanje. Tudi glede cene š.e ni ničesar znanega. Opozarjamo, da se naročila za sladkor sprejemajo le do i. oktobra t. 1 . __ To in ono. Naši potdravijafo. Srčno pozdravljala tam od' Gorice vse kranjske fante in dekleta Simon To-mažič in Fr. Tome. — Prisrčne pozdrave vsem. znancem in prijateljem, slovenskim fantom in de-: kletom pošljajo topničarji iz Galicije: Lindič An-- * ton, Hinje; Klavora Franc, Gorica- Sa-vorn Josip, Črnomelj. Na veselo svidenje! — Iskrene pozdrave pošilajo z visokih tirolskih planin vsem bralcem' in bralkam »Domoljuba« kamniškega okraja: Anton in Jože Koželj iz Tunjic pri Kamniku;-Vur-, ščar Janez, Franc Žalec, Ivan Pavlovič, vsi pri ce-: sarjevičevem pešpolku št. 17. Na svidenje. — Mi slovenski strelci na gori Sv. Gabrijela pošiljamo srčne pozdrave vsem bralcem >Domoljuba«, mla-1 deničem, dekletom, možem in ženam, bratom in sestram in ljubim stariäem. Želimo vsem obilo zdravja in zadovoljnosti; saj pri nas ludi ni brez zabave: če ni drugega dela, se kratkočasimo s Po-1'entarčkom: Fr. Mihak, Metlika: Blodnikar Vin-denc, Moravče pri Kamniku; Judnič Jožef, Dobra-vice pri Metliki; Mlakar Franc iz Orlega pri Ljubljani; Mežnaršič Anton, Zužembrek; Škof Jožef, Dragum pri Metliki; Krašna Franc, Vrhnika; Ši-vic Jožef, Kamnik; Jakomin Lovrenc; Vrhnika; Malek Franc, Slov. gorice, Sp, Štajersko. Lovska. Šest lovskih navihanev je šlo nekoč na divje peteline, Najdebelcjši med njimi. Tinče, ie imel navado, da je rad zadnji racal, zlasti kadar jc bilo treba kaj plačati. Ko so se vračali, je zadnji prisopihal na kolodvor. Tovariši so seveda kupili vozne listke, zato jo Tinče mahne kar za njimi in si osvoji v kupeju prostor za dva. Vlak od-drdra. Kmalu se oglasi Tinče: »Kdo pa ima vozne listke?« »Jaz jih ioiam pet«, pravi eden; »mislil sem, da si boš žc sam preskrbel pravico za vožnjo.« Tinčelu poslane gorko; polne kaplje so se Џ1и nastavile po čelu. Junak itak nikoli ni bil, in plačevati kazen ter prepirali se s sprevodnikom, mu ni bilo nič kaj všeč. Najraje bi se skril, »Kar hitro pod klop.« menijo tovariši, »da te ne najde sprevodnik.« Tinče se vrže urno na tla in sedaj so ga tlačili ter stiskali pod klop. Za debeluharja so se začele težke minute: »Ne vztrpim več,« ja--me stokati; »rešite me, če ne bom umrl!« — »Le potrpi, kondukler prihaja,« ga tolažijo drugi. In res, mož postave pride, preščipne listke in reče: »Tukaj je šest listkov; kje je pa šesti potnik?« — »Mu ni nekaj prav, zato se je podal tu spodaj k počitku« — odv;rnejo tovariši, ki so se obenem spustili v tak smeh, da so vsi potniki iz sosednjih voz pridrli skupaj gledat, kaj se je zgodilo. Debe-luhar prikobaca počasi izpod klopi, rentači in se jezi, obenem pa napravi trden sklep, da se ne bo nikdar več na druge zanašal. Kje je pomoč... Koliko jih je, ki so po sedanji vojski res močno prizadeti: Popustiti so morali dom in bežati na tuje; dom je morda razrušen, opustošenj — drugi so izgubili v vojski najdražje: očeta, sina, brala, ženina. Nekaterim je pa Bog poslal skoraj Jobovo izkušnjo. — Nedavno jc poslala uredniku nekega katol. lisla za mladenke hudo prizadeta oseba pismo, v kalerem opisuje gorje, ki jo je zadelo v zadnjih letih svetovne vojske. Povzamemo samo vsebino: ..Pred vojsko« — tako pripoveduje — »smo živeli v srečnem zadovoljstvu in blagostanju oče, mati, dva brata in dve sestri. Pride vojska. Starejši brat je šel na Rusko. Pri Lvovu ga zadene granata. Na spomlad 1. 1915, — odrine na bojišče mlajši bral, kar nam je bilo silno težko. I., 1916. — je bilo zame najhujše. 26. junija nastane huda nevihta; strela udarja, da je groza. V bližini nekje gori. Z očelom opazujeva pred hišo in ugibljeva, kje bi bil ogenj. Tresk! — Zopet strela. Zemlja se zmaje pod nogami. Ko pridem k sebi, hitim v sobo. Strašen prizor! Mali in sestra ležita osmojeni in mrtvi na tleli. Komaj se zavem nesreče, žc čujem prasketanje in vpitje ljudi. Strela je tižgala hišo. Urno spravimo rnrtvi trupli na varno. Hitia, da rešim vsaj nekatere reči iz plamena, a pri tem se opečem, še hujše pa oče. Požar je uničil vse, še živino in obleko. Očeta so takoj odvedli v bolnišnico, kjer je podlegel ranam in opeklinam. Jaz sem oslala sama. Gledala sem, kakor bi bila nora. Hodila sem okrog brez čula, brez solza; nisem govorila, ne molila. Nič več nisem verovala na pravičnost božjo. Celo na grobeh svojih dragih me ni več ganilo. Mlajši bral pride na dopust in pravi: »Naredi s pogoriščem in z vsem, kar hočeš. .3az ne stopim več na ta kraj nesreče « Posestvo jc bilo prodano, jaz sem si pa dru-(od najela malo sobo; a nesreča me je tudi tu na- 4» 4 Ar" IIa. Proti zimi pride poročilo, da je tudi mlajši brat {padel. Veliko sem trpela, veliko! To pričajo moji jsivi lasje, dasi sem šele v 24. letu. Srce je bilo če-!4alje bolj zakrknjeno. I ; Približa se božični veter. Šine mi v glavo: Kaj če bi šla nocoj v cerkev! Sklenjeno, storjeno! Začela sem moliti, izpočetka površno, nato pa če-'daljebolj goreče. Prosila sem ljubega Jezusa, na) I tudi mojemu srcu podeli mir, In res, bilo mi je čedalje ložje; šla sem potolažena na dom. Doma sem premišljevala vse pretekle dogodke. Prvič sem se razjokala. Drugo jutro sem opravila spoved in se sprav iT a zopet z Bogom. Zadobila sem mir Sn tolažbo, ki mi je svet ni mogel dati.« Za razvedrilo. ' Nevarno. Žena: »Nikar zmeraj piva ne pij; izprazni včasih kozarec vode, to je bolj zdravo.« — Mož: »Ni mogoče! Zdravnik je dejal, da imam železno naturo in če bi vodo pil, bi se je rja prijela.« • Zemeljski raj. »Bled je res raj kranjske dežele; celo moja besedična žena je bila te lepote tako prevzeto, ko smo tja prišli, da je bila poldrugo minuto tiho.« Vprašanja in odgovori. J. V. — Bruckbach, B. Werke, Nižje Avstrijsko; Novi zakon je zvišal vzdrževalnino vsem, ki so upravičeni, da jo dobivajo. Če materi še niso zvišali, vložite novo prošnjo. Berite točno razlago o tem v »Döiqoljubu« št. 30, 31, 32. — Glede vojakov, ki m o r a j c, sedaj delali n. pr. v rudniku in dobivajo plačo, je pomniti, da odpade njegovim ljudem vzdrževalnina. Ako bi pa vojak veliko manj zaslužil, kot bi njego\a družina dobivala vzdrževal-nine, pa nekatere komisije tudi dovoljujejo nekaj vzdržcvalnine, vse pa ne. A. R. — Škoija Loka: Časopisi so sporočali, da je italijanska vlada namenila odlikovati večje šte-,vilo kmotic, ki so se prav posebno obnesle kol vrle gospodinje, če se bo tudi pri nas'kaj takega ukrenilo, nam ni znano. — Invalidi bodo prej ali slej •— tako po pravici pričakujemo — dobili primerna odlikovanja: drugače naj pa poslanci stopijo na noge. A, K. — Kozje- Omenjeni letniki so na dopustu za nedoločen čas. V slučaju sile bi bili vpoklicani za delo v zaledju. e R. B. — Hreuovice: Vzdrževalnina se ne ravna po kraju, ampak po pripadnosti. Za ogrsko krono določa odškodnino in vzdrževalnino ondot-ni državni zbor, za Bosno öndotna vlada. M. B. — Zakojca: Zaradi neenakomerne razT delitve moke bi bilo treba obvestiti glavarstvo. Najbolje, če to stori kdo izmed Vaših poslancev. H. S. Han — Kumpanija Vitez, Bosna: Odgovor najdete v zgorajšnjih vrsticah. Če so za Bosno kaj povišali nam ni znano. S. K. — Št. Janž pri Sp. Dravogradu: Nc bi bilo lepo, i:e bi tako perilo prall v »Domoljubu«, A. K, — Radeče pri Z. m.: V 29, št. »Domoljuba« na str. 345. najdete pojasnilo, kako bi bilo mogoče pisati v Ameriko. Berite, kar je pod naslovom »Tistim, ki imajo svoje ljudi v Ameriki.« A. K. — Loka pri Mengšu: Olje iz lanenega semena je pred vojsko izdelovala tvornica — g. Blazija Zabret-a v Britofu pri Kran;u. Najbrž bi ■Vam lam -z semena solnčnih rož tudi napravili oije. SKRIVALNICA. Čudna slika ta zares, dvoje vidiš tu koles! Kje voznika pač ličita, kje lastnika nek sta skrila?. Eden išče.nekaj v travi, Drugi v senco se postavi. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 19. sept.! 64, 76, 7, 55, 87. Dunaj, 22. sept.; 66, 61, 45, 19, 36. naderaesteh lami® „Dob. Hufllena". — Za vsako vrsto pranja porubeil kot dobro maščobno milo, prekaša po kakovosti in срШ vse podobne izdelke. 1 zaboj približno 50 kg 250 kosov po 46 K. — Vzorec 5 ug, okolu 30 kosov, S K, po puv*et;u pri domaČem podjet u БЕКЕВА, Solnice, Češko. prodati svojo kontrolno blagajno,sistem National, ako ni vet v rabi, če jo ponudite tovarni na Dunaju VII. Sieben- Buk varni! Sijajno bodočnost tnaio turške in nove srečke avstrijskega Rdečega križa vsled niihovc * edno zvišujoče sc denarne vrednosti! Vsaka srečka zadene (üavna dobitka 2iQ7 znaüata čez ser* 1,000.000 kroni ш Natančno pnlasnllo z inralnim načrtom razpoSilia brezplačno: S.cčkovno zastopstvo 12, LJubljana. kapi se srednja kmetifa vlepi legi blizu železnico, z vsem gospodarskim orodjem in živino, ako je zraven. Ponudbe pod »Kmetija 2157«. kupim od 50 vtgonov in plačani, kakor je suh, od 65 do 70 K za 100 kilogramov, H kostanj od 25 do 30 K za 100kilogramov IIIIIIIIIMIHIIUIIIIIMIIIHHIIIIIIIIHUHUIIUIIIIIIIIIIII po maksimalni coui- 32 K zo 1 kg. Ponudbe na FRANC POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta St. 30. Suho, dobro dosoreSo V ев V I; kupi Mat. Dežmam, Ljubljana, Kopitar-; jeva ulica 6, JCupim smrekov mzd mlado zaraščen, ali posestvo, obstoječe i? njiv, travnikov in gozda, s hišo in gospodarskimi poslopji, blizu železnico najrajši s trgovsko hišo kje na Dolenjskem ali na Štajerskem. Ponudbe se prosi na uprav-ništvo tega lista pod »Trgovec« št. 2423. Srbečico, Sisaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. ..„rujavo mazilo". Mali lonček IC l'G0, veliki K 3 — porcija za rodbino K <■)■—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem elenu, Ljubljana, Marijin trg. 1032 I 1 a 9 Ћ£ •fl'Sli 8|1Ш" rri nas naj-IjK £i ма. JLdll manjši fot. aparat ..Omega", vol. sliko 4X4 kompl. i. mulo opremo z natanö. navod. za zaCetnlke. Kamera za učence, za in lil me, iiosoono primerna zn začetnike, vodno pripravlj., solidno delo, zapora aa daljšo in ino-rnentno posnetke, ostor akromat, objektiv, temna plošča in vso potrebno kompl. v kart. s kovin, kaseto in navodilom vel. 4|/3Уб K аг-80, vol 0><9 K 31-20. 7,aklopna omara za vojaštvo, paploščeintilmo, žepna blikavel. IV/XöloK43'20; vol". ИХУ lo K 50*40. „Krožna kamel'a" kompl. z mulo opremo ш 1 porabno navodilo lo Ii 33-GO. Dober stranski zaslužek, i-er so sl'ko eotovo v 1 minuti. Pošilia >u povzotiu. Poštnina i K. Export „Perfekt", Dunaj VII. Nouatlftjf. 137 162. Na]bol|ši izvor, oonik zastom, Jim Samo pri теш morete po visoki ceni prodati lepe, čiste, dobro posušene gobe Kupim vsako množino. Da prihranim stroške in pota, Jih prevzamem na željo tudi na domu prodajalca, ako mi naznani svoj natančen naslov in pa množino posušenih gob. Obrnite se zaupno name. Nikomur ne bode žal. FRANČIŠKA OPEKA, trgovka na Vrhniki. ileomajno vzdržati jo naše načelo, ako se hočemo zanesljivo držati resnice in pravilnosti našega stališča. Rabimo i nadalje »LYSOFORM«, ker smemo biti uverje-ni, da nas vedno varuje pred vsakim okuženjem. P St. '.9U7. brebrn prstan v б zveamh barvah emajliran Ä 3*50. Cene brez poviftka. UM j« novi cenik a koledarjem in r ajnimi arami po najnižjih conah. Trnii po pošti zastonj. Na obilni obisk vljudno 449 vabi F. ČUDEN LJubllara, Prešernova ulica et. 1. -KUPIM------— bukoiiD oglfe °*ГЛУ«опа bukova drva Plačilo naprej ali povzetja Prosim ponudbe. ЈШВ HOGER, trgovec z Qflliera in M, TRST. Prod.-, se hiia s vrtom ln svinjakom v prijaznem kraju na spod. Štajerskem. Naslov v upravi lista pod št. 23S2, ako znamka za odgovor. Brinje za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2363 Ivan 3elačin, кјођЦапа, Emonsha e. г. K 3*90 Nute Čudovito ročno lilo m šivanje Siva tako naglo ,/reSlvne vbode kot šivalni siro]. — Največja Iznajdba, s katero more vsak sam krhati (n Šivati usnie, raztrgane Čevlje, konjsko ooremo. kožnhovino, preproge, pogrlnjala za vozove, Šotore, klobuCevlno, plašCe za kolesa, vreče, platno In vsako drugo moCao blaoo. Dobrota za rokodelce, kmete in vojake. Neobhodno potrebno za vsakogar. Trdna konstrukcij*, zelo intilin vporaba. Jamstvo za porabnost. Mnogo pohvalnih pisem. Ctna komol. šilu s snkanceiti, 4 raznimi Slvankaml in porabnun navodilom K 3.90, 3 kosi K 11'—• 5 koscv K 18-- PoSilja po povzetju, (na bojišče proti pred plačilu.) 1552 M. Svoboda, Dunaj, 111/2. Hiesspse 13-404, Suhe gobe Ourftke) lepo sušene kakor tudi prazne vreče, briujevo olje, lešnike in orehe kupuje po itaivišifh dnevnih cenah M. Kant, M rani prva eksportna tvrdka deželnih in gozdnih pridelkov. 2092 Jaz Ana Csillag s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorele}«kiini lasmi» ki sem jih dobila po 14 mesečni r. bi pomade, ki sem lo znašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za ttlih rast in negovanje, za ojačitev lasiSča, pri moških krepko pospeftuje rast brade, in 2e uo kratki dobi daje lasem in brad naravni blesk in polnost, in jih varuje pred prezgodnjim osive-njem do nojvišje starosti. lonžei po K0.—, K10.- in RIS. Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornlce, kamor je naslavljati vsa naročila. I m Cslllao, Dunai i, Koblmarkt u. o. K. Л«2е1ле iivljenjoko in rentne nezgodne la Jomatven« »varovalnloa t Ljnbljani, Marije Terezije cesta 12/11 sprejema zavatovanje na doživetje in smrt, otcošklh dot, lontna ln ljudska nezgodna in Jamstvena zavarovanja. Javon gr.vod. Abaolnirm vnrnost. Vir, k t, premije. N ftl- ugodi!«*)*! togoii Kn voino wiviiruviuile. Stanje zavarovanega kapitala K 176,000.000-— Stanje garancijskih fondov K 88,000.000 — Zavod temelji na vzajouinorU. — Prospekti znstonj in po&tinuo proato Sposobni nastopniki ne apraje. majo pod najngodnoj&imt pogoji. 1832 Framydol je sredstvo za pomlate-lenie las, ki rdeče, svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred ä 2-70, Pvdvnl c rožnata voda, ki Sivo po-„ Г "g rdcM Wcda llc"' UWnek ie Cu-,jov1t t steklenica s poštnino ved K 2-45. Povzetje *> vinarjev več. Na3l0„ га nat0. 175 !, GeSko. Kuverte s firmo, mm izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. firno in rdečo deteljo, lcumno, janež, repno, koretijovo, razna travna in druga domača semena, prazne vreče kakor tudi vse vrsto pri-delkov kupuje I'iVER & UHCANIÖ, Ljmbliana, Woiiova ulica 12. rsgšsSrovarca ssdissea z ©in@|es?im faittstoom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7'/2, 15 ali 22'/2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v L ubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 51984810 kron. Zadruga sprejema tudi lirsnilre vloge in jih ol-restuje po 4 ,neto Deležnikov je bilo koncem lela 1915 1924 s 15615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. Svetovna razpošiljalnica Las,na protokourana tovarna ur v H.SUTTNER ШП LJUBLJHHI1 Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpostlianja dobrih ur. ^Me le Nobene podružnic«' IzdajakonzorciJ „Domoljuba". Tiskala Katoliška tiskarna. Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je Eno!sirsko delo ursrske nmefiiDsii! Razpošilja zamenjam I Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v veiikem katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. St. 99410 kovinasta anker Roskopf ura.......K 1240 » 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova.....K 1680 » 99600 Radijska žepna ura poneči sveteča......K 16'20 » 99865 kovinasta veiižica K 1'60 » 99645 Uhani amer. double zlato K 340 » 99022 Srebrni rožni venec K 950 Odgovorni urednik Jožei Gostinca;, državni poslanec.