* ju E[ii^:iM:«|B)t^i EMHn.mdrrn >q nrm DOLENJSKI UST »■io^:ffnmna EIHMES3 CE3E2EI2I3E3 DOLENJSKI LIST SEMINAR O ODVISNOSTI ŠMARJEŠKE TOPLICE — V pe-. j. . • niarca, bo tu po'tekal že tretji uicionalni seminar o odvisnosti, ki ga 5>f”PnLvUaj° novomeški Zavod za šol-,„Vo’ Rdeči križ in Medicinskoinforma-‘>vna služba tovarne Krke. Udeleženci j ln^rJa so predvsem prosvetni delav-,,-predavali pa bodo strokovnjaki, ki se D,. c^aj? s Problematiko odvisnosti, litn- avko Ziherl bo govoril o zdrav-J nju alkoholnih bolezni, dr. Slavko vrv40man 0 izkušnjah zagrebškega za-za zdravljenje odvisnikov, inž. Irm d Pe^r.°zlorabizdravil,krimino-min r er- ajn’^ 0 nov'h trendih v kri-l ni'61' na tem P°dr°čju, dr. Emil eev pa o samomorilnosti odvisnikov. JULIJA SPET VEČANOST V ROGU OČEVJE — Sklenjeno je že, da bo 1 *ja svečanost ob obletnici spravne esnosti v Rogu, kije bila 8. julija la-lan! Je.Povedal predstavnik SKD ?mir. Stefanič. Pričakujejo velik ■ saj bo nekaj dni prej svetovni slo-' kongres, ki se ga bodo udeležili 'nci 1Z vsega sveta. GLASBENIKI v RIBNICI sg^uiiv»s^a boli«; njej bodo nastopili naj- skuninic!10' tetl šol (posamezno ali KuP>nsko) iz ijubljan^ regije krščanski demokrati v KRŠKEM 10 f — Minulo soboto je bi- kr^o , *OVno srečanje slovenskih so ask'h.demokratov. Na njem Pfejeli izjavo, s katero v celoti RePubUk°e TiŠJa-P°litiČna !fleSa njih h u-e Slovenije v prizadevava’’03 Jugoslovansko »politično srečini<1,nL Prekipel0 ^ rob Na kotiriif’ kl * 8a J'e udeležilo več 30sKns se okrogle mize udeležili dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski metropolit in nadškof, dr. Ivan Štuhec, profesor moralne teologije na ljubljanski Teološki fakulteti, in Mito Trefalt, novinar TV Slovenija. V veliki dvorani krškega kulturnega doma se je zbralo kar 300 poslušalcev in ne nazadnje tudi dejavnih udeležencev, ki so vsem trem sogovornikom postavili več zanimivih vprašanj, uglašenih na krščanski svetovni nazor. Tema pogovora pa ni bil samo človek sam zase, ampak kot družbeno, politično in nacionalno bitje. Ko je dr. Šuštar razčlenjeval tri vidike ekologije človeka, je še posebej poudaril odgovornost. Odgovornost pa pomeni, da je človek nagovoijen in mora torej dati odgovor, dogaja pa se, da se izmikamo odgovornosti. Biti povabljen k pogovoru, pomeni tudi, da gojiš kulturo dialoga, da znaš poslušati in razumeti druge. Dr. Štuhec je spregovoril o zmotah prejšnje ideologije, kije zatijevala, daje bil srednji vek temačen, zlasti pa je govoril o spominu. Doslej seje pri nas ravnalo in pisalo tako, kot da se je zgodovina začela šele leta 1945, zato moramo kot narod znova preveriti vso našo zgodovino; torej brskanje po polpreteklosti ni razkopavanje kosti, ampak ponovno osmišljanje in preveijanje nate zgodovine. Mito Trefalt je govoril predvsem o tem, da se »onesnaženo telo« odraža v duši, seveda velja tudi obratno. V pogovoru so se sogovorniki dotaknili gospodarskih in političnih razmer, ki »nas močno nagovaijajo«, kot je dejal dr. Šuštar. Toda le malo ljudi je, ki poslušajo in slišijo ta nagovor, da le malokdo zastavlja sebe za skupnost, kar dr. Šuštar opaža zlasti med mladimi. Dr. Štuhec pa je opozoril na težave, ki jih imamo sedaj in ki izvirajo iz tega, da doslej nismo bili te nikoli samostojhi. Pozval je tudi k večji solidarnosti in kooperativnosti Slovencev, obe pa bosta te kako potrebni, saj Slovenci poleg usodnih premikov na političnem področju doživljamo tudi prehod iz industrijske v postindustrijsko družbo. In to ne bo šlo brez žrtev, skromnosti in ponižnosti. ■Hn i ____________ POMLAD PRED ŠOLO — Danes je prvi pomladni dan. Tega prelestnega letnega časa se očitno najbolj veselijo ptički in otroci Šolarji iz osnovne šole v Podzemlju v Beli krajini po pouku v lepem in toplem dnevu kar nočejo domov in ostajajo okoli te lepo urejene šole. Zlasti najmlajši imajo veliko veselja in zabave na toboganu in drugih igralih pred šolo. (Foto: A. Bartelj) • * ' Vojaški udar je samomor JLA Dramatičnim dogodkom, ki se v Jugoslaviji vrste iz dneva vdan. dobesedno iz ure v uro, lahko po stari ju-trovski navadi sproti dodajamo nalepke usodnosti in zgodovinskosti, vendar bi lahko že včeraj zapisali, da se bomo in bodo čez nekaj let ali kakšno stoletje razpada Jugoslavije spominjali samo po njegovem načinu oziroma po tem. kakšno in katero vlogo je pri tem dogodku, ki je pravzaprav od leta 1919 trajajoč proces, odigrala JLA ali tako imenovani vojaški vrh. Od ukrepanja in odločitev armade je namreč odvisno, ali se bodo jugoslovanske republike razšle v miru ali v krvi Zdi se, daje JLA skupaj s somišljeniki naredila vse. da bi Jugoslavijo ohranila s kolikor toliko legalno vojaško diktaturo, Predsedstvo SFRJ, vrhovni komandant, pa je prevladalo Jovičev vpliv in reklo ne. JLA je zdaj na voljo samo še klasičen puč. Pristaši unitarne Jugoslavije armadi vneto krčijo stezo k temu cilju — v lej funkciji so bili Jovičev odstop, slabitev državnega predsedstva, Miloševičev oklic že prej več kot samostojne in su verene Srbije in še se bo kaj našlo — Vendar je vprašanje, kako se bodo odločili \generah. Klasičen puč je namreč ne- produktiven na kratke in dolge steze, ob vojaškem udaru nam bi zahodne demokracije takoj ustavile vsakršno denarno in moralno podporo, država pod vojaškim škornjem bi v doglednem času tako oslabela, da ne bi mogla preživljati niti lastnika škornjev, kaj šele lastno prebivalstvo. Klasičen vojaški udar je že iz omenjenih razlogov samomor JLA, poenostavljena shema se sploh neuk varja s tako imenovano notranjo enotnostjo armade na ravni od polkovnikov navzdol, enotnosti, ki je vse bolj krhka tako zaradi večnacionalne sestave oficirskega zbora kol ne prav vsem častnikom všečne ideologije ZK-Gibanja za Jugoslavijo. Ta (ne)enotnost bi pokazala svoj razdiralni vpliv po začetku udara, čeprav nihče ne dvomi, da jo KOS skuša nevtralizirati z vsemi sredstvi Armadni vrh, ki je po besedah dr. Fosila Tupurkovskega ne glede na drugačne novice zelo po vezan in enoten, se bo moral odločiti v nekaj dneh. Poleg absolutnega prevzema oblasti v Jugoslaviji in republikah, kjer bi se generali oprli na njim ljube civile in jugoslovanarje, je po nekaterih znakih v igri tudi druga mehkejša možnost prihodnjega ravnanja JI A. Ar- mada naj bi zahtevala neposredno navzočnost v vseh pogajanjih o reševanju jugoslovanske krize. Vojaški vrh naj bi sodeloval celo na medrepubliških pogovorih, vojska naj bi prevzela tudi nadzor nad gibanjem prebivalstva, nadzor meje, zračnega in pomorskega prometa. Na nek način bi bil to del tistega, kar je od Predsedstva SFRJ brez uspeha zahteva! dr. Borisov Jovič. Če je tako vpletanje vojske v državne zadeve ustavno in zakonito, je seveda resno vprašanje, ki pa morda sploh ne bo zastavljeno. Član državnega predsedstva dr. Tupurkovski namreč danes (torek opoldne), ko je vojska še v vojašnicah, pohlevno govori, da lahko le upamo, da bo armada ravnala ustavno. S tem je vse povedano. Mehkejša varianta razpleta jugoslovanske krize, m kateri bo prvo violino igrala armada, države seveda ne bo ohranila, čeprav bi se utegnil kdo od jugoslovanskih nevojakov (v sili, začasno ali zares) z njo celo strinjati. Jugoslavija je namreč samo okvir, v katerem žele generali ohraniti svoj togi, pravic in ugodnosti polni imperij. Na veliko žalost vojaškega vrha pa je treba povedati, da držav ne drži skupaj bratstvo v orožju in ideologiji Vsaj danes ne več. Za Zvezo komunistov Jugoslavije se bo sesula še Jugoslovanska ljudska armada Jugoslavije nebo več. Takrat bomo spoznali, daje bila Jugoslavija pravzaprav zakon med ZKJ in JLA. Kako neznansko preprosto in hkrati zapleteno! M. BAUER Bankirjem politika ne gre na roke Kljub slabim političnim in gospodarskim razmeram je LB Posavska banka d.d. Krško lansko poslovno leto zaključila z dobičkom — Denar za spodbudo KRŠKO — Za skupnost kot celoto velja, da krepko občuti slabe gospodarske razmere, vplivom se seveda ne more izogniti niti banka. Ko so pretekli teden v LB — Posavski banki, d.d., sprejemali in obravnavali poročila o poslovanju v preteklem letu in po sprejetju zaključnega računa sprejeli tudi usmeritve poslovne politike v tem letu, tudi niso mogli mimo teh ugotovitev. Na poslovanje banke so vplivale politične razmere in zlasti kreditno-mone- tarna politika. Plasmaji so se morali zmanjšati, rezerve banke so morale biti večje, skratka, iz uporabe je bilo izločeno 60 milijonov dinarjev. Tako je konec lanskega leta znašala bilančna vsota 1095 milijonov dinarjev, kar je za 22 odst. več kot predlani, ampak upoštevati je treba, da so v tem času naraščale tudi drobnoprodajne cene za 122 odst. Da seje bilančna vsota realno zmanjšala, je bil kriv tudi stalen tečaj tujih valut, saj v bilanci banke predstavljajo tuje valute 42 odst. Poleg nekaterih drugih vplivov pa je bil odločilen tudi vpliv političnega dogajanja. V zadnjem četrtletju lanskega leta so sc sredstva občanov, ki so vedno predstavljala levji delež bilančne vsote, zmanjšala za 121 milijonov dinarjev. Ne nazadnje je treba omeniti, da je šlo slabo tudi komitentom banke, kovinskopredelovalne in lesne branže. Kljub temu so lahko delničarji ugotovili, daje banka lani dobro poslovala. Resnici na ljubo je treba povedati, daje bilo dobička samo 7 milijonov dinaijev, ampak bolj od višine vsote je pomembno, da je dobiček sploh bil. Poslovna politika banke se ne bo nič spreminjala, še naprej bo kar se le da previdna. Iz. tega razloga so ves dobiček namenili v sklad rezerv, sredstva iz revalorizacije ustanovitvenega kapitala pa so namenili v bilančno vsoto, ki se bo od 1000 mi- LIV NA ZAHOD OSILNICA — Od leta 1979 deluje v Osilnici obrat podjetja LIV iz Postojne. Ob ustanovitvi je zaposloval 10 delavcev, danes pa jih 45. V prozivodnem programu imajo izdelavo polizdelkov za kamionska dvigala, in to predvsem za potrebe gozdarstva. Delaje bilo vedno dovolj, zato so leta 1988 obrat razširili za nadaljnjih 600 kvadratnih metrov proizvodnih površin. Do nedavnega so proizvajali predvsem za domači in vzhodni trg, v zadnjem obdobju pa se preusmerjajo na zahodni trg, kamor prodajo že nad polovico svojih proizvodov. Obrat zaposluje predvsem kvalificirane delavce. Obrat LIV iz Osilnice skupaj z matičnim podjetjem iz Postojne po svojih močeh prispeva tudi za napredek in razvoj krajevne skupnosti Osilnica. Ljubljansko pismo In kje je 0F? Kaj zahtevajo borci LJUBLJANA — Osnutek nove slovenske ustave je že več mesecev »na ledu«. Zakaj je, ne ve niti Miran Potrč, podpredsednik republiške ustavne komisije, saj je o tem javno povprašal dr. Franceta Bučarja, predsednika komisije. Nedvomno pa so predlagano besedilo ustave »po levi strani« prehitela naslednja dejanja: deklaracija o osamosvojitvi Slovenije, plebiscit, resolucija o razdružitvi od SFRJ. Vendar pa kdo ta osnutek le še vzame v roke, vsaj tisti, ki ga bolj kot druge skrbi, kakšna naj bo poslej pot samostojne države Slovenije. Med slednje velja prišteti tudi Zvezo združenj borcev NOV Slovenije, ki posveča osnutku ustave kar precej pozornosti, saj se zaveda, da gre za temeljno pravno listino samostojne slovenske države. Od nove ustave bo v marsičem odvisno prihodnje urejanje našega gospodarskega in političnega življenja, organizacija države in človekove pravice. Poglejmo, kaj avtorjem ustavnega besedila predlagajo borci, kako utemeljujejo svoje predloge! V uvodnem delu ustave (v preambuli) mora biti omenjen narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda, ker je ta izjemnega zgodovinskega pomena za nastanek in uveljavitev slovenske državnosti, za osvoboditev in združitev Slovenije, za ponovno vključitev Slovenskega primorja in dostopa do morja. Ta boj je bil del svetovne protifašistične in protinacistične koalicije svobodoljubnega človeštva in je priznan in cenjen v Evropi in po vsem svetu. V njem je sodelovala ali ga podpirala večina Slovencev ne glede na stan, starost, spol in vero. V narodnoosvobodilnih vojaških enotah je bilo okrog 100.000 Slovencev, v zaporih, koncentracijskih taboriščih, v konflinaciji, v ujetništvu in izgnanstvu pa 219.000. Veliko jih je tudi še drugače sodelovalo v Osvobodilni fronti slovenskega naroda, pa tudi v protifašističnem boju v zavezniških vojskah in v odporniškem gibanju v drugih ržavah. Borci tudi predlagajo, naj simbol slovenske države (Triglav, moije, barve zastave, Zdravljica) ne bi bistveno spreminjali. Republika Slovenija mora tudi z ustavo zavarovati svojo varnost in celovitost, najboljši varuhi pa so njeni državljani. Zato borci predlagajo nov člen, ki naj bi se glasil: »Obramba domovine je dolžnost in čast vsakega državljana. Državljan , Republike Slovenije ne sme sprejeti ali priznati okupacije Republike Slovenije ali njenega dela, ne priznati ali podpisati kapitulacije in ne sme sodelovati z državo, kije v vojni z Republiko Slovenijo — ne v vojaškem, ne v policijskem, obveščevalnem ali političnem pomenu.« Sicer pa se Zveza borcev opredeljuje za demilitarizacijo Slovenije kot dolgoročni cilj, ki naj bi ga uresničili, ko bi to omogočile razmere v širšem okolju in ko bi dosegli ustrezna mednarodna zagotovila. Dokler ti pogoji za demilitarizacijo ne bodo izpolnjeni, je potrebno imeti ustrezne obrambne in zaščitne sile. V. BLATNIK Prodajajte samo tistim, ki plačujejo Nasvet ministrov I. Rejca in J. Puhar ribniškim go-spodarstvenikom RIBNICA — Minister Izidor Rejc (industrija) in minitrica Jožica Puhar (delo) sta bila minuli petek na obisku v ribniški občini, kjer sta se s predstavniki občinske skupščine, izvršnega sveta in ribniškega gospodarstva pogovarjala o razmerah in predvidevanjih v Sloveniji ter v ribniški občini. Razgovor je vodil predsednik občinske skupščine Ribnica Franc Mihelič, ki je najprej ugotovil, da se podira stari gospodarski sistem, novi pa še ni zaživel, kar povzroča težave. Kljub vsemu pa so ribniški direktorji še vedno optimisti. Predvsem je želel odgovore na vprašanja: kakšen je program vlade za ustvarjanje normalnih pogojev gospodarjenja, kako bo pomagala vlada pri prestrukturiranju podjetij, kako reševati brezposelnost in kam prodajati. Minister Rejc je odgovoril, daje rešitev v prodaji tja, kjer je zagotovljeno plačilo, se pravi predvsem na Zahod. Problematični trgi so vzhodni, arabski /vyvwww VVVVkAWVV\A^VVVVVVVVVVVVVVVWvv v « IC Naša anketa J lijonov dinarjev povečala na 1.494 milijonov. V tem pa je tudi novost. V banki so namreč ugotovili, da poslej ne bodo začrtali samo smeri poslovne politike, marveč bodo tudi količinsko določili, za koliko naj bi se bilančna vsota povečala. To seje zgodilo prvič doslej. Seveda bo moč banke še naprej slonela na sredstvih občanov, ki bodo še naprej predstavljala domala polovica bilančne vsote. Na zboru banke so v skladu z novim zakonom o bankah izvolili tudi nov • Kar zadeva spodbujanje gospodarstva, bo banka za te namene namenila 312 milijonov dinaijev, predvsem pa bo ta denar namenjala za tiste, ki so sposobni za obstanek na trgu, ki pa seje močno zožil. Lani so odkupili za okoli 7 milijonov DEM obveznic Republike Slovenije za Vide, 5 milijonov DEM za Iskro v Kostanjevici, Stilles, Tovarno pohištva Brežice in Inves Sevnica. upravni in nadzorni odbor. Iz članstva so izločili delavce banke, zato pa so spremenili tudi statut. Prav tako se je delež upravljanja delničarjev omejil na 20 odst., vse skupaj pa naj bi še povečalo učinkovitost banke. J. S. • Z naraščanjem političnega pritiska narašča tudi humor. • Ustvarjalnost je mogoča le v demokratični družbi in pri osebni svobodi Ker tega ni imel, se je komunizem podri • Socializem je daljšnica v kapitalizem. (Pečjak) MINISTRA V RIBNICI - Na fotografiji so od leve proti desni: predsednik občinske skupščine Ribnica Franc Mihelič, ki je vodil razgovor z ministroma Jožico Puharjevo in Izidorjem Rejcem. (Foto: Primc) in del jugoslovanskega (z izjemo Hrvaške in BiH). Ministrica Puhaijeva pa je povedala, da je pri nas z ozirom na potrebe in učinke še vedno preveč zaposlenih, in seznanila s predvidenimi ukrepi za umi-litev težav v zvezi z brezposelnostjo in drugimi ukrepi za zaposlovanje. Bilo je še več vprašanj s področja gozdarstva in lesne industrije, kreditiranje robotike (Riko), kmetijstva, obrti, kadrovske politike, denarništva, lastninjenja, možnosti hipotek, delničarstva itd., na katere so dobili udeleženci razgovora bolj ali manj zadovoljive odgovore. J. P. KOLPA NA ALPE ADRIA KOČEVJE, BROD NA KOLPI —V Brodu na Kolpi je bil minulo nedeljo delovni sestanek usklajevalnega odbora za razvoj zgornjega dela Kolpske doline, ki ga vodi Stanko Nikolič. Udeležili so se ga predsedniki občinskih skupščin in izvršnih svetov občin Kočevje, Delnice in Čabar s sodelavci, poleg teh pa tudi direktor Alpe Adria iz Ljubljane Janez Čemažar. Pogovorili so se o enotnem nastopu občin zgornje Kolpske doline na sejmu turizma in gostinstva Alpe Adria, ki bo od 25. do 31. marca v Ljubljani. To je prvi tak skupni nastop tega območja po podpisu dogovora o razvoju te doline novembra lani. Dogovorili so se tudi, da bo kočevski dan na tem sejmu v sredo, 27. marca. /O ljubljanska banka Dolenjska banka d. d. Novo mesto Letos konec marca bodo iz obtoka umaknjeni bankovci za 2,000.000, 500.000, 200 in 50 din Sklep o umiku navedenih bankovcev je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ št. 82/90. Pri ugotavljanju, kateri bankovci bodo umaknjeni iz obtoka in kateri ne, si lahko pomagate z datumom izdaje, ki je naveden na bankovcih. Tako bodo 31. marca kot zakonito plačilno sredstvo nehali veljati naslednji bankovci: za 2,000.000 din (sedanja vrednost 200 din) z datumom izdaje »Vlil 1989« za 500.000 din (sedanja vrednost 50 din) z datumom izdaje »Vlil 1989« za 200 din (sedanja vrednost 200 din) z datumom izdaje »1.1.1990« in za 50 din (sedanja vrednost 50 din) z datumom izdaje »1.1.1990«. Obvestilo o umiku posameznih bankovcev iz obtoka je pomembno tudi za mlade varčevalce in če imate otroke in jih še niste začeli navajati na redne obiske v banki, vam predlagamo pregled vsebine hranilnikov. Med različnimi vrstami denarja v hranilniku je verjetno tudi kateri izmed bankovcev. Po 31. marcu bo možno še do 31. decembra 1991 bankovce zamenjati v enotah SDK, enostavneje pa bo, če boste za zamenjavo oziroma za polog teh prihrankov v banki poskrbeli že prej. Kakšna vojska v Sloveniji? V prašanje položaja in vloge JLA seje začelo do vrelišča zaostrovati, ko je vojaški vrh sprejel ocene o kontrarevolucionarnem in specialnovojnem dogajanju v Sloveniji ter uprizoril vojaški proces v Ljubljani. Kako zelo daleč je že leto 1988, kaj vse seje zgodilo v Jugoslaviji od takrat do danes! Le ena stvar se noče in noče zgoditi oz. se ne da spraviti v red. Vojska se namreč noče odreči vpletanju v razpletanje jugoslovanske politične krize, njena moč pa je ob podpori najbolj konzervativne politike in političnih krogov tako velika, daje celo vse bolj na ulicah, namesto da bi bila vse bolj v vojašnicah. Slovensko stališče je jasno. Tisti, ki niso celo za demilitarizacijo, so v glavnem za to, da naj bi slovenski fantje služili vojsko doma, v Sloveniji, v slovenski vojski oz. le v nekakšni razširjeni teritorialni obrambi in milici. Že to bi bilo dovolj drago. Ker je Jugoslavija zelo vprašljiva tvorba, je vprašljiva (oz. dejansko zelo jasna) pripadnost JLA in tudi ljudskost te vojske, kije bila že uporabljena za delanje reda v posameznih krajih in dogodkih. Kljub odstopu dr. Joviča, ki v predsedstvu ni dobil podpore za izredne ukrepe v vsej dražvi, je razplet j ugorazmer še vedno vprašljiv. Čeprav bo J ugoslavija slej ko prej popolna preteklost, republike pa samostojne ali na osnovi sporazuma povezane države z vsem, kar sodi zraven, čeprav tudi JLA kot JLA ne more in ne bo obstala, pa lahko, žal, do svojega preoblikovanja ali razkroja naredi svojim ljudem še mnogo hudega. TONE CIMERMANČIČ, kmet s Težke Vode pri Novem mestu: »Razmišljam z gledišča, kdaj je kdo najbolj sposoben in pripravljen braniti svojo domovino. Vsekakor tisti, ki se bori na svojem ozemlju, ki dobro pozna teren in ljudi in mu ti tudi zaupajo. Slovenijo bi torej najbolje branila lastna slovenska vojska pod slovensko komado. Ker imamo sedaj tukaj JLA, dveh vojsk pa ne moremo imeti, bi se ena morala umakniti. Jasno je, katera.« NADA ČERNE, administratorka v črnomaljski Kmetijski zadrugi: »Z osamosvojitvijo Slovenije naj bi se JLA umaknila, vprašanje pa je, če potrebujemo slovensko vojsko. Dovolj bi bili le TO in policija, fantje pa naj bi se vojaško usposabljali le na tečajih. Vojska je namreč draga stvar in glede na pomanjkanje denarja ne vem, če naj bi jo vzdrževali. Če bo JLA že izpraznila vojašnice, naj ne bi šla vanje slovenska vojska, ampak naj bi stavbe preuredili za kaj bolj koristnega in humanega.« PETER PAVLOVIČ, Petrolov uslužbenec iz Dvorc pri Brežicah: »Če je vsaj malo demokracije, bi se morala spoštovati volja ljudi. Upam, da bodo dogovori uspeli in da se bo jugoslovanska vojska umaknila iz Slovenije na miren način. Skratka, želim si, da bi prevladal razum. Sicer pa menim, da je Evropa blizu in da bo tudi to dejstvo na določen način preprečilo, da bi prišlo do najhujšega.« MILAN ABRAHAMSBERG, študent ekonomije iz Ribnice: »Na tem področju je vse zmedeno in ne vem, kaj se bo iz vsega izcimilo. Menim, daje JLA dejansko srbska vojska, mi pa naj bi imeli tako, ki bo branila nas in naše meje. Vojska nima kaj posegati v razprtije znotraj države, za to imamo milico. Ni bilo prav, da seje vojska vmešala v Pakracu in Beogradu. Menim tudi, da je slovenski proračun za obrambo prevelik, saj so stroški na vojaka mnogo večji kot v sosednjih državah.« TONI VLAŠIČ, referent prodaje v Mesariji Kočevje: »Podpiramo teritorialno obrambo. Ni pa prav, da še nismo našli prave rešitve za odnos med pripadniki rezervnega sestava TO in rezervnega sestava JLA. Mi v brigadah smo odrezani od vsega in niti vaj nimamo. Vojaki me kot svojega oficirja sprašujejo, ali naj se v primeru mobilizacije sploh odzovejo vpoklicu oz. komu naj se odzovejo in komu ne. Skupnega jezika o tej pomembni zadevi še nismo našli.« IP*- TONE FORTUNA, kmet iz Malih Dol pri Vel. Gabru, Trebnje: »V prašanje je, kaj z oficirji, ali jih poslati v pokoj ali dati na cesto. Posebnega položaja ne bi smeli imeti, zanje naj velja enako kot za delavce v tovarnah. Odvečne bi si verjetno morale razdeliti republike po sprejemljivem ključu. Mislim, da ne potrebujemo slovenske vojske, saj imamo teritorialno obrambo in milico. Zunanjih agresorjev se ne bi ubranili, notranjih nevarnosti pa ne bo, če se bomo pametno pomenili.« DAMJAN LAH, sekretar sekretariata za LO občine Krško: »Ne verjamem, da bi vojska posegla, in to ne glede na to, kako bo z regrutacijo vojakov. Po sprejetju moratorija bomo začeli s poskusnim usposabljanjem v enotah TO in milice. Vojaški rok naj bi bil za vse dolg približno 7 mesecev. Fantje so navdušeni nad tem, da bodo služili v domačih krajih in v svoji vojski, imamo pa tudi primer, ko bo fant šel služit v JLA. Jugoslavija in JLA sta še realnost in mislim, da bo JLA tu prisotna še nekaj let, a to nas ne bo motilo pri izvajanju načrtov.« IBRAHIM MORATOVIČ, zidar iz Sevnice: »Vprašanje je, kaj se bo zgodilo z oficirji, če bi bila slovenska vojska. Spet bo nekdo brezposeln. To je tako, kot če bi delavca vrgli iz firme. Drugo pa je to, da je vojska vlekla preveč denarja. To je tudi vzrok, zakaj seje Slovenija hoče rešiti, čeprav so tu še drugi razlogi. Sploh pa se rw zdi, da se v Sloveniji niti ne ve, ali imeti last* no vojsko ali ne.« BRANE BRODARIČ, trgovec v Podzemlju: »Seveda naj naši fantje služijo slovensko vojsko v Sloveniji. Le zakaj naj bi hodili tja dol? Jasno pa je, da JLA na to ne gleda mirno. A to so politična vprašanja, vojska pa se ne bi smela vtikati v politiko. S Slovenci imamo svojo vlado, ki seje odloči-$ la za tako služenje slovenskih fantov. Ni sli-z šali, da bi v Sloveniji nasprotovali takšni t odločitvi.« --------- 6>AA/VVVWWWVWVVWNAAZV\AAAA/VVVVVVVVWVVV,V,V Krški kmetje dobili predsednika KOMISIJSKO PO VZORCE VIN NOVO MESTO — V teh dneh bodo lokalne pokušnje vin letnika 1990 opravili še v zadnjih podružnicah Društva vinogradnikov Dolenjske. Upravni odbor je sklenil, da za glavno pokušnjo, jo bo 13. aprila v prostorih restavracije “reg, vzorcev ne bodo več prinašali vinogradniki sami, temveč le predsednik sli tajnik podružnice. Da ne bo nepotrebnih sumničenj pri podeljevanju fjedalj in diplom za najboljša dolenjska V|na, bo letos prvič posebna komisija iz Podružnice sama pobirala vzorce divino iz sodov. Vsak vinogradnik, ki “o želel sodelovati na centralni pokuš-nJ* *, bo moral imeti vino, kije na lokalni Pokušnji prejelo več kot 15 točk. Koli-čina takšnega vina mora biti vsaj 200 litrov. % Majhen narod je ustvarjalen narod “ ' Pa izgine. (Trstenjak) ZNDVBMtŽKE TRŽNICE Na novo ograjena tržnica je v ponedeljek povzročila kar nekaj težav z dostavo blaga, pa tudi v prometu po “tešernovem trguje bilo precej težav ‘n zastojev. Še posebej so se vozniki tovornjakov jezili zato, ker so del Parkirnega prostora pred Mercator-jevo prodajalno barv in lakov ogradi-*■ ^ato je kamion iz Ljubljane robo raztovarjal kar na cesti, promet pa je seveda stal. Tudi sicer bo potrebno [izmišljati o prostoru tržnice, ki se ob ttznih dnevih razširi kar na cestne pogrne. Še posebej v spomladanskih dneh je na tržnici v dopoldanskem dasu sto prodajalcev in še enkrat toliko ljudi. Tako je bilo tudi ta ponedeljek. Branjevke so ponujale: jajca po 3 d"1! smetano in skuto po 50 din, merico regrata po 20 din, jabolka iz oko-hce Brežic po 10 do 25 din, orehova Jedrca po 130 din, suhe slive po 50 a,n> butare pa po 50 do 120 din. V stojnici Deladinija so bile cene na-lednje: banane 40 din, pomaranče 5 din, grozdje 100 din, jabolka 20 !*l’hruške 35 din, limone 30 din, ki-',1 o0 din, fižol 48 din, česen 110 din, ■ olata 50 din, zelje 20 din, sveža čebu-,^0 l?'n’ kumare 80 din, paradižnik ) din, holandski čebulček 80 din. onudba meseca je čebula za menze. '8 din je vrečas 100 kilogrami, še ^Ijiar ceneje pa pet vreč po 100 Podružnico Slovenske kmečke zveze—Ljudske stranke vodi Branko Vodopivc KRŠKO — Minulo nedeljo je bil v krškem kulturnem domu redni letni občni zbor krške podružnice Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke. Na njem so kmetje sprejeli vrsto sklepov in za svojega predsednika so izvolili Branka Vodopivca iz Dolenje vasi. Žal udeležba na zboru ni bila kdove Za to pa je bila potreba, kajti krški kako velika, udeležil pa sc ga niti en vi- kmetje naj bi občutili najhujše posledice den predstavnik republiškega vodstva, prejšnjega režima. Zasebni kmetje pa so manjkala pa sta tudi krški župan in še vedno prepuščeni na milost in nemi-predsednik občinske vlade. Kljub temu lost družbenemu podjetju. »Kmetova je zbor v celoti izpolnil pričakovanja organizacija«, kar naj bi bil Agrokom-udclež.encev, čeprav tudi presenečenj ni binat, pa se zaradi nemogoče kadrovske manjkalo. Dosedanji predsednik stran- zasedbe pelje naravnost v propad. V ke Tone Koršič je v uvodnem govoru programskem delu govora je kritično poudaril, daje bila v krški občini stran- okrcal republiško vodstvo, ki ni poskr- ka ustanovljena med prvimi v Sloveniji. belo, da bi Posavje imelo svojega po- slanca v republiški skupščini. Zavzel se je tudi za posavsko regijo. Kasneje je Tone Koršič odstopil z mesta predsednika, kar so s samo štirimi glasovi proti in enim vzdržanim kmetje tudi potrdili. V imenu republiške organizacije je zborovalce pozdravil Lojze Metelko, ki je zatrdil, daje interes stranke enak interesu kmetov. Omenil je, da je odkaz sečnje v gozdovih kmetom nepotreben in zatrdil, da v slovenskem parlamentu vlada protikmečko razpoloženje. Janez Abram se je zavzel za strpen dialog z Agrokombinatom, Branko Vodopivc pa za konkretne dejavnosti stranke, med drugim tudi na izobraževalnem Ali cvičku res bije navček? • Za predsednika krške podružnice sta na končnem rešetu ostala samo še Janez Abram in Branko Vodopivc. Na tajnih volitvah je zmagal Branko V podružnici Podgorje je bilo med 76 vzorci le 20 vzorcev cvička — Bela vina niso zgolj modna muha Vodopivc, ki je izmed 80 veljavnih glasovnic dobil 62 glasov, Janez Abram pa je dobil 18 glasov. ŽABJA VAS — Podružnica Društva vinogradnikov Dolenjske in Podgorja, ki združuje 170 vinogradnikov na območju vinskih goric pod Gorjanci, je imela minulo nedeljo v prostorih Agroscrvisa v Žabji vasi redno letno skupščino. Podružnica, ki jo vodi predsednik Janez Vodopivec, je v preteklem letu pripravila izlet v Ljutomersko klet, njeni člani so bili v gosteh pri vinogradniku Čurinu, sodelovali so na Tednu cvička, pripravili so predavanje itd. Učinki dela so se pokazali tudi na letošnji pokušnji, ko so vinogradniki na lokalno ocenjevanje prinesli rekordno število vzorcev. Med 76 vzorci je bilo kar 33 primerkov dolenjskega belega vina, rdečega je bilo 21 vzorcev, cvička pa samo 20 vzorcev. Komisija ni bila preveč stroga, sicer bi morala še več kol polovico vzorcev cvička ocenjevati med dolenjskimi rdečimi vini. Dolenjski vinogradniki se odločajo za pridelavo belih vin, za cviček pa zmanjka kraljevine, rizlinga in drugih belih sort grozdja. Pred leti smo zapisali, da so bela vina na Dolenjskem le modna muha, pa seje pokazalo, da so se vinogradniki z zamenjavo trt v svojem vinogradu dokončno odpovedali cvičku. Ce Društvo vinogradnikov ne bo pravi čas nekaj ukrenilo za zaščito cvička, lahko že v naslednjih letih pričakujemo, da bo dežela pod Gorjanci, ki je zaslovela tudi po cvičku, ostala brez tega vina. To bo prava gospodarska in turistična škoda. Za cviček in dolenjska rdeča vina so se doslej zavzemali le še v podružnici v Škocjanu, kjer pripravijo javne pokušnje najbolje ocenjenih rdečih vin in cvička. PRIDELAL NAJBOLJŠI CVIČEK — Mladi vinogradnik Silvo Žonta, ki ima trtje na Kremenjaku pod Tolstim vrhom, je za svoj cviček dobil 16,05 točke. Kmetijski nasveti Z živalmi je kot z nami *e z. 'Realnimi bivalnimi razmerami, celo s pomirjajočo klasično glas-d0 S*u^aJ° v razvitem in intenzivnem kmetijstvu spodbujati dobro počutje ni'h*'h živali. S tem jim varujejo zdravje, hkrati pa ugodno vplivajo na sta ovo Proizvodnost. Že zato bo ob gradnji novega hleva ali preuerjanju na mnoBe zanimivo vedeti, kakšne so najboljše klimatske razmere in kakšen način jih je moč zagotoviti. ob,u°mače bivali se glede tega med seboj močno razlikujejo. Še najmanj zadUt jivojegovedo’23 katero velja, da temperatura od 0°do 20°C ne pri-'ne njegove proizvodnosti, torej ne zmanjšuje prireje mesa. Za krave Sa ta razpon manj, od približno 5° do 15°C, zato mora biti hlev za doh?n'Ce h°lj5i> kot je lahko za pitance. Najbolj pomembno pa je, da, po-tur 00 mno8' ljudje, govedo in tudi druge domače živali višje tempera-če n nino80 težje prenašajo kot nizke. Poletna vročina zelo zmanjša prirejo, Pfed njo živali ne zaščitimo; če znašajo temperature nad 35 °C, pa se celo ^em ustavi. Podobno učinkuje tudi mraz pod 12,5°C. ■ Na počutje živali odločilno vpliva tudi relativna vlažnost zraka. Najbolje lahw V hlevu znaša 60 do 80 odst. odstopanje od tega idealnega stanja pa . .ko močno prizadene živali, ki potem oddajajo preveč ali premalo toplo-p'n v*age. Zato si sodobnega hleva ni mogoče misliti brez klimatskih na-Ž oz. dobrega prezračevanja. uDo! °r^°l‘ Jc že poskrbljeno za prezračevanje, mora tudi gibanje zraka ^oostevatj počutje živali. Zračni tok, ki ga v hlevu naredi ventilator, ne sme kot DOJENČEK — Za vpliv okolja so še posebej dovzetna ne e živali. Za mlado govedo je najboljša toplota med 12° in 20°C, hlev pa ali j1”® h'1' prenatrpan, ne sme imeti preveč amonijaka, ogljikovega dvokisa pr VePlovodika. Že najmanjši stresi, kijih mlade živali doživijo denimo pri d zmanjšajo odpornost in povečajo dovzetnost za pljučnico ali kako oh*> Prehladno bolezen. Mladi pujski so glede vsega tega še bolj ■^UUjivi. ncy*1'trejšj od četrtine metra na sekundo, sicer z njim sami izzovemo nove ski *rnosl‘ za zdravje živali, zlasti prehladne bolezni. Predvsem mrzli zim-kaL rah ne sme biti usmerjen naravnost na živali. Skratka, z živalmi je ne-C«ako kot z nami: pomislimo samo, kako smo sami občutljivi na vsakr-Helagodje v prostorih, kjer živimo! Inž. M. L. Takšne ocene vin so v tem tednu pred Jožefovim pripravili tudi vinogradniki podružnice Podgorja. Njihova najbolje ocenjena bela in rdeča vina so pokušali v desetih gostilnah in bifejih pod Gorjanci. Samo upamo lahko, da je kaj cvička ostalo tudi za največjo dolenjsko turistično prireditev Teden cvička in 2. vinogradniški sejem, ki bo od 29. aprila do 5. maja na novomeškem Glavnem trgu. Med vzorci cvičjca je prvo mesto dosegel vzorec Silva Zonte iz Kremenjaka (16,05), drugo in tretje mesto pa si delita Marjan Grabnar s Hmeljnika in Jože Udovč iz Verduna (15,90). Med dolenjskimi belimi vini je naj višjo oceno prejel vzorec Draga Rožembergeija z Ru-perčvrha (16,10), Miloš Laharnar iz Hribov pa je bil drugi (15,92). Najboljše rdeče vino je imel Franci Avsec s Hriba (16,23), dve desetinki nižjo oceno pa je dobilo vino Jelka Hudoklina iz Brusnic. Najvišjo oceno (16,32) je za vino kerner dobil tudi Tone Vovko s Tolstega Vrha. J. PAVLIN I Med ubija klice Iz novejših raziskav Medje domače zdravilo, katerega pomen se ob napredku farmacije ni prav nič zmanjšal, marveč celo povečal. Zanimive so nekatere novejše raziskave sovjetskih in ameriških strokovnjakov, ki zaradi zdravilne vrednosti med priporočajo zlasti v prehodnih letnih časih, jeseni in spomladi. Čebelarji Sovjetske zveze pridelajo največ medu in tudi v največjem obsegu izkoriščajo njegov bak-tcriostatični in baktericidm učinek. Tamkajšnji raziskovalci so ugotovili, da bacil tifusa pogine v medu najkasneje v 48 urah, bacil griže v 10, najtrdovratnejši mikrobi pa se medu upirajo največ nekaj dni. Za zdravje pa ni pomembna le ta lastnost medu, temveč še nekatere druge. Predvsem med vsebuje lahko prebavljivo fruktozo in glukozo, dokazano pa je tudi, da uživanje medu omogoča popolnejše izkoriščanje rudnin in vitaminov. Dosti pove že podatek, da je ruska akademija znanosti ugotovila, da se je kar 80 odstotkov vseh ljudi, ki so dočakali starost sto let, ukvarjalo s čebelarstvom in uživalo čebelje pridelke. Do podobnih ugotovitev so prišli na drugi strani Oceana. Newyorški zdravnik dr. Schweisheimer, specialist za starostne bolezni, je ugotovil nenavadno mladostno počutje in svežino pri starejših ljudeh, ki so redno uživali med. To je odlična hrana za srce, zelo blagodejno pa deluje tudi na ledvice, mehur in žolč. Priporoča žličko medu zjutraj na tešče (namesto prave kave) in žličko zvečer pred spanjem, tedaj naj bo med razredčen z vodo, mlekom ali čajem. Veterinarska mbulanta entjernej obvešča lastnike psov, da bo cepljenje psov proti steklini za zamudnike dne 26. 3. 1991 ob 16. uri na običajnem mestu v Šentjerneju. področju. Nadalje je zahteval, naj se renta zaradi ekološke ogroženosti izplačuje samo kmetom, ki imajo zaradi tega največ škode. Branko Šoba je kritiziral občinske upravne organe, ki po njegovem mnenju ne opravljajo dobro svojih nalog. Direktor Agrokombinata Ivan Kozole pa seje zavzel za skupno delovanje in skupne cilje. J. S. LETOS NA VRSTI DOBLIČE-JERNEJA VAS ČRNOMELJ — V črnomaljski občini bodo začeli letos z melioracijo 347 ha zemljišč na območju Dobliče-Jerneja vas, ali točneje: v vaseh Jelšev-nik, Blatnik, Dobliče, Jerneja vas, Grič, Kvasica in Dragovanja vas. Seveda ne bodo prišla v poštev stavbna zemljišča, trajni nasadi, neplodna ali strma zemljišča ter zemljišča z več kot 40 prost, metri kamenja na hektar, saj bi bila v tem primeru vlaganja ekonomsko neupravičena. Povsod drugod pa bodo odstranili šibje, skalne samice, planirali zemljišče, odstranili železniško traso, uredili poti in opravili agro ukrepe. Ustanovljena je že melioracijska skupnost, preko katere bodo lastniki oz. uporabniki zemljišč sodelovali z investitorjem. Sicer pa je projekt odobren pri republiškem sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za leto 1991, investicijska vrednost pa bo znana šele po odobritvi recenzijske komisije pri omenjenem sekretariatu. Le-ta zagotavlja za melioracijo tudi 90 odst. nepovratnega denarja, medtem ko je desetina udeležba lastnikov oz. uporabnikov zemljišč. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič . Priprava žvepleno-apnene brozge Piše inž. J. Maljevič Izvajanje varstva vinske trte pred večjim napadom bolezni ali škodljivcev je usodnega pomena za uspeh pridelovanja grozdja. Zlasti se moramo zavedati pomena natančnosti, in sicer: pri napovedi možnosti pojava bolezni ali škodljivcev ter pravočasnega ukrepanja, • pri določanju vzroka poškodb, • pri določanju, kateri pripravek je najbolj ustrezen, ne najboljši • pri izbiri škropilnice in ustrenih šob, • pri izvedbi škropljenja (čimbolj-ša enakomerna popolna pokritost celotne površine delov trsa, ki jih je potrebno zavarovati, ter zmanjšanje izgub škropiva). Za uspešno napovedovanje je potrebno vedeti, kakšno je bilo stanje v vinogradu v preteklem letu in na koncu vegetacije, sicer ukrepamo na pamet. Z ozirom na ugodno vreme moramo pohiteti z delom v vinogradu, kajti če se bo le-to nadaljevalo, bo trta kmalu začela odganjati. Za nemoteno delo moramo pred pričetkom sezone škropilnico preskusiti in obrabljene šobe zamenjati. Najbolj primemo je pred sezono poskusno z vodo pognati škropilnico ali jo pripeljati na ustrezno testiranje. Varstvo pred boleznimi se začne, ko so očesa napeta (faza C oz. stadij volnenega vršička). Sorte škropimo različno glede na njihov čas odga-janja. V tem času seveda, samo če je potrebno, škropimo proti pršicam, oidiju, bakteriozam in črni pega-vosti. Proti čmi pegavosti in bakteriozam uporabljamo 4-odstotno modro galico oz. bakrov sulfat, lahko dodamo nekaj apna, vendar, dokler ni zelenih poganjkov, ni nevarnosti ožiga. Proti pršicam in oidiju se obnese žveplenoapnena brozga. To potrjujejo vinogradniki, ki so jo preskusili. Brozgo je možno kupiti v kartuziji Pleterje ali pa si jo pripravite sami po naslednjem receptu: Za 100 1 potrebujemo 20 kg žvepla in 9 kg živega ali 27 kg mastnega gašenega apna ter vodo. Posoda, v kateri se brozga kuha, ne sme biti bakrena. Žveplo in apno zmešamo v posodi in ob stalnem mešanju dolivamo vodo do 100 1. Posodo damo na zmeren ogenj ter stalno mešamo, dokler ni brozga kuhana. Izhlapelo vodo dolijemo. • Kmetijski zavod oziroma njegova enota v Novem mestu vas prosi za sodelovanje pri izvajanju poskusov. Vsi, ki želijo imeti podatke prej in iz prve roke ter so pripravljeni sodelovati ne samo v poskusih pri škropljenju, ampak pri vseh delih v vinogradu, naj se javijo svoji terenski svetovalni službi ali na Kmetijskem zavodu Ljubljana, enota Novo mesto, Sevno 13 pod Trško goro (Kmetijska šola), osebno inž. Jožetu Maljcviču ali po telefonu (068) 20-538._________________________ Ko zavre, se 45 minut počasi kuha. Če se preveč dvigne, dolijemo hladne vode in zmanjšamo ogenj. Brozga je najprej limonske barve, potem močno rumena in na koncu krvavo rdeče barve. Ko se začne pojavljati zelena barva, je kuhanje končano. Brozgo ohladimo, precedimo v steklenice ali balone in na vrh dodamo olja ter zamašimo, kajti v stiku z zrakom se brozga pokvari. Brozga tudi ne sme zmrzniti. Uporablja se pred brstenjem v 20-odst. koncentraciji (20 1 brozge in 80 1 vodg) in med vegetacijo v 2-odstolni. Čeprav žveplenoapne-no brozgo lahko mešamo s cupra-blauom, je možnost mešanja potrebno preveriti, zlasti mešanje z bordojsko brozgo in modro galico. Pomembno je, kateri pripravek postopoma dodajamo drugemu pripravku. Najverjetneje uspemo, če v žveplenoapneno brozgo dodajamo modro galico. (Dalje prihodnjič) .VV\\\ \\\VWWWW\ NXWWVWWWW> Sadimo več marelic v vrtove Ob zidovih in zatišnih legah dobro uspeva tudi zunaj priporočenih območij V Sloveniji gojimo razmeroma malo marelic, saj smo jih npr. v letu 1988 pridelali le 2131, kar je manj kot en odstotek vsejugoslovanske pridelave. Poleg Primorske so za pridelovanje marelic ustrezni tudi nekateri vzhodni predeli Slovenije s kontinentalno klimo, npr. Bizeljsko in Bela krajina, kjer jih je možno saditi tudi plantažno. Zaradi nevarnosti virusa šarke se za intenzivne nasade priporoča le sajenje brezvirusnih sadik, teh pa pri nas še ni dobiti (nekaj jih je iz Italije uvozila drevesnica Kmetijskoveterinarskega zavoda iz Nove Gorice). Za vrtičkarstvo pa so sadike, vzgojene v priznanih domačih drevesnicah, uporabne in ni razloga, da jih ne bi sadili in s tem popestrili izbora sadja. Marelica je za klimatske razmere dokaj zahtevna sadna rastlina. V prvi polovici zime, ko je še v globokem mi- VELIKA IZBIRA SADIK ČRNOMELJ — Črnomaljska kmetijska zadruga ima v svojih prodajalnah po vsej občini naprodaj vse vrste sadnega drevja: lešnike, sočivje, kosmulje, ameriške borovnice, trsne cepljenke. Po vsem tem je letos precejšnje povpraševanje. Na voljo pa je tudi vrsta dražjih in cenejših okrasnih rastlin, po čemer letos ljudje tudi veliko povprašujejo. Med drugim je moč dobiti vse, od raznih češminov in ognjenih trnov, do skoraj pozabljenega pušpana in škrlatno rdečega ruja. rovanju, prenese do —25 °C in več, ker pa hitro zaključi zimsko mirovanje, se že ob kratkotrajnih otoplitvah od konca januarja dalje začnejo po rastlini pretakati sokovi, in če kasneje spet nastopi močna ohladitev, lahko pozebe. Nevarne so tudi pomladanske pozebe, saj cvete zgodaj, cvetovi pa prenesejo le —2 °C oz. le 0 °C, če so pravkar oplojeni. Zato marelico sadimo na lege, kjer ni pomladanskih slan. Ugodna mikroklima zanje je tudi ob hišnih zidovih. Za naše klimatsko območje se bolje kot na sejancu marelice obnesejo sadike na slivovi podlagi, najbolj razširjena sorta pa je madžarska. Cepljeno mesto sadik mora biti vsaj 50 do 80 cm na tlemi. Marelica rodi v glavnem na enoletnih krajših mladikah in majskih kiticah. Marelico malo obrezujemo, ker se dobro obrašča. Pri mladih drevesih v glavnem izrezujemo premočne poganjke, ki konkurirajo vrhu, ali odvečne poganjke, ko so ti dolgi okrog 10 cm. Običajno je treba zatirati le cvetno monilijo, ki posebno v deževnih pomladih močno napada cvetove in poganjke, ki odmirajo in posušeni ostanejo na drevesu čez poletje. Proti bolezni škropimo prvič ob napenjanju brstov, t.j. približno v tem času. Uporabimo npr. 0,6-odst. cuprablau Z ali 1-odst. bakreno apno 50. Drugič moramo škropiti ob začetku cvetenja, škropljenje pa ponovimo po približno 8 dneh v polni cvet. Za ti dve škropljenji uporabimo npr. 0,1-odst. ronilan ali 0,25-odst. captan ali 0,3-odst. ciram ali 0,07-odst. enovit M ali 0,2-odst. euparen; slednjega lahko kupimo tudi v embalaži po 20 g, kar je natančen odmerek za 10 1 vode. Zelo pogosto se marelice loti nevarna bolezen, imenovana kap ali apoplcksi-ja, pri kateri v poletnem času opazimo venenje in sušenje listja in vej, v kratkem času pa lahko propade celo drevo. Vzroki za ta pojav niso še povsem razjasnjeni, gre pa za posledico skupnega delovanja različnih faktorjev: različnih bolezni, Fizioloških motenj in neugodnega stanja okolice, v katerem se drevo nahaja. Pojav naj bi pospeševalo pomanjkanje vode v tleh, neskladje cepiča in podlage, bakterijske, virusne in glivične bolezni, hude zimske pozebe, močna rez v neustreznem času, posebno, če ne zamažemo ran, itd. S kemičnimi sredstvi se tu ne da nič pomagati, včasih pa se da drevo rešiti, če vejo, ki se je začela sušiti, takoj odrežemo in rano premažemo s cepilno smolo. Inž. T. STRNIŠA gospodinjski kotiček Zelje — zdravo in okusno Zelje je zelo stara zelenjava, ki so jo uporabljali že v prazgodovini. Najprej so uporabljali divje vrste zelja, kasneje pa so ga začeli gojiti. Rimljani so ga zelo cenili in mu pripisovali vrsto zdravilnih učinkov. Danes imamo na voljo veliko vrst zelja. Zgodnje zelje uporabljamo za solate, omake in razne juhe. Iz poznih vrst pa pripravljamo kislo zelje, kije priljubljena jed v zimskem času in tudi pogosto zastopana jed pri raznih praznovanjih, kot je prekmursko gostiivanje, na kolinah, za novo leto in za pusta. V zvezi z zeljem je dosti prepovedi in napotkov, kdaj se sadi, reže in riba. V Beli krajini se je ženska vedno preoblekla, ko je šla sadit zelje, da se sadike ne bodo spremenile v repo. Kot vse vrste zelenjave ima tudi zelje majhno energijsko vrednost. V 100 g svežega je 30,2 kal. V zelju je največ ogljikovih hidratov v obliki zazličnih sladkorjev, škroba, celuloze, pektina itd. Ima tudi nekaj visokovrednih beljakovin-esencial-nih aminokislin, ki jih naše telo ne more sestavljati samo, ampak jih vnaša s hrano. Zelje vsebuje tudi precej mineralnih snovi in zaradi ugodnega razmeija med kalijem in natrijem ga uvrščamo med dietno hrano. V kislem zelju je tudi veliko C-vitamina, ki ga lahko zaužijemo le, če z zeljem pri hladni in toplotni obdelavi pravilno ravnamo. Surovega zelja, ne spiramo z vodo in ga vedno kuhamo v pokriti posodi krajši čas. Kuhani jedi iz kislega zelja primešajmo še nekaj sesekljanega surovega zelja. Za neslano dieto lahko pripravimo shranek, kije sestavljen iz 10 kg zelja, 2 kg jabolk, 1,5 kg rdečega korenja, 1 hrenovfe korenine, nekaj brinovih jagod in vode. Zelje in korenje zribamo, jabolka zrežemo na četrtine, hren zrežemo na kolesca, vse skupaj premešamo z brinovimi jagodami in stlačimo v lončeno ali leseno posodo, da izstopi voda. Če je je premalo, dolijemo nekaj prekuhane in ohlajene. Zelje obtežimo in pustimo 10 dni v toplejšem prostoru, nato ga prestavimo na hladno. Takšno zelje uporabljamo za bolnike z visokim pritiskom, z raznimi ledvičnimi obolenji in pri prebavnih motnjah. In še priprava svežega zelja z majonezo. Potrebujemo I glavo zelja, 2 trdo kuhani jajci, 200 g majoneze, sol, lim. sok, 1 /21 mleka, malo gorčice in peteršilj. Oprane zeljne liste na drobno zrežemo in prelijemo z mešanico ostalih sestavin. Solato potresemo s sesekljanim jajcem. (Dalje prihodnjič) HELENA MRZLIKAR Kmetijski zavod Ljubljana IZ NKŠIH OBČIN r*m\ i m IZ NKŠIH OBČIN G JUBILEJ OF NE BO PREZRT NOVO MESTO — Osvobodilni fronti niti novo osvetljevanje zgodovinskih dejstev in dogodkov ne more vzeti narodnoohranitvene-ga pomena, zato letošnja 50. obletnica njene ustanovitve ne bo šla neopazno mimo. Novomeški odbor za pripravo in izvedbo obeležitve te obletnice OF je že sprejel okvirni program tovrstnih občinskih aktivnosti. Tako bo naš časopis objavil podlistek o ustanovitvi in pomenu OF, Studio D pa bo pripravil pogovor s člani okrožnega odbora OF v letu 1941. O pomenu in vlogi OF s poudarkom na analizi manj znanih in dognanih vprašanj bo organizirana okrogla miza, nasploh pa naj bi ob tej priložnosti poskrbeli predvsem za seznanjanje mladih s pomenom, cilji in vsebino OF. 25. aprila bo v počastitev tega jubileja kulturna prireditev mladih v Domu kulture, 1. maja pa na Javorovici osrednja občinska proslava, združena s tradicionalnim prvomajskim srečanjem. V znamenju 50. obletnice OF bo tudi zbor aktivistov OF novomeškega okrožja 18. maja. MARINČEVE RISBE NA OTOČCU OTOČEC — Jutri, v petek, 22. iarca, bodo v prostorih tukajšnjega lami hotela ob 7. uri zvečer odprli rodajno likovno razstavo, na kateri se 0 predstavil likovni ustvarjalec Jože larinč s svojimi najnovejšimi risbami, la otvoritvi bodo učenci novomeške lasbene šole in dijaki novomeške gim-azije izvedli priložnostni kulturni pro-ram. JUBILEJNI KONCERT NOVO MESTO — Jutri ob 20. uri k> v tukajšnjem Domu kulture jubilejni Loncert Mešanega pevskega zbora Krte, Tovarne zdravil, Novo mesto. Krtini pevci bodo s tem nastopom poča-tili 20-letnico delovanja. DOŽIVETJE BOGA NOVO MESTO — V Študijski tnjižnici Mirana Jarca bo nocoj ob 7. tri zvečer predaval profesor in poslanec 1 republiški skupščini Ivan Mešiček. 3rikazal bo svoja razmišljanja, ki jih je tajel v knjigi Temelji humanistične elite. Eden od vzgibov za pisanje te knjige e bilo avtorjevo doživetje Boga. REZERVOAR NA VESELICI ZGRAJEN METLIKA — Gradnja novega 500-kubičnega vodnega rezervoaija na Veselici je končana, tako da bo spomladi lahko začel delati. Do takrat bodo montirali klorimo napravo, hidrofomo napravo za oskrbovanje z vodo naselij na Veselici ter na Zvirkovem vrhu, ki ležita višje kot rezervoar; namestiti pa morajo še avtomatiko za črpanje vode iz zajetja v Obrhu. Vsa stvar bo stala 3,5 milijona dinarjev. Stara rezervoarja, ki merita po 75 kubikov, bodo uporabili za napajanje kraka proti Božakovemu in Rakovcu oziroma za stari del Metlike. Novi rezervoar in oba stara naj bi zadostovali pri preskrbi metliške občine s pitno vodo vsaj do leta 2015. »Moj dom« v Bučni vasi Zakonca Mesojedec zastopata Dekorativno, Idejo in Odejo BUČNA VAS — Kar doslej ni uspelo trgovinam v družbeni lasti, je uspelo mlademu paru Bernardi in Silvu Mesojedec. Na svojem domu v Bučni vasi sta v začetku marca odprla trgovino, v kateri se tisti, ki skušajo dati svojemu stanovanju nov navdih, kaj radi ustavijo. Bar-narda in Silvo sta se namreč odzvala na povabnilo k sodelovanju in tako odprla novomeško predstavništvo Dekorativne iz Ljubljane, Ideje iz Kamnika in Odeje iz Školje Loke. »Moj dom« sta poimenovala prodajalno, ki stoji na vidnem mestu nasproti Cestnega podjetja v Bučni vasi. »Glede na to, daje dostop z avtomobilom in parkiranje enostavno, je za tako prodajalno kar prav, daje malo umaknjena iz centra mesta. Imamo razna dekorativna blaga, blago za zavese in gotove zavese, prte, prešite odeje, posteljna pregrinjala, blazine, posteljne nadvložke, razne vrste okenskih rolojev in celoten otroški program »Odeje,« pravi Silvo Mesojedec, ki je kljub novi dejavnosti še vedno zaposlen v Iskri, saj meni, da v sedanjih negotovih razmerah ni, da bi človek kar tako planil v neznano, ampak mora počakati vsaj nekaj mesecev in vi- Silvo Mesojedec deti, če je novi podjetniški veter res pristen in tak, da bo dajal rezultate. Seveda kupci kljub temu niso prikrajšani, saj jim je v času, ko je trgovina odprta, ob delavnikih od 9. do 13. in od 14. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure, vedno na voljo prijazna postrežba. V ta namen zaposluje mladi par v trgovini tudi pripravnico. T. J. Socialistom so glavni ljudje Delovanje Socialistične stranke usmerjeno predvsem v parlament, da bi, čeprav v opoziciji, uresničili čim več svojega programa in rešili probleme ljudi NOVO MESTO — »Mogoče smo v naši stranki malo dolgo čakali, čeprav smo v Novem mestu še zmeraj v prvi polovici tistih v Sloveniji, ki so že ustanovili področni odbor socialistične stranke. Po eni strani pa je dobro, da nismo hiteii. Ljudje so videli, da nekaj manjka; posebno očitno je bilo to v krajevnih skupnostih, kjer je bila Socialistična zveza zmeraj močno delavna,« pravi Boris Dular, predsednik pred dobrim mesecem oblikovanega novomeškega področnega odbora Socialistične stranke Slovenije. SSS, področni odbor Novo mesto, ima člane že po vseh krajevnih skupnostih, sicer pa na račun svojega programa in dela računa predvsem na simpatizerje, ki naj bi bili kasneje tudi volivci. Za to vedo, da bodo morali pripraviti tudi dobre kandidate, če bodo hoteli uspeti. Novomeški odbor Socialistične stranke je nedavno odprl tudi strankarsko pisarno, v katero ljudje s svojimi problemi in interesi že vztrajno zahajajo. Načrtujejo tudi ustanovitev svojih podružnic v večjih krajevnih skupnostih. Sicer je ključno delo Socialistične stranke usmetjeno v parlament. »V parlamentu delamo kot konstruktivna opozicija. Želeli smo, da bi bila skupščina jedro, v katerem se bo dalo kaj pametnega dogovoriti, izvršni svet pa bo to naredil. Dejansko skupščina ob 70 odst. delegatov, ki v glavnem le hodijo na seje, stvari prepušča vladi, zato smo mi predlagali ustanovitev odborov, ker želimo nadzor nad tem, kaj se dela. Tudi sicer smo že dali vrsto pobud, ki niso bile sprejete, zdaj pa prihajajo spet na površje, na primer predlog za izdelavo socialnega programa, ki je zdaj v programu skupščine; na predlog, da so družbene dejavnosti potrebne posebne skrbi, zdaj pa je predlog za posebno občinsko ministrstvo zanje. Tako je šlo mimo veliko na videz manj pomembnih stvari, ki kažejo, da so naša razmišljanja pravilna. Naš program je bil že pred volitvami na vseh področjih široko zastavljen, v parlamentu se trudimo, da bi čim več tega programa v teh štirih le- POSKUSNA OBČINA NOVO MESTO — Novo mesto je bilo izbrano kot ena od treh slovenskih občin, v katerih bodo poskusno izvedli postopke denacionalizacije. Namen poskusnih postopkov je, da se upravni organi seznanijo z vso pravno in dejansko problematiko, ki bo spremljala vračanje premoženja. Ti postopki ne bodo imeli do uveljavitve zakona o denacionalizaciji nobenih pravnih učinkov, vodeni pa bodo brez prizadetih strank, da ne bi bilo nepotrebnega vznemirjanja in napačnih razlag, da se nekateri primeri rešujejo, drugi pa ne. MkM /«%* PRIPRA VE NA TEDEN CVIČKA — Še dober mesec nas loči od največje dolenjske turistične prireditve, 19. ledna civčka in 2. vinogradniškega sejma, ki bo od I. do 4. maja na Glavnem trgu v Novem mestu. Organizator Društvo vinogradnikov Dolenjske je v tem času še v negotovosti, saj se izvršni svet še ni izrekel o morebitnih omejitvah v zvezi s to prireditvijo. Vinogradniki vztrajajo, da bo prireditev na trgu ali pa je ne bo. Na sliki: gostilne pod Gorjanci so bile koncem minulega tedna v znamenju pokušnje cvička in dolenjskih belih vin, ki ga je pripravila podružnica Podgorje. Dobro je bil obiskan tudi bife Marije Štangelj v Gotni vasi, ki so ga odprli pred dobrim mesecem. (Foto: Janez Pavlin) Sindrom proračunskih utopljencev Za 14 oast. zmanjšani osnutek občinskega proračuna povzročil burne reakcije METLIKA — Razprava o osnutku proračuna občine Metlika za letošnje leto je bila osrednja in, če ne upoštevamo standardnih uvodnih točk in poročil o lanskem delu dveh medobčinskih ustanov, ki so minila brez razprave, tudi edina točka zadnje seje zborov občinske skupščine. Po končani razpravi je sledil odmor, po odmoru pa zbor združenega dela ni bil več sklepčen in skupščina ne bi mogla več sprejemati sklepov in odločitev, zato je predsednik sejo zaključil. Je pa bila zato tista »edina« točka toliko bolj burna in vroča. Vse se je zapletlo zato, ker je izvršni svet moral tik pred skupščinsko sejo zaradi republiških zahtev osnutek proračuna zmanjšati za celih 14 odst. In tako popravljeni novi osnutek so delegati dobili na klopi tik pred začetkom seje. Prejšnji osnutek, ki so ga temeljito in po številnih usklajevanjih pripravili v metliškem izvršnem svetu, je predvideval dobrih 86,5 milijona proračunskih prihodkov, po novem, ko so ga morali zaradi republiškega »rezanja« zmanjšati za 14 odst., seje ta vsota znižala na 74,8 milijona dinarjev ali skoraj za 11,7 mili-jojna dinaijev. To pa je vsota, ki v metliški občini ogromno pomeni. Seveda v tako kratkem času tudi ni moglo priti do ponovnega usklajevanja, zato je bilo na seji raznih zamer, očitanj in tudi hudih besed več kot preveč. To je sicer po svoje razumljivo, kajti že prejšnji osnutek proračuna nikomur od porabnikov ni obetal niti najmanj lagodnega življenja, pa naj gre za družbene dejavnosti, splošnokomunalno rabo ali delo občinskih upravnih organov. Ta 14-odst. minus šok pa je sploh vse stvari postavil na glavo, prebudile so se razne strasti, nekateri so reagirali, kot da bi se utapljali, in da bi rešili sebe, bi potunka-li koga drugega. Tako je eden od kmetov skoraj zahteval, naj se denar za borčevske priznavalnine nameni za pospeševanje kmetijstva, ki mu je ta osnutek res namenil le borih 712 tisočakov, športu in kulturi tudi ne bi nič dal. No, večji in težji problemi pa so pri družbenih dejavnostih in komunalni rabi, ki sta največja proračunska porabnika: družbene dejavnosti z 48 odst., komunala pa s 24 odst. Prvim je novi osnutek proračuna odvzel skoraj 4,5, drugi pa kar 6 milijonov dinaijev. Tu se pa stvari začnejo že majati, kajti, kot rečeno, še s prej obetanim denarjem bi komaj za silo prišli skozi. Šolstvo v metliški občini bi tako dobilo 2 milijona dinarjev manj, kar bi med drugim pome- tih tudi uresničili. !yli si pač ne kujemo političnega dobička, ker so nam prvi ljudje s svojimi potrebami,« pravi Dular. Boris Dular Področni odbor Socialistične stranke Slovenije Novo mesto bo v kratkem pripravil razgovor s poslanci v republiškem parlamentu, ki so med najbolj aktivnimi. Ljudje naj bi jim tako neposredno povedali, kaj jih žuli, poslanci pa njim, kaj se dogaja v skupščini. Organizirali bodo tudi razgovor o lokalni samoupravi, kije zdaj v fazi preoblikovanja. Dular pravi, da se bodo socialisti zavzeli za to, da se ideja ljudem pošteno predstavi in da se jim da možnost, da se sami odločijo, kje in v kakšni obliki organiziranosti bodo živeli. Nov predlog manjših občin in močne republike je za sedanjo novomeško občino po svoje hudo vprašljiv. Kako bodo majhne, nerazvite občine razreševale komunalne, socialne in druge probleme, ki se bodo tam najprej in najbolj kazali? In kako se bodo takšne majhne občine postavile v republiki, če se že zdajšnje težko? Kar se odnosa z drugimi strankami v občini tiče, Dular pravi, da z vsemi normalno komunicirajo, še naprej pa socialisti ne nameravajo skleniti nobene vnaprejšnje koalicije, čeprav bo v prihodnosti gotovo prišlo do povezovanja na levici. Z. L.-D. Novoline že daljša linijo Ustanavlja dvoje novih podjetij in tri predstavništva nilo, da bi v metliški osnovni šoli morali ukiniti še sedanja dva oddelka podaljšanega bivanja, da ne bi več mogli organizirati varstva za okoli 300 učencev vozačev, o šoli v naravi ne bi smeli niti pomisliti, zastavilo bi se vprašanje šolske prehrane in še kaj. Predstavnik Komunale pa je naravnost povedal, da bo občina po letu 2000 trpela hudo • Na koncu so sklenili, naj izvršni svet ponovno preuči vse možne proračunske vire in na podlagi tega izdela nov osnutek, ki naj ga uskladi z uporabniki proračunskih sredstev. Posebno pozornost pri pripravi novega osnutka morajo nameniti najbolj poudaijenim stvarem iz raprave, to so med drugim višina sredstev za bruto plače občinskih uslužbencev, sredstva za pospeševanje kmetijstva, prednost v proračunu morata imeti šolstvo in komunalna dejavnost, breme zmanjšanja proračuna je treba enakomerneje porazdeliti, proučili pa naj bi tudi možnost razpisa občinskih obveznic. pomanjkanje pitne vode, če ne bodo vsako leto za preskrbo z vodo namenili sredstev v vrednosti milijon nemških mark. A. BARTF1J NOVO MESTO — Novoline, mešano podjetje za Finančne, tehnične in poslovne storitve v Novem mestu, seje slabega pol leta po ustanovitvi prejšnji teden na tiskovni konferenci predstavilo javnosti. Njegovi ustanovitelji so bili podjetja Novoles, Kolpa in pa fizične osebe, predvsem nekdaj zaposleni iz ekonom-sko-finančnega sektorja Novolesa. Novoles je tudi prispeval skoraj dve tretjini ustanovnega kapitala in si s tem zagotovil tudi največ glasov pri upravljanju podjetja, vendar ne večine, saj je s statutom podjetja določeno, da nobeden od družabnikov ne sme predstavljati več kot 49 odstotkov glasov. Sedaj znaša kapital podjetja nekaj več kot pol milijona nemških mark, še letos pa računajo, da se bo osnovni kapital s pridobivanjem novih družabnikov povečal na en milijon, pri čemer naj bi bil razporejen tako, da nobeden od • Zaradi predvidene širitve poslovanja je Novoline ustanovil še dve podjetji. To sta Družba za prenovo, ki naj bi se specializirala za izvajanje posameznih razvojnosanacijskih projektov, ter Depo, kije namenjeno izvajanju posameznih rizičnih finančnih poslov. Sedaj ima Novoline 20 zaposlenih delavcev, svoje delo pa opira tudi na večje število zunanjih sodelavcev in svetovalcev. V kratkem nameravajo oblikovati organizacijske enote v Krškem, Črnomlju in v Ljubljani, kjer bi se radi usposobili za sodelovanje na borzi in s tem pomagali tja tudi dolenjskemu gospodarstvu. družabnikov letos ne bi predstavljal več kot 30 odstotkov deleža, prihodnje leto pa naj bi se delež znižal celo na največ 15 odstotkov. S tem bi se Novoline še bolj približal uveljavljanju čistih podjetniških odnosov in se osvobodil lastniških, pokroviteljskih in drugih pritiskov, kar je v zadnjem času povzročalo nekaj trenj. Lansko poslovanje je glede na angažirani kapital prineslo 15,5 odst. dobička, za letos pa imajo že sklenjene letne pogodbe za opravljanje rednih finančno računovodskih storitev s 17 poslovnimi partnerji, med njimi s trinajstimi Novo-lesovimi podjetji. Dejavnost podjetja je vsebinsko razdeljena na finančni inženiring, kontrolo in ekonomskorazvojne storitve in naložbe, pri čemer je treba posebej izpostaviti devizno poslovanje in zunanjo trgovino, strokovno pomoč v postopkih ustanavljanja in organizaci- je podjetja ter lastninjenje in privatizacijo ter cenitve premoženja, kar bo postalo aktualno zlasti s sprejemom in uveljavljanjem nove zakonodaje. T. J. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 23. marca, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Market Dolenjka na Cesti herojev • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Samopostrežba KZ. • V nedeljo bosta od 8. do 11. ure odprti v Novem mestu: prodajalna Pri vodnjaku na Glavnem trgu 3, v Črnomlju: Market Čardak. Dragica in šest praznih stanovanj V stari šoli na dvorišču gradaškega gradu GRADAC — Pred dvema letoma so s solidarnostnimi sredstvi preuredili staro šolsko poslopje na dvorišču gradaškega gradu in v njem uredili 6 stanovanj. Od takrat so ta stanovanja prazna in propadajo. Še bolj in še hitreje bi propadala, če ne bi bilo Dragice Žibert. Dragica živi v tej hiši že skoraj 40 let. Dolgo je s svojo družino bivala v spodnjih prostorih. »Ko seje učiteljica odselila, so biljtako dobri, da so mi dali njeno stanovanje,« pravi. Dragica je bila v gradaški šoli čistilka in kuharica, kurjač in še vse ostalo, kar je bilo treba. Ko se je šola odselila v Podzemelj, je tam delala še 10 let, sedaj pa je že peto leto v pokoju. »Oba z možem sva v pokoju. On je šel kot kamnosek invalidsko, jaz pa tudi nimam polnih let in se še sedaj mučim in kar naprej delam. Sicer pa delam od rojstva in brez dela ne bi mogla živeti. Ce bi me preselili, kot seje govorilo, v Metliko, bi umrla. Tukaj imam njivo in živali, Dragica Žibert od psa in kokoši do prašičev in ovac. Tako veselje in ljubezen imam do živali in do zemlje, da se ne da povedati. Ko delam na njivi, se z njo pogovarjam in se vse zmenim,« živo pripoveduje Dragica, ki jo poznajo kot delavno žensko. Le njenega stanovanja v stari šoli niso nič urejali, ker je Dragica že vse prej sama uredila in sproti popravljala. »Če je bilo kaj narobe, smo se sami lotili dela ali dobili mojstra, nikoli nisem šla v Metliko na stanovanjsko. Tudi streho smo sami popravljali.« Zato še toliko manj razume, da sedaj 6 stanovanj toliko časa praznih propada. »Ne morem gledati, da bi se delala še večja škoda, in čeprav nimam nič od tega, jih zračim, pometem, pobrišem prah, gledam, da ne zamaka; sama sem najela vodovodarja, da je pred zimo spustil vodo iz cevi in jo zaprl. Sem bi morali naseliti potrebne in primerne ljudi. Vsakega ne bi smeli dati noter, ampak take, ki bi lepo ravnali in pazili na red in čistočo.« A. B. CENE — Denarnice v žepih so tako tanke, da izdaja vsakega dinarja zahteva manjši finančni elaborat. Tega bi se morali zavedati tudi trgovci, vendar se nekateri obnašajo, kot da so pravkar izumili trgovino. Tako na primer stane 10 dek želodčka pri Dolenjki na Glavnem trgu 25 din, pri KZ Krka čez cesto pa je enaka količina te mesnine po 12 din. Morda gre za želodčke različnih proizvajalcev, mogoče je, da kakovost ni enaka, vendar je 100-odstotna razlika v ceni opravičljiva le, če so Dolenjkino mesnino izdelali iz svetih krav in pujskov s posebno umetelno zavihanimi repki. BIFE — Daje bife v novomeški športni dvorani zlata jama, ni nihče obešal na boben, čeprav seje pred razpisom za novega oskrbnika v mestu šušljalo, kako ta ali oni zasebnik trdi, da bo za najem dal ponudbo, od katere se bo novomeški športni zvezi zavrtelo v glavi. Vrtelo se ni nič in nikomur, ker je bil prvi razpis za najem nekako umaknjen, bife pa potihem odstopljen odbojkarskemu klubu Pionir. Samo enkrat je treba uganiti, da si bodo odbojkarji s točenjem pijač skušali zaslužiti prenekateri dinar, nekoliko nerodno je le, da za to dejavnost niso registrirani. Pa se bo tudi to uredilo, saj seje v našem mestu še vse. ČEBELE — Tekstilci bi morali bolj gledati, kaj vse dajo na trg. V časih ekologije in zelenih jih seveda lahko razumemo in pozdravljamo, da so za prevleke na stolih ponudili blago v vzorcu čebeljega satja. Nad delčkom narave je bila navdušena tudi naša someščanka, mojster je spretno pretapeciral kuhinjske stole, nakar je sledil jok in stok. Gospa ima dva majhna otroka, ki pa že vesta, daje čebelica Maja eno, resnične čebele pa drugo. Satni vzorec na stolih pripisujeta pravim čebelam, ni je sile, ki bi ju pregovorila, naj sedeta na čebelji sat. Otroka imata seveda prav, tekstilci pa narobe. Psihologija kupca je res hudič! Novomeška kronika Ena gospa je rekla, da so naše prednike na vojske z vzhoda opozar-ale grmade, danes pa je znak nevarnosti vso noč budna hrvaška televizija. NOVE CENE KOMUNALNIH STORITEV NOVO MESTO — Novomeški občinski izvršni svet je prejšnji teden ugodno ocenil finančno poslovanje javnega podjetja Komunala Novo mesto v preteklem letu ter sprejel program dela za letošnje leto, pri tem pa naložil Komunali, da mora v aprilu izdelati in predložiti izvršnemu svetu terminski plan vlaganj in plan zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev. Hkrati je sprejel sklep o novih cenah komunalnih storitev, ki bodo veljale od 1. aprila 1991. Kubični meter vode bo po novem gospodinjstvo stal 7,47, negospodarstvo 8,85 in gospodarstvo 13,99 din, kanalizacijskih odplak 5,80 din za kubični meter in odvoz smeti 0,828 din od kvadratnega metra stanovanja. Sprehod po Metliki SEJE METLIŠKEGA IZVRŠNEGA SVETA DOLGO TRAJAJO, predvsem zaradi obširnega dnevnega reda, a tudi gospodje poslanci so gostobesedni. Vsaki stvari hočejo priti do dna, saj so postali volivci po nastopu demokracije dosti bolj kritični in zahtevni. Člani izvršnega sveta se zavedajo, daje vsaka njihova odločitev deležna natančnih pretresov, analiz in pripomb. Ne morejo si dovoliti, da bi z nepremišljenimi sklepi vznemiijali že tako vznemirjeno javnost. PESNIK, SICER PA TRGOVEC, DUŠAN BEČAJ-DULE je zbral okrog sebe pišoče mlade Belokranjec in izdal časopis Hanibal. Gre za fotokopirno izdajo formata A 4, vsebinsko pa je časopis zasnovan dokaj pestro. V njem najde človek razmišljanje o seksualnem življenju Slovencev po plebiscitu, najti pa je tudi misli o poskusu revizije socializma. Časopis bo brez dvoma deležen velike pozornosti, vsaj takšne kot pred leti Razmerja. V METLIŠKI OBČINI JE VSE POGOSTEJE slišati stavek: »Smo za to, dokler nič ne stane.« Pri tem so mišljene različne akcije, ki bi jih bilo treba izvesti, a v občinskem proračunu ni cvenka. Z drugimi besedami povedano: sedanja metliška oblast podpira vse zamisli, ki vodijo v boljši in svetlejši jutri, dokler ni treba primakniti denaija iz občinske vreče. METLIŠKO KOMUNALNO PODJETJE se je odločilo podražiti vodarino za 5 din pri kubičnem metru porabljene vode-Odgovorni zagotavljajo, da bo tako zbrani denar porabljen namensko za vzdrževanje in razširitev vodovodnega omrežja-Sedanje vodovodne cevi, stare in dotrajane, so že tako luknjaste, da steče iz njin ogromno vode, prepotrebne za industrij0 in gospodinjstva. Ponekod so izgube kar 80-odst., vendar tega ne gre povezati z dejstvom, da Metličani rajši pijejo brizgan06 kot vodo. Črnomaljski drobir SLOVENIJA, MOJA DEŽELA — Nedavno smo v tej rubriki pisali o tem, kako po občini krožijo avtomobili s hrvaškimi registracijami, katerih lastniki pa so čistokrvni Belokranjci, živeči v deželici ob Kolpi. So se pač znašli! No, najbrž jim oe bi mogli pripisati, da so ne vem kakšni omoljubi. Zato pa je Slovenija očitno vse polj priljubljena in cenjena med pripadni-1 nekaterih drugih jugoslovanskih naro-ov- Tako je bilo moč na belokranjskih cestah pred kratkim videti bel mercedes, na katerem je bila za oznako države nalep-jcna nalepka s črkama SL in dopisom .Slovenija, da seveda ne bi kdo pomislil, da Preuza Siero Leone. Na registrski tablici pa dežel! °Zn4*ta M ^'ba<'' Slovenija, moja SMETI — Pomlad odkriva tudi številna divja smetišča. V črnomaljski občini se JihjenaSl0 Je kar preceji ki so j|j preštevat, oliko nesnage je posejane po gozdovih, otanjah, vrtačah in še kje. Nekomu se očitno ni ljubilo, da bi s smetarsko nadlogo odšel tako daleč. Zajeten kupček smeti je namreč stresel kar pred enega od črnomaljskih stanovanjskih blokov, misleč, da ^ Pn tolikih smeteh, nastlanih po blokov-s em naselju, kup več ali manj ne bo poznal. Glede na to, da je kupček stal prav Pred vhodom v skupnost za zaposlovanje, 1 na tej skupnosti, kjer je veliko iskalcev I hb*8 • V’ P°nuc*b za delo pa prav nič, a ko hitro razpisali prosto delovno mesto ^e*a ^ 'mel že okrog stanovanjem blokov precej, plačevali pa naj bi ga , kl se še niso naučili, čemu naj bi služi-le kante za smeti. Drobne iz Kočevja NadTI ZA OTROKE NI VEČ DE-, ta*co imenovani otroški nma Kulturnega centra Kočevje je atJ ma*° zanimanJa- Čeprav je cena nmaja (8 prireditev) samo 240 din, se J zanj v šoli prijavilo malo otrok. *DAJ KLIC V STISKI? — Nekateri I ? api°- naj bi tudi v Kočevju uvedli te-y ®.nsko številko za tako imenovani »Klic Vsk,<<- Zaradi padajočega standarda je no več ljudi v stiskah, iz katerih si sami ne *n.aj° Pomagati. MLADI UMETNIKI — Minuli četr-zult^ Vp°^evs*(' osnovni šoli razglasili re-J?*® Prešernovega nagradnega natečaja iterarno, likovno in glasbeno izražanje ncev. Natečaja seje udeležilo okoli 40 zli*nCev\na zaključni prireditvi, združeni ci ve^erom, na katerem so učen- v«*šjih razredov brali svoja literarna dela, so Podelili 14 nagrad (literatom 7 knjig, el Ciklf likovnikoma barvice, posameznim l a . nikom 3 kasete, dve kaseti pa glas-^"'nia skupinama. s ibniški zobotrebci kn!RE;STAVm ŽIVO MEJO - Stro-in n *1 u8<)tavljajo, daje pri osnovni šoli saditr-"°V' b'5‘ ob dolski ulici treba pre-Drcoi' ,i° me-)° oziroma ograjo, da bo o,J .J!®1 na križišču večja. Tu naj bi in nr* * * * v */ 'J^.mehansko-opozorilne zavore forja Skr”c'‘ za redno vzdrževanje sema- preve rEKAJ PR°METNIH - Svet za prcdi",lvo.ln varnost v cestnem prometu kritih 8a’ ba Je lrt'ba odpraviti nekatere cu t0^c Ibrinškova hiša v Zamoste-Pri Ž r Pr|merneje je treba urediti križišči mavk, , " V Hrovači, zgraditi pločnik ob niča a "' cesti na odseku Breg—Rib-n,a'.Prou^'t' možnost za ureditev želez-Pa tud* Preb zadovoljne z njihovimi na-razpra j.1- O tej pridobitvi so že večkrat 'szpravi' | CJ prtuooitvi so zc večkrat nhčjni ||'' namreč pristojne ustanove v kot iea-*Jvedba štirinožnih korenjakov je, ‘'tlniei ,e’, P°membna, mogoče pa ni za *0dn k-L-°’v katcrih hlevih hod0 iskani 1 bivolov imeli svoje ordinacije. IZ NtkŠIH OBČIN i Uliil IZ NtkŠIH OBČIN Obetajoči načrti za ogrožene V črnomaljski občini demografsko ogroženih 8 krajevnih skupnosti in še številne vasi — Poudarek razvoju turizma — Brez naložb vsekakor ne bo šlo ČRNOMELJ — Na podlagi Zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji se od leta 1991 — 1993 štejejo za demografsko ogrožena območja krajevne skupnosti in območja v črnomaljski občini, ki ležijo v desetkilometrskem pasu ob slovensko-hrvaški meji. V tem pasu so krajevne skupnosti Adlešiči, Stari trg, Vinica, Griblje, Butoraj in Dragatuš. Poleg omenjenih krajevnih skupnosti ob republiški meji je demografsko ogrožena še krajevna skupnost Talčji Vrh, v prehodnem obdobju do leta 1993 pa tudi krajevna skupnost Tribuče. V skladu z republiškim odlokom se za demografsko ogrožena področja štejejo tudi območja naselij Bistrica, Dobliče, Doblička Gora, Grič pri Dobličah, Krvavčji Vrh, Miklarji, Mihelja vas, Rožanec, Brezova Reber, Cerovec, Črešnjevec, Gradnik, Kal, Kašča, Maline, Nestoplja vas, Omota, Osojnik, Podreber, Sodnji Vrh, Stranska vas, Štrekljevec, Vrtača. Kot gorsko-višin-ska in s tem demografsko ogrožena pa so v črnomaljski občini še naselja Brezje, Hrib, Rožni Dol in Sredgora. V črnomaljski občini so za vsa ta območja, predvsem pa za osem demo- TELOVADNICA V SEMIČU LE S KOMPROMISOM? SEMIČ — Da so poti do družbeno potrebnih objektov trnove, potrjuje primer iz Semiča, kjer se je pred meseci podrla streha na stari telovadnici. Ko je že kazalo, da bo Semič dobil novo telovadnico, so se začele težave z denarjem. Toda medlem ko je predlog republiškega in občinskega proračuna natrpan z denarjem za vojsko in policijo, ga za šolstvo, zdravstvo in socialo primanjkuje. Liberalni demokrati si tako v republiki kot v črnomaljski občini prizadevajo zmanjšati vsoto, namenjeno oboroževanju, vendar se lahko zgodi, da bosta proračuna sprejeta brez popravkov. Potem Semičanom ostane le še. da se sprijaznijo s kompromisom: da sicer zgradijo telovadnico, vendar s takšno streho, da bodo na njej lahko pristajali vojaški in policijski helikopterji. S tem bodo naši represivni organi siti in semiška telovadnica nova in cela NUJNO DOGRADITI OBKOLPSKO CESTO KOČEVJE — Predvsem za potrebe turizma in lokalnega prometa je treba dokončati cesto ob Kolpi med Faro in Dolom. Cesto so začeli graditi in širiti že pred desetletji, potem pa so zaradi zaprtega območja dela ustavili. Tako je treba razširiti in urediti še kakih 6 km ceste med Žago in Bilpo. Zdaj na tem območju že ugotavljajo lastnike zemljišč, po katerih bo potekala cesta, in se z njimi dogovarjajo o odkupu. Prav te dni bodo pri pristojnih republiških organih tudi razgovori o dograditvi te ceste. Zbogom, tajnica Odveč v zvezi borcev V trebanjski borčevski organizaciji so poslali na zavod za zaposlovanje svojo administrativno finančno delavko, in sicer so to storili potem, ko so delegati občinske skupščine izposlovali zmanjšanje proračunskega deleža za občinski odbor ZZB NOV Trebnje. Zdi se, da trebanjski vojni veterani tudi niso imeli druge izbire, saj bi se slepili, če bi računali še zdaj na položaj pred lanskimi volitvami Honorarna predsednik in tajnik OO ZZB NO V Trebnje sta z odpustitvijo de- lavke dokazala, da jim je do obstoja organizacije. Sprejela sta skupščinsko vsiljeni minimum možnosti za delovanje borčevske organizacije. Toda ali nista bila kljub očitnemu trudu, da bi tajnici zagotovila delo, bolj kot za organizacijo v skrbeh za samega sebe, saj sta z ukinitvijo delovnega mesta ušla nevarnosti, da bi ostala brez honorarjev? Grdo je, če se zdaj zapikujejo v borce, je nedavno dejal neki partizan. Je celo nesmiselno, če bi iz razmeroma majhnega zneska, namenjenega organizaciji, kdo koval politično zaroto, saj bi slednjo lažje spletel iz kakih drugih številk. Sploh pa ne gre za kaj takega. Gre za pripombo, ki jo borci, bodisi honorarni aktivisti bodisi odpuščena tajnica ali pozabljeni heroji, lahko namenijo trebanjskemu občestvu: Trebanjci so bili prvi in so menda edini v Sloveniji, ki so bili bolj papeški od papeža in so se na omenjeni način »racionalizirali«tudi po borčevski liniji Kaže, da so povojna leta množičnega ■obiranja koloradskih hroščev in aktivističnega jemanja blaga za obvezno oddajo očitno še tu, med borci in sicer. Takrat so za dosežena prva mesta pripenjali medalje, kaj pa dajo danes? M. LUZAR grafsko ogroženih krajevnih skupnosti, pripravili obsežno gradivo o možnostih razvoja. Ker kar šest obmejnih krajevnih skupnosti leži ob Kolpi, je poudarek dan razvoju turizma, predvsem kmečkega, ki bi postal dopolnilna dejavnost na majhnih kmetijah. Le-te naj bi se, kot si tovrsten razvoj zamišljajo v Črnomlju, specializirale za posamezna področja. Ponekod bi bil poudarek na domači hrani, drugje na ribolovu, lovu, spet drugod bi dajali prednost kmečkemu in vinogradniškemu turizmu ipd. Kot najpomembnejše turistično-oskr-bno središče v občini naj bi se razvijala Vinica, kot manjša turistična središča ZAČASNA DOVOLJENJA ČRNOMELJ — Če prosilec za izdajo rednega obrtnega dovoljenja ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih v obrtnem zakonu, lahko upravni organ pri skupščini občine izda začasno dovoljenje, ki pa velja največ tri leta. V črnomaljski občini so od leta 1987 izdali 20 takšnih dovoljenj. Razen tistih, ki so jim jih izdali lani ter dveh za avtopre-vozniško dejavnost iz preteklih let, so vsi ostali prosilci izpolnili pogoje ter dobili stalno obrtno dovoljenje ali pa so po preteku treh let na lastno željo opustili dejavnost. Samo v preteklem letu pa je bilo izdanih 57 obrtnih dovoljenj, od tega 5 začasnih. Slednja so prejeli vsi, ki so zanje zaprosili. Letos so v Črnomlju izdali eno začasno obrtno dovoljenje, in sicer za avtoprevozništvo. STARA CERKEV: VOLITVE V KS STARA CERKEV — V KS Stara cerkev pri Kočevju so bile pred kratkim volitve. Za člane vaških odborov so bili izmed več kandidatov izvoljeni: VO Stari Log: Jožica Zaletel, Vlado Troha in Jože Skufca;'VO Ložine: Franc Janež, Vinko Beznik in Stane Zupančič; VO Breg: Janez Trdan, Franc Marolt in Drago Komljenovič; VO Stara Cerkev: Alojz Vidic, Lado Muhič in Vlado Per-tot; VO Gorenje: Ciril Jasenc, Marjan Fajfar in Brane Merhar; VO Slovenska vas: Rudolf Bartol, Tone Vovko in Branko Štrukelj; VO Koblarji: Martin Kajfež, Jožica Šerbec in Anton Cetinski ter VO Mlaka: Željko Bistrovič, Rajko Tomše in Vojko Puc. KAJ Z REŠETOM? RIBNICA — PO osnutku odloka, ki je v javni razpravi, naj bi občinska skupščina Ribnica ustanovila časopis Rešeto. Dosedanja ustanoviteljica tega časopisa je bila občinska konferenca SZDL. V razpravi je bilo izraženih več različnih mnenj: od tega, da je časopis potreben, do takih, da ni potreben. Tudi o njegovem finansiranju so mnenja različna. Nekateri menijo, naj bi ga v celoti Finansirala občina in bi ga brezplačno dobilo vsako gospodinjstvo, kar bi veljalo okoli 5 do 6.000 DEM za vsako številko. Spet drugi menijo, naj bi občinska skupščina glasilo finansirala delno, preostalo pa naročniki. Tretji pa spet, naj bi se časopis Finansiral z oglasi in naročnino, češ: »Če naročnikov ne bo, je to znak, da je s časopisom nekaj narobe in ga ljudje ne potrebujejo.« SAMOPRISPEVEK BODO PODALJŠALI ŠENTRUPERT — V KS Šentrupert se je na nedeljskem glasovanju o krajevnem samoprispevku izreklo za podaljšanje samoprispevka 60,8 odstotka občanov. Na referendum je prišlo 80 odst. prebivalcev, ki imajo pravico glasovati. Vodstvo krajevne skupnosti, ki izraža prebivalcem zahvalo za tako javno odločitev, meni, da pozitiven izid glasovanja pomeni podporo krajevnemu razvojnemu načrtu. Zato se bo vodstvo skupno s krajani potrudilo, da program ne bo ostal samo črka na papirju, je bilo rečeno kmalu po preštevanju glasovalnih lističev. LETOVANJE TREBNJE — Za letovanje, ki ga bo organiziral trebanjski Rdeči križ na Debelem Rtiču, lahko starši prijavijo otroke do 30. marca na sedežu OO RK Trebnje ali po telefonu 44-182. Sedemdnevno letovanje v okrevališču RKS na Debelem Rtiču bo stalo v polni ceni okrog 2.000 din, starši pa ga bodo lahko plačali tudi po obrokih. Letovanje bo predvidoma ob koncu julija. pa Dol-Prelesje in Adlešiči, medtem ko naj bi bil turizem v Damlju in Žuničih usmerjen v razvijanje rekreacije v naravnem okolju. Načrti so, vsaj na papirju, obetajoči. Seveda pa jih bo potrebno najprej spraviti v življenje, če bodo hoteli v črnomaljski občini doseči cilj: da se bodo ljudje zlasti iz krajev ob Kolpi prenehali odseljevati. Če namreč primerjamo najnovejše podatke s tistimi iz popisa prebivalstva v letu 1981, ni težko ugotoviti, da je vsa ta leta število prebivalcev upadalo. Tistim, ki so pripravljeni ostati, bo torej potrebno omogočiti vlaganja, da se bodo lahko preživeli. M. BEZEK-JAKŠE Ni nepravilnosti Priznavalnine v Sloveniji ČRNOMELJ — Na predzadnjem zasedanju zborov tukajšnje občinske skupščine je bila dana pobuda, ki naj bi jo posredovali republiški skupščini in po kateri bi spremenili zakon o priznavalninah, češ da prihaja pri delitvi tega denatja do nepravilnosti. Na oddelku za občo upravo in proračun pri občinski skupščini so pojasnili, da so priznavalnine kot vrsta socialne pomoči udeležencem NOV zakonsko enotno urejene v vsej Sloveniji, prejemajo pa jih samo tisti upravičenci, ki jim pripadajo v določenem znesku, medtem ko se ne morejo zmanjšati ali ukiniti, dokler ne pride do sprememb. Te pa so sprememba števila družinskih članov ali dohodkov upravičenca, zakonca ali vzdrževanih družinskih članov. V črnomaljski občini sedaj prejema priznavalnino 625 upravičencev. Najnižja znaša 314, povprečna 1.375,90, najvišja pa skupaj z dodatkom za postrežbo m tujo pomoč 4.900 din. Ta dodatek prejema 5 upravičencev. • V političnih vicih ljudje uživajo kot otroci v prepovedanih igrah. (Pečjak) Čudni pisci z neznanimi nameni Oznake pri stikalih razburile stanovalce ČRNOMELJ — Tukajšnja Liberalnodemokratska stranka je pred časom opozorila, da so stano valci na hodnikih v nekaterih črnomaljskih stanovanjskih blokih opazili različne označbe, na podlagi katerih so se razširile govorice, da je z njimi skušal nekdo ožigosati državi nevarne državljane. Na oznake so bili bolj pozorni stanovalci, ki niso slovenske narodnosti, .ljudje iz nacionalno mešanih zakonov in uslužbenci JLA. S črnomaljske postaje milice so pojasnili, da so na osnovi telefonskega obvestila občana, živečega v bloku v Ulici 21. oktobra 17a, ki je bil zaskrbljen zaradi različnih znakov, napisanih ob vhodnih vratih svojega stanovanja, pregledali vse zidove ob vhodnih vratih v stanovanja. Ugotovili so, da so ob vseh stikalih zvoncev pred vhodnimi vrati s kemičnim svinčnikom napisani razni znaki, in sicer črke X, L, O ali II. Ugotovili pa so tudi, da so bili znaki brez vsakršne povezave glede na narodnost stanovalcev, saj v tem bloku stanujejo Slovenci, Hrvati in Srbi. Čez nekaj dni so se podobne oznake pojavile tudi v drugih stanovanjskih blokih v Ulici 21. oktobra pa v sosednji Cankaijevi in Kajuhovi ulici, Moše Pijadejevi in na Kolodvorski cesti. Med označenimi so bila tudi stanovanja pripadnikov JLA, znaki pa so bili pri stikalih zvoncev in luči. Vendar pri zbiranju obvestil, kot pravijo na postaji milice, ni bilo moč ugotoviti, kdo in zakaj bi označeval stanovanja, prav tako pa tudi ne z zanesljivostjo sklepati, kakšne namene so imeli pisci. M. B.-J. Obrti le možnosti za delo To so obrtniki pričakovali od nove oblasti — Trenutno je še vedno več pomoči v besedah kot v dejanjih RIBNICA — Tudi ribniška podjetja so vedno bolj v težavah. Groze stečaji. Začela so se odpuščanja delavcev oz. čakanje na delo doma. Mnogi pričakujejo rešitev v razvoju obrti. Na razgovoru z najodgovornejšimi člani ribniškega obrtnega združenja in nekaterimi obrtniki smo zastavili predvsem vprašanja o sedanjem stanju ribniške obrti in o sodelovanju s podjetji, ki so vedno bolj v težavah in računajo s presežki delavcev. Bi odvečne morda zaposlili v obrti? Odgovori so bili: Po vojni je družba gledala na obrtnike kot na razredne sovražnike. Pred leti so se v besedah začeli zavzemati za razvoj obrti, naredili pa niso nič. Tako v Ribnici že več let le govore o obrtni coni. Sistem izobraževanja pa je bil lak, da ni usposabljal dobrih obrtnikov. Tako v Ribnici nimamo nobenega mlajšega mizarja, ki bi znal narediti vrata ali omaro. Vsi so v glavnem tehniki, pol-kvalificirani ali priučeni. Tudi izučeni obrtniki so se raje zaposlili v podjetjih, kjer so bili za malo dela dobro plačani in so med redno službo študirali, kako bodo šušmarili doma. Pomanjkanje obrtnikov pa je v Ribnici in občini bolj navidezno, saj delo postore šušmatji. Lahko je rušiti, težje pa graditi Kljub težavam podjetij še ni posebno veliko zanimanja za zasebne dejavnosti, ker tudi odpuščanj še ni. Riko je z dodelitvijo prostorov omogočil dvema svojima pravnikoma zasebno dejavnost. V Inlesu se že zanimajo, kateri lesni obrtniki delajo v občini in bi lahko pogodbeno sodelovali z njimi, a dalj od tega povpraševanja še ni prišlo. Kljub tem in drugim zapletom obrt v ribniški občini nekako živi ali vsaj životari. Predsednik obrtnega združenja Tomaž Sulentič pravi, da so od sedanjih, novih oblasti pričakovali predvsem normalne delovne možnosti za obrt, ne pa brskanj po Rogu. »Če bodo pogoji dela primerni, bomo oblast spoštovali, sicer pa jo bomo rušili, kot smo prejšnjo,« pravi predsednik Šulentič. J. PRIMC • Ce se človek proda na milost ali nemilost kaki ideji, se ne da nič več napraviti z njim. (Cehov) • Spoznajmo torej svojo danost: nekaj smo, nismo pa vse. (Pascal) • Konvertiti so usmerjali zgodovino. (Toybear) Razmislek ob predlogu za novega mandatarja KOČEVJE — Na sestanku strank in predsedstva občinske skupščine 11. marca je stranka SDP predlagala za novega mandatarja občinskega izvršnega sveta svojega člana A lojza Petka, diplomiranega pravnika. Drugih predlogov za to dolžnost ni bilo. Stranke do te seje o tem predlogu na svojih ločenih sejah še niso razpravljale. Vendar na razširjeni seji predsedstva občinske skupščine nihče ni predlogu nasprotoval A lojz Petek je bil med drugim doslej v Kočevju javni tožilec, predsednik občinskega izvršnega sveta in direktor Teksti-lane, na političnih dolžnostih pa je bil med drugim v vodstvenih organih občinske ZK in predsednik občinske konference SZDL (mimogrede: v času, ko se je kočevska SZDL odpovedala so-finansiranju Dolenjskega lista, ki ni pisal všečno takratnim občinski oblasti). V razpravi o tem predlogu je predsednik kočevske SSS med drugim dejal, da bo njihova organizacija ta predlog šele obravnavala in da ima Alojz Petek »moralne, strokovne in druge reference in da bi bil lahko mandatar, kakršnega pričakujemo«. Predstavnik SDP pa je poudaril tudi Petkovo uspešno delo kot nekdanjega predsednika občinskega IS. Vendar ne bi smeli iti po načelu, da v sili vrag muhe žre (saj drugega predloga za mandatarja ni bilo), ampak bi morali temeljito pretehtati Petkovo dosedanje delo. Predvsemše, kaj je kot predsednik IS napravil za napredek občine in izvrševanje planov, pa tudi, kako je njegovo delo na tej dolžnosti vplivalo na današnji slabi položaj občine. Pošteno je treba presoditi vse dobro in morebitne pomanjkljivosti ter njegove (z(možnosti da bo prispeval k reševanju sedanjega težkega položaja. Prav tako bi kazalo presoditi njegov prispevek k reševanju ali propadanju podjetja Tekstilana. In še to: O strankah, ki znajo le rušiti vsaka posebej pa nima vsaj enega dobrega kandidata za vsako dolžnost, pa volivci gotovo ne bomo imeli dobrega mnenja Stara ljudska modrost namreč pravi Ne ruši stare hiše, dokler si nisi postavil nove! JOŽE PRIMC PREDNOST EKOLOGIJI OSILNICA — Novi svet KS Osilnica je pred kratkim prevzel posle od starega sveta. Predsednik sveta je Stanko Nikolič, za njegovega namestnika so izvolili Antona Rugoleta, tajniške in blagajniške posle pa bo opravljal Anton Volf. Izvolili so tudi odbor za pospeševanje razvoja KS, ki ga vodi predsednik Stanko Nikolič. Njegov namestnik v tem odboru je Željko Knavs, izmenovodja v LIV. Predsednik Stanko Nikolič je na vprašanje, čemu iz programa KS bodo dali letos posebno pozornost, odgovoril: »Predvsem bo to uresničevanje skupnega programa iz dogovora treh občin o razvoju zgornje Kolpske doline, ekologija in komunalno-cestna dejavnost. V krajevni skupnosti bomo nadaljevali in dokončali lani ali že pred leti začeta dela kot športno-turistično-rekreacijski center s kajak stezo v Starih malnih, posodabljali bomo ceste, zgradili čistilne naprave in priključili nekatera naselja na nje, nadaljevali pa bomo tudi z urejanjem vodovodov in cest. Tudi v naši krajevni skupnosti bomo dali prednost ekologiji.« Številke, ki jim dajo misliti V Trebnjem nezadovoljni z visoko ceno kmetijske zemlje — Protesti zaradi lan-skega zakona — Sklad stavbnih zemljišč manj kot petino načrta TREBNJE — Potem ko je trebanjska občina že poslala v Ljubljano protest zaradi visokih zneskov, kijih po lani sprejetem Zakonu o kmetijskih zemljiščih morajo plačevati ob gradnjah za spremembo namembnosti zemljišč, bodo iz Trebnjega podobno pritisnili na republiške ustanove verjetno znova prav kmalu. Poleg z dopisom sekretariatu za kmetijstvo naj bi Trebnje izrazilo nestrinjanje z zakonom tudi preko delegata v republiški skupščini. Visoka cena, zaradi katere so nezadovoljni, je po nekaterih ocenah glavni vzrok, da je trebanjski občinski sklad stavbnih zemljišč v letu 1990 zbral za prek štiri petine manj denarja, kot gaje predvidel v finančnem načrtu. Po sprejetju spornega zakona namreč sklad od lanskega aprila s prodajo gradbenih parcel ni zaslužil ničesar, ker ni prodal niti ene parcele. Stvarno ozadje tega nezanimanja bodočih graditeljev je povsem očitno. Za 800 kv. metrov veliko parcelo na Mirni bi moral kupec odšteti — ceno so izračunali po nedavih tarifah, zato je še zdaj dovolj točna — 510 tisoč dinarjev. Medtem ko 150 tisoč di- ■ narjev odpade na stroške komunalne infrastrukture, predstavlja ostalih 360 tisoč v znesku ceno spremenjene na- membnosti kmetijskega zemljišča. Če bo zakonodajalec vztrajal pri takih številkah, se bo morda sčasoma le našel kdo, ki bo pripravljen plačati tako visoko ceno za svojo stanovanjsko zasebnost, vendar je verjetnejše, da jo bo družba kolektivno mahnila v črnogra-diteljstvo. V Trebnjem poznajo sporazumno rešitev in so jo pripravljeni odstopiti republiškim resorjem, seveda če ti kompromis sprejmejo. Vsaj za območja, ki so z družbenimi načrti predvidena kot območja strnjene gradnje, naj bi sprememba namembnosti stala bistveno manj kot zdaj, medtem ko za drugod sedanjega cenika ne bi spremenili. Taka politika delnega popuščanja naj bi bodoče graditelje pritegnila k zidavi v ob- močjih, predvidenih za kompleksno gradnjo. Da je sklad stavbnih zemljišč zbral samo omenjeni delež načrtovanega denarja, je deloma kriva tudi nedisciplina. Nekateri posamezniki in firme namreč niso plačali nadomestila za uporabo • O delovanju sklada stavbnih zemljišč je nedavno razpravljal trebanjski izvršni svet. Člani sveta so se zavzeli, naj sklad deluje z najmanjšimi možnimi stroški, kar naj bi dosegel tudi s tem, da bi čim več strokovnega dela opravil z lastnimi usposobljeni ljudmi, in ne z najetimi. O plačevanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so na seji menili, naj bi kraji dobili ta prispevek povrnjen v primerni obliki, vsekakor pa tako, da bi pomenil naložbo v krajevni razvoj. stavbnega zemljišča, skladov prihodek. ki predstavljajo L. M. IZ NKŠIH OBČIN iliii.lil' IZ NKŠIH OBČIN G »»Pranje« vlade šele konec marca Skupščina sprejela zaključni račun in nižjo inačico osnutka proračuna — Obveznice še v zraku — Napovedan odstop T. Zorka in razrešitev B. Petana BREŽICE — Marčevska seja občinske skupščine je prinesla novo, za nekatere kar pričakovano presenečenje. Ne gre za to, da sta mimo že dve sedemurni nadaljevanji zasedanja, pa se delegati še niso prebili do polovice predvidenega dnevnega reda. Novica je v tem, da se je drugo nadaljevanje začelo z več kot dveurno zamudo, ker so se občinski veljaki dogovarjali, kdo naj odstopi zaradi domnevne občinske finančne afere. Potem ko smo že slišali, da se Bojan Petan, sekretar za gospodarstvo, in njegov namestnik Tone Zorko ne počutita kriva in ne nameravata odstopiti, je ponudil odstop Ciril Kolešnik in z njim cel izvršni svet. Ne gre razpravljati o tem, ali je predsednik s tako gesto morda želel zaščititi člane svoje občinske vlade, saj se je ob začetku seje predsednik premislil. Delegati so podprli predlog, da bodo odstop Toneta Zorka in razrešitev Bojana Petana obravnavali šele ob 18. točki, ter s tem prestavili pranje umazanega občinskega perila vsaj za 14 dni. Na prvem delu seje, ki je bila 13. marca, so delegati v dveh urah in pol komaj sprejeli dnevni red, v preostalih petih urah pa so se prerekali o zaključnem računu občine za leto 1990. V dokaj nespretno vodeni razpravi, kjer so mnogo prepogosto izstopali osebni pogledi župana Tomšeta, ter ob preveč čustvenem in prehitro zamerljivem predsedniku izvršnega sveta je zaključni račun komajda šel skozi. Pa ni bilo toliko pripomb na sam račun kot na predlagano razporeditev 6,5 milijona dinarjev presežkov zaradi nepredvidenih višjih prilivov v občinski proračun. Če- BORCI O PROSLAVAH V JUBILEJNEM LETU 1991 BREŽICE — Člani mestne konference Zveze borcev NOV so se v soboto dopoldne zbrali na svoji letni konferenci. Razpravljali so o delu v preteklem letu, poleg tega pa še planiranih izletih in o proslavah v jubilejnem letu 1991. Polena za zasebne mlekarne Brežičanom so predlagali, naj ustavijo izgradnjo ali pa mlekarno prepustijo družbenemu sektorju BREŽICE — Monopol slovenskih mlekarn je že pokazal svoje zobe. Trenutno so odkupne cene mleka sicer znosne, zato je tudi tarnanje med pridelovalci nekoliko pojenjalo. Kljub vsemu pa se marsikje že vprašujejo, kako dolgo se bo še splačalo prevažati mleko v tako oddaljene predelovalne obrate. V Brežicah so se odločili, da bodo v hribovitejših predelih občine spodbujali predelavo mleka v kvalitetne sire. Poleg vzreje plemenskih telic bi kmetom to lahko prineslo dodatni redni vir zaslužka. Morda se bodo zaradi tega mladi bolj pogosto odločali tudi za kmetovanje v hribovitih predelih. Druga novost v slovenskem prostoru so manjše zasebne mlekarne, ki pa obstoječim mlekarnam nikakor ne gredo v račun. Po dokaz ni treba daleč. En sam natančen pogled po brežiški občini razkrije dovolj, saj ravno v Cundrovcu raste prva izmed njih. Pod firmo Far-matin jo ustanavlja Martin Kržan, sicer največji pridelovalec mleka v občini, ki ga letno odda 180 tisoč litrov. Občinski izvršni svet podpira njegov projekt za predelavo mleka in ga uvršča med redke perspektivne programe v brežiškem kmetijstvu. Do tod vse lepo in prav, a samo do tod, saj vse kaže, da projektu ocenjena perspektivnost prej škodi kot koristi. Če je še poleti kazalo, da bo izgradnja kar hitro stekla, saj je bilo podjetje Farmatin v zadnji fazi dogovarjanja z italijanskim partnerjem o dobavi opreme, pa je javnost do konca leta ostala brez sleherne razveseljive novice. Zakaj tako? Že sam lastnik se s projektom ni želel pojavljati v javnih medijih, češ da bi mu potem pod noge padlo še več polen. Nedavno so nam tudi v občinskem sekretariatu za gospodarski razvoj potrdili, da je polen res veliko. T udi Ljubljanske mlekarne so se menda dodobra potrudile, da izgradnja ne bi stekla, medtem ko so inšpektorji v projektu našli nič manj kot 200 napak. Občinska vlada je zaradi tega projekta opravila več kot ducat razgovorov, na katerih so jim svetovali dve možni modrosti. Po prvi naj bi izgradnjo obrata za predelavo mleka ustavili (Martin Kržan gradi naprej), po drugi pa naj bi seje raje lotili v družbeni sferi. Po primeru sodeč, naša družba še ni tako predana ideji zasebništva, kot se rada širokousti. B. D.-G. prav so se delegati že na začetku zedinili, da je potrebno ta sredstva na posreden način vrniti gospodarstvu, je bilo samo razporeditev težko doseči. Končno so 300.000 din namenili za gasilsko lestev, 3,2 milijona za izgradnjo stavbe za PTT, 1 milijon za deponijo komunalnih odpadkov in 2 milijona v sklad za razvoj gospodarstva. V ponedeljkovem nadaljevanju seje so sprejeli osnutek odloka o občinskem proračunu, in sicer njegovo nižjo varianto. Izdaja obveznic je tako trenutno brez kakršnekoli razprave odpadla, ni pa še jasno, zakaj. Predsednik izvršnega sveta je napovedal, da bodo v občini raje še dodelali predlog o izdaji obveznic, * Okrog proračuna so se seveda močno kresale iskre, izkazalo pa seje, da je sredstev premalo, da bi bili zadovoljni vsi. Poleg tega so delegati spet zahtevali več za zdravstvo, kulturo in šport, a po drugi strani manjšo obremenitev gospodarstva. Zavedajoč se te šibkosti, so proračun sprejeli, a kljub vsemu zahtevali pojasnila, kdo in zakaj je občini odmeril tako nizek proračun in tako majhen kos iz republiške proračunske pogače. Delegat Matjan Gregorič je ob tem pozval tudi k nepokorščini, saj naivno čakanje na pravičen delež Brežičanom še nikoli ni dalo sadu. saj lahko naknadno po potrebi sprejmejo rebalans proračuna. B. DUŠIČ-GORNIK V času od 9. do 16. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Jožefa Zakšek iz Hrastka — Natalijo, Milena Račič iz Pir-šenbrega — Kristijana, Elka Zevnik s Čateža — Vida, Marija Pinterič iz Brežic — Lejo, Valerija Novoselič iz Koritnega —Uroša, Jožica Budna iz Stolovnika — Klavdijo, Terezija Mausar s Ceste — Klemena, Milunika Novakovič iz Kršek-ga — Darka, Nedeljka Gavranovič iz Krškega — Radmilo, Vesna Pleič iz Šen-kovca — Dina in Danica Bogolin s Plesa — Sebastijana. Čestitamo! Plodovi izredne krške seje Seznam zahtev o pogojih za delo JE KRŠKO — Ker smo poročanje z izredne seje krške občinske skupščine zaključili pred njenim koncem, sedaj objavljamo še sklepe, ki sojih sprejeli poslanci krške občinske skupščine ob prisotnosti podpredsednika slovenske vlade dr. Lea Šešerka ter sekretarjev za energetiko in varstvo okolja, dr. Mihe Tomšiča in Mihe Jazbinška. Kot je javnosti že znano, je bila seja 12. marca v Krškem. V sklepe so zapisali, da je treba zahtevati takojšnjo ustavitev JE Krško, če krška občinska skupščina ne sprejme odloka o širitvi sedanjega začasnega skladišča pri JE Krško. Le tako bi zagotovili v sedanjem skladišču dovolj prostora za odpadke še po letu 1992. V vodstvih krške občine menijo, da je v javni razpravi možno pričakovati pozitivno mnenje o skladišču le v primeru, če bo urejena odškodnina za uporabo stavbnega zemljišča. Skupščina Republike Slovenije pa mora sprejeti obvezo, da bo s posebnim zakonom določila lokacijo za trajno odlagališče. Nadalje v Krškem zahtevajo, naj renta ne bo vključena v novi zakon o javni porabi, republika pa mora zagotoviti varno obratovanje do zaprtja in zagotoviti denar za odstranitev elektrarne oz. dekomisijo. Za vse probleme in odprta vprašanja v zvezi z JE Krško pa naj bo pristojen sekretariat za energetiko. Izpolnitev teh zahtev, ki jih krški poslanci naslavljajo na republiška telesa, pa pomeni tudi začetek javne razprave o širjenju začasnega skladišča NSRAO. Kako poteka izpolnjevanje krških zahtev, bodo delegati razpravljali v roku 60 dni, do tedaj pa javne razprave ne bo. Na seji 13. marca so v komisijo za koordinativno razreševanje skupščinskih zahtev imenovali inž. Vojka Omerzuja kot predsednika, Franca Černeliča kot namestnika pred-scd., za člane pa Marjano Breznik, Metoda Šonca in Antona Žiganteja. J. S. Plaz razprav ustavil skupščino Zataknilo se je pri občinskem proračunu — Denarja manjka na vseh koncih KRŠKO — Medtem ko še ni bilo končano 11. skupno zasedanje krške občinske skupščine, je tako rekoč na začetku obtičalo tudi 12. zasedanje, kije bilo 13. marca v Krškem. Potem ko sta bili zaključeni prva in druga točka dnevnega reda (dnevni red in predlogi ter pobude delegatov), seje zataknilo pri tretji. Osnutek programa javne porabe, kije osnova za odlok o letošnjem proračunu, po štirih in pol urah zasedanja »ni šel skozi«. 0 podjetništvu, brezposelnih in zaposlovanju SEVNICA — Republiški zavod za zaposlovanje — enota Sevnica je nedavno organiziral razgovor o pospeševanju razvoja podjetništva v Posavju. Na pogovor je Zavod povabil predsednike izvršnih svetov občin Brežice, Krško in Sevnica ter predstavnike obrtnih združenj iz teh občin, medobčinsko gospodarsko zbornico in novinarje. Sklicatelj je želel z razgovorom informirati Posavje o razvoju podjetništva in spodbuditi možne investitorje za vlaganje v to gospodarsko dejavnost ter izvršne svete podpreti pri njihovih ukrepih za razvoj podjetništva. Zato so na razgovoru uvodoma predstavili težave pri zaposlovanju, s katerimi se je območje že srečalo in jih bo še huje občutilo v prihodnje. V Posavju je zdaj že okrog 2.000 iskalcev zaposlitve, med katerimi ie skoraj polovica mladih ljudi. Število brezposelnih bi po strokovnih predvidevanjih utegnilo letos porasti za 1.600 odvečnih delavcev. Spričo takih razmer bodo v Posavju načrtno in organizirano iskali nova delovna mesta in temu bi koristilo tudi razvijanje podjetništva. To so med drugim poudarili tudi na omenjenem razgovoru, kjer so nekoliko predstavili še novo zakonodajo o zaposlovanju ter o zavarovanju in možni finančni pomoči v primeru nezaposlenosti. Posebej so se v razgovoru ustavili ob načrtovanih javnih delih v Posavju in ob republiškem javnem razpisu 1.000 novih delovnih mest. L. M. Izvršni svet je že lani septembra sklenil pripraviti razvojne dokumente in določiti program dela. Imenoval je koordinacijsko komisijo, ki je pripravila program javne porabe po dejavnostih, vodil jo je Franc Jenič, v njej pa so sodelovali člani IS in strokovni delavci. V programu so novosti, med katere IS prišteva sredstva za naložbe v ekološke in podjetniške projekte ter v tiste, kjer bi bilo mogoče pričakovati soudeležbo republike. Posebna novost pa je kredit, ki naj bi ga najela občina in tako bremena iz preteklih let razpotegnila na daljše časovno obdobje. Potem pa se je usul pravi plaz razprav, zlasti iz vrst poslancev, ki delujejo v tako imenovanih družbenih dejavnostih. Kot kažejo številke iz gradiva in tudi grafikon, bodo letos namenili za družbene dejavnosti več denarja, a pro-centualno manj glede na celotno maso. Zlasti je bil oster poslanec Ivan Mirt, ki PRIPRAVLJAJO OBVEZNICE SEVNICA — Občina Sevnica načrtuje, da bo za razvoj podjetništva in infrastrukture zbirala denar tudi z občinskimi obveznicami. Projekt za izdajo teh vrednostnih papirjev bo nared predvidoma aprila in potem bo o njem odločal občinski izvršni svet. Izdaja obveznic pomeni eno od dejavnosti, ki jih je sevniški izvršni svet predvidel v svojem letošnjem delovnem načrtu. O projektu izdaje obveznic občine Sevnica so nedavno govorili tudi na seji sevniške vlade. Vsakdo je dolžan priznati dostojanstvo slehernemu človeku. (Kant) • Mediji ne morejo biti aparat države, prizadevati si morajo za lastno legitimnost pred javnostjo; če tega ne dosegajo, je ogrožena njihova lastna eksistenca. (Vreg) • Novi zakon o RTV je beden suro-gal demokracije. (Vreg) je dejal, da so v šolah in vrtcih na robu siromaštva in da se bo sedanje omejevanje družbene porabe — ki pa je ne bi smeli imenovati poraba, op. I. M. —maščevalo čez nekaj let. Prav tako se je od predloga izvršnega sveta ogradil sekretar sekretariata za družbene dejavnosti, krščanski demokrat Danilo Si-ter. Predsednica družbenopolitičnega zbora in članica stranke Zelenih Vida Ban pa je dejala, da osnutek ni dobra podlaga za razpravo, ker manjka za vsako številko vsebina in se bodo poslanci težko odločali o osnutku. Razprava je tekla v tem slogu še naprej. Župan Vojko Omerzu je pogrešal v osnutku denar za amortizacijo, zlasti za počitniške objekte v Nerezinah, hkrati pa je dejal, da ne bo mogel glasovati za Dvomi socialistov o upravičenosti ukinitve bolnice Kmalu javna tribuna o ukrepih v zdravstvu BREŽICE — Brežiški socialisti so na ustanovnem zboru sredi preteklega tedna ugodno ocenili dosedanje delo iniciativnega odbora stranke, sprejeli program aktivnosti in izvolili sedemčlansko predsedstvo. Predsednik občinskega odbora SSS je postal dr. Slavko Sušin, sekretar Rudi Volčanjšek, za člane predsedstva pa so izvolili prof. Marjana Gregoriča, Toneta Zorka, Stanka Cerjaka, Slavka Vujasinoviča in Bojana Oblaka. Dogovorili so se, da se bodo odzivali na vse probleme in pomembna načrtovanja sprememb v občinskem in republiškem prostoru. Sodelovati želijo z vsemi strankami, s sindikati in tudi z društvi in združenji. Postopoma naj bi v svoje vrste pritegnili tudi več vernih občanov in mladine. Delovali bodo umirjeno in nevsiljivo ter z delom poskušali doseči, da bo ime stranke dobilo takšen prizvok, kakor ga ima v tujini. V razpravi niso mogli mimo aktualnih družbenih vprašanj. Najbolj jih je zmotil nedavni predlog republiškega sekretariata za zdravstvo, ki načrtuje ukinitev Splošne bolnišnice v Brežicah. Predlog jih preseneča, saj sekretariat s slabo argumentiranimi trditvami in brez strokovnih utemeljitev želi izvesti reorganizacijo v najkrajšem času. Tako ravnanje bi po njihovem imelo velike negativne posledice na socialnem področju, poleg tega je vprašljiva tudi ekonomska upravičenost takih ukrepov. Brežiški socialisti so zato sklenili, da kar najhitreje organizirajo javno tribuno o celovitih ukrepih na področju zdravstva s posebnim poudarkom na ukinitvi bolnišnice. Na tribuno bodo povabili tudi najodgovornejše člane republiške vlade, ki pripravljajo to zakonodajo. Na • SINDIKAT DELAVCEV O OBSTOJU BOLNIŠNICE — Zaradi nedavnega predloga republiškega sekretariata za zdravstvo, ki načrtuje ukinitev Splošne bolnišnice Brežice, so upravičeno razbuijeni tudi vsi zaposleni v tej ustanovi. Konferenca sindikata je zato za včeraj napovedala sestanek na to temo, saj gre očitno za njihov obstoj. O tem, do kakšnih sklepov so prišli na sestanku, bomo poročali naslednji teden. prvi seji občinske skupščine naj bi njihovi odborniki tudi zahtevali, da se ta tema uvrsti na dnevni red. B. D.-G. posojilo, ker si »ne predstavlja, kako bi denar vračali«. Ko je že razprava krenila v tako smer, so začeli iz posameznih krajevnih skupnosti naštevati, katera cesta bi morala še priti v program javnih del. Ko se je začelo glasovanje, je podobno kot na začetku seje spet obstajala bojazen, da ne bo dovolj poslancev. Na koncu so le glasovali in zbora krajevnih skupnosti ter združenega dela sta sprejela osnutek, v družbenopolitičnem zboru pa so bili proti. Naj pojasnimo: občinska vladaje predlagala dva sklepa, da poslanci sprejemajo osnutek programa javne porabe v letu 1991 in sklep o najetju kredita za področje gospodarske infrastrukture. Drugega sklepa družbenopolitični zbor ni sprejel. Ko bi bili morali poslanci začeti razpravo o snutku odloka o proračunu, pa v dvorani že ni bilo več dovolj poslancev. Obe seji bodo krški poslanci nadaljevali danes, 21. marca, ob 8. uri zjutraj. . J. SIMČIČ TUDI LETOS PRAZNIK ZA MATERE IN ŽENE BREŽICE — Kljub dilemam o praznovanju dneva žena so v brežiški občini, še posebej v krajih, kjer je tako praznovanje že tradicionalno, tudi letos pripravili posebne večere za matere in žene. Za razliko od prejšnjih let so praznovanja bolj porazdeljena med 8. in 25. marcem, s čimer je dosežen enostaven kompromis, zadovoljni so pristaši dneva žena in materinskega dneva, žene pa so se izognile nepotrebnim ideološkim sporom. Kot običajno so se prireditve začele s kulturnim programom otrok, mladine in kulturnih društev, nadaljevale pa z družabnim večerom, ki je za marsikatero podeželsko ženo redka priložnost za sprostitev. • Tankov ni mogoče uporabiti za podporo čisto določenim političnim skupinam. (Veselino v) Glavni načrti bodo šele prispeli Predvidevajo novo organiziranje sevniške Komunale — Nekaj nalog lahko da >d pričakujejo splošno usmeritev — Odvoz odpadkov občina, od drugot______________________________________________ SEVNICA — Tukajšnja Komunala naj bi v prihodnje zaživela kot javno podjetje, tako prenovljena firma pa naj bi naredila še nekaj potez za svoj drugačni notranji ustroj. Končna posledica reorganizacije in racionalizacije naj bi bila poslovno trdna Komunala in s storitvami zadovoljno prebivalstvo. Komunala, kije primanjkljaj pri vodi, kanalščini in smetarini pokrila z dobičkom gradbene in vodoinstalaterske enote in se tako kot celota ognila izgubi za lani, v načrtu reorganizacije predvideva tudi znižanje cene posameznih komunalnih storitev za petino. Za to 20-odstotno pocenitev bi morala zmanjšati število zaposlenih v skupnih službah za dva človeka in ta rez je v načrtu. Komunalno podjetje opira reorganizacijo na pričakovano politiko občinskega izvršnega sveta. Komunala zdaj skrbi za sevniški mestni vodovod, upravlja s prek 23 kilometri kanalizacijskega omrežja, ima na skrbi ogrevanje dela stanovanj in poslovnih prostorov v Sevnici, opravlja pogrebne storitve, dela s svojo gradbeno in vodoinstalater- sko skupino in odvaža smeti. Zmogljivosti ima tolikšne, da bo v bodoče lahko opravila več tovrstnega dela, če ji ga bodo naložile nadrejene občinske ustanove. Marsikaj seveda ne bo odvisno od občinske volje. Pri spravilu komunalnih odpadkov kot enem od opravil Komunale bo občina namreč upoštevala tudi republiške zamisli, če bodo. Kot so ocenili na nedavni seji sevniške-ga občinskega izvršnega sveta, pa Posavci in drugi še niso dočakali republiškega predloga o mreži komunalnih deponij v Sloveniji, tj. enega celovitih načrtov. Morda bodo prej nared izvedbeni projekti, kijih pripravlja krški Sa-vaprojet in s katerimi se Posavje poteguje tudi za republiška sredstva, namenjena spravilu in predelavi komunalnih odpadkov. Zlasti predelava odpadkov očitno postaja iz lepe želje tudi vse bolj cenjeno ravnanje. Sodeč po razpoloženju na omenjeni seji, so se zanjo po mariborskem vzoru ogreli tudi v sevniški občini in očitno je bila v to smer narav- • Komunala bo 10. aprila letos odvažala kosovne odpadke, zato pričakuje, da bodo prebivalci ta material pripravili na običajnih mestih. To pričakuje verjetno tudi zaradi kritike, izrečene na njen račun na seji izvršnega sveta. Nekdo je namreč dejal, da ta delovna organizacija preveč poredko odvaža tovrstno nerabno blago. nana tudi ena od pripomb članov sveta, namreč, daje potrebno sortirati odpadke že na izvoru, in ne šele na smetišču, ker je na deponiji za izbiranje že prepozno. M LUZAR Novo v Brežicah SLAČENJE — Ciril Kolešnik, razburjen zaradi nesramih govoric po brežiških ulicah, se je pripravljen pred delegati v skupščini sleči. Prepričan je, da so to pripravljeni storiti tudi drugi člani izvršnega sveta. Zakaj tako slačenje? Da bi pokazali, kaj imajo in česa ne ter kdo je kaj nakaza! in česa ni. Zanimive predstave v skupščini seveda ni bilo, saj delegati nimajo časa za take neumnosti. O pameti in premetenosti svojih predstavnikov v vladi pa zdaj že vedo vsaj toliko, da se jim ne splača iskati pod obleko. GOLOBI — Zadnjič je brežiški župan odprl strokovno razpravo o golobih. »Zaenkrat še imamo goloba na strehi. Lahko se odločimo, da ga namenimo gospodarstvu, če pa bo golob medtem odletel, je drugo vprašanje,« je globokoumil. Edini Golob, ki ga zares imajo v skupščini, medtem ni odletel^saj je vesten delegat. EDEN VEČ — Vesten je tudi tisti, kije poskrbel za skrivnostno povečanje števila delegatov. Od 46 delegatov jih je 44 glasovalo za in trije proti. Po glasni razpravi, od kod seje nebodigatreba vendar vzel, so nekateri mirno ugotovili, da se ni čemu čuditi. Po tolikih urah brezplodnega sedenja na seji se je imel že čas roditi. ZAMERA — Županu Tomšctu smo se novinarji močno zamerili. Zdaj sc hoče maščevati, zato je protest zaradi predvidene ukinitve brežiške bolnišnice spretno speljal na svoj mlin. V njegovih besedah se je tako porodil vseposavski protest proti načinu obveščanja javnosti o takem ukrepu. Mu bo danes še kdo verjel, da smo spet vse zakuhali novinarji? DOSTOJNO — Tomšc je tudi zelo dostojen branitelj države Slovenije, tako da bo kdaj v prihodnosti morda prejel kako novoosnovano državno odlikovanje. Če jih bo podeljevala država, seveda, in ne občani. Slednji namreč niso preveč navdušeni nad njegovo mislijo, »da v okviru nove države Slovenije ne bo mogoče uveljavljati nobenih lokalnih interesov«. Krške novice LUČ — Kdo ve, katere božje ali nadnaravne sile so se vmešale v okroglo mizo Korak k resnici, ki sojo organizirali krški krščanski demokrati. S stropa je namreč med pogovorom odpadlo steklo z luči in se s precejšnjim pokom razletelo. Ampak niti nadškof dr. Šuštar niti TV zvezdnik Mito Trefalt nista niti trenila zaradi te majhne nesreče. Žal so prisotni pogrešali opravičilo direktorja Adolfa Moškona, ki se sicer rad predstavi gostom doma, tako kot se je rad predstavlja! v svojih filmih mojster grozljivk Alfred Hitchock. NOVIN ARČKI — Nad krško vlado se zbirajo črni oblaki, saj jo kritizirajo z leve in desne. Zdaj pa so v krškem izvršnem svetu sklenili, da na svojo stran pridobijo vsaj novinarje. Srečanje je mišljeno kot neke vrste hepening, na katerem naj bi se novinarji »izkašljali« na račun IS. Novinarji bodo seveda prišli na tako srečanje, ampak nič kaj dosti jim ni do takih pogovorov. Pa saj niti do besede ne bi prišli. Toliko pa že imajo izkušenj z Občinarji-Vprašanje pa je tudi, če bodo o vladi potem »pisali samo lepo«. ZANKE — Pustimo to pot retorične cvetke v krški občinski skupščini, kjer so določeni osebki pogruntali »nepremično bivanje prvorazrednih državljanov v udobnih stanovanjih« ali pa »taksitivno naštevanje problemov«. Sezimo malo više, v republiko. Tam so pogruntali, da območje Bohorja ni demografsko ogroženo. Ko pa so Krčani malo bolj podrobno pogledali v te sorte dokumentov, so odkrili, da so med demografsko ogroženimi vasmi vse tiste, ki so na Bohorju. Ob vsem tem človelt kar oprosti majhne občinske napake, ko pa jih več in večjih premore republiško vele-umje. Sevniški paberki POLIVINIL — Za poplavami je tud1 ob Savi v Sevnici ostalo pravo razdejanja v katerega spada tudi polivinil na grmov' ju. Verjetno ga bodo pospravili. Morda P3 Sevničani pričakujejo, da bo po njihovl reki navzgor priplul Mavrični bojevnik tet da bodo poskakali na savsko obrcŽ)e greenpeasovci in obrali z vej omenjen0 okrasje. Če bi ta odprava res prišla v Sevnico, domačini gotovo ne bi stali križen)" rok. Po slovenski šegi bi menda ja organ1' zirali gostom iz tujine zaključno pojedin0 z volom in sodčki žlahtne samorodnice. LOVSKA — Jože Kovač je v uvodnih besedah o proračunu sevniške občine n* nedavni seji rekel, da razlage ne bo za** tako, kot je svoj nedavni nastop v LjubU ni pričel Lojze Peterle, namreč z »lov ‘ odprt«. Ve se, zakaj seje temu ognil- T' ven njega je sedel predsednik lovske žine Boštanj, strasten lovec, ki bi izj8 lahko vzel preveč dobesedno. DAVKI — Ko so v Sevnici nedav"0 uradno presojali novo davčno zakonod* jo, so se ustavili tudi pri obdavčevanj stanovanj. Nekdo je vprašal, ali b°° davkarji šteli v obdavčeno stanovanj*8 površino tudi balkon. Če slovenska d1? va o tem še ugiba, bi bilo najbolje pogj*r\, ti, kako so imeli zadevo urejeno mostišč* ji. Naši pradedje na ljubljanskem baO0.^ pravzarpav živeli dobesedno na balk°1 in če so dacarji privijali nje, se tudi Sj° ■ nija 2.000 ne sme upirati državni fis88 politiki. Tnrm%T& 6 DOLENJSKI UST Bil je dolenjske gore list Umrl je igralec Brane Ivanc, sodraški rojak Prijaznega, dobrodušnega, resnega in obenem hudomušnega igralca Braneta Ivanca, ki se je južno od prestolne Ljubljane udomljenemu prebivalstvu še posebej priljubil takrat, ko jih je z gledališkega odra, z malih ekranov in filmskega platna nagovarjal po njihovo, v pojoče zategnjeni in sploh neponovljivi do-lenjščini, tega nehrupnega, skromnosti za vezanega poklicnega služabnika Talijinega hrama od prejšnjega tedna ni več. V ljubljanski Drami je še odigral vse predsta ve Sanacije, prve primere te hiše v sezoni 1990/91, potem pa se je moral do- Brane Ivanc (1937—1991) končno vdati volji Smrti, svojega zadnjega in obenem našega skupnega velikega neizprosnega režiserja, in za vselej oditi s prizorišča človeškega življenja. Niše dolgo, kar je dopolnil triinpetdeset let. Brane Ivanc je bil naše male dolenjske gore list, rojen v Sodražici, torej v suhorobarski deželici Parke so ga določile za igralca in temu poklicu je ves čas vzorno služil Kar dve desetletji je stal na odru Slovenskega mladinskega gledališča, zadnjih trinajst let je bil stalni član igralskega ansambla v Drami, vmes pa se je preizkušal na eksperimentalnih in alternativnih odrih. Razpon njegovih igralskih možnosti je bil res izjemen, saj se je znat z odra pogovarjati z vsemi mogočimi gledalci, od otrok do upokojencev, od nebogljenih šolarčkov do univerzitetnih profesorjev, in vsi so mu priznali velik igralski dar. Igral je tudi v več filmih, televizijskih igrah in nadaljevankah, njego v glas se je nič kolikokrat oglasil tudi iz radijskih valov. Prislužil si je nekaj gledaliških nagrad, od tega dve pomembni jugoslovanski' Sterijevo v Novem Sadu in MESS-ovo v Sarajevu. Tudi drugod so mu znali prisluhniti in oceniti njegove dosežke. 1. Z Pred odločitvijo: kam po osemletki? V srednjih šolah dolenjske in posavske regije jeseni prostora za 2.130 prvošolcev, od tega 360 na gimnazijah v Novem mestu, Brežicah in Črnomlju — Vpis generacije, ki bo končala z maturo — Jutri in pojutrišnjem informativni dan DOLENJSKA, POSAVJE — Za učence, ki se bodo čez nekaj mesecev poslovili od osnovnošolskih klopi in nameravajo jeseni nadaljevati izobraževanje na srednjih šolah, bo jutrišnji dan zelo pomemben. Namesto k pouku bodo šli v srednje šole, kjer bodo v okviru tako imenovanega informativnega dneva zvedeli vse podrobnosti v zvezi s šolanjem na teh šolah. Seveda bo vsak najprej obiskal tisto šolo, na katero se namerava vpisati. Informativni dan bo jutri, v petek, 22. marca, dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 15. uri, ter še naslednji dan, v soboto, 23. marca, ob 9. uri, ko bodo srednje šole dajale tudi informacije za izobraževanje ob delu oziroma iz dela. Iz skupnega vseslovenskega razpisa za vpis v prve letnike srednjih, višjih in visokih šol v šolskem letu 1991/92, ki ga je v svoji publikaciji Objave obelodanilo republiško ministrstvo za šolstvo in šport, je razvidno, da bo jeseni na srednjih šolah v dolenjski in posavski • Srednja šola tehniških usmeritev in družboslovja Kočevje bo jeseni v prve letnike raznih programov sprejela predvidoma 120 mladih in 60 odraslih učencev, od tega 90 prvošolcev v gimnazijo. regiji prostora za 2.130 novincev, od tega v Posavju 620, na Dolenjskem in v Beli krajini pa 1.550. Največ učencev bo v prve letnike dve-tri- in štiriletnega izobraževanja sprejela Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Novo mesto, in sicer 660 ter še 120 učencev v oddelke za odrasle. Druga največja šola, Srednja šola kovinarske in elektro- »Enciklopedija« slovenske zavesti V novomeški Študijski knjižnici Mirana Jarca je Srečko Krese predstavil svojo knjigo Naprej zastava slave — Na ogled razglednice iz njene zbirke NOVO MESTO — V Sloveniji je že tri mesece naprodaj monografsko zasnovana in v velikem formatu natisnjena knjiga Naprej zastava slave, ki v bese-'m sliki predstavlja slovenske domoljubne in društvene razglednice skozi čas. Mia je neposredno pred decembrskim plebiscitom, in sicer pri Mohorjevi soon"' ‘Ea*0*b' * v * 1 Celju, medtem ko jo je nastisnilo CGP Delo v Ljubljani (v W0 izvodih). Na predstavitvi v Študijski knjižnici Mirana Jarca 14. marca zvečer je avtor Srečko Krese dejal, daje knjigo pripravljal več let Nekaj nad 280 strani obsegajoča knjiga je prava »enciklopedija slovenske narodne zavesti«, kakor jo je nekdo ze imenoval. Na teh straneh si ena drugi sledijo razglednice v barvah, sporočila v Pesemski ali preprosti prozni obliki, s sfenimi pozdravi pa z motivi cerkvene-®a> domačijskega in narodnega življe-\a' Vrs.lij°se izv‘rna besedila znamenitih mož, duhovnikov, škofov, književnikov, politikov, gospodarstvenikov. Bes, ta naša narodna zavest seje na stotere načine izražala v pisni in likovni govorici, slovenski narod je s preprostimi dopisnicami in razglednicami v zadnjih desetletjih 19. in v prvih deset-etjih 20. stoletja tenkočutno izražal prvine na razvoj slovenske narodne zave-sl*. 'zbrani motivi so spodbujali narodno prebujanje, jezikovno osveščanje, Ponos velikih osebnosti, sporočila de-laracij, programov, gibanj. Srečko Krese je (spet maloštevilne-Jn) poslušalstvu v veliki čitalnici Stu-, ‘jske knjižnice Mirana Jarca domo-jubno in narodnostno zavedno tema-lk°> kakor je prepoznavna s slovenskih razglednic, predstavil tudi s predava- njem, obogatenim s številnimi diapozitivi. Medi zvajanjem pa se je večkrat povrnil h knjigi Naprej zastava slave in povedal, da se mu je omenjena tematika razgrnila mnogo šriše šele potem, ko se je odločil vključiti v knjigo tudi razglednice brez slovenske belo-modro-rdeče zastave kot simbola slovenstva. Razglednice je zbiral po vsej Sloveniji, tudi v novomeški Študijski knjižnici, kjer je celo ugotovil, da premore ta ustanova eno najbogateljših tovrstnih zbirk v Sloveniji. Obiskovalci so si zatem v spodnji knjižnični avli lahko ogledali razstavo Zanimivosti in znamenitosti dolenjskih krajev na razglednicah, odprto tega dne. Razstavljenih je okoli 300 razglednic s podobami gradov, cerkva, samostanov, z zanimivostmi Novega mesta in drugih krajev v bližnji okolici in širše na Dolenjskem. Razstava, ki jo je pripravila Nataša Petrov s sodelavci, predstavlja le izbor iz zajetne zbirke razglednic, ki jo je ustvaril prvi ravnatelj knjižnice Bogo Komelj in jo zdaj le dopolnjujejo. V mnogih primerih so te razglednice edini dokumenti s podobami krajev in zgradb pred desetletji. I. ZORAN V Domnu so tudi slike V penzionu Domen postavljena že četrta razstava Jožica Medle s svojimi najnovejšimi deli DRUŽINSKA VAS — Jožica Medle iz Šentjerneja, ki dela kot aranžerka novomeških izložb, je pripravila svojo 14. razstavo, tokrat v okolju novega penziona Domen v Družinski vasi, ki ga vodi lastnik Jože Zorko. Stara gostilna ob potoku Toplica je gradbeno povsem obnovljena, nekaj posebnega pa je tudi v svoji ponudbi. Lastnik Bela krajina narazglednicah Razstava v Ganglovem Razstavišču v Metliki Metlika — v Ganglovem razstavišču v Metliki bo do zadnjc-8a marca na ogled zanimiva razsta-Va c naslovom Bela krajina na starih razglednicah. Njen namen je pred-raviti podobo deželice ob Kolpi ob P*;0*! iz 19. v 20. stoletje. Raz-8 ednice so iz zbirke prof. Alojza tndriča, Črnomaljca, živečega v žeja ani’ *er 'klokranjskega mu' Kljub navidezni zaspanosti Bele rajine na prelomu stoletja pa seje . 0 zgodaj razširila moda pošiljala in zbiranja razglednic, ki je po u 1900 postala pomemben del n7THlega življenja. Prav ta »ko-Jjcek« je današnji generaciji ohra-1 neprecenljiv zgodovinski vir o ari podobi krajev, vzdušju, nava-v? . In razvadah naših prednikov. ajstarejša odposlana razglednica med. okrog 200 razstavljenimi je z , B samostojnim koncertom jutri, v petek, 22 marca, ob 19.30 v Domu kulture. Pel bc pod vodstvom zdajšnje zborovodkinje Jožice Bradač, profesorice na Glasbeni šoli Marjana Kozine. NOV KONCERT KOMORNIKOV TREBNJE — V prireditveni avli start trebanjske osnovne šole je imel Komorn zbor Trebnje 15. marca zvečer samoslojer koncert. Pod vodstvom svojega stalnega dirigenta Igorja Teršarja je izvedel program slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Kot gostja večera je nastopila pianistka Breda Ukmar iz Ljubljane. Trebanjski »komorniki« so osnovali zbor leta 1986 in do zdaj nastopili v več krajih na Dolenjskem, v Ljubljani, Zagorju, v Avstriji na Češkem in Slovaškem. LJUBLJANA— 15. in 16. marca je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala prireditev Kulturni dnevi koroških Slovencev. V petek so odprli razstavo Kmečka arhitektura na južnem Koroškem, nastopila pa je folklorna skupina Slovenskega prosvetnega društva Trta iz Žitare vasi s starim ljudskim običajem Babja hojset. V soboto je bila v Kosovelovi dvorani lutkovna predstava Gospod Petelin, učenci ljudske šole Mohorjeve družbe iz Celovca so se predstavili z recitacijami in pesmimi, Gabrijel Li-puš in Polde Bibič pa sta v živo predstavila skupno kaseto Diči, diči, diča. Popoldne je bila v tej dvorani plesno-gle-dališka predstava Centessima, ki jo je pripravilo Plesno gledališče Ikarus iz Celovca, zvečer pa v Linhartovi dvorani zaključna prireditev. Predstavile so se male vokalne skupine: kvartet bratov Smrtnik iz Kort, oktet Suha Katoliškega prosvetnega društva Drava iz Žva-beka in tercet Rož iz Škofič. Na koncu so solisti (pevci in instrumentalisti) in mešani pevski zbor J. P. Gallus iz Celovca pod vodstvom dirigenta Jožeta Ropitza izvedli kantato Ustoličenje karantanskega kneza, za katero sta besedilo napisala Zdravko Novak oz. Lovro Kašelj, glasbo pa France Cigan. Omenimo še, da je v prostorih Društva slovenskih pisateljev potekala okrogla miza o lemi Slovenska literatura na Koroškem, pogovor o tem pa je bil s predstavniki literarnih revij Mladje in Celovški zvon. Kot hvalnica zeleni barvi Akademski slikar Alojz Konec iz Sevnice razstavlja v ______Zagorju ob Savi cikel olj Slike zelenega SEVNICA — Akademski slikar Alojz Konec iz Sevnice je prav gotovo eden tistih mladih likovnih ustvarjalcev, ki so šele dobro začeli znanje in izkušnje, pridobljene v šolskem »laboratoriju«, samostojno uporabljati v praksi. Čeprav so tako imenovane velike stvaritve bržkone še pred njim, nekje v prihodnosti, pa je že z dosedanjim delom, razgrnjenim na samostojnih in skupinskih razstavah, dokazal, daje popolnoma avtonomna umetniška osebnost z lastnim slikarskim nazorom in tudi z vedno bolj prepoznavnim osebnim slogom. Ni krajinar in ne novopodobar, navezanost na živo in neživo naravo mu ne pomeni nekaj naključnega, ampak hotenost, saj lahko le tako vsrkava iz nje temeljna spoznanja o njej. Sožitje z naravo je za Konca nekaj primernega, neizogibnega in to je sam potrdil tudi s tem, da se je udeležil že dveh zaporednih slikarskih kolonij Izlake —Zagorje, predlanske in lanske. Tam in še v večjem delu doline Save je v glavnem nastal cikel oljnih slik, imenovan Slike zelenega, s katerim gostuje Alojz Konec te dni v avli KC Delavski dom v Zagorju ob Savi. Slikarji se večkrat ustrašijo zelene barve, ta barva pa je na Končevih slikah zapela. V pojasnilo obiskovalcem, ki si bodo ogledali njegovo zdajšnjo razstavo, in kot kratko razlago k ciklu Slike zelenega je sam zapisal: »Svetloba zaživi šele ob temi, barva ob nebarvi in barva ob drugi barvi. Dolina Save je nabita z zeleno, najrazličnejša zelenila preplavljajo to deželo in ta do-minanca kar kriči po likovni elemen-tarnosti. Zelena barva je tu element, nenehno se spreminjajoč, težko gnetljiv in hkrati zračen, nabit in lahkoten, nem in pojoč, depresiven in sproščajoč, mno-goličen... Slikarski nazor me ne zapira v enomiselni slog, marveč mi omogoča odklone in manevre do skrajnosti, da zeleni cikel ne odzveni negibno.« Tako o svojem delu sam slikar, ki so ga na našem območju poleg tukajšnjih domačinov na razstavah že spoznali tudi Brežičani, Črnomaljci in Čatežani, v Novem mestu, kjer naj bi letos tudi št razstavljal, pa so do zdaj videli njegova dela le v okviru skupinske razstave Alojz Konec je vsekakor ime, ki ga bo na dolenjskem in tudi širšem, slovenskem likovnem obnebju moč še večkrat prebrati. IZ •Slovenska generalka za pekel Trebanjski kmetje morajo biti že precej nezadovoljni, da so na nedavnem občnem zboru podružnice Slovenske kmečke zveze-Ljudske stranke razočarani očitali, da oblast že ne vrača odvzetega premoženja. Predsednik podružniceje nezadovoljne sicer miril s klicem k strpnosti, vendar duhov docela najbrž ni pomiril Tudi bi bilo krivično, če bi od njega kdorkoli zahteval, naj spravi duha v steklenico, saj so steklenico odčepili drugi, ki jih trenutno loči od Trebnjega na desetine kilometrov in veliko nedostopnih pisarn. Ni nenavadno, da so na omenjenem zboru v Trebnjem govorili o denacionalizaciji, ampak bilo bi skoraj čudno, če na takem množičnem sestanku o vračanju premoženja ne bi razpravljali, saj se s preteklimi in napovedanimi lastninskimi posegi ukvarja tako rekoč dnevno dobršen del Slovenije. Ker je v vračanje imovi-ne trenutno ujete toliko toliko človeške energije, ni čudno, da je o njem govoril Emil Milan Pintar na nedavni javni tribuni na Mirni kot o boleči rani Dejal je, da je denacionalizacija Demosovo slepo črevo, ki se je vnelo. Medtem ko je jasno, da je diagnozo ponudil predsednik vlade v senci kot politično blago, s katerim lahko opozicija iztrži nekaj političnih točk, je morda že manj razvidno, na kaj opira svoje izvedensko mnenje. Vsekakor Pintar zelo verjetno priznava toliko političnega bontona, da ne bi iskal javne naklonjenosti s popolnoma neutemeljenimi ocenami nasprotnika. Najbrž vsaj ta trenutek sploh ni bistveno, kaj i o vračanju lastnine meni prvi mož vlade v senci. I Nemara za denacionalizacijo tudi ni odločilno. i da so v zvezi z njo razočarani med toliko in toli-i ko Slovenci tudi v trebanjski podružnici stran-' ke Omanovega klana. Gotovo pa razprava na I nedavnem kmečkem občnem zboru skriva ] nauk. Najbolje bi ga mogoče izrazili, z vprašanjem: ali je slovenska vlada preveč pohitela ali i pa zaostaja z vračanjem odvzetega premoženja? Odgovor bi seveda morala najbolje poznati vlada sama in znan bi nemara lahko bil tudi politični grupaciji, i» katere usmeritev sodi bolj ali manj tudi celoten Peterletov kabinet. Dr. Jože ] Pučnik, ki je po nekaterih merilih dosti blizu : omenjeni orientaciji, je že povedal odgovor o ; tem celo samim Trebanjcem. Resda je bilo to v : drugačnih okoliščinah, toda temeljno sporočilo ostaja. Lani 21. marca zvečer je m Trebnjem predvolilno razpoloženi dr. Pučnik dejal nekako tako: Kje vzeti denar, da bi ustregli vsem upravičenim zahtevam za vrnitev imovine?Rad bi, posebej pred volitvami, če hočete, nekaj ob-i ljubil toda nima smisla obljubljati neuresničlji-. vo. Sele ko bo gospodarstvo bogatejše, bomo , lahko vrnili zaplenjeno imovino. Kratkoročno : za to slovenska država ne bo imela sredstev. To • bo zelo dolgotrajen proces. Kot odgovor o vla-, di, njenih časovnih merilih in s tem povezani denacionalizaciji učinkuje tudi Pintarjeva izjava, izrečena nedavno na Mirni: »Zakon o denacionalizaciji ne bo kmalu sprejet, ko pa bo, z njim mnogo ljudi ne bo zadovoljnih.« • Gre torej za podobno mnenje dveh I nasprotujočih si glav. Če oceni ne držita, i potem bi bilo lahko res edino to, da spada-I ta tako Pučnik kot Pintar v isto politično l kategorijo, denimo, da sta oba komunista, | saj bi se zlasti bivši zekajevec Pintar stežka odpovedal temu predznaku. Pripadnost je ' seveda že drugo vprašanje. Toda s prej za-■ stavljenim vprašanjem je povezano dejstvo, da se z ocenama obeh omenjenih poli-' ličnih mož močno ujemajo tudi javne presoje v samoto pogreznjenih pleterskih menihov. Po mnenju enega od njih bi si vlada morala pustiti denacionalizacijo za svojo zadnjo nalogo, če se hoče obdržati na oblasti. Če vlada skuša pohiteti z vračanjem premoženja, kar pa se nikakor ne zdi res razočaranim trebanjskim kmetom, s tem popušča pred predvolilnimi obljubami nekaterih strank. V tem primeru se očitno zanese na svojo modrost. Potrebovala je bo obilo. Štirideset povojnih let je namreč vneslo v življenje toliko sprememb, da bi vračanje premoženja zdaj povzročilo najmanj tolikšno sovraštvo, kot ga je v preteklosti naredilo jemanje imetja. Navsezadnje ima grunt korenine do pekla in na to je opozoril na lanskem avgustovskem kmečkem taboru y Gorenjcih pri Semiču sam Ivan Oman. On je že vedel, kaj govori. M. LUZAR Bosanske ovce na pašniku »čejev« Res, da si v črnomaljski občini lahko do letošnje pozne jeseni oddahnejo pred čredami nomadskih ovac iz Bosne, kar pa ne pomeni, dabodo nanje tudi povsem pozabili Zlasti ne tisti, ki so jim ti nepovabljeni gosti povzročali obilo težav, bodisi zaradi bolj ali manj neuspešnega preganjanja ali zaradi škode na poljih in poljščinah. Saj bi se v črnomaljski občini nomadskih bosanskih ovčjih pastirjev lahko znebili že takoj potem, ko prestopijo slovensko mejo, saj v Sloveniji že leta velja zakon o prepovedi nomadske paše. Po tem zakonu si mora vsak, ki želi pasti živali zunaj organiziranih pašnikov, predtem priskrbeti ustrezno dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa. Teh dovoljenj pa vsaj tisti nomadi, ki prihajajo v črnomaljsko občino, zagotovo nimajo, saj doslej upravni organ, pristojen za kmetijstvo v črnomaljski občini, ni prejel še nobene tovrstne prošnje. Najbrž bi se v črnomaljski občini v resnici znebili ovac takoj, ko bi stopile na slovenska tla, če ne bi bilo vmes toliko »čejev«. In prav zaradi teh »čejev« ovce iz Bosne še vedno prihajajo v Slovenijo. Pravzaprav mnoge pozimi le krožijo po Beli krajini, iz črnomljske občine v metliško in nazaj, če pa jim postane v Sloveniji nekoliko prevroče, se za nekaj časa umaknejo na Hrvaško, in ko jih tudi od tam preženejo, se znova znajdejo v Sloveniji, dokler pač ne mine zima. Pastirji sicer vmes plačajo kakšno mandatno kazen ali dobijo odločbo o tem, da morajo zapustiti Slovenijo, pa kaj bi to, glavno, da so ovce site! • Nomadi prav dobro vedo, da se jim ne bo zgodilo skoraj nič od tistega, kar je zapisano v zakonu o prepovedi nomadske paše. Črnomaljska občina bi na primer morala imeti z ustreznim podjetjem sklenjeno pogodbo, po kateri bi omenjena organizacija prevzela v oskrbo živali, dokler jih ne bi prisilno odselili, odbrala živali, ki bi jih zasegli, in jih zaklala ter organizirala prisilno odstranitev črede. Vendar v Črnomlju kakor tudi v številnih drugih občinah, kjer se pojavljajo nomadi, nimajo sklenjene pogodbe s podjetjem, saj vrednost odvzetih ovac najbrž ne bi zadoščala za pokritje vseh stroškov, v proračunu pa tudi ni denarja. Poleg tega bi morali najti posebne tovornjake za prevoz živali in ekipe ljudi, ki bi jih nakladale, saj je težko verjeti, da bi pastirji pri tem hoteli sodelovati Da vseh organizacijskih in denarnih težav niti ne omenjamo. Zato so se v črnomaljski občin odločili za možnost, ki sicer ni tako učinkovita, kot bi bil odvoz ovac nazaj v Bosno, je pa zato precej cenejša. Nomade z raznimi odločbami in kaznimi, ki so, mimogrede povedano, precej simbolične, preganjajo inšpektorji Pa tudi ti so v gla vnem nemočni, posebno še, če jim ne pomagajo lastniki zemljišč, na katerih ovce delajo škodo. Po mnenju inšpektorjev bi morali biti vaščani prvi, ki bi prepovedali nomadsko pašo. Toda kaj, ko se pogosto dogaja, da prav lastniki zemljišč nomadom prodajajo seno in koruzo, od njih pa kupujejo ovce in jagnjeti Nekateri že Radia (tokrat) niso ujeli v mrežo V nekaj mesecih se je nova oblast mnogo naučila od prejšnje. Med drugim tudi to, kako dobro je imeti na vajetih sredstva javnega obveščanja, če hočeš zares uspeti s svojimi idejami. Začeli so torej hlastati po radiu, televiziji in časopisih, ki so komaj naredili nekaj vdihov r težko pridobljeni svobodi Sprva se mediji niso dali, a ustrezna uporaba pritiskov in zakonodaje sčasoma le da svoje rezultate. Tudi tako imenovanim malim oblastem na ra vni občine se jepočasi zasvitalo, da se z mediji ni dobro bosti Se več, tudi njim se je zahotelo lastnine nad mediji, čeprav so občinski apetiti glede na republiške seveda sorazmerno manjši, a zato nič manj poželjivi Za začetek, vsaj v Brežicah, so se lotili domačega radia, ki ga občani veliko poslušajo, saj prinaša vsakodnevne informacije in ima precejšen vpliv (ali bi ga vsaj utegnil imeti) med poslušalci Lokalni radio, ki se po nekajletni stagnaciji spet postavlja na noge, se je v letu 1990 že preživljal samo s svojo dejavnostjo. Zdaj, ko seje y občinski proračunski blagajni nepredvideno pojavil presežek, je izvršni svet predlagal, da bi milijon dinarjev namenili tudi radiu. Ni treba dvakrat reči, da je poteza dobro premišljena, navsezadnje Občinarji svoje namere niti prikrivali niso. Milijon dinarjev naj bi skupščina odobrila za nakup radijske opreme, češ da se je radio znašel na prelomnici. S pridobitvijo nove frekvence se bo njegova slišnost razširila na polovico Slo venije in tudi na velik del sosednje Hrvaške, zato mu je kapital še kako potreben. A kako do njega? Po prvi možnosti naj bi razširitev dejavnosti radia sofinancirala občina. Radio bi tako postaljavno podjetje, na katerega bi imela velik vpliv občinska skupščina. S tem ko bi delegati namenili milijonček za radio, bi si torej pridobili pravico, da se vtikajo v radijski program, morda tudi takrat, ko ne bo potrebno. Po drugi možnosti bi radio prepustili tržnim principom, a ravno tega se v občini bojijo kot hudič križa, saj menijo, da bi potem z medijem upravljali lastniki kapitala Slišatije, da radio želi poslovati samostojno. Če je to res, je že drugo vprašanje, a več kot gotovoje, da si njegove samostojnosti želijo občani. Se naprej bodo raje prisluhnili vestem iz vseh logov in tudi nepristranskim komentarjem kot pa enostranskim in edino pravim občinskim informacijam. • »Radio je edini pravi medij v občini,« priznavajo Občinarji in ravno zato so si vroče želeli pridobiti vpliv nad njim. Tokrat jim to ni uspelo, saj delegati niso kaj dosti dali na grožnjo, da bodo sicer z njihovim radiom upravljali kapitalisti. Dokaj realno in hladnih glav so presodili, da je bolje, če se preživlja sam. Če bo hotel obstati, obdržati poslušalce in njihov krog še povečati, bo moral tudi dobro poročati. Tako je brežiški milijonček namesto v blagajno radia romal v sklad za razvoj gospodarstva. K tisti sferi torej, od koder je tudi prišel. B. DUŠIČ-GORNIK Dolenjski spet le drobtinice Ko je bil znan osnutek letošnjega republiš- med letom prav načrtno pripravljajo hrano za kega proračuna, so v Novem mestu najprej na-nomadske črede. Tem je potem tarnanje zaradi redili pregled tistega, kar naj bi iz integralnega prišlekov zgolj na ustih, v resnici pa jih priča- proračuna padlo na novomeško mizo v obliki kujejo. In dokler bo tako in dokler bodo v Slo- sredstev za vzdrževanje in investicije v gospo-veniji bolj mile zime kot v Bosni, bodo nomadi darsko infrastrukturo in družbene dejavnosti, zagotovo še prihajali Zakonom in preganja- Za ta del naj bi bilo za vso Slovenijo namenje-njem inšpektorjev navkljub. rtih slabih 12 odstotkov celotnega republiškega M. BEZEK-JAKŠE proračuna, »težkega« okrog 70 milijard dinar- jev. Novo mesto oz. kar vsa Dolenjska se bo morala kot ponavadi več ali manj zadovoljiti z drobtinicami. Za investicije in investicijsko vzdrževanje cestne infrastrukture sta kljub namenskemu zbiranju bencinskega dinarja po še veljavnem posebnem zakonu nekam izpuhteli dobri dve milijardi dinarjev in naj bi bilo 4,6 milijarde dinarjev tega denarja, od tega 2,6 milijarde za novogradnje. A vto cesta Ljubljana-Bregana je v tem udeležena z 28,8 odstotki To dejansko pomeni, da bomo Dolenjci od Višnje Gore navzdol še naprej imeli svojo cesto smrti Med investicijsko vzdrževalna dela sta uvrščena le projekta Novo mesto most in križišča; sredstva za manjše rekonstrukcije še niso razporejena, precejšnja sredstva (preko 700 milijonov dinarjev) za »projekte, raziskave, študije in ostalo« pa niso specificirana. Investicijska vlaganja v železniško gospodarstvo na Dolenjskem niso predvidena, v energetiki je s 85 milijoni omenjen z imenom le posavsko-dolenjski plinovod V ptt-gospodarstvu je edina investicija, ki se tiče tudi Dolenjske, optični kabel med Ljubljano in Zagrebom v vrednosti lil milijonov. Komunalno gospodarstvo je v proračunu zastopano z 1,27 milijarde dinarjev, od tega naj bi Dolenjska za posamezne projekte dobila 3,6 odstotka. Za urejanje kmetijskega prostora so našteti projekti, vredni 1,7 milijarde, i> proračunu pa je zanje zagotovljenih manj kot petina sredstev. S projekti je Dolenjska zastopana nekaj manj kot 13-odstotno, večina tega naj bi šla za en projekt v novomeški občini Za investicije in investicijsko vzdrževanje v družbenih dejavnostih naj bi novomeška občina in Dolenjska ne dobili skoraj ničesar oz.pol odstotka denarja, čeprav je ob nastajanju proračuna nekako še veljala obljuba, da bo republika prevzela del obveznosti za novo novomeško porodnišnico, ki naj bi šla v gradnjo sredi leta. • V Novem mestu opozarjajo še na nekaj. S sprejetjem zakona o proračunu v republiškem parlamentu bi bilo - oz. bo, saj ni pričakovati, da bi Demosov glasovalni stroj odpovedal podporo svoji vladi - vse odločanje o razporejanju denarja v rokah vlade in njenih organov. Vsaka centralizacija, ki je za povrh brez prave kontrole, pa je po svoje nevarna, posebno če se kot ta dogaja v razmerah neurejene sistemske zakonodaje, pomanjkljivih kriterijev za določanje prioritetnih potreb in kriterijev sprejemljivosti posameznih projektov. Kaj šele bo, če si bo oz. ko si bo republika priborila še večjo moč z odpravo sedanjih in oblikovanjem novih, manjših in s tem mnogo številčnejših občin. Majhne občine bodo še mnogo manj kot zdaj kos močnemu centru, ki se je že postavil na stran dobre vojske in policije ob napol crknjenem šolstvu, zdravstvu itd., same pa še manj sposobne urejati socialne, komumalne in druge probleme, ki jih je vse več. Z. LINDIČ-DRA GA Š Lahkotnost bivanja na konici bajoneta Človek se včasih sprašuje, kakšne posledice bo občutil narod, ki mu že nekaj let zapored najprej vsak mesec, potem vsak vikend, zdaj pa že skoraj dan za dnem grozi vojaški udar. Stalna psihična napetost se mora vendarle nekje odraziti. Nenormalno stanje, ki, kot kaže, še kako ustreza vojaškim krogom in tistim, ki so jim blizu, mora prej ali slej pustiti posledice. Smo morda zaradi tega manj delovno, poslovno, učno, družabno, športno, spolno, inovativno uspešni in harmonični? Smo zaradi tega bolj agresivni, nemirni, prepirljivi, sitni, nemarni, površni, leni, brezbrižni? Marsikaj od tega bi verjetno psihoanalitiki lahko odkrili v psihi poprečnega Jugoslovana Vsekakor odklon od normalnega, če balkansko psiho sploh lahko štejemo za normalno. • Spomnimo se samo ameriških vietnamskih veteranov in njihovih težav pri ponovnem vklapljanju v civilno družbo po povratku iz stalnega stresnega stanja, kakršnemu so bili izpostavljeni med službovanjem v Vietnamu, pa številnih travm vietnamske družbe, zlasti tiste na jugu države, ki se dolgo nikakor ni znašla v miru, ker je vojna tam toliko časa krojila način življenja in mišljenja. V Indokini, kjer je še sedaj več že desetletja trajajočih vojnih žarišč, se poznavalci resno sprašujejo, ali bodo generacije, ki so se rodile in odrasle v vojni, sploh kdaj zmožne zaživeti v miru. * li, Človeška psiha je občutljiva in lahko lomljiva stvar. Njeni lomi se ne odražajo samo v velikih kolapsih, kol si to često predsta vljamo, ampak v drobnih blokadah, ki človeku omogočajo preživetje. Vojni psihologi to dobro vedo, zato po drobcih načenjajo človekovo občutljivost in reakcijsko sposobnost. Lani tanki in kri na pri-štinskih ulicah, pred mesecem v Pakracu, pred enim tednom v Beogradu, danes Zagrebu in jutri pri vas doma. Pred enim letom ste bili vese- li, da je nastradal namesto vas Albanec, včeraj da je padel Hrvat, danes, ko je tank v vaši dnevni sobi, pa ste zada voljni, da se v krvi zvija vaš brat, ne pa vi osebno. Sprijaznjenost z nasiljem je del strategije, ki je očitno delovala Če ne bi, bi se že ob prvih tankih na ulicah in ob prvih žrtvah morala dvigniti cela Jugoslavija in poslalti tiste, ki so izdali tak ukaz, na smetišče zgodovine, kamor tudi sodijo. Nedavno sem prisluhnil žalosti matere, katere sin je dva dni stal na kasarniškem dvorišču nekje na jugu države, do zob oborožen, z bajonetom na puški, čakajoč, da ga bodo poslali na ulice. Če bi se situacija še bolj zaostrila, bi verjetno moral kreniti. Fant v življenju nikoli ni nikomur nič hudega storil Še muho mu je bilo žal ubiti. Sedaj pa naj bi ga neki zlovešči stroj posta vil z bajonetom na puški proti množici golorokih protestnikov. Na stotine, tisoče takih fanto v je bilo, katerim se je svet v tistem trenutku, ko so nasajali bajonete na puške, svet v duši sesul. Šele takrat so verjetno razumeli peklenski načrt, ki se je že nekaj let porajal v nekaterih glavah in na katerega smo zaman opozarjali: Slo venec in Hrvat proti množici v Beogradu, Srb proti množici v Zagrebu in Ljubljani. Drugo logiko y skoraj doslednem pošiljanju Slovencev na jug države bi skoraj težko našli. In ker stvar traja že nekaj časa, je logično iz tega tudi sklepati, da sta bila potek dogodkov in zaostrovanje že dolgo pričakovana in verjetno celo načrtovana in spodbujevana. Pa je treba vendarle vedeti, da je neskončna lahkotnost bivanja na konicah bajonetov končna in da teža zmote prej ko slej prebode tudi tistega, ki sije tak način bivanja izmislil T. JAKŠE Hajka na gozdarje in zadruge Zadnje čase je »moderno« kar po dolgem in počaz udrihati po gozdarstvu in kmetijstvu oziroma po gozdarjih in kmetijcih, za katere razni prenapeteži, ljudje brez sramu in najosnovnejšega občutka za človeško dostojanstvo, trdijo celo, da 45 let niso delali drugega kot kradli kmetu. Seveda za vse to žaljenje in zmerjanje nihče ne odgovarja, saj je take očitke slišati tudi iz najvišjih organov republike Slovenije, iz skupščine in celo iz Predsedstva. Žalostno. Ševeda vsa ta hajka ni kar tako, zaradi lepšega, ni samo sebi namen, ampak gre za, če uporabimo vojaško izrazoslovje, koalicijsko bombardiranje sovražnega terena pred dokončno operacijo, ki naj bi bila sprejem novega zakona o gozdarstvu in zakona o zadrugah. Seveda naj bi bila ta zakona taka, kot ju zahteva Slovenska kmečka zveza — Ljudska stranka. V tej strategiji, ko cilj posvečuje sredstvo, pa ni ne časa ne prostora za kakšno dobro besedo o dosedanjem delu kmetijcev in gozdarjev, kaj še? le za celovito in resnično ovrednotenje njihovega 40- in večletnega dela, pehanja, uspehov pa tudi napak, pomanjkljivosti, nesmotrnosti in kar je še takih reči Ljudje nasploh, med njimi seveda tudi kmetje, pa so tudi bolj nagnjeni k temu, da se hitro oprimejo kritike, očitanja, oponašanja napak, tisto, kar je bilo dobrega in koristnega, pa je v takih primerih v hipu pozabljeno. Celo tako je, da tisti, ki je imel od prejšnjega sistema največ koristi, sedaj najbolj glasno tolče po vsem, naj je bilo res slabo ali dobro in pametno. Da so novomeški gozdarji zadnjih 40 let samo kradli, lahko izja vi samo zlonameren ignorant. In na višjem položaju ko je, večji in bolj zlonameren ignorant je. Podatki pač govorijo, da je bilo konec prejšnjega stoletja na območju sedanjega GG Novo mesto dobrih 60.000 hektarjev gozdov, pred dvajsetimi leti jih je bilo že več kot 67.500, danes pa jih je že blizu 84.000 ha. In vse to so gozdarji dosegli ob neprekinjeni kraji! Kaj bi šele bilo, če bi kradli manj ali če sploh ne bi, kajne? Kdo si upa trditi, da metliška kmetijska zadruga s svojo Vinsko kletjo ni odločilno prispevala k temu, da ima belokranjsko vinogradništvo in vinarstvo Sloveniji tak glas, kot ga ima? In ta glas nikakor ni slo ves večdesetletnih lato v in roparjev kmetov, ampak sloves izvrstnih domačih strokovnjakov in vzorne vinske kleti, ki so belokranjska vina privedli na slovenski kakovostni vrh. Tega pač ni dosegla »podalj- šana roka partijske države«, ker ta roka ni ni- »rojevati« novih vin. Prav tako si kakšna vodil-koli znala ne vzgajati trsnih cepljenk, ne obde- na boliševiška glava v zadrugi ne bi prav nič lovati vinogradov, ne trgati, ne prešati, ne prizadevala za tiste čase zgledno poštene in ure-negovati vina, ne uvajati novih postopkov in jene dohodkovne odnose, kot so takrat rekli DREVESA PADAJO NA ČRNO—Gozdarji ugotavljajo in opozarjajo, da seje črna sečnja v zadnjem času močno povečala. Na tem občutljivem področju vlada nekakšno brezvladje, lastniki gozdov pa v pričakovanju novega zakona o gozdu in opogumljeni z nepopustljivimi zahtevami kmečke stranke na veliko brez odkazila in nestrokovno sekajo, s čimer seveda povzročajo v gozdu hudo škodo. Na sliki je prizor z Gorjancev, kjer je na črno padlo kakih 30 smrek, za katerimi je v gozdu ostala pusta goličava. (Foto: A. Bartelj) temu, da je kmet takoj ob oddaji za svoje pridelke dobil, kar se je največ dalo, pa naj bo to za živino, poljske pridelke ali grozdje. Še lani ko je imela zadruga celo leto velike likvidnost ne težave, so gledali, da je bil denar v prvi vrsti za izplačevanja obveznosti do kmeta. V 70. lotih, ko je metliška Vinska klet začela predelovati gorzdje, so uvedli tako imenovane dohodkovne odnose pri odkupu grozdja, ko je k mri od prodanega vina dobil 60 odst., klet pa 40. Tl odnosi so delovali v zadovoljstvo kmeta in zadruge vse do poj a va di vjajoče inflacije, ko se se porušila vsa razmerja. Res so kmetje tudi ves čas negodovali in svoje nezadovoljstvo stresali izključno nad zadrugo. V glavnem je šlo in še vedno gre za t°’. kakšna je cena belokranjskega vina v trgovin1 in koliko od tega dobi kmet. Pa to ne velja sam0 za vino, ampak tako rekoč za vse kmečke pridelke in s tem za hrano, kjer si naj večji kosp°' gače odreže trgovina. Trgovska marža pri vinu je od 35 do 40 odst., v ceni pa mora potrošnik plačati še 14 odst. davka Tako vinogradnik in klet dobita od svojega pridelka manj kot trgovec. Res, kruh brez motike, samo je treba vedeti, kdo si ga jemlje in koliko, ter nanj pokazati* prstom in še kako drugače. Pa tega naj ne 0 počela samo kmet in zadruga, ampak tudi kupec, ki v končni posledici vse to (pre)plaČa^j Zahteve stavke _ Srednje šole Neurejeno financiranje Delavci Srednje šole Brežice smo se odločili za opozorilno stavko, ki bo da-nesod 11.30 do 14. ure. Istočasno bodo s podobnimi zahtevami opozorilno stavkali tudi delavci srednjih šol v Krškem in v Sevnici. Ogorčeni zaradi neurejenih razmer v šolstvu in neustrezne-Ba financiranja srednih šol, zahtevamo: ~.da se sprejme takšna šolska zako-n°daja, ki bo omogočala izobraževanje P° tropskih normah in ne bo diskriminirala učitelja, da se sklenejo splošna kolektivna pogodba za družbene dejavnosti in na osnovi nje tudi kolektivne Pogodbe za posamezne dejavnosti; da se takoj sanirajo kaotične raz-mere v slovenskem srednjem šolstvu; da se naši dohodki takoj uskladijo ^Bospodarstvom (od 1.1.1991 naprej) v skladu z dogovorjenim indeksom 138 'za profesorja) glede na povprečje v Bospodarstvu. _ Utemeljitev 3. alineje: V februarski kontaciji je npr. za polno zaposlenega Profesorja z 10 leti delovne dobe predano 7.303,50 din, medtem ko je po-vprečni OD v gospodarstvu že decem-“ra 1990 znašal 6.551,00 din. To po-em, daje profesorjeva plača bistveno i ?a °d Povprečne plače diplomiranih enirjev, pravnikov, ekonomistov itd. Bospodarstvu in negospodarstvu. Ta-in r'^a Blede na količino, zahtevnost čen- r°VOrnost dela gotovo ni upravi-na a'"se'zvršna oblast ne bo odzvala naše zahteve, bomo prisiljeni poseči ostrejših oblikah protesta errsednica stavkovnega odbora: prof. ANA MAMILOVIČ (Še) ni za objavo Pnl?N,CA: DEMOKRATIČNI TO-Sefj Najbolj demokratični pred- . mk Jovič poudarja, naj nas ne bo n n lU demokracijo, ker zanjo in za Jr skrbi vojska. Ta se je že izkazala z emokratičnimi) tanki v Pakracu in 9nfr<^U' naJ Kočevjem in drugod po-Ut ,j° (demokratični) helikopterji i etala-Ribničanje pa se tolažijo, da kr J°x ^jočko posadko z najbolj demo-zn topovi Ribničanje so sploh lini1 kanon‘rJi saJ so pred stoletji strele Kočevje z lončenim topom, ki se ret ajele( in so ugotovili, da je bil top demokratičen, saj če je zaradi eks-kn u mr!v‘b če toliko Ribničanov, ka-™d° mora biti žele v Kočevju. KOČEVJE: NEVARNA ŠOLA — u/. k°čevski šoli, kjer imajo pouk vJj,nci ničjih razredov, imajo pod že eano rz navadnih desk in ga tudi ribajo, la Jl bl1 običaj pred 50 in več leti So-val - Se mt katerih glavni namen čania?c na Skupščino za pove-v ljL,11 Prerazporeditev proračuna .n««, posebno še za gradnjo ven^injam0se. da potrebuje Sloni J ,zavključitev v evropski cest-*ato iw? • •'k ^"e povezave, skeBa^°“P‘ramo izgradnjo sloven-d0^O|CestneBa križa. Tega ne bomo strat°g|?Prifiski, temveč z drugačno delovanja Republiške-kj Smret?riata za promet in zveze, Prom ? ■*° narediii v komisiji za mokra!,i" zveze Pr< Slovenski de-spo,n, ,m zvezi, smo prišli do ce|0vunja’da 13 sekretariat ne vodi P°droč^ '5rometne politike niti na žvez*s h Pr°meta niti na področju uskia,„e do danes ni bila predložena Posam"8 Prometna politika med stmi mi prometinmi dejavno-"a rinHkrMtriat kaže aktivnost le na nnj ro£ju cestnih gradenj, zlasti Posočju avtocest, medtem ko je jeno vzdrževanja cest zanemar- s»- ’ Nacrtovanje in gradnja cest sta dragi, neposredni tuji krediti pa se odmikajo. Poseben pomen ima delovanje železnice: prihodki železniškega gospodarstva znašajo le cca 50% stroškov, kijih sistem povzroča. To pomeni, da mora Republika Slovenija dodatno obremeniti gospodarstvo za cca 4 milijarde dinarjev letno. Iz tega je razvidno, da se ta problematika ne rešuje na primeren način. Zaradi povečanih prispevkov in stavk, kijih bo sprožil železniški sistem, kolikor se pravočasno vsak mesec ne zagotovijo sredstva za plače (kar je absurd), je v nevarnosti ostalo gospodarstvo. Delitev dela med cestnim prevozom in železnico teče po svoje, brez vpliva sekretariata. Cestni prevozniki so zaradi svoje predimenzioniranosti stalno na robu izgub. Cestni promet preobremenjuje obstoječi cestni sistem tudi na trasah, kjer vzporedno teče proga. Vse te zadeve bi bilo mogoče razrešiti s primerno prometno politiko. Omeniti moramo, da je tudi železniški promet v proračunu prikrajšan, in to za 2 milijardi. Zaradi obstoječe organiziranosti PTT-sistema se dohodek pretaka med deficitarno klasično pošto in visoko donosno telekomunikacijsko mrežo. Reorganizacije na tem področju potekajo prepočasi, kar kaže na neprimeren odnos sekretariata do izboljšanja stanja. Naše stališče lahko strnemo v trditev, da Slovenija potrebuje celovito prometno politiko. Spori o višini postavk v proračunu (nanaša se na promet in zveze) so nebistveni in koristijo le ohranjanju sedanjega nemogočega stanja v tej panogi. Komisija za promet in zveze pri SDZ smetišče sega vse do dna, do zasiganih belih sten, ki nemočno izginjajo pod kužnim plazom. Pogled je zares stašljiv: kupi odpadkov in nemoč silovite narave, ki seje izpela v tisočih kristalih zasiganih sten. kalvarija te jame seje začela v sedemdesetih letih, ko je Poganščica postala lokalno smetišče. Po Vnoji oceni je danes že dobre tri četrtine zasute z odpadki. Smeti so zasule edino brezno na Gorjancih. Z zasuto jamo pa odhaja tudi njena skrivnostna preteklost, ki jo na neki način izdaja že njeno ime: Poganščica, tudi Poganščca (pogan = ajd), saj JAMA KOT SMETIŠČE — Iz številnih jam na Dolenjskem in r Beli krajini so ljudje v svoji neodgovornosti in nemarnosti naredili lokalna smetišča. Takole je videti notranjost Kipine jame pri Bojanji vasi v metliški občnini (Foto: A. Hudoklin) bo ostala za vedno zakopana pod tonami odpadkov. Ali še kdo verjame v bajke? Novi časi sojih pokopali, ljudje sojih pozabili. Včasih pa so ljudje iz teh krajev vedeli povedati, da se v strahot-• nem prepadu Poganščici skriva gorjanski vrag, ki pred nesrečo, kadar grozi vasi, »tuli in stoče, da se od strahu po-križavajo ubogi Podgorci«. Zdaj ga že dolgo ni bilo čuti in Javorovcem se ne godi slabo, pravijo. Meni pa se vse bolj zdi, da je hudobec iz Poganščice dobro navlekel in zapeljal Podgorce, ki so z odpadki okrasili njegovo domovanje... sedaj pa se nam hudoba reži iz Poganščice in vseh onesnaženih jam. Z obiski jam v zadnjem času jamarji potijujemo stopnjevanje njihove onesnaženosti, njihovo rastoče število in tragično izginevanje in smo le nemočni opazovalci tragičnega pokončevanja jam, ki odhajajo iz naših katastrov kot žrtve potrošniške evforije, lažne ekološke zavesti, nerazvite komunalne službe in prekratke roke neučinkovite in gluhe inšpekcije. Zahtevamo, da inšpekcijske službe nemudoma posredujejo v primerih naslednjih najbolj ogroženih jam na Dolenjskem in v Beli krajini: Poganščica, lokalno smetišče pri vasi Verdun, Novo mesto; Mahkovec, lokalno smetišče pri Semiču, Črnomelj; Kipina jama, lokalno smetišče pri Bojanji vasi, Metlika; vrtača pri Risanici, lokalno smetišče pri vasi Jezero, Trebnje. Seveda jamaiji opozarjamo na ta pereči problem že vrsto let. Tako smo leta 1986 naredili kataster onesnaženih jam in ga posredovali republiškemu urbanističnemu inšpektorju, vendar se stvar ni prav nič izboljšala. Bojim sc, da je tudi to pisanje in prijava inšpekcijskim službam samo še en glas vpijočega v puščavi, ki ga v demokratični pravni državi ne bo nihče slišal, kaj šele uslišal. ANDREJ HUDOKLIN SDZ razkriva finančno afero v Brežicah Prijavili B. Petana V izvršitvi proračuna za leto 1990 je sodelovala tudi prejšnja komunistično-socialistična oblast. Od nje je v sedanjem izvršnem svetu ostal enako pomemben funkcionar g. Bojan Petan, sedaj član liberaino-demokratske stranke. V prejšnjem izvršnem svetu je bil sekretar za notranje zadeve, sedaj za gospodarski razvoj. Da je najbrž bolj »nadarjen« za gospodarstvo kot za pravo, pove seznam podjetij, s katerimi ima posla. Pozornost je treba posvetiti predvsem prepletenosti imen ustanoviteljev, računovodij, direktoijev, sekretaijev itd. Bojan Petan, solastnik stanovanjske zadruge Novi dom, je kot sekretar in podpisnik odobril in nakazal Obrtni zadrugi Grič tri posojila v višini 1.150.000 din. Eno izmed teh posojil je Grič na dan prejema po nalogu tedanjega direktorja Toneta Zorka nakazal zadrugi Novi dom. Virman tega posojila je izgubljen. Preprosto, g. Petan je preko Griča nakazal denarce podjetju g. Petana, gospe Ade de Costa — Petan and company. G. Zorko, lansko pomlad menda najbolj plačani direktor zadruge Grič, ki je zlezla na boben, je sedaj zaposlen v sekretariatu za gospodarski razvoj, kar je značilno. SDZ bo prijavila sekretaija Bojana Petana zaradi zlorabe službenega položaja in tudi neizvršitve stečaja zadruge Souvenir. Zahtevala bo najstrožje in široko razpredene raziskave proračunskega obdobja 1990. Za odbor SDZ Brežice prof. Miroslav Kugler Birokracija še brani svoj status Zakaj po štirih mesecih še vedno nimam dovoljenja — To, kar se mi dogaja, si razlagam z boljševistično mislijo, ki je v zvezi s slovensko zavistjo Da novomeška birokracija brani status, ki ji je bil podeljen v času komunistične oblasti, upam, je razvidno iz naslednjega primera: 23. novembra 1990 sem v ustreznem uradu zaprosil za izdajo obratovalnega dovoljenja na novo ustanovljenega podjetja, kakor zahteva 147. člen Zakona o podjetjih. V komentarju omenjenega člena je na široko razloženo, kdaj in zakaj je potrebno ugotavljati pogoje za začetek obratovanja podjetja. Iz omenjenega komentarja in splošnega stališča nove oblasti, da se je treba čimbolj izogniti oteževanju razvoja privatnega podjetništva, in predvsem zato, ker gre v bistvu za enako dejavnost, kakršna je bila na tem mestu že 14 let, z malenkostno razširitvijo, ki pa ima izredno komercialno administrativni značaj, je Kako dolga je še pot resnice? Vrsta vprašanj, »ker Sti-panovic ali kdor koli ni __________reagiral«____________ Ker Stipanovič ali kdorkoli drug ni reagiral na članek s takim naslovom, objavljen v Dolenjskem listu 6. septembra 1990, bi mu postavil nekaj vprašanj. Da ne bo besedilo predolgo, bodo res samo vprašanja: Ali direktor lahko samovoljno prepove delavcu zdravljenje ob delu? Alije direktoiju dovoljeno degradirati delavca brez kakršnega koli razloga? Ali direktor lahko nastavi izreden dogodek in ga uporabi na sodišču združenega dela v svojo obrambo? Kot strokovnjaka za prometno službo ga vprašam, kakšen je postopek ob izrednem dogodku in zakaj postopka ni vodil po predpisih? Zakaj ni dal na vpogled zahtevanega dokaznega materiala niti na delavskem svetu niti na sodišču združenega dela? Ali si lahko privošči, da delavca prisiljuje opravljati samostojno prometno službo? Ali lahko prisili delavca opravljati delo v nasprotju z omenjenimi železniškimi predpisi? Zakaj Stipanovič ni prinesel na občinski sindikat prav. 646? Zakaj je grobo kršil čl. 41,43 in 46 pravilnika podjetja, čl. 4 in 7 pravilnika 2 in čl. 9, tč. 4 navodila 79, ne da bi bil za to obravnavan ali kaznovan? Zakaj Stipanovič in Simonič nista obravnavala preprečitev izrednega dogodka, kolje bilo določeno v ŽG-ju? Zakaj še do danes nisem dobil plačanih 2 dni neizkoriščenega letnega dopusta in bonov za nadurno delo? Zakaj je na sodišče združenega dela in na OSS pošiljal popolnoma nestrokovno osebo in so temu primerne bile tudi obravnave? Vprašanj bi bilo še. Želim, da bi se obravnavala vsaj ta in da bi nanje dobil odgovore. ALOJZ LJUBI Ždinja vas 7 možno in upravičeno razumeti, da za izdajo dovoljenja niso bili potrebni komisijski ogledi. Kljub temu je organ, ki je vodil postopek, na kraj poslal dve štiričlanski komisiji, da bi ugotavljali nekaj, kar bi moralo biti že samoumevno. Ker se je voditeljica prve, to je lokacijske komisije, poslužila šikaniranja pri izdaji lokacijske izjave, sem se pritožil predstojniku njenega organa. V posmeh logiki in korektnemu odnosu do strank v upravnem postopku sem si tako naložil dodatne težave. Vendar sem si po skoraj dvomesečnem natezanju in dokazovanju le priboril lokacijsko izjavo, da se na prostoru, kjer je bil že 14 let sedež avtoprevoznike obratovalnice, sme izdati dovoljenje za enako dejavnost, vendar samo z enim vozilom, češ, da na parceli, veliki 11 arov, na kateri 2 ara zavzema stavba, ni prostora za parkiranje več vozil. Vodja oddelka je na moje prigovarjanje in ponovne meritve na mapi potrdil upravičenost takšne izjave. Čudim se diplomiranemu ekonomistu za tako nestrokoven izračun, saj je že z nepopolno osnovnošolsko izobrazbo »NE ŠKROPI V CVET« Kmetovalci, sadjaiji, vinogradniki in vrtičkarji, pozor! S spomladjo se začenja nova pridelovalna sezona. Preko zime smo se odločili, kaj bomo delali in kako, da bo pridelek čim večji. Veliko novega smo slišali o škropivih za uničevanje različnih škodljivcev na sadnem drevju, vinski trti in drugem. Imena pripravkov smo zapisali, da ne bi pozabili, kdaj in kako jih moramo uporabljati, da bo učinkovalo. Vendar pa: ali smo se vprašali, ali ti novi pripravki ne škodujejo tudi okolju, če jih ne uporabljamo o pravem času? Na primer: če sadjar-vrtičkar poškropi dopoldan ne- možno izračunati, da na takšni površini lahko parkira precej več vozil. To pa še ni vse. Potrebna je bila še ena 4-članska komisija, da bi ugotovila, če je zrak na Malem Slatniku res pravi. Tak vtis sem dobil iz neumestih izjav in vprašanj v času ogleda, kajti zahteva, da mora biti v sobici, katero sem namenil za poslovni prostor, v času obiska komisije nameščen telefon, je po mojem mnenju popoln nesmisel, saj je danes že nekaj povsem normalnega telefon s prenosno slušalko, ki ga ima uporabnik, kjer ga pač potrebuje, da ne omenjam zahodne Evrope, ki jo pogosto jemljemo za vzor. Toda ne glede na primerjavo, za katero mislim, da je res nemogoča, se mi zdi skrb komisije za čisto individualne poslovne in organizacijske detajle ignorantska. Nekateri člani se neredko ponašajo, kot da zasebniki ne živimo od sadov svoje uspešnosti ali neuspešnosti, kot da bo moral kdo drug plačati posledice morebitnega neuspeha. Če je to res, potem je čisto odveč skrb komisije, kje imam nameščen telefon. Naj me torej čim manj ovira pri delu. Tako po skoraj štirih mesecih še vedno nimam formalnega dovoljenja. V tem času bi bil lahko delal v mednarodnem transportu, kjer imam zagotovljeno delo za devizno plačilo, tako pa izgubljamo posamezniki in z nami celotna družba. Trditev priznanega slovenskega strokovnjaka, da se je pri nas spremenila samo oblast, vse ostalo (birokracija) pa je ostalo enako, je popolnoma pravilna. Boljševistična misel v družbi s splošno zavistjo ima očitno še veliko ALOJZ LUKŠIČ Mali Slatnik znano moč. pisma in odmevi Gost ni številka V Šmarjeških Toplicah Lepo je živeti tam, kjer si narava in zdravje podajata roke, žalostno je, ker si to lahko privoščimo le nekaj dni v letu. Pa še to ne vsi. G. Matevž Aš, direktor šmarješkega zdravilišča, je imel razumevanje za osebe z nizkimi dohodki in je odobril za invalide in upokojence 10-odst. popust v zimski sezoni. Zdravilišče sodi med elitna. Ni časa za dolgačas. Poleg plavanja je med bivanjem poskrbljeno tudi za razvedrilo. To so kratki popoldanski izleti po okolici in zvečer v restavraciji glasbene prireditve. Ob nedeljah in cerkvenih praznikih so za goste organizirali s službenim kombijem prevoz v Smarjeto k sv. maši. S to gesto so razveselili ljudi, ki želijo nedeljo praznovati na svoj način, in se jim še bolj približali. Saj nas prijaznost in ustrežljivost vse bolj združujeta. Tudi restavracija in kuhinja se prilagajata želji posameznika z zdravstvenimi zahtevami. V Šmarjeških Toplicah je imenitno. V tem kraju sem bila že večkrat na zdravljenju. Če bom v bodoče le lahko prihranila kak dinar, ga bom odnesla v to naše prijazno domače zdravilišče. To priporočam vsem domačinom. Zdravja si ne moremo kupiti, za olajševanje bolečin pa nam pomagajo v Zdravilišču Šmaiješke Toplice. FANIKA MALIŠIČ Grm 11 REKA TARA POZIMI STARŽA — Člani Rafting kluba Straža smo prejšnji teden sodelovali pri snemanju dokumentarnega filma TV Slovenija o nacionalnem parku Durmitor v Črni Gori. Najlepši del tega parka je prav gotovo 50 km dolgi kanjon reke Tare, najčistejše reke v Evropi, drugi po globini v svetu (1300 m), zaradi svojih strmih sten, zidov, pečin, slapov, s stoletnimi bori poraščenih robov, izvirov, pritokov in svoje neokrnjenosti pa gotovo najlepši na svetu. Prav zato smo veslanje doživeli kot vrhunsko zadovoljstvo. Pot smo nadaljevali po Tari še naslednjih 46 km, ki sodi izven krajinske zaščite. Reka je tu še hitreje, zahtevnejša, včasih celo nevarna. Žal bo ta del doline že čez nekaj let potopljen, na Tari se danes gradi hidrocentrala. Člani RK Straža in SČD Sava smo tudi prvi, ki smo tovrstni spust opravili pozimi. Radi bi se zahvalili podjetju Adria, ki nam je za potovanje in bivanje posodilo svoj avtodom. JANKO TAVČAR TRŠKOGORCI Z LJUBEZNIJO V KOVČKU V soboto popoldne je vaška skupnost Trška Gora — Sevno pripravila tradicionalno proslavo in marčevsko srečanje. Kot so zapisali v vabilu, z njim obeležijo vse praznike v prvi polovici leta. Tudi letos jim je prostor odstopila Srednja kmetijska šola Grm. Razstavo ročnih del, ki sojo pripravile vaščanke same, in prisrčen kulturni program sije ogledalo več kot sto krajanov. Najprej so v enournem programu nastopili šo-laiji, ki so se izkazali kot dobri pevci, recitatorji, plesalci in igralci. Zaigrali so Rdečo kapico in Muco copatarico. Starejši pa so svoje igralske sposobnosti pokazali v komediji Ljubezen v kovčku avtoija Marjana Marinca in pod režisersko palico domačinke Ivanke Potočar. Tako prvi kot drugi so se za prireditev pripravljali od lanskega novembra. Buren aplavz gledalcev je dokaz, da so uspeli. Prav bi bilo, da bi se z Ljubeznijo v kovčku predstavili tudi po drugih krajevnih skupnostih. MAJDA LUZAR ž&srfcsšis Ali smo ribiči res smetarji? Kaj vse nas moti v Črnomlju in okolici — Akcije premisli in škropi proti večeru, bo sosedu ohranil vse čebele in škropljenje bo učinkoviteje, ker zvečer pripravek ne izhlapeva tako hitro. Še najbolj pa naj velja pravilo: ne škropi v cvet! V. L., za Čebelarsko družino Trebnje POJASNILO PTT V zvezi s pritožbo občanov Kostela glede dostave pošiljk vam v informacijo posredujemo vzrok, zaradi česar je na tem območju dostava organizirana tako. Ob ukinitvi redne avtobusne zveze Kočevje-Vas v letu 1989, s katerimi smo do takrat prevažali poštne pošiljke, nam je ostal edini možni prevoz ptt-pošiljk z lastnimi prevoznimi sredstvi preko Reke do Broda na Kolpi. Ob morebitni ponovni vzpostavitvi avtobusne zveze Kočevje-Vas bo tudi ptt-organi-zacija stopila v kontakt s prevoznikom in skušala zadevo rešiti v obojestransko zadovoljstvo. V upanju da vam je taka informacija koristna, vas lepo pozdravljamo. PETER JANEŽIČ, pomočnik direktorja podjetja za ptt-promet Ribiči RD Črnomelj se vrsto let ukvarjamo z naj večjim problemom, s preprečevanjem onesnaževanja voda in brežin. Družina si prizadeva, da s skromnimi sredstvi, kijih ima na razpolago, vlaga ribji podmladek, brezvestni ljudje pa na drugi strani v vodo in nje bližino odlagajo vse, česar ne potrebujejo. V letu 1990 sta bila dva pogina rib. Lahinja in Dobličica okoli mesta postajata kanala. K smradu in nesnagi pa pripomore tudi klavnica, ki leži v najlepšem delu starega mestnega jedra (Tromostovje). Umakniti jo bodo morali, njeno mesto ni tam. Tudi ribiči bomo nasprotovali predvideni adaptaciji in upamo, da bodo tudi Črnomaljci, ki so vsaj malo »zeleno obarvani«, temu nasprotovali. V Črnomlju nas moti tudi okolica Flekovega mlina, ki je neprestano dobesedno nastlana s smetmi, kljub temu da smo jo že večkrat očistili. Stanovalci mečejo smeti okoli in v vodo, ker nimajo kant. Pri dobličkem mostu občani brezvestno perejo v potoku avte, traktorje in cisterne. Ni potrebno posebej poudariti, daje mnogo takih točk, ki kvarijo podobo momlja, okolice in Bele krajine. Družina je s statutom uvedla za člane letno 15 ur obveznega dela pri čiščenju brežin. Lansko leto smo opravili preko 2500 delovnih ur, kar pa se na vodotokih kaj malo pozna. Vendar ne bomo vrgli puške v koruzo, delali bomo naprej. Žavedamo se, da sami ne bomo rešili rek, le s podporo širše javnosti in občine nam bo morda uspelo. Poleg Črnomlja imamo tudi na Vinici in Ad-lešičih vestne člane, ki čistijo brežine Kolpe. Prebujajo se tudi ribiči v Draga-tušu in Poljanski dolini. Na delovne akcije prihajajo tudi pionirji in mladinci. Ko pobiramo polivinilaste vrečke in ostalo kramo človeka prešine misel: »Ali smo ribiči res smetarji?« Predsednik komisije za varstvo okolja pri RD Črnomelj: STANE LOZAR Zadel avto, a bo še naprej hodil peš Z mrtvimi ne bomo licitirali! Še o pisanju, javnosti in poti k spravi — Krvava žužemberška pomlad 1945 Sreča pri Goršičevih NOVO MESTO — Zadnje žrebanje v akciji Podarim — dobim je po dolgem času prineslo nekaj več sreče tudi Novomeščanom. Pravzaprav jo je imel Ivan Goršič iz Ulice Danila Bučarja v Bršljinu, ki je kot diplomiran psiholog zaposlen na Centru za socialno delo v Novem mestu. Njegovo kartico so kot drugo nagrado izvlekli iz bobna in dobil je avtomobil Citroen AX-II-TE, ki je vreden dobrih 200.000 din. Zato, da bi kaj zadeli, pa tudi zato, da pomagajo našim športni- GORŠIČEVI — Nagrada je prišla med spanjem, vesela je bila vsa družina. kom, so Goršičevi za vsako žrebanje kupili po dve kartici. Oče Ivan jih je vselej namenil hčerkama Katki in Barbari. To pot se je prvič odločil, da na kartico napiše svoje ime, in sreča je bila tu. »Tisti nedeljski večer žrebanja sploh nismo spremljali, hodimo namreč zgodaj v posteljo. Hčerki sta sedeli pred televizorjem in gledali program na zagrebškem kanalu,« pripoveduje srečni lastnik novega avtomobila, ki je za dobitek zvedel sredi spanja. Pravzaprav so za to prej zvedeli sosedje v bloku in prišli na hodnik. Telefoni so peli dolgo v noč in na koncu so Goršičevi le verjeli, da je nagrada res njihova. »Imamo sedem let star jugo in ga bomo sedaj prodali. Nagrada je prišla prav, saj smo ob nizkih plačah lahko le sanjali o novem avtu,« je za konec povedala Goršičeva, ki je tudi edini šofer v družini. Ivanje zatrdil, da to nikoli ne bo in bo kljub nagradi še vedno hodil peš. J. P »Udeleženec borbe na legendarni Javorovici« je v Dol. listu 7. marca letos objavil zapis »Ne štejte le kosti izdajalcev«, v katerem zameri Dolenjskemu listu, češ da se ni »niti enkrat spomnil nedolžnih žrtev Dolenjske in Bele krajine«. Slednje seveda ni res, saj je naš pokrajinski tednik desetletja dolgo med neštetimi zapisi o OF, o nastajanju slovenske državnosti prav na tleh širše Dolenjske in o številnih drugih zgodovinskih dogajanjih pisal tudi o žrtvah, kijih je terjal boj za svobodo domovine. Morda pisec, nekdanji borec Cankaije-ve brigade, ni spremljal vsega, kar je prav Dolenjski list ohranil nam in zanamcem kot pričevanje iz najusodnejših dni bližnje preteklosti. Moramo mu pritrditi, da (tudi) v Dol. listu ne manjka zapisov, v katerih pisci »omalovažujejo, zaničujejo in blatijo« partizanske akcije. Prav ima tudi, ko trdi, da so se »mnogi klerofašisti vrgli samo na preštevanje kosti raznih izdajalcev po kraških jamah...« Seveda je znano, čemu to počno, kot je tudi res, da s takim enostranskim početjem nič ne prispevajo k narodni pomiritvi in spravi. Združenje ZZB NOV Slovenije je ponovno povedalo, da smo nekdanji borci za pomiritev, vendar pa ne za tako spravo, ki bi nas pripeljala v nova nasilja in povzročala novo oživljanje sovraštva. Borcem NOB ni mogoče naložiti odgovornosti za posamezne v vojni narejene napake in krivice, pa tudi ne za poboje po končani vojni. Komisije za raziskovanje krajev množičnih pobojev med vojno in po njej pri občinskih skupščinah ugotavljajo okol-nosti, krivice in druge pojave takih posameznih primerov. Ne glede na ugotovitve, do katerih bodo prišle te komisije, pa trdimo, da umorov, ki jih je npr. doživela Suha krajina tik pred koncem vojne, ne bodo ne omenjale in ne raziskovale. Spomladi 1945 so domobranci zagrešili v Žužemberku in njegovi okolici vrsto gnusnih zločinov nad domoljubi. Te dni poteka 46 let, kar so domači izdajalci, zapriseženi sodelavci okupatorja, pobili 31 tamkajšnjih zavednih Slovencev. KRVAVA ŽUŽEMBERŠKA POMLAD 1945 Tako so 20. 1. 1945 v Budganji vasi ubili 20-letno Marijo Drvenšek, dan pozneje pa še njeno 52-letno mamo Ano. Takratni žužemberški dekan Gnidovec je v farne knjige vpisal: »Kot partizanska lerenka ustreljena od domobrancev«. Domobranci so 13.2.1945 v Rebrški hosli ustrelili Ano Završki (62 let), Terezijo Verče (66) in Franceta Verceta (66). Sest dni kasneje so zaprli v Blažičevo hišo in še isto noč pobili Frančiško Dular (67), Matildo Rojc (41), Tilko Rojc (16), Draga Jeršela (40), Staneta Kelši-na (61). Anico Šercelj (37), Verico Pirc • »Nehajte že enkrat!« — V znani vasi blizu Novega mesta je bila med zadnjo vojno približno polovica moških pri »ta rdečih«, polovica pa je služila »ta belim«. Zdaj živijo že dolgo v miru, skupaj hodijo k nedeljski maši, radi skupaj posedijo in pomožujejo — med njimi vladata sloga in razumevanje. Vedno znova pa jih razburjajo govorice in očitki na račun nekdanjih nasprotnikov in ponavljajoče se »preštevanje kosti«, kot pravijo ljudje hujskaškemu navijanju te ali one stranke in njenih zagrizencev. »Če s tem ne bomo nehali, ne bo ne pomiritve ne sprave! Nehajte že enkrat!« pravijo trezni vaščani, ki jim preseda nenehno navganje obrabljenih političnih plošč. (19), Cilko Škufca (26), Frančiško FJe-nigman (53) in Marijo Avbelj (30). Žrtve so zmetali v strelski jarek na Šuštarjevem vrtu. Kot vzrok smrti je dekan vpisal »olrpljenje možganov vsled strela v glavo«. 21. 2.1945 se je zločinski pokol nadaljeval na Cviblju v bližini Morišča. Ime spominja na pogubljenja v srednjem veku, ko so na tem kraju graščaki morili neposlušne in uporne podložnike. Žrtve so tudi tu mučili in zverinsko pobili. Nato sojih zmetali v jamo v Zajčjem zeljniku. Tu so našli smrt naslednji Žužemberčani: Alojz. Hotko (60), Amalija Hotko (51). Ljubica Hotko (25), Sonja Hotko (17), Ljuba Debeljak (23) in Anica Zalašček, komaj 15-letna in najmlajša skojevka. Ko so domobranci najprej nagnali domov Hot-kovo mamo, jih je zavedna žena zavrnila: »Ne, lam, kjer je moja družina, bom tudi jaz...« Pri izkopu teh žrtev po osvoboditvi so našli meter dolgo in dva prsta debelo železno palico, s katero so domači izdajalci do smrti namučili nesrečne žrtve. Palica je bila med dokaznim gradivom na Rupnikovem procesu v Ljubljani. Naslednji dan so domobranci ubili še Elko Jerič (16 let) in Marico Črnagoj (20) ter tudi njuni trupli vrgli v strelski jarek. Lov na ljudi, ki so bili zaznamovani kot sodelavci OF, se je nadaljeval. Šestega marca 1945 so domobranci v Stranski vasi ubili Karolino Lasnik in 11-letnega Jurčka Lasnika, ki sta pred Nemci pribežala v Stavčo vas. Pobojev pa še ni bilo konec: 4. aprila 1945 so bili umorjeni Franjo Pehani (51), Albin Pehani (42), Franc Rus (35), Anton Rus (43) in Marija Smrke (35). Tudi te žrtve so vrgli v jarek v Stranski vasi. Maja 1945, ko je sonce že dodobra ogrelo zemljo, je začelo na Šuštarjevem vrtu zelo smrdeti po gnilobi. Psi so brskali po zasutih strelskih jarkih. Smrad in nenavadno obnašanje psov sta pritegnila pozornost ljudi, zlasti še svojcev pobitih domačinov, ki so tako odkrili množična grobišča- jretjega in 4. junija 1945 so v Žužemberku nesrečne žrtve pokopali z vsemi častmi. DRUGAČNA POT DO SPRAVE IN POMIRITVE Ponovno je bilo v Sloveniji povedano in napisano, da nekdanji borci odločno zavračamo hujskanje k državljanski vojni. Z njim bi nekatere politične stranke in posamezniki radi vzpostavili enakost boja proti okupatorjem in sodelovanje z. njim. Vsakemu poštenemu človeku je tudi znano, da sprave v narodu ni mogoče doseči s tem, da se opravičuje narodna izdaja in prisega zvestobe fašističnim nasilnikom, ki so nas hoteli Slovence spraviti s sveta. Ko zgoraj omenjamo samo enega izmed številnih zločinov okupatorja in njegovih domačih pomagačev nad našim narodom, želimo s tem tudi odgovoriti nekdanjemu borcu Cankaijevega bataljona. Tudi o žužemberških žrtvah iz. pomladi 1945 je Dolenjski list pred leti poročal. Takih in podobnih primerov mučenj, zapostavljanj, sramotenj in nasilnih smrti zavednih prebivalcev v občini in na širšem Dolenjskem bi lahko našteli še in še. Ko se jih z vsem spoštovanjem in ljubeznijo spominjamo, pa njihovih žrtev vendarle ne postavljamo vedno znova v ospredje: z mrtvimi ne bomo licitirali! Pot do sprave in pomiritve je vse kaj več. Komisija za obveščanje pri občinskem odboru ZZB NOV v Novem mestu 9/v Jfe lija/ VEČJI ODSTREL RIBNICA — Že več let povzroča divjad veliko škode lastnikom kmetijskih površin v Ribniški dolini, zato sc iz klopi ribniškega parlamenta pogosto slišijo vprašanja lovskim družinam, kaj so storile za zmanjšanje števila divjadi v gozdovih. Kot vse lovske družine, tako tudi LD Ribnica gospodari skladno z lovskogospodarskim načrtom, ki ga je potrdil pristojni upravni organ SO Ribnica. V novem takem načrtu za obdobje 1991—1995 bo LD Ribnica zaradi višjega staleža divjih prašičev in srnjadi povečala njihov odstrel za približno 30 odstotkov. NAŠLI MRHOVIŠČE RIBNICA — Medtem ko smo se že kar navadili na divja smetišča, so v zadnjem času dvignile temperaturo govorice, da posamezniki onesnažujejo okolje z. odlaganjem poginulih živali. Zaradi govoric je veterinarska inšpekcija iz Cerknice pred kratkim obiskala področje parka Kadice na meji med občinama Ribnica in Cerknica. Inšpektorji so našli poginulo govedo, nekaj svinjskega mesa in tudi živalske kože. Gotovo je takih odlagališč še več, čeprav ima ribniški izvršni svet sklenjeno z ljubljanskim veterinarskim zavodom pogodbo o odstranjevanju poginulih živali in drugih organskih živalskih odpadkov. Prav bi bilo, če bi to upoštevali tudi aslniki živali in o vsakem poginu živali jbvestili veterinarje. M. G-č »Ne štejte le kosti izdajalcev« Odziv na zapis z enakim naslovom, objavljen v DL 7. marca_ GLASBENO TEKMOVANJE - Na Vrhniki je bilo od 13. do 17. marca dvajseto jubilejno tekmovanje učencev in Študentov glabenih kol Slovenije. Na njem je 9-letna učenka kočevske glasbene Sole Tina Farkaš (na fotografiji skupaj z učiteljem Rudijem Vulcem), ki igra na kljunasto flavto, osvojila v L kategoriji (najmlajši) 2. nagrado. S prečno flavto je učenka GŠ Ribnica Branka Radovič (učiteljMatjaž Debeljak) osvojila tretjo nagrado; Ljilia Glavonjič-prečna flavta in Nina Senk-kljunasta fia vta (obe uči Kazimir Vajko vič) pa sta dobili pohvali (Foto: Primc) JAPONSKE GOBE VAS-FARA — O japonski gobi shiitaka sta v KS Kostel predavala mag. Ivan Butarac in inž. Mladen Bolf, ki vodita firmo Yumiko, ki se strokovno ukvarja z gojitvijo teh visoko kakokvost-nih gob. Številni Kostelci so bili s predavanji zelo zadovoljni, saj so zvedeli, da se te gobe gojijo na metrskih okroglih drvih, glavni pogoj pa je primerna vlaga, ki je je v Kolpski dolini dovolj. Gojitev teh gob bo lahko za marsikoga donosna dopolnilna dejavnost. Obstaja pa tudi možnost gojitve drugih gob. F. CIMPRIČ TEČAJ RAČUNALNIŠTVA V VAS-FARI VAS-FARA — V šoli Vas-Fara skušajo kljub slabim razmeram pouk posodobiti, da bi sledili hitremu razvoju v svetu. Kupili so dva računalnika in v drugem polletju se je začel tečaj računalništva, ki ga vodi Danilo Skebe iz Kočevja. Postopoma uvajajo tudi nivojski pouk in projektni način dela. Prizadevanja bi bila še uspešnejša, če bi dobili novo šolo. F. C. V NAŠI JEDILNICI Šolske kuhinje ne omenjamo velikokrat, kadar pa jo, o njej slišim le graje in pritožbe. Odločila sem se, da bom enkrat na le spregovorila tako, kot v resnici je. Šolski jedilnik na naši šoli je raznolik, hranljiv, vitaminski in ustreza potrebam odraščajočega telesa. Vsak dan nam kuharice pripravijo okoli 960 malic za učenec, 90 malic za zaposlene in približno 100 kosil. Velikokrat poškilim po mizah, kjer navadno burno jedo glasni učenci. Tisti najbolj »res pridni« učenci tu pokažejo svojo resnično stran vzgojenosti. Za mizo se sploh ne znajo obnašati, motijo druge, ki bi radi pomalicali v miru, v jedilni pribor mečejo papirčke, obmetavajo se s kruhom, velikokrat pa ga »pospravijo« kar v koš za smeti. Da, to je prava podoba naše jedilnice. Hrane ostaja vedno veliko veliko. Če bi bili lačni, prav gotovo ne bi, pa tudi odnos do prehrane bi verjetno bil dostojen. Mnogokrat me kar zaboli, ko vidim, kaj vse počno s hrano. MAJA ŠTOJS, 7. r., novin. krožek OŠ Savo Kladnik Sevnica SALON EXPON V torek smo si ogledali predstavo Salon Expon. Bila je super. Igralci so zelo dobro igrali, veliko so peli in sploh so bili čudoviti. Trikrat hura za igralce Jesenic. ERVIN ZUPAN, 3. u OŠ Krmelj OTROŠKI ABONMA KOČEVJE — Kulturni center Kočevje je organiziral v kinu Jadran že drugi otroški abonma, ki obsega 8 prireditev za otroke. Prvi dve (Macesnov škratek Rastko in Mala sirena) sta bili ta mesec. Na sporedu so še lutkovna pravljica Zaljubljeni zmaj (1. april), risanka Podganček (15. april), predstava Mirana Čanaka Čarobna dežela (6. maj), film Davno pozabljena dežela (13. maj), koncert Nece Falk (27. maj) in film Pravljica o sovici (3. junij). Vstopnica je 50 din, za vseh 8 predstav pa je bila skupna cena 240 din. • Sem Slovenec, ki mu svoje zavednosti ni treba dokazovatai z modnittj pljuvanjem po drugih. Dovolj mi ji spoštovanje do sebe in drugih, zato ne potrebujem ne bratstva ne sovraštva. (A. Šepetave) • S pendreki v demokracijo naprej! (Novi tednik) Udeleženec Cankarjeve brigade in borbe na Javorovici 16. marca 1944 se pritožuje, daje zelo žalostno, da se Dolenjski list še enkrat ni spomni! nedolžnih žrtev Dolenjske in Bele krajine. Piše, da smo v zadnjem času prebrali vrsto zapisov, v katerih avtorji omalovažujejo, zaničujejo in blatijo akcije, ki sojih izvajali partizani pod poveljstvom predpostavljenih komand. Navaja, da so se mnogi klerofašisti vrgli samo na preštevanje kosti raznih izdajalcev. Ta anonimni borec je prav gotovo spregledal članke v Dolenjskem listu, ki sojih od začetka izdaje Dolenjskega lista pa do pred kratkim pisali samo komunisti in enako misleči. Javnosti in Dolenjskemu listu zastavlja vprašanje, zakaj ne prikaže in pove, daje bilo samo na Rabu usmrčenih 5.600 Slovencev. Temu borcu zastavljam vprašanje: Zakaj so se slovenski partizani družili z Italijani, saj so bili naši okupatorji in sovražniki? Eden teh pogovorov slovenskih partizanov je bil javen na novomeškem Glavnem trgu 9. septembra 1943. Partizanom je bilo dobro znano, da so Italijani sredi septembra 1942 za ljubljansko pokrajino izdali uradni ukaz, da se morajo omenjenega dne javiti vsi moški, stari 18 do 60 let, sicer sledi kazen. Na ta način so z zvijačo polovili moške, jih strpali v že v naprej pripravljene kamione kot živino. Iz našega kraja so bili odpeljani v Šentjernej na Recljev vrt. Tam je bila izbira: eni za internacijo v Italijo, drugi v legijo smrti, poznejše domobrance, katere so partizani preimenovali v belo gardo. Na Rab in v druge kraje je bilo odpeljanih na tisoče nedolžnih ljudi nekomunistov, ki so tam od gladu umirali. KRŠČANSKI DEMOKRATI NA TREBELNEM TREBELNO — V nedeljo sta Trebelno obiskala predsednik in podpredsednik izvršnega odbora slovenskih krščanskih demokratov iz Trebnjega. Tudi Trebeljani se namreč pripravljajo na ustanovitev svojega krajevnega odbora. Predsednik IO SKD Trebnje Franci Smolič je prisotnim predstavil delo in program trebanjskih kiščanskih demokratov. V občini so poleg občinskega ustanovljeni še trije krajevni odbori. V nedeljo je bil na Trebelnem izbran iniciativni odbor za ustanovitev krajevnega odbora. Gospod Smolič je spregovoril tudi o delu trebanjske občinske skupščine, o delu Demosa v Trebnjem in sodelovanju z republiškim vodstvom SKD. Ena od pomembnejših nalog tako občinskega kot bodočega krajevnega odbora SKD na Trebelnem bo spodbuditi in ohraniti veselje do življenja v teh tako lepih, a tudi tako trdih krajih. NADA BOŽNIK Kaj pišejo drugi Ne želim biti v vlogi »policaja« Marija Markeš, namestnica republiškega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, o dilemah, ki so povezane z vračanjem krivično odvzete zemlje »Obsojam, kar se je zgodilo v preteklosti, toda kot »otrok, ki s temi stvarmi nima ničesar« nisem za to, da bi dvajset tli še več let zatiskali pas samo zato, da >i popravili stare krivice. Vedno smo govorili: »Zemljo kmetom!, /daj pa so v kmečki zvezi zato, ker naj bi bilo razlikovanje na kmete in nekmete pravno nevzdržno in v nasprotju z načelom pravičnosti, zavzeli drugačno stališče. Čeprav sem članica kmečke zveze, se s takšnim stališčem ne strinjam, predvsem zato ne, ker vem, kakšne bodo moje naloge, če bo zakon o denacionalizaciji takšno stališče tudi uzakonil. Vem. daje mogoče z različnimi ukrepi. predvsem z davki in inšpekcijskim nadzorom, zagotoviti obdelanost, ne želim pa biti v vlogi 'policaja’ in nekomu vzeti zemljo zato, ker denimo ni plačal davka ali ni zagotovil obdelanosti, če lahko ob vračanju poskrbimo, da jo bodo dobili tisti, ki bi jo primerno obdelovali. Če gremo hkrati še v popravljanje krivic, storjenih z arondacijami, in s tem v zvezi v razpustitev posestev, je skoraj zagotovo, da se bo pridelava hrane precej zmanjšala. Zdi se mi, da bi bila boljša rešitev, da bi kmetom podržavljeno, zaplenjeno ali kako drugače krivično odvzeto zemljo vrnili, ostalo zemljo pa bi dala država najboljšim ponudnikom: iz denaija. ki bi ga pri tem zaslužila, pa naj bi plačala odškodnino nekdanjim last- • Čeprav vem, da so nekdanji lastniki že precej nejevoljni in da je »groza« biti najemnik na lastni zemlji, pa vendarle sem za strpnost, preudarnost in za premišljene poteze tudi zato, ker zemlja ne bo nikomur ušla in ker napak, storjenih pri denacionalizaciji, ne bo lahko popravljati. To, kar bom zdaj rekla, je za nekatere bogokletno, pa vendarle je res: najbolj neučakani so prav tisti, ki ne delajo na zemlji. nikom, ki zdaj niso kmetje « (Glas. Kranj) Za ta ukrep niso bili krivi domobranci, ker jih do takrat sploh ni bilo. Pri nas so se prvič pojavili 25. septembra 1942. Pisec članka končuje komentar, daje po zaslugi izdajalcev in današnjih klero-fašistov na Javorovici padlo 118 borcev Cankarjeve brigade, ter opozarja novinarje na ta zločin. Naš prijatelj, preživeli borec Cankarjeve brigade, je o dogodku na Javorovici povedal tako: Izdano je bilo, da se v vasi Javorovica nahajajo partizani. Enote SS in domobrancev so jo obkolile iz dveh smeri. Ko so borci opazili premoč, so želeli bežati proti hribu in dvignili roke, da se predajo. Eden teh borcev je pričel streljati, nato so jih esesovci s strojnicami pokosili. ^ URŠKODRUGO MESTO-Na VrhnikijebiJo lL marca JOjubilejnot^ Temu borcu zastavljam vprašanje. Kovanje učencev glasbenih šol Slovenije. V blokflavti je Urška Jurštč. učenka > Ali ni bil zločin ubijanje nedolžnih ljudi razreda glasbene šole Marjana Kozine, zasedla drugo mesto (na sliki). Dobro sef po naših gozdovih že od začetka vojne, ko nismo poznali drugega kot partizane, Italijane in Nemce? Imena mnogih so še danes zamolčana, še niso nikjer objavljena. Moja komaj 13-letna sošolka Štefka je morala umreti z mamo in s stricem. Miha Prah, oče osmih otrok, ter starčka Štokar, ki sta bila umorjena na zverinski način, in drugi, ki jih ne bom naštevala. Nekdo je zapisal, da se bo treba sprijazniti z dejstvi. Govoriti resnico je še danes nevarno, saj grozite s črnim križem. FANI LORBER PREDAVANJE JANŠE V GROSUPLJEM GROSUPLJE - V četrtek, 21. marca, bo ob 19. uri SDZ-občinski odbor Grosuplje organiziral javno tribuno z Janezom Janšo, republiškem sekretarjem za obrambo, in sicer na temo: Slovenska državnost — aktualne politične razmere. Javna tribuna bo v Družbenem domu, Grosuplje, Taborska 3. Vabljeni! Občinski odbor SDZ Grosuplje DOMAČE TRNJE • Politika je kurba — po zaslugi »ideoloških zvodnikov«. • Ni naključje, da sta kri in komunizem iste barve. • Število političnih gibanj dokazuje, kako malo je volje za gibanje pri delu. MARJAN BRADAČ odrezala tudi Maja Gašperšič, ki je na prečni flavti prav tako zasedla drugo mesto■ (Novinarski krožek OS Katja Rupena) Nekdo se bo ujel v mrežo Čakal sem in čakal — pristojna inšpekcija pa nič^ skladišču in ne na vidnem mestu, saj f ne morem kupiti. Mreže so pa prevej1’" in jih ne morem stisniti pod roko. N8' mi je obljubil, da bo stvar uredil. Uredili so pa tako, da mi je g. kasneje v neki trgovini dejal, da in'8-j(] zame neke druge mreže, moral pa bo malo doplačati. Nisem mu odgovor' ■. Zadnjič pa me je dobil na bencifS črpalki na Drnovem in tulil, kaj še kam, da mine bo čuval mreže, amP8 jih bo vrgel iz ograjenega prostora-Med tem časom šerp stopil na inš(* *'j torat v Krškem do g. Skrabca, kije v v roke velik zvezek in si vse zapisal- v kal sem dva meseca, čakal šest mese** — nič. Stopim do njega; pravi, d8 j napisal izjavo; lovim ga potem na er na stopnicah, on pa nič. Ponovno * stopil na inšpektorat. V sprejemni-P, sarni si spet vse zapišejo, a nič. Dva*, sem bil tudi pri g. Mikelnu, vendar n uspeha. ..o Lani so imeli v Krškem veliko . inšpektorji iz cele Slovenije. Tarna ' ^ kako je njihovo delo otežkočeno i" q so v veliko primerih nemočni-Škrabca moram spomniti na Prl'fJi Šribar-Simončič in kako je bil48 ■ $ močen, delaven in hiter. Spomni n8-1^, tudi svojih prvih ur v Sevnici. Ce s^clti mu bom razložil, kako se inšpekto J Pisma bralcev se nadaljujejo na 14. in 15. strani V četrtek zvečer sem se v Maksovi gostilni v Leskovcu dogovoril z avtoprevoznikom Stanetom Božičem glede dostave peska za beton. Dal sem naročilnico in obljubil je, da bo pripeljal drugi dan okrog 14. ure; moj sin naj pa čaka, da bo pokazal, kam stresti. Drugi dan dopoldne sem odnesel v Preskrbino trgovino z gradbenim materialom (živalski vrt) naročilnico Posavske stanovanjske zadruge za dve mreži, sinu pa naročil, naj mimogrede stopita ponju. Za soboto sem se dogovoril s prijatelji glede betonaže greznice. Kljub zagotovilu avtoprevoznika, da bo pesek (in tudi mreže) pripeljal popoldan, je to storil šele v soboto okrog 16.30, ko smo bili že gotovi. Mrežo smo naredili iz betonskega železa, nekaj peska je pa tudi še bilo. Ker soplačane mreže ostale v trgovini, jih nisem šel iskat takoj v ponedeljek, ker jih nisem potreboval, pač pa šele v četrtek. Poslovodja g. Žarn mi je dejal, da so mreže že prodali. Šel sem na PSZ Krško, da bi prestregel račun in ga vrnil Preskrbi, a so mi ga že obračunali. Stopil sem na upravo Preskrbe do komercialnega, ki mi je rekel, da bi moral plačano robo pač odnesti. Razložil sem, kako ravnajo v njihovih prodajalnah s kruhom (in še s čim drugim), ki ga kar na vidnem mestu čuvajo za nekatere stranke, ki so preobremenjene na delu in zato ne morejo že dopoldan kupiti kruha. Ta kruh bi lahko bil kje zadaj v streže, da stvari »štimajo«. ,„*!! LOJZE ŠRl^l Leskovec, Trg bob* 0 DOLENJSKI UST W m I NAGRADNA KRIŽANKA 111 ANGL KONSER- VATIVEC ANTOLO- GIJA LUKA V ClLU DEKLICA V REJNIŠTVU JUŽNI SADEŽ PAPEŽEVA KRONA PLAST PLANOTA V SRED BOSNI NEKDANJI EGIPT PREDSEDNIK PRVI NASTOP Češka pri- TRDILNICA NAJMLAJŠA PLAST TERCIARJA SEDEŽ RIŽEVO ŽGANJE VRSTA POŠKOOBE ŠIROKA UUCA Z NASADI CEPINOV OKEL NAŠ KNJIŽEVNIK KOVIC KERBLER STOJAN VRSTA TORTE VRSTA VEŠČE ČLOVEKOVA OKONČINA BOKSAR AVT OZNAKA CASSIUS j ZA TITOVO CLAY ; UŽICE NAPAD VRSTA PAPIGE NERODNA ŽENSKA nagrada v novo mesto Žreb je izmed reševalcev 9. nagradne ^r'žanke izbral MIRO KRAŠEVEC iz Novega mesta. Za nagrado bo prejela najnovejšo knjigo slovenskega pisatelja fančka Rudolfa Kratka zgodovina lovencev. Nagrajenki čestitamo. Rešite današnjo križanko in pošljite i lev najkasneje do 1. aprila na na-lov- Uredništvo Dolenjskega lista, ayni trg 24 68000 Novo mesto, s Pnpisom KRIŽANKA 11. Rešitev 9. nagradne KRIŽANKE Pravilna rešitev 9. nagradne križanke tiin.rano P° vo DON, SODOMA, ASA, {JA, ORK, ATOS, RASK, LARI, naSKraAl°kDaEVAL°' ANI0N' mssu Ideologija vladajočih birokracij jnmrtfioira njihovo družbo kot boljšo od vseh mogočih. a. , B. HORVAT kn i^do primitiven, toli- iflmo 'e v nevbrnosti, da ga za-lia ^Malomeščanska potrošniš- I. KREFT partizanstvu je vo- D. PIRJEVEC Puščavski paradiž postal pekel Ekološko opustošenje Kuvajta je hujše, kot so strokovnjaki sprva ocenjevali, ni —____Pa prišlo do svetovne ekološke katastrofe — Zločin proti človeštvu DtJJ n*1' Dante bi se dandanes svetu 1 v. Ruvajtu kot v uresničenem NeWH SV0J1'1 najstrašnejših videnj pekla. mp anJ' Puščavski paradiž seje spre-livslf' V ***> moro-Po končani zaostal' V<1 ■ * • • . I* V I .vi__ »1 do pred dnevi tudi Novomeščan Ivica M. Prekajena svinjska bedresa je obesil na balkonsko vrv za sušenje perila, toda imel je smolo, ker za take vrste navade v tem času vedo tudi drugi, predvsem Romi, ki pospešeno v teh dneh hodijo okoli blokov in si ogledujejo priročne in zasilne sušilnice. Skupina, v kateri so bili Milan R., Vojko B., Irena B. in Oto B., je to počenjala prejšnji teden po Ulici Slavka Gruma. Naenkrat so se jim oči zalesketale, iz ust pa pocedile sline. Na balkonu so videli viseti kar dve šunki. Urno so splezali do njih, ju sneli, imeli pa so smolo, ker se je prav takrat pojavil lastnik. Pričela seje tekaška tekma, katere rezultat je bil neodločen: ena ie odkriti nasadi indij je klima za rast očitno najugodnejša. Med ostalimi kriminalnimi dejanji so na prvem mestu tatvine, (vse je bilo kar 713), goljufije (53), itd. Poglavje zase so krvni delikti. Ti slej ko prej ostajajo posavska posebnost. Tako so lam na območju UNZ Krško, ki »pokriva« še brežiško in sevniško občino, zabeležili dva umora, enega v Brežicah in drugega v Brestanici (oba sta tudi raziskana), in dva detomora. Prvega, ko so trupelce našli v sobni omari motela Čatež, so razvozlali, nevestno mater pa so odkrili v Italiji; za drugega, ko je bil novorojenček vržen z vlaka, oprijemljivejših sledi še ni. Sicer pa lahko za lansko podobo kriminalitete v Posavju zapišemo štiri značilnosti: da kar preko $0 odstotkov storilcev prihaja od drugod; da so se pojavile oblike organiziranega kriminala (tihotapljenje orožja in mamil, serije vlomov, rop v Drnovem); da postaja Posavje tudi kriminalno predmestje Zagreba in da imata ogromen vpliv na podobo kriminala v Posavju obe veliki šunka je ostala Romom, eno pa je Ivica M. le iztrgati tatinskim uspel I krempljem. • Mir oslav G iz Sadinje vasi je sklenil kar največ del pri gradnji svoje hiše opraviti sam. To mu je narekoval predvsem račun. V preveliki vnemi je celo elektriko na hišo priklopil lastnoročno. Mimo števca,-seveda, kar električaijem ne bo prav nič všeč. • Topliški miličniki so imeli 16. marca opraviti z vinjenima Jožkom Z. iz Meniške vasi in Jozom P., začasno stanujočim v Podhosti. Možakarja sta v Meniški vasi pridno popivala, vmes razbijala kozarce in se med seboj stepla. Da pa sama ne bi bila deležna preveč udarcev, sta k pretepu vabila še druge. Njuno vabilo so slišali tudi miličniki. • Vinogradniška opravila so v polnem razmahu, to so spoznali tudi v metliški KZ. Nekdo jim je iz vinogradov na Veselici minule dni ali tedne pobral 23 sider za napenjanje žice. ŠE DRUGA ŽRTEV TRAGEDIJE NOVO MESTO — Pisali smo že o tragediji, ki seje prejšnji teden pripetila v stanovanju Novomešča-na Ivana Balabaniča, ko se je med razkazovanjem sprožil revolver, krogla pa je v glavo zadela 38-letnega Slobodana Galamiča iz Novega mesta. Kot je znano, je Ba-labamč po nesreči storil samomor, minuli četrtek pa je iz novomeške bolnišnice prispela žalostna vest, da je hudim poškodbam tega dne ob 10.50 podlegel tudi Slobodan Ga-lamič. KJE JE AUDI? BREŽICE — V noči na 15. marec je iz Slomškove ulice v Brežicah izginil osebni avto audi 80, last Brežičana Stanka Lipaija. Audi ima registrsko oznako U 630-537 in je v sive kovinske barve. motorIst UTONIL V POTOKU BLANCA — 13. marca okoli 17.45 je prišlo na lokalni cesti proti Blanci do hude prometne nezgode, v kateri je bil ob življenje 43-letni Vincenc Biderman iz Zaloga. Možakar se je peljal na kolesu z motorjem pri Blanci in v levem ovinku iz neznanega razloga zapeljal s ceste ter padel poldrugi meter pod cesto v potok Blanščico. Tam so ga naslednje jutro ob 6.30 našli mrtvega. GORELO V GOZDU MOKRONOG — Neznan storilec je 14. marca med 7. in 12. uro požigaj Bližnji mešani gozd gozdaije, ki sodijo v GG Brežice, oškodoval vsaj za 10.000 din. Požigalca Še iščejo. KOLESAR OBLEŽAL MRTEV MALO MRAŠEVO — 61-letni Anton Maijan Hladnik iz Brežic seje 18. marca ob 18.35 peljal z osebnim avtomobilom po cesti med Kostanjevico in Čatežem. Na popolnoma ravnem odse- ku ceste je dohitel 68-letnega kolesaija Karla Pflego iz Cerkelj in vanj je silovito treščil. Preiskava bo pokazala, ali je bil vmes alkohol. Nesrečni kolesar je hudim poškodbam podlegel na kraju nezgode. TRČENJE V KRIŽIŠČU KRŠKO — Še zmeraj niso docela pojasnjene vse okoliščine prometne nezgode, do katere je prišlo 15. marca ob 19.30 v križišču Zdolske in Delavske ceste v Krškem. Ostaja le dejstvo, da sta se med trčenjem hudo poškodovala voznika osebnih avtomobilov, 56-letni Radovan Jelen in 59-letni Ivan Rime, oba iz Krškega, brez poškodb pa jo je odnesel voznik osebnega atomobila Stane Bogovič z Zdol. Poškodovanca se zdravita v brežiški bolnišnici, materialne škode pa je vsaj za 200.000 din. Štiri ovadbe zoper brežiške Občinarje Ob preiskavi poslovanja brežiške občinske uprave je krška UNZ že vložila 4 ovadbe KRŠKO — Kako govori« o nepravilnostih in nezakonitostih v Finančnem poslovanju brežiških občinskih upravnih organov le niso iz trte zvite, kaže zadnje ravnanje UNZ Krško. Ob uradnem pregledu poslovanja v brežiški občinski upravi, ki jo je opravila Služba družbenega knjigovodstva, so se namreč v preiskavo vklju kriminalisti. vključili še Najsi je občinska tiskovna konferenca, o poteku in vsebini katere smo pisali že v zadnji številki, še tako kazala, kako je bilo delo uprave docela korektno, so kriminalisti prišli do drugačnih podatkov. Očitno pri dajanju kreditov-pretežni del posojil so dobili celo zasebniki *n organizacije zunaj brežiške občin® — le ni bilo vse tako čisto, da primera obnavljanja občinskih prostorov brez ustreznega dovoljenja >n likvidacije računa brez soglasj® nadzornega odbora in še česa n® omenjamo. Dejstvo je le, da so o*" lužbenci krške UNZ zoper brežiŠ*® občinarie doslej spisali in temelj' občinaije doslej spisali —; nemu javnemu tožilcu predali 4 kazenske ovadbe: 3 govorijo o kazn1' vem dejanju zlorabe položaja 1 pravic odgovorne osebe, eno pa kaznivem dejanju zlorabe P00*’!* stil. Več o vsem bo moč zapisati, k bo preiskava končana. ČELNO V DRSNO OGRAJO — 42-letni Anton Kralj iz Geršičev se je 13. marca ob 22.45 peljal z osebnim avtomobilom z Jugoria proti Metliki. Prav med vožnjo skozi Jugorje je v ostrem levem, preglednem ovinku zapeljal na bankino. UAL S CESTE — 13. marca, pold^ uro čez polnoč, se je 21-letni D°f”gV' Miloševič iz Zagreba peljal z osebij nato pa čelno trčil v drsno ograjo. Trk je bil tako silovit, da je ograja prebila avto- tom Golf po magistralni cesti me» Ijano in Zagrebom. Utrujenost je b»a „ va, da je pri Lešnici zapeljal na levo* n» »nfld nn A*,, IraimalA KanalHO a mobilsko pločevino, se zarila v kabino in se ustavila na naslonjalu zadnjega sedeža. ceste, nato pa čez travnato bankino, poldrugi meter visok zemeljski nai'*Vj« katerem se je večkrat prevrnil. V?«1 ^ Pri tem je bil huje poškodovan 45-letni sopotnik llija Pavič iz Metlike, medtem ko je voznik odnesel celo kožo. Materialne škode je bilo za 20 tisočakov. ZARADI UTRUJENOSTI 7.APE- med prevračanjem padel iz vozila ,y hudo poškodoval. Več sreče je im®' ;j letni sopotnik Boris Štimac, prav ta z Zagreba, ki jo je odnesel z lažjimi ran* ^ Škode na zviti pločevini je bilo * v 120.000 din. Poškodovanca se zdrav novomeški bolnišnici. m m. m m jr EDO IMAJO ST_ odbojka «l" ZVEZNA LIGA, zahod, žen- fes J%pylLA-uK ko- •^Kočevje: Levstik, Ogrinc, *urk, Ibrahimovič, Klun, N. Briški, 4&:0c£6°:foLS fjMVan Prihodnjega kola: LIK Ko-N0V8 FI žrv?^ ženske’ '7- KOLO: pZ,NAR-PIONIR 3:0 (12, 3, 9) D°Hlr: ®arun* Ostroveršnik, K uče- ^CfKT' Ko"d' Krim i!V1CA: 1 ■ Koper Cimos 30,2. pm ?8- 6. Pionir 18 itd. p: ari Pfihodnjega kola: Koper KrimS^u^‘nar’ P'on'r—Ljubno, m Partizan tabor II itd. rokomet SSeJŽmi&SSiS: (14:9)A CENTROCOOP 29:21 S^?.s"Sf'S?S 2.'• Modea Šparta 34, 10 ti 1'■••9. Borovo 11,10. Branik Cen rLUprema Kočevje 8, 12. Burja P rf°°Pu6’ '3. Lokomotiva 0. tiva— pP^odnjega kola: Lokomo-Modoji ^rema’ Burja Centrocoop— I tvu sledni; Neuvrščenih Medvodah, ' >jih Dr * Je bila prav ta tekma 'U(i> nasfedl?'*nost'’ ^ še ujamejo vlak, ki JCpV tej |jg3° sezono zagotavlja nastopa- ; uX?'>tetnVf_ 80v°re o zanimivi, izredno v" Nov0‘n"e80,ov' tekmi, v kateri pa so LratsOv0d^ŠČani bl*2e zmagi. Kar dva-n 'očko' v* koncu Pa morali celo re-,'ievan l’„kl zagotavlja mirnejše J j)*lo okoli prvenstva. Vse seje v nedeljo n'kUije rf'Zredno razpoloženega Plev-i tega ^pel dva mojstrska zadetka, fNeških ,Je.bil ‘udi pobudnik vseh vr!"18 Z*got^?L Prav Plevnikova dobra sueške nacIv Ja vsaJ enako uspešne no-Se se ^ ,uLdi v prihodnje, še po- I In/0 t'ovnmLPrebutb' tudi lanski prvi tv,4011'elanov enajsterice, Kostrevc. "»vili j«.. Vc' tudi na domačem igrišču bieL;'n učinkovitost z gostovanj, II tl>0 pov Pa “1° verjetno sklenila pr-1 h?'žaCt'£m hlizu vrha lestvice. Toda ParL v nedpr ®aje ^ Prva priložnost eno v PonnJ0lko v novomeški športni najpd4ld? Pr'haja ekipa Nakla, d0u"e Um "ej5lh Presenečenj letošnje A N|0 m°grede:Nakelčani so velik ki r°nasuli?meščanov: jeseni so jim v tuH- bitelii „r Pet zadetkov. Novomeš- ■ ^tJAŠKIH STEZ ^le žede?lcTki kegljaški ligi so doslej ŠSiJ kfiiJ.n ko'a- Poglejmo rezultate: 43,^4751 ■ Metlika — Mercator šji^Soi: ,Nc?vo mesto - Rudar 4SqI:493g’ tj, kolo: Rudar —Metlika 'v:4702: jTrcalor — Novo mes‘° ^K.4„kolo: Novo mesto — Met-47)!:492s'.. , ■ Rudar — Mercator 47N3’ ;' kolo: Mercator - Metlika ckin 872 D* Rudar — Novo mesto O Metlic 0 tem kolu vodi na lestvici brjfjih C’ ki je zbrala 8 točk, Novo skega Lika je domala neverjetna: v štirih kolih niso dosegle niti ene zmage, prepričljivo so izgubile celo proti zadnjeuvršče-nemu Poreču in pri tem v vseh teh tekmah osvojile vsega en niz. Medtem pa njihovi neposredni tekmeci za obstanek v ligi pridno nabirajo točke. jn £e so ge spomladi nekateri videli Kočevke celo v boju za vrh lestvice, se bodo sedaj pač morali sprijazniti s tem, da bo velik uspeh že, če bo ekipa s takšno formo in takšnimi igrami obdržala drugoligaški status. Eno odločilnih srečanj zanje bo že to soboto, ko jim prihaja v goste ekipa Igmana. Morebitni peti zaporedni poraz bi kaj lahko pomenil, da bomo Kočevke že čez 14 dni videli na zadnjem mestu lestvice. Bržkone ne bi bilo slabo, ako bi vrste kočevskih odbojkaric okrepili izredno obetavni in tudi izkušeni žužemberški odbojkarici Brulčcva in Podolska, za kateri v ekipi novomeškega Pionirja iz nerazumljivih in nejasnih razlogov očitno ni mesta. Temu primerna je tudi spomladanska be- ra Pionirjeve ekipe v prvenstvu prve republiške lige. Dekleta nizajo poraz za porazom, mlade in izredno obetavne ekipe, kateri so nekateri jeseni prerokovali celo boj za mesta na vrhu lestvice, enostavno ni moč prepoznati. Izgublja z nasprotnicami, katere je še včeraj premagovala. Vsa sreča, da jesenska zaloga točk ne dovoljuje, da bi se ekipa znašla v krogu tistih, ki se borijo za obstanek. KRANJEC — REPUBLIŠKI PRVAK KRŠKO — Tukajšnje kolesarsko društvo Videm je bilo pod pokroviteljstvom krškega Delu Teama organizator letošnjega republiškega prvenstva, katerega poglavitna značilnost pa je bila skromna udeležba. V Uko okrnjeni konkurenci je pri članih zmagal Igor Kranjec pred Janezom Božičem (oba AS Ljubljana), pri starejših mladincih je bil prvi Zupanc (Videm), drugi Omar (Tropovci) in tretji Dremelj (Videm), med mlajšimi mladinci je slavil Četrtič pred Požunom (oba Videm), pri pionirjih pa Gošek (Videm), medtem ko je bil njegov klubski tovariš Gabruč tretji. m,,— y 6» Mercator 2, Rudar pa je i^ESoiu se^marecJslaštop^oje113?gra"cev^z.maga!pajeTmifKunjec!,kirjezbraini Uočk.^Slecfi-^raganjac 3258 Musifmovič ■jo: Eaz'(- 10,5, Mesojedec 10, Derstvenšek 10 itd. V skupnem letošnjem seštevku treh no deseto mesto na lestvici in zanesljiv obsUnek v ligi, ne glede na to, katere ekipe bodo izpadle iz I. zvezne lige in ali se bo prvak te lige uvrstil v najvišji tekmovalni razred. Za tovrsten cilj imajo Kočevke dovolj trdno osnovo: že to soboto lahko računajo na zanesljivo zmago v Vinkovcih proti Lokomotivi, preosule štiri točke bodo morale zbrati v tekmah proti Borovemu, Braniku ali Ini; z vsemi igrajo doma; vsaj na papirju so Kočevke kvalitetnejše od naštetih ekip. Torej dovolj za optimi- zem in upanje na vedro kočevsko rokometno pomlad. Koliko vendar pa bo rokometna pomlad za dolenjske predsUvnike v I. republiški ligi, je veliko težje napovedati. Igralci Inlesa Rika, ki so v soboto doma po pričakovanju gladko opravili z Ormožem, v sezoni zagotovo ne bodo povsem zadovoljni, boj za Drvo mesto seje zanje prehitro končal. Še najbolje kaže Dobovča-nom, novincem v ligi, ki so si že zagotovili obsUnek v ligi, to pa je bil tudi njihov poglavitni cilj. V tokratnem kolu so zanesljivo zmagali v Hrastniku. Najbolj negotova je trenutno usoda Krčanov; resda so v soboto zabeležili izredno pomembno zmago nad Ferrotehno, toda pot do morebitnega obsUnka v ligi je še dolga in težka. Skrajšal in olajšal bi jo kakšen uspeh v gosteh, nemara v soboto, ko bodo v Grosupljem igrali z ekipo LiplasU. Zmaga v zadnji sekundi Igralci Podbočja so si že zagotovili mesto v I. SKL! za napredovanje dajala le zmaga, igralci Podbočja pa so vedeli, da bi z morebitnim uspehom bili že tri kola pred koncem play offa rešeni vseh skrbi. Sicer pa bi bil zanje dovolj že poraz, z manj kot 15 koši, kajti tudi ta rezultat bi jim bržkone zadoščal za eno od prvih dveh mest. Ves prvi polčas sta se ekipi menjavali v vodstvu, Podbočje je dve minuti pred koncem prvega dela vodilo za 5 točk, toda gostitelji sojih v finišu ujeli in ta del zaključili z minimalno prednostjo. T udi večji del drugega polčasa so imeli Idrijčani rezultatsko prednost, prava drama pa se je pričela v zadnji minuti. Igralci Iskre so imeli točko prednosti in žogo 30 sekund pred koncem tekme. Devet sekund pred koncem so metali proste mete, toda igralec idrije je zgrešil obroč koša, do žoge seje dokopal Mišel Krajcar in dobesedno v zadnji sekundi dosegel za goste zmagoviti koš. Veselje igralcev Podbočja je bilo nepopisno. Pohvale si zaslužijo prav vsi, še posebej pa najboljši strelec Rozman ter Krajcar, ki je dosegel zmago viti koš. V soboto, 23. marca, bo v dvorani osnovne šole Podbočje tekma 6. kola končnice, v kateri se bodo gostitelji, ki v preostalih treh srečanjih potrebujejo le še eno zmago za potrditev svojega največjega uspeha, pomerili s kranjsko Kokro. Srečanje bo ob 19.30. Ljubitelji košarke vabljeni! IDRIJA — Ni ga bilo, ki bi si upal pred pričetkom končnice košarkarskih bojev za vstop v I. republiško ligo napovedali, da lahko po tem mestu posežejo tudi igralci Podbočja. A zgodilo seje prav to. Tri kola pred koncem play offa so si košarkarji Podbočja v soboto z. zmago v Idriji že priigrali nastopanje v I. SKL! Peta Zaporedna zmaga Podbočja je prišla o pravem času. Tekma v Idriji zasluži, da jo pogledamo nekoliko pobliže, kajti na parketu sta stala neposredna tekmeca za vstop v I. SKL. Srečanje sta ekipi pričeli izredno odločno. Idrijčanom je možnosti MOTOCIKLISTIČNA SEZONA JE PRED VRA TI — Prvič po dolgih osemnajstih letih bo na slovenskih tleh znova preizkušnja cestnohitrostnih dirkačev. Letošnji start motociklistične sezone bo namreč 18. aprila z driko v Portorožu, ki jo skupaj pripravljajo domžalsko AMD, Kazino Portorož in tamkajšnje letališče. Z velikimi apetiti startata v novo sezono tudi Robert Hmeljak (levo) in A lojz Pa vlič (desno), oba člana no vomeškega A MD. Hmeljak brani lanski našlo v drža vnega prvaka v kategoriji do 175 ccm, Pavlič pa se bo potegoval za medaljo v nižjem razredu. Omenimo kot zanimivost, da bo z Lojzetom letos tekmoval tudi njegov sin. (Foto: B. B.) ŠAHOVSKI KOTIČEK • V hotelu Bellevue na mariborskem Pohorju je bil minuli vikend tridnevni šahovski finale Slovenije v ekipni konkurenci starejših pioniijev. Nastopilo je enajst regijskih zmagovalcev, Dolenjsko je zastopala vrsta Starega trga ob Kolpi, ki se je imenitno odrezala. Slarotržani so na koncu osvojili drugo mesto, za ekipo pa so igrali: Robert Starc, Vlado Šterbenc, Marija Štrbenc, Tadej Kobe in Matjaž Vukelič. Končni vrstni red je bil nasled-k. 'Mia '‘K0lusek„a ru .... ni: I. OŠ Stane Žagar (Kranj) 28 točk, 2. OŠ Stari trg 27,3. OŠ M. Mravlje (Ljubljana) *•'0li*mezn tri ____ turnirjev vodi Lazič, kije doslej zbral 29 točk, Derstvenšek jih ima 25, Kolman 18, Mesojedec 16, Bregar 12 itd. (jb) OB KONCU LIGE — Jože Petan, najboljši strelec zaključnega turnirja, v enem izmed napadov. (Foto: B. D.-G.) V Artičah se je končala že 15. košarkarska liga Zmagala ekipa Cviček, prvi strelec je bil D. ___________Ivanšek____________ ARTIČE — Konec tedna so z zaključnim turnirjem zimske košarkarske lige v Artičah dobili štiri najboljše ekipe. V finalni tekmi je zmagala ekipa Cviček, na 2. mestu je pristal Šentlenart, 3. je bila ekipa Generacija in 4. Trebež. Na družabnem večeru, ki je zaokrožil trimesečna tekmovalna in obenem rekreacijska srečanja ob koncu ledna, so trem najboljšim ekipam izročilli pokale, vsem devetim sodelujočim ekipam pa priznanja. Priznanji sta prejela tudi Drago Ivanšek, ki je bil najboljši strelec lige, saj je v 8 tekmah dosegel kar 224 košev, in Jože Petan, najboljši strelec zaključnega turnirja (v treh tekmah 68 košev). Organizator artiške košarkarske lige je domače telovadno društvo »Partizan«, pri organizaciji, predvsem pri vodenju zapisnikov, pa mu pomagajo člani mladinske organizacije. Letos so športno prireditev vodili še s posebnim zanosom, saj je bila že petnajsta po vrsti. Od zime 1975/76je na njej sodelovalo od 8 do 14 ekip in s tem od 60 do 100 košarkarjev. V tem športu se niso zbirali samo mladi iz domače krajevne skupnosti, ampak tudi iz sosednjega Šentlenarta, Zdol, Sromelj, Globokega, Pišec, Brežic in Krškega. Vsaka tekma privabi v telovadnico tudi lepo število navijačev. Kot je povedal Marjan Zorko, ki je letos vodil ligo, sta jim bila rekreacija in druženje tudi tokrat pomembnejša od samih rezultatov. »To zimo je v devetih ekipah sodelovalo 70 košarkarjev. Osem ekip že dobro poznamo s preteklih tekmovanj, medtem ko so deveto sestavili srednješolci, kar nas zaradi njihove mladosti še posebej veseli. Sicer v naši ligi tekmujejo igralci od 15 do 40 let in s težo od 60 do 120 kg,« seje še pošalil Zorko. Z najemnino telovadnice nimajo težav, tekme pa prirejajo ob petkih, saj je takrat prostor še topel zaradi dopoldanske šolske telovadbe. B. D.-G. KOČEVCEM LE TOČKA KOČEVJE — V prvem spomladanskem kolu prvenstva ljubljanske medol> činske nogometne lige sta se v Kočevju pomerili ekipi domače enajsterice in Enotnosti. Kočevci so z zadetkoma Raj-šlja in Strune vodili že z 2:0, na koncu pa so se morali zadovoljiti z delitvijo točk. Navzlic temu nogometaši Kočevja s 24 točkami še naprej vodijo na lestvici. M. G-č. POMEMBNA ZMAGA V GOSTEH KRANJ — Košarkarji Črnomlja so v 3. kolu končnice za vstop v II. SKL zabeležili pomembno zmago v gosteh. V Kranju so ugnali ekipo Šenčurja z 82:75 (41:31), koše pa so dosegli: Zunič 38, Gavranovič 16, Vipavec 12, VVeiss 6, Marjerle 5, Kocjan 3, Cerkovnik 2. Sedaj še ob moralna priznanja Kočevje bo ostalo brez proglasitve najboljših športnikov KOČEVJE — Se je kočevski šport odrekel vsem lepim navadam in razvadam? Med prve zagotovo sodi vsakoletni izbor najboljših športnikov občine, dogodek, kije bil dolga leta v mestu ob Rinžipričakovan z nestrpnostjo in radovednostjo. Letos s pričakovanji očitno slabo kaže, mesec marec se izteka, o iz tedna v teden prelagani slovesnosti pa nič. Čeprav je, sekretar še zmeraj živeče kočevske TKS Cveto Arko večkrat najavljal dan proglasitve najboljših športnikov občine, je očitno tudi sam izgubil upanje, da bo do nje resnično prišlo. Alije krivec, da je dolgoletna tradicija prekinjena, nerazumevanje in nesodelovanje s klubskimi upravami ki bi morale na TKS posredovati svoje predloge in ocene, ali tistih 15 tisočakov, kolikor bi prireditev veljala, je drugo vprašanje, dejstvo je, da so znova naj več izgubili tisti katerim je bila namenjena — športniki Znano je namreč, da je Kočevje eno redkih, če ne celo edino mesto, kjer dosledno spoštujejo načelo popolnega amaterizma Ne denar, edina nagrada športniku za dosežen dober rezultat — in teh je bila v minulem letu v Kočevju rekordna bera — je potemtakem moralno priznanje. Kočevski športniki so letos ostali tudi brez tega zadoščenja Takšne usode si šport po doslej zagotovo najuspešnejši tekmovalni sezoni mesta ob Rinži zagotovo ni zaslužil Še čudno, da se je nekdo koncem lanskega leta spomnil da bi bilo potrebno obeležiti osem desetletij obstoja organizirane telesne kulture v Kočevju. Vsaj ena tradicija je bila s tem rešena M. G.-č/ OLIMPIJA V PODZEMLJU PODZEMELJ — V nedeljo, 24. marca, bo v Podzemlju pri Metliki velik športni dogodek. Na nogometnem igrišču pri osnovni šoli Podzemelj se bosta ob 14. uri pomerili ekipi NK Kolpa iz Podzemlja ter ljubljanske Olimpije. PLAVANJE, BADMINTON, AEROBIKA NOVO MESTO — Novomeška športna zveza pripravlja v aprilu brezplačen plavalni tečaj za odrasle. Vsi zainteresirani naj se prijavijo na poštni predal 30 ali pa telefonu 22-267. Na ta naslov naj se javijo tudi tisti, ki bi želeli zadnji vikend marca nastopiti na rekreacijskem turnirju v badmintonu in tisti, ki bi želeli ob sobotah in nedeljah sodelovati na tečaju aerobike, ki ga bo vodila Kristina Morela. Hitro so preboleli šok Po velikem lanskem spodrsljaju si je kočevski namizni tenis znova opomogel KOČEVJE — Veliko lažje, kot je bilo pričakovati, so namiznoteniški igralci kočevskega Melamina preboleli lanskoletni šok v finišu prvenstva, ko jim je zaradi neverjetne malomarnosti in neresnosti ušla uvrstitev v II. zvezno namiznoteniško ligo. Jasno, da takšne priložnosti zlepa ne bo več, tudi ali predvsem zato ne, ker je ekipo po tem spodrsljaju zapustil njen najboljši igralec Gregor Komac, ki sedaj igra za ljubljansko Kovina Olimpijo. »Ljubljančani so nam v zameno dali dva mlada igralca, ki se kalita v prvenstvenih obračunih 1. republiške lige. Okrepitev je bila nujna, še posebej, ker je bil Spetič dalj časa poškodovan, tako da sta breme prevzela nase prav Šemrov, ki je bil svojčas najboljši mladinec v Sloveniji, in Nikolič. Lahko smo zadovoljni, ker sta se dobro ujela. S Špeličem in Murnom predstavljajo ekipo, od katere si lahko kočevski namizni tenis še veliko obeta,« razpreda misli trener kočevskega Melamina Marjan Oražem. Cilj njegove ekipe letos je bil jasen: obdržati tretje mesto. To je tudi želja sponzorja, Melamina. Ingrad in Gornja sta pač ta čas ekipi, boljši od Kočevcev, predvsem bolj izkušeni, tako da objektivnih možnosti za vrh letos ni bilo. »Mislim, da imamo dobre možnosti za delo, tudi Melamin nam dovolj pdmaga. Pravzaprav je danes edini večji problem, ker nimamo dovolj širokega zaledja mladincev in pionirjev. Prav zato bo naš prvi cilj nove sezone zastaviti delo z mladimi in kočevskemu namiznemu tenisu vrniti ugled, kot ga je imel še pred leti. Naj samo spomnim, da imamo kup me- dalj z raznih republiških in državnih tekmovanj, vrhunec pa je bil dosežen pred dvema letoma, ko smo nastopali v II. zvezni ligi.« Sicer pa je kočevski namizni tenis vselej imel kakšnega odličnega posameznika. Po odhodu Komca je v prvi plan izbil nadarjeni Mum, za prihodnost tega športa v mestu ob Rinži res ni potrebno skrbeti. »Naš cilj je narediti kvalitetno ekipo, ki bo lahko merila moči z domala vsako slovensko vrsto. In to ne glede na to, kakšna bo v prihodnje organizacija tekmovalnih sistemov, odvisno pač od razpleta politične krize.« M. GLAVONJ1Č Marjan Oražem: »Prvi cilj v novi sezoni nam bo obnoviti zaledje mladih in obetavnih igralcev.e 'televizijski spored! I m m PETEK, 22. III. SLOVENIJA 1 8.35 — II.20 in 15.05 — 0.50 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK KLOBUK KLOBUK SIMENON, TV naniz., 9/13 11.10 VIDEOSTRANI 15.20 VIDEO STRANI 15.10 SVET NA ZASLONU, ponovitev 15.30 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK TEDNIK, ponovitev 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.10 ZGODBE O POLUHCU, lutkovna igrica. 6/12 18.25 MESEČEVA URA, angl. nadalj., 1/6 18.55 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 UGANKA KUMRANSKIH ROKOPISOV, avstralska dok. oddaja, 1/2 21.05 POPOLNI VOHUN, angl. nadalj., 4/7 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA: DRAGI JOHN, amer. naniz., 5/24 BEG, amer. film 0.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 17.00 Korak pred drugimi: Smučarski poleti v Planici (reportaža) — 17.30 Studio Maribor — 19.00 Videomeh (ponovitev) — 19.30 Dnevnik - 20.00 Žarišče — 20.30 Oči kritike — 21.10 Koncert simfonikov RTV Slovenija ob 70-letnici Primoža Ramovša — 21.45 Satelitski programi — 23.05 Yute! — 0.05 Satelitski programi HTV 1 9.15 Poročila 9.20 TV koledar — 9.30 Povejte, kaj naj počnem (oddaja za otroke) — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Satelitski program — 13.50 Kronanje Pompeje (opera)— 16.30 Videostrani — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar 17.00 Antologija sodobne hrvaške poezije: Slavko Mihalič — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Povejte, kaj naj počnem (oddaja za otroke) — 18.45 Polna hiša (amer. naniz.) — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik I — 20.00 Papirnate lutke (amer. film) — 21.35 Dnevnik 2 — 21.55 Ekran brez okvira — 23.25 Duoptrija — 0.15 Poročila SOBOTA, 23. III. SLOVENIJA 1 8.10 — 1.40 TELETEKST 8.25 VIDEO STRANI 8.35 TV MOZAIK 8.35 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 5. lekcija 9.00 RADOVEDNI TAČEK 9 10 ŠTIRIDESET ZELENIH SLONOV (3/7) 9.30 ZGODBE O POLUHCU 9.45 NOVINARSKE ZGODBE: POZNANSTVO, češka naniz. 9.55 ALF, amer. naniz. 10.20 PERISKOPOV RAČEK 10.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.30 VEČERNI GOST: PJŠOF. IČ ponovitev 15.50 ŽARIŠČE, ponovitev 16.20 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 10/21 BESEDE IN GLASBA, franc-kanadski film 1.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 8.30 Satelitski programi — 9.20 Planica: svetovni pokal v smučarskih poletih — 16.00 Satelitski programi -r- 19.00 Mup-pet show — 19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Boter (amer. film) — 23.10 Smučarski poleti (posnetek s Planice) — 0.40 Yutel HTV I 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Spored za otroke — 10.00 Izbor šolskega programa — 11.30 Divji svet živali — 12.00 Danes skupaj — 12.30 Izbrali smo za vas — 13.00 Veličastni Tarzan (amer. film) — 14.30 Mikser M (zabavna oddaja) — 15.15 Sedmi čut — 15.25 Narodna glasba — 15.55 Ciklus kratkih filmov B. Marjanoviča— 16.10 TV teden— 16.25 Poročila — 16.30 TV dražba - 18.00 Berači in sinovi (TV nadalj., 10/13) — 18.55 Denver, poslednji dinozaver (amer. risana serija) — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Pogovor tedna — 20.15 Talent za umor (amer. film) — 21.50 Dnevnik 2 -22.10 Prisrčno vaši — 22.55 Športna so- bota — 23.15 Fluid (zabavnoglasbena oddaja) — 0.00 Poročila DR. BORIS VELIMIROVIC 12.20 OČI KRITIKE 13.00 KULTURNI DNEVI KOROŠKIH SLOVENCEV 14.10 VIDEO STRANI 15.05 VIDEOSTRANI 15.15 MARLBORO MUSIČ SHOW, 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 ZAJČEK DOLGOUHEC - VELIKI LOV, .•'mer. risani film 18.35 ZDAJ PA PO SLOVENSKO 19.00 ŽE VESTE? 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 TITAN IC 22.10 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.30 SOVA: NA ZDRAVJE!, amer. naniz., 4/30 TWIN PEAKS, amer. nadalj., NEDELJA, 24. III. SLOVENIJA 1 8.30 — 0.15 TELETEKST 8.45 VIDEO STRANI 8.55 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV MESEČEVA URA, angl. nadalj., 1/6 10.15 V ZNAMENJU ZVEZD, nemška do. serija, 3/12 10.45 MUPPET SHOW 11.10 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL IVANA RUPARJA 11.40 OBZORJE DUHA 12.05 NAGRADA DANNYJA KAYA, 2. del 13.10 KRIŽKRAŽ, ponovitev 14.40 SAGA O FORSYTHIH, angl. nadalj., 10/26 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.'05 CESTA V DAMASK, kanadski film 18.30 OTROŠKA ODDAJA 18.50 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 DOLGO ŽIVLJENJE ZAKONCEV KOS, drama TV BG 21.10 ZDRAVO 22.30 DNEVNIK 3, VREME 22.50 SOVA: KREMPLJI IN PRASKE, amer. naniz., 4/16 KRIMINALNA ZGODBA, amer. naniz., 12. del 0.05 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: 9.25 Planica: svetovni pokal v smučarski poletih 13.30 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.00 Skandinavija (angl. dok. oddaja, 1. del) — 20.50 Kdor si že tu, poglej (glasbena oddaja) — 21.30 Smučarski po- leti (posnetek) — 23.00 Športni pregled leti (posi — 23.3C 30 Yutel HTV 1 9.45 Poročila — 9.50 TV koledar — 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05 Serijski film — 13.55 Družinska oddaja — 14.25 Nedeljsko popoldne — 18.45 Risana serija — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Dramski program — 20.50 Tuja dok. serija — 21.40 Dnevnik 2 — 22.05 Glasba za lahko noč — 23.05 Športni pregled — 23.50 Poročila PONEDELJEK, 25. III. SLOVENIJA 1 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.30 SPORED ZA OTROKE RADOVEDNI TAČEK ALF 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi— 17.30 Studio na 19.30 Dnevnik — 20.00 Ze- Ljubljana lena ura (znanstvena oddaja) — 21.00 Sedma steza — 21.20 Rezervirano za šanson: Rogaška 89 — 22.35 Yutel — 23.35 Satelitski programi TOREK, 26. III. SLOVENIJA 1 8.35 — 12.35 in 15.05 — 0.05 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 9.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.00 ŠOLSKA TV ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI, 6/14 10.55 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 7. lekcija 11.20 SEDMA STEZA 11.40 OSMI DAN 12.25 v VIDEO STRANI 15.30 MOZAIK, ponovitev ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 7. lekcija 16.00 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK - ŠOLSKA TV 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 VČERAJŠNJE SANJE, angl. nadalj., 5/7 21.00 NOVOSTI’ZALOŽB 21.10 KAVARNA 22.20 DNEVNIK 3, VREME 22.40 SOVA: HAGGARD, angl. naniz., 4/7 KRIMINALNA ZGODBA, amer. naniz., 14. del 23.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: 18.00 Los Angeles: podelitev Oscarjev 16.00 Satelitski programi 17.30 Studio 2 Koper — 19.00 Naša pesem 90 — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žariš- če — 20.30 Žrebanje lota — 20.35 Umetniški večer: Povečava — 22.35 Yutel SREDA, 27. III. SLOVENIJA 1 8.35 — 13.10 in 14.35 — 1.05 TELE-TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 9 00 ŽIVŽAV 9^50 FIGAROVA SVATBA, gledal. predstava 12.10 VČERAJŠNJE SANJE, angl. nadalj., 5/7 13.00 VIDEOSTRANI 15.00 ŽARIŠČE, poovitev 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev SLOVENIJA - POLETJE, dok. oddaja, 2/6 17.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA OBRAMBA DRŽAVE, angl. film 21.35 MALI KONCERT 21.45 DNEVNIK 3, VREME 22.10 VIDEOGODBA 22.55 SOVA: ALF, amer. naniz. 30/38 KRIMINALNA ZGODBA, amer. naniz. 15. del V ZNAMENJU ZVEZD, nemška dok. serija, 4/12 0.55 VIDEO STRANI ČETRTAK, 28. III. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.55 in 15.05 — 1.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK 10.45 VIDEO STRANI 15.20 VIDEOSTRANI 20.05 FIGAROVA SVATBA, predstava Šentjakobskega gledališča 22.30 OSMI DAN 23.20 DNEVNIK 3 23.40 SOVA: AVTOŠTOPAR, amer. naniz., 13/16 KRIMINALNA ZGODBA, amer. naniz., 13. del 1.00 VIDEOSTRANI 8.35 — 11.00 in 15.05 — 0.30 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 10.50 VIDEOSTRANI 15.20 VIDEOSTRANI 15.30 MOZAIK, ponovitev 16.00 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK 17.05 ŽIVAL - ČLOVEK. 5/5 18.05 KOKO - SMUČARSKI PRVAK 18.15 MOJ KOLAČEK 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 20.05 DANES V SKUPŠČINI 20.40 SIMENON, TV naniz., 10/13 21.40 TEDNIK 22.45 DNEVNIK 3, VREME 23.05 SOVA: JAZ IN TI, angl. naniz., 2/10 KRIMINALNA ZGODBA, amer. naniz., 16. del 0.20 VIDEO STRANI Naj bo igra z odprtimi kartanj! O dogajanjih v dolenjskem zavarovalništvu po razpadu skupnosti Triglav> Obračam se k vsem bralcem, posebej pa zavarovancem bivše zavarovalne skupnosti Triglav, Dolenjske območne skupnosti, in predvsem tistim, ki bi bili radi še naprej zavarovani pri novo izločeni Zavarovalnici Novo mesto, d.d. Za odcepitev Dolenjske od Triglava Ljubljana seje v imenu zavarovancev odločilo okoli 400 delegatov, kar pomeni, da se zavarovalstvo na Dolenjskem skuša izboljšati. Vendar vse kaže, da ni dovolj biti skromen in pošteno delati ter se izogibati prevelikim stroškom rekla- mna še realna? Kakšni so pogoji, ki ščitijo samo zavarovalnico? Ali so zavarovanci lahko zadovoljni, ko jim delavec na okencu mora dajati brezupne odgovore? Itd. Vsaj na ta vprašanja morate, cenjeni zavarovanci, dobiti odgovore. In pazite: ni dovolj, če vam nekdo samo obljubi, oceniti morate, če je sposoben to obljubo tudi izpolniti. registraciji podjetja. Morda z izp*5^, no ali novo mošnjo? Edino zag***^ jim moramo priznati. Pa še taje jf nana v krajo. Namreč vse kaže,da'* štenem konkurenčnem boju ne t1***«. ■ til.' uspeti, zato pa uspevajo v kalne**^ tistih zavarovancih, ki še ne vedo.® več Triglava na Dolenjskem, " * io Zavarovalništvo na Dolenjskem pa tudi na Slovenskem se ne more pohvaliti z 90-lctno tradicijo. O tem bi rajši molčali. Kdo lahko ovrže premnoga vprašanja, kot so: Kakšen je odnos zavarovalnice do zavarovanca? Koliko časa je treba čakati na izplačilo odškodnine? Koliko je potem ta odškod- Upali smo, da sije Triglav zaprl vsa vrata na tem območju. Ker se je lani njegova najbolje stoječa območna skupnost (edina pozitivna že 10 let) upala upreti in se osamosvojiti, se nova, ranjena Zavarovalnica Triglav pobere in napne vse moči, da bi uničila Zavarovalnico Novo mesto d.d. Pri tem jim pomaga peščica naših bivših sodelavcev. In kaj obljubljajo? Dvomljivo tradicijo ali pa pomoč iz Ljubljane, od Triglava, ki, baje, lovi zadnji vagon pri KAKO OPRA TI A VTO? KOČEVJE — V Kočevju je oprati avto preprosto. Če ga že ne opereš kar sam. se odpelješ do družbene pralnice pri Zastava avtu. Tam hitro opaziš 10 ali več »modrih halj ali pajacev«, ki v gručah debatirajo vrag vedi o čem. So pa prijazni in pravijo, da bo avto hitro opran, le v sprejemno pisarno moraš še iti. V pisarni pa ti povedo, da s pranjem ne bo nič, ker je pralec avtomobila na bolniškem dopustu. Potem zveš še za pralnico v Mahovniku, ki je zasebna. Tam prijazni zasebnik, ki jeh krati direktor, pisarniška moč, blagajnik in pralec avtomobilov, že pridno pere neki avtomobil Prijazno ti poved, da bo treba le malo počakati pa prideš na vrsto. Ob teh dveh pripetljajih nehote pomisliš, da je rešitev res v zasebništvu. P-c DROBNE IZ KRŠKE OBČINE uspeti. Saj jim je bilo treba samOr^ dati, da zavarovanje nadaljujejo-^ glav javno priznava, daje Zavarov ca Novo mesto d.d. edini P*L naslednik. Samo kaj to velja, če P* ukradli vse podatke o življenjskih^, rovanjih! Zakonodaja pa kot ^ nima moči. In kako naj poternt*^, ^ Zavarovalnica Novo mesto i/p0'!11^ jo osnovno nalogo: čim več dem1 mest, skrb za bogatejše gospodari* staro pravilo »najprej ti bo sosed trt [ gal«. Nimamo nič proti Triglavu •‘j1 f, trijski zavarovalnici, če bodo ti«1 ' tako razmišljali. V svetu so samo majhne zava*'1, niče fleksibilne in pri roki. Za P^. večje škode se zavarujejo pri v valnicah, ki so zopet mednarodni ^ iMnKono Acnm/no 'TnvUtO'' .J ■ VPRAŠANJE — V enem izmed tovarniških časopisov smo prebrali, da se delavci pritožujejo, ker je tovarniška služba varstva pri delu organizirala seminar, medtem ko delavci ne dobijo baterijskih vložkov, ko ni dobiti metel in krp za čiščenje strojev. Skratka, delavce je zaskrbelo tako zapravljanje denarja. O tem, kam bi taka logika pripeljala, delavci seveda ne razmišljajo, vprašanje pa je, če je metla več vredna od dobrega seminarja. Čeprav je treba resnici na ljubo povedati, da bi moral biti denar za oboje, za metlo in seminar. vezane. Nobena osnovna zavari1' j, se ne more toliko širiti, da bi sariL- li' večje škode. V primeru, kot je huj- ska povodenj na Celjskem, cela nija ne zbere toliko premije za k*1^ ke škode. Temu pa je kos * zavarovalstvo, povezano v po celem svetu. Naj mi te ncskrcč,, ne zamerijo strokovnjaki, vsaj isji' • se na našem območju toliko nap1^Jji Ni težko naplahtati ljudi, t#) j, pomagati. In kako pomagajo jv, 1 renti iz Triglava? Kdaj boste d°.u) t škodnino, če se vaš denar poldrage reklame ali povsem nan<> ; s jene prostore? Presodite sami! i" ^ | men je bil, da bi razsvetlil proble*y s zavarovancev, ki še ne vedo, pM t zavarovalnici so sploh zavarov*^: ( tisti, ki ste imeli in imate svojemu vanje sklenjeno pri bivši Zav>('( skupnosti Triglav, Dolenjski skupnosti, imate še naprej zava ^ . interese pri Zavarovalnici Novl> f. d.d. Le-ta je edina zmožna vse o? , sti, ki iz omenjenih že sklenjen* jf rovanj izhajajo, tudi uresničiti- s vo konkurenco potrebujemo t*>. v J Mfimt, jgro i odprtimi kartanj i ranči vedo, v kaj se spm^/p 1 pisma in odmevi SEDEŽ — V veliki sejmi sobi krške občinske stavbe, kjer ponavadi sejejo delegati krške občinske skupščine, imajo na desni strani neke vrste separe, kamor so odrinili novinarje, da se ne bi pomešali med delegate. Tako delegati lahko bolj tvorno in resno razpravljajo ter rešujejo občinske probleme. Seveda novinarji nimajo nič proti dislokaciji, kajti »novinar-čki« tako niso akterji dogajanja v tisti skupščini. Nekdo med njimi je celo dejal, da je to velika sreča. Ampak v novinarskem sepereju je eden izmed sedežev že dalj časa pokvarjen, tako da na njem ni mogoče sedeti. Kdo ve, če imajo na občini mojstra, ki bi znal okvaro odpraviti? varno zavarovanci vedo. JOSIP U-/ Šeg0' Novo V Učitelji ne pridejo več do besedj So v tako podrejenem položaju, kot še niso bili, zato potrebujejo sindik*!/ Šolniki so v vse hujšem primežu. Šole rešujejo svoje brezupne finančne razmere z zmanjševanjem že tako sramotno nizkih plač, šolske oblasti pa v bistvene probleme šolstva ne posegajo, ukvarjajo se z obrobnimi vprašanji, ki pa vse dosledno ustvarjajo dražje šolstvo in postavljajo učitelja v vedno slabši položaj. Ker so ob sedanjih družbenih spremembah učitelji izgubili dejansko vse možnosti, da uveljavljajo svoje pravice, postaja njihova sindikalna povezanost vse bolj nujna, čeprav vlada na tem področju nemajhna zmeda. Slovensko šolstvo tone v vse hujšo krizo, v javnosti pa se vedno manj sliši glas šolnikov. V prihodnjem šolskem letu se bo vpisalo precej več dijakov, danes pa je že jasno, da bo ob povečanem obsegu dejavnosti za šole manj denarja. Poleg tega si upravni organi izmišljajo različne načine, s katerimi šolam zmanjšujejo dotacije, saj jim odbijajo sredstva za tako imenovane nerealizirane programe, odbijajo sredstva, ki sojih šole prejele za zmanjšane prispevke... Šole so ostale tudi brez možnosti, da si same ustvarjajo dohodek, ker nihovih uslug nihče več ne naroča, še manj pa plačuje. Stvari so se že tako zaostrile, da dotacije šolskega ministrstva ne krijejo niti 80% stroškov šol, ki pa so po drugi strani tako lepo disciplinirane, da sploh ne ustvarjajo izgube in vse svoje obveznosti lepo poravnajo, menda edine v tej naši domovini. Učiteljev nihče ne obvešča o stvareh, ki bistveno posegajo v njihove pravice ali pa jim nalagajo nove delovne obveze. V javnosti se diskutira zdaj o pouku verouka, zdaj o ideološki pobarvanosti učbenikov, zdaj o pouku v sobotah, zdaj o tem, zdaj o onem, zdaj o vsem razen o bistvenih vprašanjih, obvezno pa brez glasu učiteljev. d i samostojen in se ni vključil v 0 f zvezo, svoje prostore in strok**’ ^ lavce ima v Domu sindikatov ] Ijani na Dalmatinovi 4. izob4 * Nastala je praznina med politiko, ki kroji usodo šolstva, in učitelji, to je tistimi, na plečih katerih šola obstaja. V tako podrejenem položaju, kot so učitelji v tej demokraciji, zlepa niso bili. Odpadli so vsi instrumenti, ki so še do lani vsaj teoretično omogočali učiteljem, da seje slišal njihov glas. Ostal je pravzaprav le sindikat, ki ga zaposleni vedno bolj potrebujejo, čeprav marsikomu ni prav jasno, kakšna je organiziranost učiteljev in njihovega sindikata. Največ članov (okrog 20.000) ima Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti (popularno: Tkalčev), ki povezuje delavce v celotnem vzgojno-izobraže-valnem sistemu od vrtcev preko vseh šol, zavodov za usposabljanje in dijaških domov pa do univerze in raziskovalnih inštitutov. Člani so organizirani v konference, ki povezujejo delavce različnih področij — vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol itd. Sindikat je dobil sedanjo podobo, ko je članstvo zahtevalo, naj izstopi iz Zveze svobodnih sindikatov (poljudno Ravnikarjevih). Ostal je Poleg Sindikata vzgoje, izo^ nja m znanosti deluje v # množica sindikatov, nekateri s°i>‘ šteli okrog šestdeset. Nekateri v*' J * jo tudi šolnike in tudi pri Zv.e*V I nih sindikatov menda deluje j i delavce v šolstvu z nekaj med katerimi pa so nekateri p*ev/ ; da so včlanjeni v Sindikat Vlf •/, i luje v isti stavbi kot Ravnika*J*ujr j kati. Žal vsi ti vzporedni sin iVls\ | niso razvili kdove kako inteim 'A \ javnosti na področju vzgoje ] ževanja. Sindikat VIZ si želi, V, | njihova dejavnost bolj živah*1’"^ J, tem postali posamezni prepoznavni in bi se šolniki 1&M čali, v katerega se bodo včlan* kor pa je v sedanjem trenutk0^.,, kdaj nujno, da se delavci v 5*^/, ganizirajo, sicer ne bodo le 0 plače, pač pa tudi ob službo jj)^ stavljeni takim pritiskom. K predvidel osnutek zakona o o** m financiranju šolstva. ..j*' zolTAM predsednik*!.;#' konference sre pri sindikatu vzgoje i^tjitr Sredi tega obupnega razkoraka med vse manjšimi dohodki šol in vrtoglavim naraščanjem stroškov so seveda učitelji, oziroma zaposleni v šolstvu ter njihove plače. Na račun plač so šole še sposobne poravnavati svoje obveznosti, čeprav so posebno v srednjem šolstvu izredno nizke, zaostajajo za plačami v gospodarstvu, zaostajajo celo za plačami marsikaterega podjetja, ki dela z izgubo. Se bolj pa se bodo znižale v naslednjih mesecih. Učitelji pa sploh ne pridejo do besede. Njih nihče ne sliši, z. njimi se nihče ne pogovarja, nihče jih nič ne vpraša ob novih obveznostih, ki jim jih nalagajo. in znanos^^, ENAJST POTUHNJENIH RIBNICA — Na sejah ribniške občinske skupščine nimajo posebne sreče pri glasovanjih, saj se vedno zatakne pri štetju glasov. Na zadnji seji je bilo prisotnih 46 (od 64) delegatov. Pri glasovanju o sklepih v zvezi s proslavljanjem Gallusovega leta so našteli J2 gloso v za, nobenega proti, trije pa so bili vzdržani. Manjkalo je torej 11 glasov, se pravi, da se je 11 delegatov potuhnilo. P-c Je rekreacija modna multf fi Rekreacija pomeni v latinščini aktiven počitek. To pa pomeni, da svoje utrujenosti zaradi psihičnih obremenitev ne bomo premago vali z dremežem v fotelju, ampak bomo del prostega časa namenili gibanju v naravi in telovadnici Pri tem je treba vedeti, da gibalna dejavnost poživlja organizem in vpliva na moč mišic, gibljivost sklepov, na učinkovitost pljuč, srca in krvnega obtoka Poleg tega psihično sprošča prenapete živce. Športne rekreacije se lotevamo z različnimi motivi oz. cilji Med rekreativci je veliko bivših športniko v, ki so bili v mladosti vajeni velikih naporov in čutijo potrebo po manjših obremenitvah, ki jih nudi rekreacija Pri nekaterih je vključevanje res le modna muha in jih vnema kaj hitro mine, ko vidijo, da je treba vložiti tudi nekaj napora Nenazadnje pa so tu še tisti, ki so m postali zaskrbljeni za svoje 1 / zavedajo se posledic ftzične" JP padanja zaradi nedejavnost Zaradi slednjega so tudi zdravnikih navnsteišl »D0., i pogostejši zaradi pomanjkanja imenuje hipokinetoza pa je gibalna oz. športna (gibalna terapija). Rekreacija ima ko zdravstveno nalogo, treba naravni potrebi P° i1 nevni gibalni aktivnosti tn ^jf vsestranski razvoj organ0 vanje zdravja in krepite*'fZjiv sti. navajanje na zdrav na jjjič nja in boj proti zdravju ’ ^ -rf razvadam). Ko bodo lju°Jlj/Ji <*' rekreacijo kol enega ■ j. r, javnikov zdravega življenj*^ govorna vprašanje, alijer . modna muha, zelo kratek M stas£ j Pozabljeni in zavrženi od sveta j' lz sPominov starega kočevskega rudarja — Odkar je rudnik zaprt, nas nihče več ne pogleda — Za upokojene > . rudarje je življenje več kot žalostno — Ko rudar umre, ga pokopljejo kot poginulo žival Žalostni rudarje je življenje več kot žalostno______________ so ti spomini, nič kaj lepega ne morem napisati Moja generacija je a sama žalost. Preživeli smo dve vojni, deset let (1929—1939) gospodarske ue. za nameček pa smo živeli dvanajst let (1940—1952) na živilske nakazni-t' .r bilo kaj kuhati, smo stali neštetokrat že ob treh zjutraj pred rudniško J>°vin° ‘n dočakali ob osmih zjutraj šefa trgovine, ki nam je največkrat pove-' “a nima več prav nobene hrane za nas. Žalostni smo odhajali domov, kjer *" kukali lačni otroci Težko je bilo zanje, še težje pa za nas, ki smo morali i vjamo in tam osem ur trdo delati. Spominjam se rudarja — že zda vnaj JP°d zemljo — ki sem ga videl, kako je ves izčrpan stal pred zdravnikom in mu njegova vprašanja odgovoril, da ni bolan, da ga nič ne boli, samo lačen je in «ore več delati Zdravnik je majal z glavo in mu dal nekaj dni bolniške, spomin0 Je m°ral rUdar Spe‘laien V'iam°' T° S° bili ‘eŽki ČaS' ‘n nCrad X J'h S V K,^a *50sez|mo še malo nazaj, tudi tu ne lis"' 193JU:? in‘Č lepega' Bil° Je oktobra L pisarni. Zvedel ni#' nek ’ da B(x*° ta dan vzeb na d®'0 j,j* M.,aJ nov'h delavcev in sem pohitel. (Ji 3 vraijSe?g0daj zJutraJ sem ^aka' Pred 'Kaj bi radi?« me je vprašal. < “Zaposlil bi se rad.« JJr p Je Pa sle bili do sedaj zaposleni?« v(,::edal ITlu> da sem poleti delal #’ zone kkarm na Mlaki- K°JC bil° d*"1 se’ i " € m Pran °ntC’Sem Pr‘vatno žagal bukove sku °?LNa2adnJe Pa smo trije v Rogu uPaj delali metrska drva. *JS|f stanujete?« “Nikjer.« »Pnfa*df^ Nekje morate stanovati!« . ki etl’ko sem bi* zaposlen na Mla-Ro«.,m Spa' Pr' znancih na kozolcu, v Pa Pod smreko.« ’ a doma? Odkod ste doma?« hiši ip Sem ‘z Strug v Suhi krajini. V °trok T° slar^ev še devet nedoraslih Kaj ,arn n‘ ve^ prostora zame.« stelii ina{mu Povem? Da sem na poleti na t!? S?al pri v°jakih, doma pa po-zolcu, pozimi pa v hlevu? Da ui sem se h t"zimi pa v ntevu.' ua L baj me ne bi razumel .»Pr« * me ne bi razumel. ste delali? Pokažite o žulje? p!je nroke in med temi tudi moje. •ovi* služb« v®s 1srečen. Če so me sprejeli v v v H Posten’H!!,1!0 dali tudi stanovanje in Slovenj - ,ako je bilo v vseh rudnikih v j n°vani»' ■ mc*'so M SV0Je delavce sta-)W*?I triko in j!” -° brezplačno, pa tudi elek-zastonj urJav° so imeli takrat rudarji sO)7 Težak k ^5' Kako t,,ri arnen x m'Je odtrgal od srca. ''S,V Poselnih ' ne’ ccste so bile polne brez- 2 \ ar"tadi iiu^KalnaJpomoč pa -ie bila le-i 1928 j« h i brez dela nepoznana! Leta J?V zaposi„n;'“samo v kočevskem rudniku ■ J, [nanj l'soč ljudi, leta 1938 pa )j|\,i, Ju, kije ?,p,° delavcev. V celem Kočev-"V' Preb,va|!!v01prec| vojno približno toliko ■„ « 'u 1930 Kot danes, je bilo vsega v le-pV‘f Kevšijn ^Poslenih Komaj 600 ljudi. Koraku ^ bdo videti na vsakem % Prv0PRVlČ V JAMO Kopu.NihT° sem delal na dnevnem deževn.L 10 ravno slabo. Ker pa smo v LProsil z«, - *1 'zgubljali dnine, sem V< M0ZvJam°. kot tj vtisnil vsi!' ^'btvjamisemije globoko rj9"1 t*anes imJIOrnin' Stali smo v dvigalu. Še it! Sla' Kakn ^ pred °^m‘ mladega signali-rAS Vse prlnraS1,gnallz,ra v strojnico, da je M ^ver,IPravJjeno za vožnjo Zarožljale grem in tiP1 a r°kav « držim. Kopač me je moral Kp . Skraja ^niti za seboj. d** Pa sm0 ž® bd rov razsvetljen, kmalu , ria'e sam,, J1 v t®mo; rov so razsvetlje-< ; itseu,,, e,naše svetilke. Videl sem, n treba jeP2«Ja kaK stropnik nalomljen, A fc<,SKi"1,fvaRnd"ii n ^tti jih (Jpa s? hodili hitro in varno, Jfesto 0maj dohajal. Ko smo prišli o ^Putom«1!10 bd' samo še trije, ostali so 8,1 rovih, U °^d' °d nas in odšli po dru- ??dje. Jsm° stvari in vzeli vsak svoje „?a Velik?')1 Je Kot najmlajšemu pripa-ka as« J0Pata, ki smo jo imenovali i?l Ki čii, - °Paž je založil v usta veli-kaŽi! Č* ‘n mi dejal: »Fant. sedaj se pa I« oS tako pridno nalagal pre- LIZO) 21. marca 1991 & ^ttt-, mog, da se ti bo lopata ogrela, boš ostal na naši številki, če ne, pa jutri adijo! Pri nas se dela, pa tudi zasluži, da veš!« Nalagal in odvažal sem premog ves šiht. Čeprav sem bil navajen trdega in težkega dela, so se mi proti koncu tresle noge in od slabega zraka me je bolela glava. Ko smo se po končanem delu vračali proti šahtu, so rudarji prihajali od vseh strani, prav tako zbiti in upognjeni kot mi trije, prav tako umazani in črni od premoga po obrazih. S truščem se je dvigalo zagnalo po šahtu navzgor. Moj prvi delovni dan globoko pod zemljo je bil končan. V samskem domu na Trdnjavi, kjer sem stanoval, je bilo v veliki sobi še dvanajst stanovalcev. Ker takrat v kočevskem rudniku še ni obstajala menza, • UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA — Sem vaš stalni bralec od vsega začetka. V trafiki pred našim blokom vedno kupujem Dolenjca in Nedeljski dnevnik. Kar sem napisal, je resnično. Lahko bi še mnogo več. Prosim vas samo eno, če ni za rabo, mi vrnite po pošti tako, da jo bom plačal jaz. To je moje zadnje pisanje, ki mi ne gre preveč od rok — star sem že 77 let. Pa še pisalni stroj mi nagaja — tudi on je že star z mano vred. Bodite lepo pozdravljeni — želim vam lepše življenje, kot sem ga imel jaz in moji prijatelji rudarji. smo si sami kuhali. Trinajst ljudi, en štedilnik in večni prepir. Vsaj je porival svoj piskrček bolj v sredino, da bi voda prej zavrela, in če si le malo odmaknil pete od štedilnika, je bil tvoj lonček že čisto na kraju. Bili smo skoraj sami mladi fantje. Med nami je bilo samo nekaj starejših rudarjev, ki so hodili vsako soboto domov k družinam, v ponedeljek pa so se vračali s težkimi nahrbtniki hrane za teden dni. Tako je bilo tisto zimo. Delali smo vsak dan in večkrat celo ob nedeljah. Na spomlad pa se je zataknilo. Delali smo še štiri, tri in nazadnje samo še po dva dni na teden. Meseca maja pa je bilo razglašeno po obratih, naj pridemo v službo, le takrat, ko bo dan prej ob šestih popoldan dan znak z rudniško sireno. Poobedovali smo. Danes je bil prostor na štedilniku. Marolt nam je dal iz svojega nahrbtnika krompirja, Lojze pa masti in skuhali smo za vse skupaj. Marolt in France sta kvartala po cele dneve, in kadar je Marolt izgubil, je psoval onega in ga dolžil, da slepari. »Nikar se toliko ne deri!« je na ves glas kričal nazaj France,« saj boš vso nočno izmeno na Trdnjavi prebudil!« Kot da bi bil kdo ponoči v službi! Novinec Jože si je obrisal roke ob hlače in pazljivo vzel iz oguljene listnice fotografijo. »Mlada in lepa je, kaj? Ta bo kmalu moja žena. Sedaj še nima osemnajst let. Ko bo minila kriza in bomo delali vsak dan, bom poiskal stanovanje in se bova vzela,« je dejal. Slika je šla iz rok v roke. »Ti imaš boljši okus kakor ona,« mu j rekel Marolt. »Kdo pa je tvoj namestnik, odkar te ni doma?« Slavko seje začel smejati, Jožetu pa je zadrhtelo okrog ust in odgovoril je skoro jecljaje: »Kaj govoriš! Ne vem, kako se more kdo norčevati iz takih stvari. Najbrž nisi oženjen!« »Oženjen sem,« se je pobahal Marolt,« razumeva se in ima me zelo rada.« »Prav radoveden sem,« se je iz kota oglasil Martin, »kako te ima rada sedaj, ko hodiš vsak teden domov po denar, namesto da bi ji ti nosil domov mastne plače.« »Hja... Z gnojnimi vilami ravno ne gre name, ni kaj reči!« Pogovarjamo se, preganjamo si dolgčas in čakamo, kot da smisel življenja ni drugega kot čakanje. Kakor vsak dan tudi danes čakamo, da bo ura šest. Če se bo takrat oglasila rudniška sirena, poj-demo jutri na delo, če ne, pa bomo spet čakali. Včasih čakamo na prostor na štedilniku. Na etažah po zavomici tam doli, globoko v jami, čakamo vsi prepoteni na prazne vozičke. Čakati je treba tudi na plačo, od katere ostane ob vseh odtegljajih včasih tudi samo en dinar. In vse pride ob svojem času, samo čakati je treba... Ura seje pomikala na šest. Mali sekundni kazalec je kot majhen zlat kljun obrtkaval točke kroga... Samo še malo... Sedaj! Rudniška sirena seje z nizkim basom rudar umre, ga pokopljejo kot poginulo žival oglasila iz šahta. Kot da bi na morju v noči tulila ladja. Dnevni kop. Dežuje, dežuje. Jože je ves moker, da mu voda teče po hrbtu in nogah v čevlje. Opleta z veliko, težko lopato. Zdi se mi, da nese na lopati več nazaj kot v voziček, tako se mastno, sivo blato drži lopate. . Slabe volje je. A tega ni krivo samo grdo deževno vreme, tega je že navajen. Pisal je bil dekletu, da sedaj dela vsak dan in naj se pripravi na poroko, ker je v rudniku že dobil stanovanje. Nestrpno je pričakoval odgovora. Vsak dan, ko je, prihajajoč z dela, prestopil prag samskega doma, je bilo njegovo vprašanje, če je kaj pošte zanj. Po nekaj dneh pa je v odgovor dobil bučen krohot cele sobe. Marolt si gaje včeraj privoščil: »Vidiš, ali ti nisem rekel? Namestnika imaš doma! Ti še ne poznaš bab!« Trdno je sklenil, da ne bo več spraševal, saj se tako samo norčujejo iz njega. Na šahtu se je oglasila sirena in naznanjala daje druga izmena končala delo. Delavci so pospravili orodje in se odpravljali proti domu. Nekateri so šli kar čez hrib; to so bili ljudje s Trdnjave, Trate in iz mesta. Drugi iz Željn, Salke vasi in tisti, ki so se kopali v kopalnici na šahtu, so zavili po vzpenjači. Veter jim je žvižgal okrog ušes, deževalo je vedno huje, v vetru je sunkoma pljuskalo. Teklo je v zatilnik vzlic robcem, zamotanim okrog vratu. Mrazilo je. Na pragu kopalnice je Jožetu že od daleč mahal France: »Počakaj, pismo imam zate! Ker vem, da ga težko čakaš, sem ti ga kar prinesel.« Pismo. Takoj je spoznal njeno pisavo. Od sreče je zavalovalo v njem. V slačilnici je sezul blatne Čevlje in se slekel. Naenkrat pa ni mogel več strpeti. Bral je: ...»Če misliš, da se boms tabo na 'roke’ poročila, si se zmotil. Če hočeš, da bova kdaj skupaj, pridi čimprej domov! Zgovori se z očetom, da ti prepiše posestvo, pa se poročiva. Čakala bom mesec dni in nič več. Vedi, da zame sprašujejo tudi drugi, ki niso slabši od tebe. O tebi pa na splošno govore po vasi, da si šel med barabe.« Zunaj je šla s pridušenim hrumom nočna izmena. Skoz okno slačilnice so se videle oddaljujoče se rudarske svetilke kot kresnice v poletni noči. Voda je žuborela iz strešnih žlebov in padala v debelih curkih v luže. Iz pisma se je dvignil vonj po domačem kraju, domačih njivah, gozdovih in travnikih. Sedaj je bil tisti čas tako daleč. A vzlic vsemu njegovemu srcu tako blizu... Pogled in misel sta se nekje izgubljala, ko je prisluškoval dežju. Martin je pritekel iz kopalnice in moker skočil na klop: »Nu, presneta reč, spet smo enega, kaj? Si dobil pismo?« »Da,« je raztreseno odgovoril Jože. Je premišljeval? Gledal je izgubljeno nekam v daljavo, na ustih pa mu je igral kot običajno otroški nasmeh. »Dobre novice?« Dež ... Dejal bi, da je tudi v njegov pogled zašla dežna kaplja. »Da, dobre.« Nikoli ga nisem videl toliko piti kakor tisti večer. Napojil je vse, tudi nočnega čuvaja, kije bil prišel gledat, zakaj je pozno ponoči tak direndaj. NAHRBTNIK KROMPIRJA — SREČA April enainštiridesetega. Vojna. Država je v nekaj dnevih razpadla. Če smo poprej v dneh brez dela poležavali na Trati, se drugič spet valjali pod smrekami v Črni hosti, lačni, zagrenjeni, preklinjajoč vse od kraja, je bilo naše življenje vse prej kot lahko. Sedaj pa smo morali lačni trdo delati še ob nedeljah. Začeli so zapirati ljudi. Nikjer nisi bil več varen, naj bo doma ali kjerkoli. Zgodilo seje, da so obkolili kak lokal in vse ljudi, ki so se tam nahajali, zaprli in odpeljali v internacijo. Na ljudi je legla mora, hujša od lakote in brezposelnosti. V samskem domu smo se sedaj vsi držali doma, ker si nihče ni upal od hiše. Vsak večer smo se tiščali okrog štedilnika in se pogovarjali o vsem mogočem, o našem poklicu, vojni, naših ljubezenskih doživljajih. Redki so bili časi, da smo se najedli do sitega. Nahrbtnik krompirja je bil že sreča. Sreča? Našli smo jo v kozarcu vi- na, na dveh straneh pisma od doma. Kamen, čisto navaden kamen, kije štrlel iz blatnega močviija, da si mogel nanj sesti, tudi to je bila sreča. Ali prej si moral bresti po blatu, da si to spoznal. Takrat bi bil rad pogledal v bodočnost, onstarn vojne, v megleno daljo. Ali pridemo do tja? In kaj nam prinees? Ali se bomo kdaj osvobodili sledov tega trpljenja, pozabili to gotje, to suženjstvo? »Šesta etaža, daj na šesto!« »Ne, na četrto! Jaz sem prej na vrsti!« »Na deveto, France, na deveto! Zapi-rač je zunaj. Pazi, na devetoooo!« Vsi čakajoči se deremo na ves glas po etažah Jožefa zavornice. Vsak bi rad čimprej zamenjal poln voziček premoga za praznega, da ne bi ves prepoten čakal na prepihu. Jaz še posebno. Na številki (odkupu) je namreč čez štiri-deest stopinj vročine, da se s kopačem vsake toliko časa slačiva in ovijava preznojene hlače in zlivava znoj iz gumijastih škornjev. Tu na etaži pa je prepih, da je groza. »Deveta, France, deveta! Zapirač je zunaj, deveta!« Vpijem, da sem že ves hripav. Vem, da bom prvi na vrsti, čeprav v resnici nisem bil. France, ki opravlja svojo službo pri motalu na vrhu zavornice, je moj sostanovalec in sva si še kar na roke. »Pozor, vozim na deveto!« je signaliziral France nazaj. Približala se je kletka s praznim vozičkom in hitro sem ga zamenjal s polnim vozičkom premoga. Zamahnil sem s svetilko in kletka se je pogreznila v temo. Še se je slišalo bobnenje kletke navzdol in mačka navzgor po zavornici, ko seje pod zavornico zaslišal krik, kije bil obenem tudi jok: »Pomagajte, pomagajte. Očeta je zasulo!« Poznal sem ga po glasu, Rudi Mazoni. Kletka se je ustavila. »Očeta je zasulo. Hitro, brž...« Tekli smo navzdol po zavornici, spotikajoč se po slabih in mokrih stopnicah. Že spodaj, v glavni progi, je za mano nekdo padel in pod noge mi je priletela jamska svetilka ter se odbila v odtočni kanal. Čeprav ni bilo daleč, se je zdela človeku cela večnost. Končno, tu smo! Gledamo začudeno. Odkop, kjer sta delala skupaj oče in sin, je bil še skoro ves pokonci. Nas je sin potegnil? Pa je bil že za nami: »Tukaj, hitro...« Ozrli smo se. Na tleh ob steni je bil velik kup krovnine in izpod njega je gledalo toporišče dvokoničastega kram-pa' Zagrabili smo kar z rokami in čez kratek čas je bil že zunaj. Bilje še gorak. Ali ko smo ga dvignili, mu je v vratu nekaj škrtnilo. Tilnik... Sin seje sesedel na tla. Objel je očeta okrog vratu in si ga položil na prsi. Nihče ni zinil besede. Sklanjali smo se nadenj kot nad odpirajoč se grob. Stari Mazoni seje vedno jezil, kadar je moral po končanem delu ves prepoten čakati spodaj pod šahtom na vrsto. Danes mu ni bilo treba čakati... Bežne slike iz preteklosti se vračajo. Kratki prebliski... Sedeli smo pod Jožefa zavornico. Do konca šihta je manjkalo še celo uro. Ali ker smo bili lačni, smo prenehali delati. »Zadosti smo sc nagarali za danes,« je dejal stari Rovan, ..pravzaprav še preveč. Kaj pa nam dajo? Tiste plesnive lire, ki so na njih namalane volkulje, in pest makaronov. Obojega nam v nekaj dnevih zmanjka.« »Veste kaj, fantje,« se je oglasil Ma-rincelj, »ko bo te preklete vojne konec, se bomo zbrali vsi rudarji in bomo teden dni od veselja pili. Kaj pravite?« Vsi smo bili navdušeni nad tem predlogom. Nekdo pa je dodal, da bi bilo takrat dobro speči celega vola in narediti veselico. Tudi ta predlog je bil z veseljem sprejet. Pa ni bilo treba. Od vseh rudaijev, ki smo takrat navdušeno sprejeli te predloge, sva konec vojne dočakala samo dva, jaz in stari Rovan. PROPADAJOČA IDILIKA — Pogled na staro in zaščiteno belokranjsko domačijo v Prilozju je lep in idiličen, a žalje hlev na tem, da se podre, in tudi hiša ni v dosti boljšem stanju. Denarja za popra vilo in vzdrževanje pa očitno ni Zaščitena domačija propada PRILOZJE — Štrausova domačija v Prilozju pri Podzemlju ie ena redkih starin, značilnih belokranjskih domačij. Zato je bila že pred leti, ko je bila zadnja lastnica še živa, celotna domačija zaščitena. Zadnja lastnica je pred dvema letoma umrla v metliškem domu počitka, bila je brez otrok in brez bližnjih sorodnikov. Že prej je staro domačijo, se pravi hiško, hlev in skedenj, vse staro, leseno in krito s slamo, ter vrt prepisala sosedu Tonetu Šegini. »Lepo smo se razumeli; ko je bila Štrausova še doma, je pol ene in cele drugo zimo preživela pri nas. Ko je spomeniško varstvo njeno domačijo zaščitilo, seje bala, da ji jo bodo vzeli. Že prej je govorila, da bo to zapisala nam, potem pa je, v strahu, da ji bodo vzeli, prav silila, naj jo takoj prepišemo. ,Pa se vi borite!’je govorila,« pripovedujeta Tone in Ivanka Šegina. To je bilo pred kakšnimi tremi leti. Ko so prepisali, je šel Tone v Novo mesto na Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. »Tam smo se dogovorili, da bojo oni domačijo vzdrževali, a iz tega do sedaj ni bilo nič,« trdi Šegina. »Že prej so na njihove stroške s slamo prekrili hišo, skedenj pa, ko je bila domačija že prepisana na nas. Skedenj je v redu, tudi na hiši streha sicer ne pušča, je pa hlev na tem, da se bo sam zrušil, in tudi hiša je že na pogled v hudo revnem stanju. Morda še leto dni pa se bo sama zrušila. Če bi vsaj enkrat na leto prišel kdo pogledat, tako pa nič! Vsa stvar propada in povrh vsega še kazi podobo vasi. Ali naj to uredijo in vzdržuje- ■Mr Tone Šegina £ i, sicer pa naj vse skupaj podrejo! le pa bi res uredili, bi bilo treba potem to tudi komu pokazati, poskrbeti, da bi ljudje prišli in videli, kakšna je bila včasih belokranjska domačija. Jasno je, da bi moralo biti potem vse skupaj tudi primemo vzdrževano, skratka, nekdo bi moral za vse skupaj skrbeti. Sedaj pa žalostno propada. Mi imamo od tega sramoto in nepotrebno delo, če nič drugega, je treba kar naprej kositi koprive in zaraščajoče se kopi-nje. Gnojno jamo za hišo sem že prej zasipal, saj seje širil smrad, kokoši so brskale pa vse polno muh in komaijev je bilo. Mi te stare hiše in hleva ne rabimo, če pa že naj bo, naj tisti, ki so zaščitili, tudi popravijo in vzdržujejo,« je končal Tone Šegina. A. B. UppiMlM GASILSKI TEČAJ— Tedni poteka v Ribnici tečaj, ki se ga udeležuje 25 gasilcev iz 7 društev v ribniški občini. Predavanja bodo trajala kar 184 ur, na koncu pa bodo gasilci odnesli domov tudi videokaseto, s katero bodo doma poučevali gasilske prijatelje. (Foto: M. Glavonjič) • ZA KONEC Od vseh rudarjev, zaposlenih v kočevskem rudniku leta 1938, nas je živih samo še pet moških in ena ženska, bila je čistilka na upravi. Od 500-članskega kolektiva iz leta 1954 pa živi še 150 upokojencev. Pozabljeni, zavrženi od vsega sveta. Prodani za osebne koristi posameznikov drugemu podjetju, ki gre v stečaj. Nas, ki smo v Kočevju dosti koristnega naredili, pa od leta 1978 dalje, odkar je kočevski rudnik zaprt, ne pogleda nihče več. Pri nas, kjer je, kot je rečeno, človek največje bogastvo, je za upokojene rudarje kočevskega rudnika življenje v pokoju več kot žalostno. Ko upokojeni rudar umre, ga zakopljejo kot poginulo žival. Zato sem vse to napisal. Naj vsak, kdor bo to prebral, vidi, kakšno je bilo naše življenje in naš rudarski kruh, kije bil zapečen z devetimi skorjami. IVAN HEGLER Kočevje rr ' «v ' % J 'i-*-' " • KRIŽ — Vaščani Podgozda in nekaterih okoliških vasi so lepo očistili vrh Sv. Petra, na katerem je stala vse do vojne lepa kapelica. Postavili so križ in razgledni stolp, s katerega se lahko številni obiskovalci razgledajo po dolini Krke. (Foto: S. M.) DOLENJSKI LIST PSI ll ■J *; . ■>.' IZ NNŠIH OBČIN iitik / /.i«.. IZNtkŠIH Neznanke peljejo v negovotost V Črnomlju upajo na čimprejšnji sprejem zakona o zadrugah ČRNOMELJ — Tukajšnja kmetijska zadruga je preteklo leto zaključila z manjšo izgubo, kije znašala 390 tisočakov, ker v skupni realizaciji 182 din niti ne pomeni velikega zneska. Ker pa se negativni vplivi v kmetijstvu nadaljujejo tudi v letošnjem letu, se v Črnomlju bojijo, da bo stanje letos še slabše. Tudi zato, ker predstavlja trgovina več kot polovico realizacije KZ, kupna moč prebivalstva pa hitro pada. druge. Pogodbe, ki jih na kmetijski zadrugi v teh dneh podpisujejo s kmeti, kažejo povečano zanimanje kmetov za kmetijsko proizvodnjo, zlasti pa za go- Zato so v KZ že lani za 17 odst. zmanjšali število zaposlenih. Letos pa imajo v načrtu še 15-odst. zmanjšanje, tako da bi v zadrugi ostalo okrog 120 zaposlenih, kar bi ustrezalo sedanji možnosti ustvarjanja dohodka. Sicer pa v načrtih za letošnje leto predvidevajo vrsto novih ukrepov. Tako bodo trgovine, ki ustvaijajo izgube, zaprli ali oddali v najem. Prodajalni na Preloki in v Žuničih je že doletela takšna usoda. Nadaljevali bodo tudi obnovo trgovin, izboljšali ponudbo, preurediti nameravajo mehanično delavnico in prodajalno kmetijske mehanizacije in rezervnih delov. Začeli bodo tudi prodajo rabljene kmetijske mehanizacije. Razširili naj bi lastno grosistično dejavnost za široko potrošnjo in še bolj prilagajali delovni čas potrebam potrošnikov. Največja neznanka v zadrugi so posestva, saj še vedno ni znana usoda več kot 1000 ha zemlje, kolikor je imajo. Zaenkrat nameravajo ohraniti tri zaokrožene celote, torej posestvi Dragatuš in Lokve, kjer bi razvijali živinorejsko in poljedelsko dejavnost z nekaj novimi programi, na Krasincu pa bodo širili rejo piščancev. Se naprej si bodo prizade- vali za sanacijo klavnice, od katere je po mnenju zadruge v veliki meri odvisen razvoj živinoreje. Seveda bo preureditev na obstoječi lokaciji izredno draga. V načrtih imajo še razširitev programa kooperacije, ki bo s pitanjem živine, proizvodnjo mleka in pridelovanjem vrtnin še vedno osrednja dejavnost za- • V črnomaljski KZ veliko pričakujejo od zakona o zadrugah, saj negotovost o bodoči organiziranosti, ki traja že več kot leto dni, slabo vpliva na razvoj, predvsem pa na načrtovanje dolgoročne politike. Negotovost pa škodi tako kmetom kot zaposlenim na zadrugi, zato želijo, da bi bil zakon sprejet čim prej. Na te probleme so opozarjali tudi delavci na nedavnih zborih, svoje pa bodo gotovo povedali na skorajšnjih razgovorih tudi kmetje. jenje vrtnin, kar je najbrž tudi posledica pomanjkanja dela v podjetjih. M. BEZEK-JAKŠE GASILCI ODSTRANILI Izboljšava na 900 hektarih PET DIVJIH Začela so se agromelioracijska dela na kompleksu Metlika I — Denar iz republike — Sledi Metlika II METLIKA — Te dni so se začela agromelioracijska dela na tako imenovanem kompleksu Metlika I, ki obsega skoraj 900 hektarjev kmetijskih zemljišč na območju vasi: Bušinja vas, Gra- Butara prežene hudo uro Pred cvetno nedeljo NOVO MESTO - V spomin na Kristusov prihod v Jeruzalem je cerkev že od nekdaj praznovala s posebnimi obredi pred veliko mašo. Na cvetno nedeljo so bili v navadi okrašeni leseni osli. Ljudje so prirejali cele procesije. Lesenega cvetnega osla menda še dandanes vozijo le na Tirolskem, na Slovenskem pa ni sledu o takšnem običaju. Pač pa na Slovenskem ni kraja, kjer na cvetno nedeljo ne bi nosili k blagoslovu snopov in šopov spomladanskega zelenja v spomin na palmove veje, ki sojih verniki imeli v rokah in pozdravljali Kristusa. Oljčne vejice in butare meščanov in kmetov so bile vselej razpoznavne. Prve skromne, kmečke pa zajetne in težke, da sojih ponekod komajda spravili skozi cerkvena vrata. Meščan zatakne oljčno vejico ponavadi za ogledalo v hiši, kmet pa butaro razdeli kot »žegnan les« na več krajev, saj mu tako varujejo imetje in pridelek, pa tudi bolezni in hude ure preženo. Na Dolenjskem je cvctnonedelj-sko izročilo med najbogatejšimi v slovenskih krajih. V novomeški okolici je običaj, da v pušelj butare povežejo nekaj mačic, vanje pa namažejo jabolka in suhe češplje. Na Gorjancih naredijo butaro iz leskovih šib, božjega drevca, za olepšanje pa vpletejo še bršljan. Ponavadi so butare velike tudi do dva metra in jih fantje nosijo na hrbtu. Na Dolenjskem je tudi običaj, da posebej mladina hiti iz cerkve domov. Kdor je prvi doma, bo imel bolj zdrave krave in mu na paši ne bodo bezljale. J. P. BUTARA SE LAHKO TUDI KUPI — Milka Bizjak iz Trebnjega je v ponedeljek na novomeški tržnici prodajala doma narejene butare. V šop je povezan pušpan, bršljan in brinje, vse skupaj pa prepleta barvano oblanje. Butaro drži pokonci pet leskovih šib. Prodajala je tudi oljčne vejice, kijih je narezala kar na hčerkinem vrtu v Červarju pri Poreču. brovec, Brčice, Svržaki, Slamna vas, Boldraž. Bojanja vas, Krašnji Vrh, Radoviča, Železniki, Krmačina, del Draši-čev, Rakovec in Božakovo do oboda agromelioracije Drašiči —Rosalnice, zaključene leta 1989. V okviru teh agromelioracijskih del bodo krčili kamenje na njivskih in travniških površinah, meliorirane površine bodo založno gnojili in apnili ter na njih uredili poti. Ne zajemajo pa ta agromelioracijska dela vinogradniških površin, kajti obnova vinogradov poteka po drugem programu. Sedanja dela so bila v republiškem programu že lani, vendar jih zaradi pomanjkanja denarja niso mogli začeti. Končana naj bi bila letos, naslednji agromelioracijski projekt v metliški občini pa bo Metlika II in obsega okoli 700 ha zemljišč levo od ceste Metlika — Novo mesto, in to od Lokvice proti Jugorju. Oba projekta, sedanji in načrtovani, sta v republiškem programu. Investitor del je sicer metliška Kmetijska zadruga, vendar denar prispeva republika. Celotna investicija za agromelioracijo Metlika I velja okoli 20 milijonov dinarjev, od tega da republika 90 odst. potrebnih sredstev, desetino pa morajo prispevati udeleženci, se pravi kmetje oziroma lastniki melioriranih zemljišč, in sicer del z gnojili, del pa pri pripravi in čiščenju terena in s strojnimi urami. Poleg tega bodo udeleženci dela nadzirali, kar je, pravijo poznavalci na podlagi dosedanjih izkušenj, najboljši nadzor. Seveda bodo dela nadzorovali tudi inšpektorji. Na začetku je nekaj težav zaradi ne-ažuriranega stanja v zemljiških knjigah, vendar, poudarjajo v Kmetijski zadrugi, ni bojazni, da takih spornih vprašanj ne bi zadovoljivo rešili. A. B. ODLAGALIŠČ ŽUŽEMBERK — Ti predpomladni dnevi, predno zelenje zakrije vso sramoto, ki sojo brezvestne roke utegnile neopaženo odvreči na divja odlagališča, so najprimernejši za očiščevalne akcije. Tega se zavedajo tudi žužemberški gasilci, ki so zadnji konec tedna v široko zastavljeni akciji, v kateri je sodelovalo približno trideset članov, od podmladka do najstarejših, sanirali pet divjih odlagališč. Z lokacij v Belem grabnu, Bon-covem borštu, na relaciji Sadinja vas Lipovec in ob poti proti Rebri so odpeljali osem traktorskih tovorov odpadkov, kar je bilo moč pa sežgali na kraju samem. Gasilci se zavedajo pomembnosti te akcije, saj je znano, daje prav v Suhi krajini, kije zaradi kraškega terena še posebej občutljiva, veliko divjih odlagališč. Že konec tega meseca ali v začetku naslednjega pa bodo žužemberški gasilci dobili tudi težko pričakovano 6.600 litrsko cisterno TAM 190, ki jim bo močno olajšala dovoz vode v sušnih časih, ki se bližajo. BELOKRANJCI V KOČEVJU KOČEVJE - Predsednika občinske skupščine in izvršnega sveta občine Kočevje, Mihael Petrovič in Lado Le-nassi, sta minuli teden organizirala v Kočevju razgovor s predsedniki in podpredsedniki občinskih skupščin in izvršnih svetov občin Črnomelj in Metlika. Predstavila sta jim najprej kočevsko občino, nato pa so se pogovorili o nekaterih skupnih interesih vseh treh občin. Ugotovili so, da je to predvsem razvoj turizma ob Kolpi. Sklenili so, da si bodo prizadevali tudi za ureditev in posodobitev obkolpske ceste, ki mora biti ekološko sprejemljiva in namenjena le potrebam turizma in lokalnega prometa, ne pa tranzitnemu prometu. Po razgovoru sta domačina razkazala gostom še Kočevje in nekatere zanimivosti kočevske občine pa tudi Kočevsko Reko. Kazni niso učinkovite Iz poročila o delu občinske sodnice za prekrške BREŽICE — Potrebe o dodatnem občinskem sodniku za prekrške se v Brežicah kažejo že kar deset let, potrjuje pa jih tudi zadnje poročilo občinske sodnice, ki ugotavlja, daje v preteklem letu prejela kar za tretjino več predlogov za uvedbo postopkov kot leto poprej. Skupaj z nerešenimi zadevami iz leta 1989 je bilo tako v reševanju kar 4178 primerov. Učinkovitost kaznovanja prekrškov je še vedno omejena z nizkimi kaznimi. Do junija 1990 je bil povzročitelj prometne nezgode z izidom lahke telesne poškodbe kaznovan največ z 250 dinarji, za nedovoljeno posest orožja celo z 0,50 din, za prodajo higiensko oporečnega živila pa s 50 din. Število mladoletnikov med storilci prekrškov ostaja še vedno zelo veliko, zato občinska sodnica za prekrške Mija Hrvatin v svojem poročilu predlaga, da bi jim omogočili opravljanje vozniških izpitov ali vsaj preizkusov iz cestnoprometnih predpisov v okviru šolskih dejavnosti. S tem bi se izognili čakanju izlivati nafto in derivate v vodo ter prati v njej motorna vozila, medtem ko izlivanje ostankov strupov in škropiv sploh ni omenjeno. Zakon o odlaganju odpadkov nalaga kazen do 500 din, po drugi strani pa je za vožnjo motornega vozila dan po izteku veljavnosti prometnega dovoljenja zagrožena denarna kazen do 2.000 din ali celo zaporna kazen do 60 dni. V zakonih in predpisih je torej še veliko zmede, kazni so nerealne in nesorazmerne. B. DUŠIČ-GORNIK • Verovati je lažje kot misliti. • Nevernik se vara o onostranskem, vernik o tostranskem življenju. (Ri-varol) • Človekov talent ima svoje letne čase kot rastline in sadeži. (La Roc-hefoucauld) SER VIS GASILNIH APARA TOV — Pri sevniškem gasilskem društvu je začel s tem servisom že leta 1962 Slavko Stopar, potem se je deja vnosi širila in na čelo servisa je prišel Tone Simončič, ki pa je kot poklicni gasilec našel zatem zaposlitev v krški nuklearki. Do svoje (predlanske) upokojitve je ta največji servis v Posavju in okolici vodil Martin Žnidaršič. Zdaj ga vodi Janko Stopar (na posnetku), ki nam je povedal, da pokriva servis območje od Litije do Dobove in do Mirne. Lani so pregledali 9200 aparatov vseh vrst, 401 napolnili, napolnili so tudi 178 jeklenk in testirali 132 naprav. Brez teh naprav pač ni prave požarne varnosti! (Foto: P. Perc) VLOMA V ATOMOBILE KRŠKO — V noči na 13. marec je bilo vlomljeno v osebni avto Krčana Ivana Gelba, vendar je storilec odšel praznih rok. Manj sreče je imel lastnik Fabjan Piškor iz Novega Marofa, ki je vozilo pustil blizu Gelbovega — obe sta stali ob domu poklicne gasilske enote — saj je bil ob jakno, torbo z dokumenti in gotovino. Škode je za 8.000 din. SKROMEN PLEN ^ DOBOVA, BRESTANICA, ŽIŠČE — Noč na 14. marec je pr STR- Noč na 14. marec je prinesla delavcem krške UNZ veliko dela, vlomilcem pa pičel uspeh. Tako je nekdo v Dobovi vlomil v tamkajšnji vrtec, a odšel brez plena. Podoben je bil razplet vloma v stanovanjsko hišo Marije Čater v Brestanici, le v zidanicah v Stržišču sta bila Slavica Krmelj in Albert Oplotnik ob sekiri in še nekaj drobnarij. PO DENAR V NEZAKLENJENO HIŠO ŠTIRJE VLOMI V VIKENDE PEŠEC OBLEŽAL NA CESTI BIČ — 51-letni Janez Stopar iz Biča TAT V STANOVANJU v vrsti za izpite, poleg tega pa tudi izostankom pri pouku. Tudi za Rome, ki zaradi nepismenosti niso sposobni opraviti izpitov, a so pogosti kršilci predpisov v prometu, naj bi organizirali posebne tečaje. Sami postopki zaradi prekrškov nimajo nobenega učinka, saj Romom vožnja pogosto zagotavlja obstoj. Navsezadnje pa je zbiranje odpadnih materialov tudi koristno, zato bi jih kazalo organizirati in stimulirati. V bodoči zakonodaji bi morali več skrbi nameniti tudi predpisom o naravnem okolju. Trenutno je prepovedano KOKOS D.O.O. TRGOVINA CESTA PRVIH BORCEV 46, BREŽICE 68250 BREŽICE Objavljamo prosta dela in naloge pripravnikov za določen čas, in to: 2 pripravnikov trgovske stroke — prodajalcev 2 pripravnikov ekonomske stroke Rok prijave 8 dni, rok zasedbe 8 dni. r < J d ZLATA VERIGA 0 alpha oglase sprejemamo na tel.: 068/28-121 $ 4 4 4 4 4 4 J i INTERM ARC — Tehnična trgovina v Stopičah. Kmetijska mehanizacija, brane, sadilci krompirja itd. In še POSEBNA PONUDBA: mineralna gnojila za vinograde in njive iz UVOZA. 50 kil gnojila samo za 145 din Tel 068/43-806. Pokličite. LEPOTA CVETJA — Kdor da kaj nase in na svojo ljubo ženo, dekle, mamo, sestro ali ljubico, se bo v teh dneh zagotovo oglasil v cvetličarni. V IKEBANI (tel 068/57-184) na Otoku v Gradacu in v CVETLIČARNI (tel. 068/59-001) na Mestnem trgu 1 v Metliki vas čakajo ves marec. Holandska zveza. KVM RIBNICA — Sedaj prodajajo še celoten asortiman STREŠNIK A IZ DOBRUŠKE V ASI. Betonski strešnik cementno sive barve po 8 din kos. Rdeč, rjav in grafitno siv po 9,30 din. In zdaj posebne ugodnosti: za plačila v roku 30 dni dajejo 10 odst. POPUSTA, za plačila v roku 45 dni dajejo 7,5 odst. POPUSTA, za plačila v roku 60 dni 5. odst. POPUSTA in za plačila v roku 90 dni velja običajna cena. BREZPLAČNA DOSTAVA na še tako oddaljeno gradbišče. KVM RIBNICA, tel. 061 /861-980,861-981. Pokličite. STANDARD MERCATOR NOVO MESTO - Vseh vrst talne obloge, bela tehnika sedaj na potrošniško posojilo pod zelo ugodnimi pogoji Rokplačilado 12 mesecev. Zagotovim 10 odst. popusta. Velja do konca tega meseca. MIKROS NOVO MESTO — Učimo se računalniške abecede. Commodore 64 je računalnik kot nalašč za otroka. Samo za 5.948 se ga dobi v firmi Mikros. Vsa jamstva in tudi servis pri hiši MIKROS. Tel 068/22-665. Pokličite. 1 I I I I I I * * % * I tl I I' r i i« it n n iv I C ZAVAROVALNICA TRIGLAV NOVO MESTO - Praviš, da ti bo potekla registracija avtomobila? In zdaj ne veš, pri kateri zavarovalnici bi zavaroval svoj avto? Jaz ti pravim, da ostani pri tisti zavarovalnici, kjer si bil doslej. Njihov novi naslov tako veš. Zdaj so na Zagrebški 2 v nekdanjem hotelu Kan-dija v Novem mestu. Po mojem se splača zavarovanje pri njih. Priznajo ti vse dosedanje popuste, če pa boš sklenil zavarovanje na poslovni enoti v Novem mestu, dobiš še za 10 odst. popusta. Pa kaj bi ti našteval Obišči jih ali pa jih pokliči na tel. 068/25-696, 25-602 in 25-167. i C II I ih r DISKONT DRSKA NOVO MESTO - Sir edamec po 49,20 din kila, olje po 16,20 din liter. In potem še velika izbira mesnih izdelkov za veli-končno pojedino: šunke, plečeta, krače ABC Pomurke. Obiščite Dolenjkin Diskont Drska, 068/23-802. Pokličite. PROFI(t) PROFI(t) PROFI(t) PROFI(t) HUDO — V soboto, 17. marca, je neznan storilec stopil v nezaklenjeno stanovanjsko hišo Franca Kiča s Hudega in odnesel lep kupček denarja. Hišna inventura je pokazala manko 9.500 din. TRSTENIK —Med Lin4.marcem je bilo v Trsteniku pri Trebnjem vlomljeno v kar štiri vikende, katerih lastniki prebivajo v Ljubljani. Eden je bil ob ozimnico, bundo in kalorifer, drugi ob dva vrtalna stroja, krožno žago, aparat za kuhanje kave, mlinček in pijačo, tretji ob 10 kg sladkorja, četrti pa ob kalorifer, 5-litrski lonec, nekaj jedil, kavbojke, bundo in trenirko. Skupne škode je za preko 20 tisočakov. »i K ip= zavarovalnica triglav d.d y^/ Ker živl/en/e potrebu/e varnost POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO Zagrebška 2, 68000 NOVO MESTO Vabi k sodelovanju za naslednja prosta dela in naloge: zavarovalni zastopniki za zastop: — Mirna — Šentrupert Dragatuš Pogoji: končana višja ali srednja šola katerekoli smeri, 3 leta de lovnih izkušenj. Sprejeti kandidati bodo morali opraviti 4-mesečno poskusne delo. Prijave pošljite v 5 dneh po objavi na naslov: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., Poslovna enota Novo me' sto, Zagrebška 2. je 13. marca ob 19.05 pešačil ob robu ceste proti Zagorici. Za njim je z osebnim avtom pripeljal 21-letni Jože Hren iz Biča, kije pešca prepozno opazil, vanj trčil, tako daje Stopar padel na pokrov prtljažnika, z glavo udaril v vetrobransko steklo in nato obležal na vozišču. Hudo ranjenega so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. NOVOLINE, NOVO MESTO - V noči na 11. marec je neznan zmikavt obiskal stano- vanje v Slakovi ulici v Novem mestu in i Cečelliču zmaknil denarnico, v Martinu ( kateri je bilo kar 15.996,70 din. Da bo delo preiskovalcev težko, priča tudi podatek, da je bilo v tistem času v stanovanju več obiskovalcev. finančne, tehnične in poslovne storitve Novo mesto, d.o.o. Cesta komandanta Staneta 38 Skupščina mešanega podjetja Novoline, d.o.o., Novo mesto razpisuje prosta dela in naloge: direktorja podjetja Kandidat mora za sklenitev delovnega razmerja poleg splo^ pogojev izpolnjevati še naslednje: ri 1 da ima najmanj visokošolsko izobrazbo ekonomske srn® j 2. da ima najmanj 5-letne delovne izkušnje na področju vod nja in upravljanja, 3. da obvlada vsaj en tuji jezik, 4. da predloži program dela podjetja, ita| 5. da se pred izbiro zaveže vplačati vlogo v osnovni kap11 podjetja, v 6. da pred izbiro navede vse podatke o morebitnem članstva organih drugih podjetij ter o deležih in delnicah, ki jih i^0 drugih družbah. Izjavo iz 5. ter podatke iz 7. točke predloži kandidat v postoPK izbire, če bo predviden v ožji izbor. ^ Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po dne razpisa na naslov: . t Novoline, d.o.o., Novo mesto, Cesta komandanta Staneta oznako »za razpisno komisijo«. »g Vse prijavljene bomo o izbiri obvestili v 20 dneh po poteku r° za prijavo. N sa Jelovica n BODITE GOSPODAR NA SVOJEM ZA GOTOVINO " POSOJILO UGODNECENE ORGANIZIRAN PREVOZ MONTAŽA... JELOVICA, KidriCeva 58, 64220 Škofja Loka fel.: (064) 631 241, fax:(064) 632 261. tlx: 34579 Yu lijel jJe| INFORMACIJE IN PRODAJA: 'telefon-a068/22dStaVn'štVO N°V0 mest0’ Potoku 5’ "* 2-* uro'ČaS' 0d 8'do 16'ure in 1 •in sol:)oto v mesecu od 8. do trgovina z novo in rabljeno kmetijsko mehanizacijo prevzame v komisijsko prodajo rabljene traktorje, BCS kosilnice, traktorske priključke in ostalo. Staro vam zamenjamo za novo Odkupujemo vse vrste okroglega in suhega žaganega lesa! Na zalogi vedno nove BCS kosilnice po izredno ugodni ceni. Nudimo najkvalitetnejše nahrbtne kosilnice KAVASAKI in motorne žage TOPSO. Za traktorske kiper prikolice, nakladalnike za gnoj, nudimo kredit (50% udeležba, ostalo z mesečnimi obroki, s 6% mero). Na zalogi tudi traktorske kosilnice BOSSATIS-INO, CBS, SIP. Po izredno ugodni ceni vam nudimo malo rabljene stroje: — kosilnica MUTA — komplet s koso, grebenom, frezo, železnimi kolesi in snežnim plugom za 30.000,00, — kosilnica ODŽACI — 145 cm — HONDA in drugo. Informacije na tel. 063-785-216, vsak dan, razen TORKA, od 7. do 18. ure. NASTRO LJUBLJANA Gerbičeva 101 NUDI UGODEN NAKUP lesnoobdelovalnih strojev v omejenih količinah Popust 25%, obročno odplačevanje, dodatni popust pri polnih vplačilih, takojšnja dobava za sledeče stroje: . 4L f ___i. „ BHBfl visokoturni nadmizni in mizni rezkarji (s frekvenčnim pretvornikom ali brez) kombinirani mizarski stroj mizarski obdelovalni center Vse informacije in naročila po tel. 061 -261 -870. Telefax: 061-264-170 LES°KOV BREŽICE p.o. Izpisuje Vn° "citacijo za odprodajo izklicni 'J’v ,2meri 30 m2, grajen 1986. leta. Ogledi skupaj z opremo znaša 363.825 din. d°9ovoru eWa *e mo9oč na navedeni lokaciji po predhodnem tetemJi®.60 Pri objektu 28. 3.1991 ob 9. uri. V ceno ' vPlačajo pred pričetkom licitacije 10-odst. varščino. "videno-kup|računan prometni davek- Nakup je po sistemu l|VVVVVvvvwvv. p.o., KRANJ trgovsko podjetje z dolgoletno tradicijo vele-in maloprodajne mreže na področju tekstila -za delo po pogodbi išče ZASTOPNIKA ZA PRODAJO — na področju Dolenjske in Bele krajine - Od zastopnika našega prodajnega programa, ki zajema metra-žo, trikotažo, moško, žensko, otroško konfekcijo in igračke ter športne proizvode, pričakujemo, da ima najmanj srednjo izobrazbo trgovske smeri in izkušnje s prodajo tekstilnih izdelkov. Omogočamo stimulativen način nagrajevanja. Na razpis se lahko prijavijo tudi pravne osebe, ki opravljajo dejavnost zastopanja. Pisne prijave zbiramo v splošno kadrovski službi Trgovskega podjetja KOKRA, p.o., Kranj, Poštna ulica 1,15 dni po objavi. Na osnovi določil Zakona o usmerjenem izobraževanju in Statuta srednje šole Krško RAZPISUJE svet Srednje šole Krško prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa RAVNATELJA ŠOLE Kandidat mora imeti: — ustrezno visoko izobrazbo, pedagoško-andragoško izobrazbo in opravljen strokovni izpit — najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu — organizacijske in delovne sposobnosti za vodenje šole. Mandat traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom in z opisom dosedanjega dela na naslov: Srednja šola Krško, razpisna komisija, 68270 KRŠKO, Hočevarjev trg 1, in to v 10 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisnega roka. WW^/VX»WW'VV'WW'WVW'W\^V'VWr I E* KRKK Če hočete, da si ljudje zgradijo dobro ladjo, jih navdušite za potovanja. (Saint-Exupšry) V Krki pa želimo mlade navdušiti za raziskovalno in ustvarjalno dejavnost. Se nam boste s svojo mladostno zagnanostjo pridružili tudi vi? mM j# tvtf M Mi v m.1 ■j/., nefi’ Ae' pita1 n3v 3pKJ *** 38'1 roK» Razpis xxi. krkinih nagrad 1991 ^ooa6 Srec|njih šol Dolenjske vabimo, da se prijavijo z raziskovalnimi jh inforf^^področja farmacije, kemije, biotehnologije, umetnostne zgodovine 15la'l0,2 osebnimi podatki, šolo, usmeritvijo in razredom, nam pošljite do SPom? 91991 • Cll) vam bomo podrobno opredelitev tem in ostale podatke. vam v svojem salonu v Rosalnicah 5 pri Metliki nudi kopalniški program KOlpQ*SQfl in program kuhinjskih korit kolpQ*ker v času od 25.3. do 6.4.1991 z 20% popustom za takojšnje plačilo ali na obročno brezobrestno odplačevanje 1 + 2 Glede na obliko plačila pa vam nudimo še DODATNE UGODNOSTI: — za vse redne programe 5% — za proizvode II. kvalitete 25% — za opuščene programe KOLPA.SAN 40% — za izvozne progjmm&OLPA. S A N in KOLPA.KER 40% j§ KOLP/ Rosalnice 5 , vsak dan od 8. - 16^ ure ob sobotah od * - 12. «e r~‘ _ # tel. 06&58-292, 58-273 fmegts&m KRKA, tovarna zdravil, p.o., Novo mesto Cesta herojev 45 68000 Novo mesto Sklad Krkinih nagrad 21. marca 1991 DOLENJSKI UST 17 VTPM TPnMII HA C 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI * jem ICUNU v HO {.MNIIVIM PRODAM — KUPIM — POSEST — ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE Četrtek, 21. marca — Niko Petek, 22. marca — Lea Sobota, 23. marca — Viktor Nedelja, 24. marca — Simona Ponedeljek, 25. marca — Minka Torek, 26. marca — Evgenija Sreda, 27. marca — Rupert LUNINE MENE 23. marca ob 7.03 — prvi krajec kino BREŽICE: 22. in 23. 3. (ob 20. uri) ameriški film Bruc. 24.3. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Jekleni orel. 26.3. (ob 20. uri) ameriški erotični film Sex z duhom. KRŠKO: 21.3. (ob 20. uri) francoska drama Velika modrina. 24. 3. (ob čestitke FRANC ADAM, star Novomeščan, sokol, celih štirideset let dedek Mraz in znani hortikulturnik, praznuje na prvi pomladni dan svojo prvo 80-letnico. Čestitamo! 2123 kmetijski stroji motorna vozila Z 101, letnik 1987, prodam za 6.200 DEM, » 73-180. 1944 JUGO 45, letnik 1988, prodam. ® 27-730. 1945 Z 101, letnik 1987, prodam. Informacije: Božič, »22-511, interna 519, do 14. ure. 1953 HYUNDA1 PONY LS, 1300 ccm, 18. uri) ameriška komedija Ne slišim, ne vidim. 26. 3. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Orel smrti. KRMELJ: 23. 3. ameriški akcijski film Morilska igra. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 21. 3. (ob 18. in 20.15) ameriška drama Avalon. 22. 3. (ob 19.30) Koncert pevskega zbora KUD Krka. 23. in 24. 3. (ob 18. uri) ameriški we-stern Mladi revolveraši II. 23. in 24. (ob 20. uri) ter 25. 3. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski triler Strah pred pajki. 26. in 27.3. (ob 18. in 20. uri) ameriški fantastični akcijski film Popolni spomin. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 22. do 24. 3. (ob 19. uri) ameriški film Naslednjih 48 ur. Od 25. do 27. 3. (ob 19. uri) ameriški film Vroče igre. SEVNICA: 22. in 24.3. ameriški akcijski film Morilska igra. 25. in 26. 3. ameriška komedija Preganjalec duhov, II. del. MOTOKULTIVATOR, nov, prodam. * (068)59-554. 1966 ENOOSNO traktorsko prikolico(3 t) domače izdelave ugodno prodam. » (047)72-087. 1992 TRAKTOR TV 730 prodam » (0608)31-664. 1993 TRAKTOR TORPEDO 48 Adria-tik, 190 ur, star eno leto, prodam. ® 40-218 2000 TRAKTORSKE grablje SIP 2250 ugodno prodam. Slavko Kirn, Dobra vica 15,68310 Šentjernej. 2006 NAKLADALKO 17 m1 in rotacijsko kosilnico 165 prodam. »(061)375-168. 2017 TRAKTORSKO KOSO TSK ekstra S Gramip Dubrava, dobro ohranjeno, in konjsko sejalnico predelano za traktor, ugodno prodam. Jože Ogorevc, Sp. Po-hanca 14, Artiče, ® (0608)77-253. 2033 TRAKTOR DEUTZ 48 Torpedo, malo rabljen, novo nakladalko (20 m3) ter krožne brane, prodam. Marjan Šime, Pristava 6, Novo mesto. 2036 TRAKTOR FERGUSON, 35 KM, starejši, ter Z 750, letnik 1978, ugodno prodam. Stane Zakšek, Volovnik 2, Leskovec pri Krškem. 2038 NOVO FREZO 8 KM Labin Progres in nov motor Tomos avtomatik A 35 S prodam. Možnost plačila na obroke. * 21-419. 2041 DVOBRAZDNI traktorski plug 1MT in dve traktorski gumi (11.2.28) ter avto-prikolico ugodno prodam. Gorenje Dole 9, Škocjan. 2074 MOTOKULTIVATOR Labin Progres, 8 KS, s frezo, malo rabljen, ugodno prodam. Alojz Kastrevc, Stopiče 49. 2084 ROTACIJSKO kosilnico IMT ugodno prodam. Slavko Simenov, Zg. Vodale 3, Tržišče. 2099 TRAKTOR UNIVERZAL 550 M na zadnji pogon, star 3 leta, 900 ur, in žago Stihi 051 prodam. Strajnar, Ponikve 14, »45-562. 2105 KROŽNE BRANE, nove, prodam. »41-116. 2115 PRODAM dobro ohranjeno prikolico za seno. Potinger 15, ® (068) 26-298. LADO SAMARO, letnik 1987, ugodno prodam. Ul. Št. Peter 37, Otočec. Ogled po 16. uri. 1964 AVTOMATIK, star leto in pol, prodam. Cena po dogovoru. Gotna vas 10, * 25-522, int. 20. 1965 JUGO 45 KORAL prodam. ®’ 22-465,28-926. 1969 R 5 CAMPUS, star eno leto, kovinsko zelene barve, prodam. Hren, Smolenja vas 76, Novo mesto. 1970 GOLF JX DIESEL, letnik 1989, prodam. ® 24-374. 1971 Z 101 1,1 GX, letnik 1988, registrirano do marca 1992, prodam. Bojanec, Ždinja vas 14, Otočec. 1973 GOLF rdeče barve, letnik 1985,4 vrata, in industrijski overlok Union special, enoigelni, prodam. ® (068)50-356. 1974 FIAT 126 P, 24000 km, rumene barve, italijanska oprema, dobro ohranjen, prodam za 55.000 din. Mlin na Kolpi, Krasinec 23. 1975 R 4 GTL, letnik 1988, prodam ali zamenjam. ® 23-585. Z 101 GTL, letnik 1983, reg. do novembra, prodam. Janc, V Brezov log 49. JUGO 45, letnik 1985, prodam. * 28-006. PRODAM Daihatsu turbo diesel SHARADE. » 061/789-074. limuzina, 4 vrata, temnosive kovinske barve, star 3 mesece in pol, po ugodni ceni prodam. Čakovec, ® (042)813-630, po 14. uri. 1956 JUGO 45 AX, september 1987, dodatno opremljen, garažiran, ugodno prodam. »51-551. 1957 126 P, letnik 1984, prodam. ® 73-466. 1959 MOTOR APN 6 prodam. * 45-480, zvečer. 1960 Z 101, letnik 1982, prodam. » 40-148, popoldne. 1961 Z 101 GTL, december 1985, prodam. ® 28-626. 1978 MOTOR APN 7 prodam. ® 45-448, 45-564. 1979 JUGO KORAL 55, september 1989, rdeč, prodam za 7.500 DEM. ® (068)56-626. 1981 Z 750, letnik 1985, prevoženih 23.000 km, dobro ohranjen, prodam. Franc Miklič, Lukovek 9, Trebnje. 1983 R 12, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam. * 21-108. 1985 R 18 RL, letnik 1983, odlično ohranjen, pravkar registriran, ugodno prodam. Informacije v soboto na ® (068)22-247. 1986 JETTO DIESEL, rdečo, 9/89, ugodno prodam. * (0608)79-253, vsak dan po 16. uri. 1989 Z 750, letnik 1980, registrirano do septembra 1991, obnovljeno in zelo ohranjeno, prodam. ® (0608)69-680. 1990 JUGO KORAL 45, star en mesec in športno kolo Pinarello, ugodno prodam. ® 22-283, dopoldne. 1991 OPEL KADETT 1,3 GLS, limuzina, letnik 1987, ugodno prodam. » (0608) 60-314. 1994 KOMBI IMV 2200 D furgon visoki, letnik 1984 in osebni avto Mercedes 200 D, prodam. ® 24-484 ali 26-024 int. 22. 1995 JUGO KORAL 55, maj 1989,19.000 km, garažiran, prodam. ® (068)21-237. 1996 MERCEDES 200 DIESEL, letnik 1975, prodam za 66.000 din. ® (0608) 67-432. 1997 LADO RIVO 1300, letnik 1987, dobro ohranjeno, prodam. ® 42-925. 1998 R 5 KAMPUS, letnik 1990 in Jugo 45 E, letnik 1987, prodam. ® 20-307. 1999 R 4, letnik 1983, ohranjen, registriran, prodam za 3.500 DEM. ® (0608)31-625. 2001 ZASTAVO 750, letnik 1984, v dobrem stanju, prodam. » (0608)34-986. 2002 Z 101, letnik 1989, in karambolirano školjko za Z 101, letnik 1989, prodam za ' ------------, Zdit 6.500 DEM. Rifelj, Zdinja vas 49. 2003 JUGO KORAL 45, april 1989, lepo ohranjen, ugodno prodam. Avsec, Cegel-nica 66, Novo mesto. 2004 FIAT 126 P, november 1988, prodam. * 27-646. 2005 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in direktor). Marjan Legan (odgovorni urednik). Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Duiii-Oorntk, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 18 din, naročnina za 1. trimesečje 200 din; za delovne in družbene organizacije 400 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 240 din, na prvi ali zadnji strani 480 din; za razpise, licitacije ipd. 260 din. Meli oglasi do deset besed 200 din, vsaka nadaljnja beseda 20 din. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telefax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega re-publiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7191) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. R 5, nov, prodam. ® 26-434. 2009 ŠKODO 110 LS, letnik 1976, registrirano, brezhibno, prodam. Nikola Jukič, Nad mlini 24, Novo mesto. 2010 R 4 GTL, rdeč, 3.500 km, star 8 mesecev, prodam za 102.000 din. ® 24-353. 2011 Z 101 GTL, staro štiri leta in pol, prodam. Potočar, Polje 5, Straža, ® 65-642. 2012 OPEL VECTRA 1,6 GLS, letnik 1989, 30.000 km, z dodatno opremo, re- gistriran do 20.3.1992, prodam. ® 26-711. 2014 AX 11 TRE, letnik 1988 in R 4, letnik 1990, prodam. ® 23-118 int. 53, dopoldne. 2016 Z 128, letnik 1987 in Golf JGLD, letnik 1985, prodam. Hribar, Gor. Kamence 1, Novo mesto. 2018 R 12, letnik 1974, prodam. »51-512. 2019 GOLF DIESEL, letnik 1990, in Tomos ATX prodam. ® (068)22-981. 2020 KAWASAKIZ 750, letnik 1980, generalno urejen, registriran, prodam. ® 24-070. 2021 JUGO 45 A, letnik 1987,37.000 km, prodam. * (0608)31 -498. 2022 JUGO KORAL 45,6/88,35.000 km, bele barve, nujno prodam. ® (068)40-249. 2024 Z 750, letnik 1985, prodam. ® (068)84-869, popoldne. 2025 MARCEDEŠ1418,8 ton, starejši letnik, vozen, neregistriran, prodam tudi po delih ali zamenjam za osebni avto. ® (068)86-150. 2026 ŠKODO 120 L, letnik 1986, ugodno prodam. ® 42-402. 2029 JUGO KORAL 55, dobro ohranjen, star dve leti in pol, prodam. ® (068)47-579, po 16. uri. 2030 LADO RIVO, 9/89, dobro ohranjeno, prodam. ® (0608)61-681, med 20. in 22. uro. 2032 AUDI 80, letnik 1988, prodam. ® 22-979. 2034 126 P, letnik 1987, prodam. Kobe, vrhe pri Dolžu 10, Novo mesto, ® 27-321, v petek. 2035 Z 128, letnik 1986, prodam. ® (0608)33-046. 2039 R 18, letnik 1979, 115.000 km, registriran do srede avgusta, ugodno prodam. ® 45-358, vsak dan razen sobote in nedelje. 2040 JUGO 45, letnik 1987, ugodno prodam. »73-041. 2042 VW JETTO JX, letnik 1987, z dodatno opremo, prodam. ® (0608)81-946. 2043 JUGO 45,6/89, kovinske barve, prodam za 7.200 DEM. ® (068)84-512. 2044 LADO RIVO, letnik 1987, zelo dobro ohranjeno, garažirano, 42.000 km, prodam. W 65-474. 2046 Z 126 PGL, letnik 1986, prodam. ® (068)25-526, po 18. uri. 2047 OPEL KADETT 1,3 LS, 8/1988, bel, 38.000 km, prodam. Mateja Rojc, Rimska 26, Trebnje. 2049 Z 750, letnik 1982, prodam. Branko Brajer, Lukovek 6, Trebnje. 2050 Z 101, letnik 1988, registrirano do marca 1992 in Z Skala 55, novo, neregistrirano, ugodno prodam. Kosec, Češča vas 22, Novo mesto. 2053 R 4, letnik 1987, registriran do 3/92, prodam. ® 27-997. 2054 ALFA 331,5 TI, letnik 1987, prodam. ® 44-391 ali 44-929. 2056 MZ 250 in ATX 50 C prodam. ® 43-891. 2058 GOLF JX DIESEL, letnik 1985, prodam za 13.500 DEM. » (068)21-825. 2059 JUGO 55 AX ugodno prodam. ® (0608)69-649. 2059 JUGO KORAL 60, letnik 1989, dodatno opremljen, prodam. * (0608)34-791. 2060 KARAMBOLIRAN JUGO 45, letnik 1989, registriran, prodam. ® 43-675. 2060 R 4, letnik 1988, registriran do 28.12.1991 in Diano, nanovo registrirano, ugodno prodam. Ivan Slopšck, Brežina 57, Brežice. 2063 Z 750 LE, letnik 1982, registrirana do avgusta, 45.000 km, prodam. ® 49-439. 2064 LADO 1300 S, lepo ohranjeno, poceni prodam. ® 41-169. 2065 SUBARU 2VD, nov, prodam. Jože Šepec, Rakovec I, Kapele. 2066 Z 128, oktober 1987, garažirano, ugodno prodam. Alojz Mohorčič, Zagorica 18, Dobrnič. 2067 Z 101 GTL 55, letnik 1987, prvi lastnik, ugodno prodam. * (068)26-552. R 5 KAMPUS, december 1989, garažiran, ugodno prodam. * 28-236. 2071 R 4 GTL, letnik 1988, 18.500 km, prodam. » (068)26-717. 2072 GOLF DIESEL, letnik 1987, rdeč, ohranjen, prodam za 15.500 DEM. Dragan, Družinska vas 90, Šmarješke Toplice. 2073 R 5 CAMPUS, december 1989, prodam. * 21-954. 2075 GOLF JGLD, letnik 1984, prodam. Jerneja Trlep, Dol pri Trebnjem 14, Trebnje. 2076 R 4, december 1989, zelen, prodam. * (068)40-250. 2078 JUGO 45,12/86, registriran celo leto, 29.000 km, lepo ohranjen, ugodno prodam. Belokranjska 54, Novo mesto. 2081 JUGO 45, letnik 1989, ugodno prodam. ® 28-714. 2083 Z 101, 10/87, modra, 41000 km, prodam. * 52-077. 2085 PEJČKA, maja bo star tri leta, 11.000 km, prodam. ® 24-202. 2087 Z 850, letnik 1984, prodam. » 57-229. 2088 126P,letnik 1987,15.000 km, izredno ohranjen, prodam za 3.600 DEM. ® 65-070. 2089 FIAT 126 PGL, rumen, letnik 1990, 400 km, prodam za 5.800 DEM. ® 27-727. 2090 NOVO! NOVO! POOBLAŠČENI SERVIS RENAULT V ŠKOCJANU Krašna Bogdan Krasna doge Škocjan 22 Nudimo vam vse servisne storitve vsak delovnik od 7. do 15. ure. POKLIČITE NAS NA TEL 068/76-270 GOLF, letnik 1983, fiat 126 P, letnik 1986 in motor APN 6, prodam. Fink, Smolenja vas 28 A, Novo mesto. 2093 Z128, staro 4 leta, prodam. * 25-304. 2094 LADO 1300 RIVA, letnik 1988 in Lancio 2500 ccm, letnik 1980, ugodno prodam. ® 21-570, od 7. do 17. ure. 2095 JUGO 45, letnik 1985, prodam. ® (0608)32-866. 2096 JUGO 45, letnik 1988, prodam. ® 76-444. 2097 R 4 GTL, letnik 1987, rdeč, ugodno prodam. * (068)23-122 ali (068)23-534, po 15. uri. 2098 GOLF DIESEL, letnik 1985, S paket, prodam ali menjam za R 4. » 73-609. 2100 GOLF JGLD, letnik 1985, 4 vrata, registriran do 8/91, prodam ali menjam za R 4. Bojane, Vel. Brusnice 46 A, Brusnice. 2101 Z 101 GTL 55, letnik 1987, registriran do 4/92, prodam. ® (0608)77-464, popoldne. 2102 LADO SAMARO, letnik 1989, registrirano do 2/92, poceni prodam. ® (0608)32-144, popoldne. 2103 JUGO SKALA, star 15 mesecev, prodam. Brulc, Šegova 3, Novo mesto, ® 24-391. 2104 MINI MORIS special, neregistriran, brezhiben ter invalidski voziček, prodam. ® 27-861. 2106 JUGO 55 A, letnik 1988,40.000 km, prodam. ® (0608)33-563. 2107 OPEL KADETT 1600 D, star 4 leta, prodam. ® (068)47-418. 2108 AVTOMOBILE FORD, nove, z direktnim vbrizgom in katalizatoijem, vse vrste in modele, lahko kupite preko BM Unetič, Krško, »(0608)31-407. 2111 126P,letnik 1983, obnovljen, ugodno prodam. ® 25-894. 2112 YAMAHO XS 1100 prodam ali menjam za avto in Z 750, letnik 1981, prodam po zelo ugodni ceni. Tomaž Česar, Štefan 4, Trebnje, ® 45-319. 2113 Z 128, december 1985, registrirano do januarja 1992, prodam. ® 24-897, po 15. uri. 2114 Z 750, letnik 1979, obnovljeno, sedaj registrirano, prodam za 1.600 DEM. ® 42-779. 2116 R 4 GTL, star 10 mesecev, prodam. ® 73-459. 2117 JUGO SKALA 55/101, prva registracija 1/90, prodam. ® (068)24-368. 2125 R 11 GTD, letnik 1985, 76.600 km, garažiran, zaščiten, modre kovinske barve, prodam. ® 57-683, zvečer. 2127 RENAULT CAMPUS, december 1989, prevoženih 26.000 km, prodam. Ogled v petek od 51. do 18. ure in v soboto od 8. do 12. ure v Slavka Gruma 72/11, Novo mesto. 2129 obvestila VGRAJUJEMO teletekst dekoderje v televizorje Gorenje tipa: Marathon, Orbi-ter, Fine—line, Top—line. Cena dekor-derja je 1300 din. Vgraditev poteka na domu. »(061)349-691. 1967 PRODAJAMO 4—tedenske piščance, bele, tjave, rjave. Jablan 23, Mirna Peč. 1972 TAPECIRAM, preoblačim vse vrste stolov, kotov, garnitur in opravljam ostale tapetniške storitve. Tapetništvo, Mesine njive 4 a, ® 28-642. 1984 UVOŽENE alarmne naprave proti vlomu vgrajujemo. ® 28-742, po 19. uri. 2079 PIŠČANCE, enodnevne bele, težke, rjave nesnice in grahaste, že prodajamo: Valilnica Humek, Irča vas 18, tel.: 24-4%, 68000 Novo mesto. HIŠO VZAME V NAJEM V okolici Krškega (Brežice, Kostanjevica) direktor avstrijske mešane firme za dobo 3—5 let. Ponudbe na naslov: SAVA PAPIR, KRŠKO, TOVARNIŠKA 14, ali na telefon 0608-60133, po 19. uri. posest VIKEND v dvojčku, 3 x 40 m, v Ml. gradbeni fazi, na parceli 200 m2, nad Čr-mošnjicami, na smučišču Gače, prodam. Branko Mladenovič, Kvedrova 2, Ljubljana. 1948 HIŠO v okolici Krškega (Brežice, Kostanjevica) najame direktor avstrijske mešane firme za dobo 3 do 5 let. Ponudbe pošljite na naslov: Sava papir, Krško, Tovarniška 14, ali na ® (0608)60-133, po 19. uri. 1949 ZIDANICO z vinogradom (18 arov), v Podbočju prodam. ® (061)455-003, Čerin. 1950 VINOGRAD, manjši, na Ljubnu, oddam v najem. ® 65-182, po 19. uri. 1954 GRADBENO PARCELO na Senovem z vso dokumentacijo (vključno z gradbenim dovoljenjem) prodam. ® (0608)79-722, po 19. uri. 2031 V SONČNIKU pri Šentjerneju prodam 8 arov veliko parcelo, primemo za vinograd ali sadovnjak. ® 42-045. 2045 PARCELO na Regrških košenicah prodam. ® 28-834. 2048 TRAVNIK, (58 a), na Veliki Loki pri Trebnjem, prodam. ® 44-294. 2061 SMREKOV gozd (11000 m2) v okolici Novega mesta prodam. ® (068)24-850, popoldne. 2062 KMETIJSKO in stavbno zemljišče, 1,5 ha, (mlad sadovnjak), v k.o. Veliki Dol v občini Krško, prodam. ® (0608) 70-358. 2068 ZAZIDLJIVO parcelo ob glavni cesti pri Šentlovrencu (43 a), celo ali po delih, ugodno prodam. ® (068)46-613, ali (068)44-040 int. 51, Jože Štepec. 2109 KUPIM manjši vinograd z zidanico na Stražnjem vrhu pri Črnomlju. ® (068) 51-154. 2120 VINOGRAD (17 arov) z zidanico na Stražnjem vrhu pri Črnomlju prodam. ® (068)51 -636 ali 22-152, Štrbenc. 2121 prodam lahko z orodjem.Primeren12 četnike. * 26-711. KOLESA pony (žensko in mo 5 prestav ugodno prodam. ® 24 TELICO, staro 6 mesecev, p<° Kolenc, Karteljevo 4, Novo mesto. J MIZARSKO tračno žago prou»j gg 73-631. ČOLN ELAN T 401 s prikd motorjem Tomos 4 prodam za DEM. ® 26-292. - ČRNO-BELI TV Gorenje < prodam. ® 22-221. 10 ČEBELJIH družin na satof satarjev in tovorni avto TAM 5!» buldožer TG 50 prodam. ® (0 00 STAREJŠO KRAVO sivko pr« ® 40-250. PO IZBIRI prodam mlad lovne kobile. Može, Jurna mesto. j nlVr ade breje*} a vas 2, ^ KOBILO, brejo 6 mesecev, Turk, Mali Slatnik 7, Novo mesto- j. MOTORNO ŽAGO Alpina,^ novo in moped APN 4, prodaj (0608)34-797. . f SEMENSKI KROMPIR dezi'«) kg, prodam. ® 47-192, zvečer. < TRIFAZNI elektromotor 2/ 1480 obratov na minuto, intarzijs»!J vino za avtoprikolico, prodam. I « 62-588. KRAVO, brejo 8 mesecev, star« J dobro mlekarico, prodam. Mirko'J K Roku 72, Novo mesto. razno prodam INŠTRUKTORJA za višji . osnovne šole iščemo. ® 27-556, rj uri. - V CENTRU Novega mesta < opremljeno trgovino (22 m2). ® BIJLARD, rabljen, in veliko disko opreme (zvočniki, ojačevalec, itd.), ugodno prodam. Vibko Hočevar, Prevole 21, 68362 Hinje. 1939 MLADO jalovo kravo (eno tele) zamenjam za plemensko telico ali kravo. Franc blažič, Podgora 42, Straža, ® 84-628. 1941 TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Gril, Vel. Rigelj, Dolenjske Toplice. 1942 ČEBELJE DRUŽINE, prezimljene, prodam. ® 65-372. 1943 ŠTALO (15 x 7), z zemljo (450 m2), v bližini Mirne prodam. ® 47-751, zvečer. 1946 KROMPIR, za seme in jedilnega — desire, igor, ter koruzo v storžih prodam. Kličite na ® (068)45-325, do 8. ure zjutraj. 1951 STARO OSTREŠJE (grušt) s kritino ugodno prodam. »(0608)69-102. 1955 VIDEOREKORDER Supra ugodno prodam. ® 22-148. 1962 VIDEOKASETE, posnete, po ugodni ceni prodam. ® (0608)62-870. 1963 DEKLIŠKO OBLEKO za obhajilo in fantovsko za birmo poceni prodam. ® 86-189. 1977 HARMONIKO, h, e, a, staro 3 leta, (za 1.300 DEM), zvočnike (ameriške) Mccoy (2 x 220 W) za 1.200 DEM, in diey Ibanez za 400 DEM prodam. ® 44-833. 1980 PRIKOLICO za osebni avto ugodno prodam. ® 45-244, po 14. uri. 1982 PRALNI STROJ kombiniran s sušilnikom, Simens, prodam za 3.500 din. ® (068)21-533. 1987 UGODNO prodamo dve električni trietažni peči, letnik 1979 in 1987, električni štedilnik z dvema velikima ploščama in plinski roštilj. Informacije dobite v Domu starejših občanov Novo mesto, ® 22-908. 2008 STROJ za brizganje plastike Boy 15 ZA NAŠO MAMO iščemo i»K. in pomoč na njenem domu na de# r merno sostanovalko. Ostalo po dplfjl Kličite dopoldne na ® (0608)®,! Hribar. službo dobi POTREBUJEMO več akvizij!# prodajo konfekcije na terenu. Odi1”! ,4 služek. ® (68)26-330. DEKLE za pomoč v strežbi j (064)42-735. DELO NA VAŠEM DOM^ lovne izkušnje niso potrebne. tek življenjepis, kuverto z vašim na*J in znamko, potem boste dobili Pr navodila. Vera Malenšek, Potoki 3-Semič. , KOMUNIKATIVNIM OS*^f nudim honorarno delo na terenu-J žek do 20.000 din. Dobimo se v djl 21. marca, ob 19. uri v hotelu Sr« ■ Krškem. Ob prihodu informacij "j cePc'jJ:________x ^ AKVIZITERJI! Če imate PrC/j kende in želite dobro zaslužiti s PL okl^J tekstilnih izdelkov na terenu, po1 ® (068)85-325. GOSTILNA sprejme dekle zj*5^ Lahko je pripravnik. ® (068)57* J DELO na vašem domu. Del« ,jI kušnje niso potrebne. Pošljite kr Ijenjepis in kuverto z vašim nasl® znamko, nato boste dobili potrebi'*, dila. Sonja Štukelj, Trubarjeva 1« Črnomelj. GOSTIŠČE takoj sprejme v rffi lovno razmeije dekle, klima veseLjjV la v gostinski dejavnosti ter kub kuharja ža delo ob vikendih. Za|I# jt cije kličite na ® 87-51L ,i,: ZAPOSLIM delavca, po P^Jj lahko keramik ali zidar. Ponuijb^ 1 slov: Franc Topolovec, Vrh pri ju 27. ALAN, d.o.o. Šmihel 43, Novo mesto telefon in fax 21-745 V marcu smo pričeli s prodajo in montažo novih elektronski^ in 16-številčnih central z vsemi funkcijami, ki jih premorejo Z liki sistemi. Dobavljamo in montiramo tudi manjše in večje tonske sisteme (od dveh priključkov naprej), dobavi)31) telefakse od 16.500,00 din dalje in telefonske aparateJ 1.190,00 din dalje (cene so brez prometnega davka). Vsip izdelki imajo ustrezen PTT-atest. HIŠO z delavnico, vseljivo, ob cesti Šentjernej — Kostanjevica, ugodno prodam. ® 99352 - 97266. I607 Temeljno sodišče v Novem mestu Enota v Novem mestu objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo avtomobilov ki so last Iskre, Tovarne upof°v opreme, p.o., v stečaju, Šentjernej: . j t 1. IMV R-9 Eksluzive reg. št. NM 137-102, letnik 1988,7“ jg klicno ceno 105.000 din 2. Tovorni avtomobil Zastava 80—10D, reg. št. NM 117' letnik 1986, izklicna cena 140.000 din „ $ 3. IMV Trafic T 1200 D, reg. št. NM 140-503, letnik 19»D' izklicno ceno 170.000 din 4. IMV R4GT2,reg.št. NM 169-072, letnik 1990,izklicne 85.000 din 5. Zastava LADA 1300 C, reg. št. NM 148-059, letnik 1 izklicno ceno 65.000 din T o^I Javna dražba bo 26.3.1991 ob 10. uri na dvorišču Iskre, r ne uporov in opreme, p.o., Šentjernej, Trubarjeva 5, kjer Je žen ogled avtomobilov vsak delovni dan od 6. do 14. 1 Dražba bo potekala po določilih Zakona o javni dra premičninah. dolenjskem- leP v,dez ,n dobro počutje vašega KOPANJE, striženje, trimanje w in Se kaj Naročila na telefon (068| 25-986 Dan YOTO COROLLO SE- Onremrr0dam M l5 980 DEM. letvam Jenaje z rac*iom, okrasnimi V vann, zavesicami, vlečno kljuko. 28 12*S JC gara?irana- Tel. (068) KLARINETISTA nujno potrebuje uigrana komercialna pop skupina, ki iina dogovorjene nastope v aprilu, maju in juniju. »24-329 2092 HONORARNO ZAPOSLIMO žensko v pezzeriji. * 22-308. 2124 stanovanja DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu zaradi bolezni zamenjam za manjše v pritličju, tudi v Novem mestu. Jože Pinterič, Zagrebška 14, Novo mesto. STANOVANJE v Metliki ali okolici iščem. * 59-318, dopoldne. 1968 ZAMENJAM enoinpolsobno družbeno stanovanje s centralno kuijavo v Novem mestu za trisobno s centralno kurjavo v Novem mestu. * 24-810, zvečer. PRODAJAMO novo stanovanjc v izmeri 66 mJ na Drski. Informacije na W 22-315. 2128 SATELITSKE IN KLASIČNE ANTENE vam postavimo po konkurenčnih cenah. Tel. (068) 51-396. —- DOLENJSKE PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DOLENJSKA Novo mesto, p.o. objavlja Novo mesto, Ločna 21 prodajo osnovnih sredstev: '■ KIOSK IMGRAD z ELEMENTI TIP K 67 A2/S3 Leto izdelave 1990, cena: 170.000,00 din *• STROJ ZA VZDOLŽNO OBLIKOVANJE VIPAVA 23 Leto izdelave 1970, cena 10.500,00 din 3- STROJ ZA DELJENJE TESTA - SOČA Leto izdelave 1969, cena 14.000,00 din PEČ TERMOTEHNIKA - 120 R Leto izdelave 1978, cena 180.000,00 din £?na Je formirana brez prometnega davka. 'niormacije na telefon 068 21-574. V SPOMIN Mama je mrtva, vel ne skrbi, prostor pri mizi njen prazen stoji Marsikaj kupiš za listo zlato, mame zanj kupil nihle ne bo. Na prvi pomladni dan mineva pet žalostnih let, odkar je prenehalo biti plemenito srce naši ljubljeni REZKI BEKTAŠEVIČ iz Semiča 73 verfai5,emo, da te ni, a tvoj grob je priča, da si se za vedno poslo-°a nas. Žalostni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, da smo te imeli. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. _ Tvoji najdražji 4» lesna slovenj gradeč PREDSTAVNIŠTVO AVGUŠTINČIČ FRANC GRADAC 112 tel. (068) 57-121 — sumo vrata — izolirokna — parno obloge 35% POPUSTA Po ugodnih cenah nudimo še: iverne plošče, vhodna vrata, strešna okna, podstrešne stopnice, ladijski pod, marmorne police in stopnice, parket, betonska galanterija. Zagotovljen prevoz do gradbišča. Se priporočamo! ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta FRANČIŠKA roj. Osvald iz Ribnice Ob boleči izeubi se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, še zlasti duhovnikoma Alojzu Dobrovoljcu in Jožetu Grebencu ter pevskemu zboru. Vsi njeni ZAHVALA Delo, trud in trpljenje — to bilo, mama, tvoje je življenje. V 83. letu nas je zapustila ljuba mama, stara mama, tašča in babica MARIJA MUKAVEC iz Starega trga ob Kolpi Iskreno se zahvaljujemo sosedom iz Starega trga in Kočevja, sorodnikom in prijateljem za nesebično pomoč, darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala dr. Želevski in osebju ZD Kočevje za pomoč v bolezni. Zahvaljujemo se tudi gospodom župnikom Lojzetu Rajku, Franciju Seničarju in Jožetu Pavlakoviču za lepo opravljen obred in besede slovesa. Hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu spremili k večnemu počitku. Žalujoči: hči Nada z možem Ivanom in vnuk Peter z družino PUCELJ ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete MARIJE DROBNIČ roj. Košir iz Krmelja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste jo imeli radi ter jo spoštovali, za darovano cvetje, sveče, sv. maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto. Zahvaljujemo se kolektivu Metalne Krmelj, občinskemu sodniku za prekrške Novo mesto, TKG Podbočje in Društvu upokojencev ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni ! ZAHVALA Pomlad na vrt bo tvoj prišla in lokala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in zajokala, ker te ni Ob izgubi naše drage MARIJE JARC iz Podgore se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter kolektivom VVO Novo mesto, Krka, tovarna zdravil, Novo mesto, za darovano cvetje, pisno in ustno izraženo sožalje ter za spremstvo pokojne na zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila dobra mama, stara mama ANA VIDIC roj. Bobnar iz Suhotja 12, Dol. Toplice Zahvaljujemo se vaščanom, sosedom, prijateljem in znancem ter kolektivom GG tozd Straža, TOK Novo mesto, BOR Dolenjske Toplice, Novoles TVP, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Vsi njeni K $ 3 4 riMU ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in velni mir mi zaželite. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata STEFANA FIFOLTA iz Soteske 29 stali oh JUJemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki t_ cvetje Staf' .‘n nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, darovali iwi_’ *n pokojnega v velikem številu pospremili na zadnji poti. i so nam i f . ‘-'uiciijsK.e lopuce, Z.K.VO rsovo mesio, pcvsKeinu •Šmihela, govornikom in g. župniku za opravljen obred. ■1 n žena Marica, hčerke Maijana, Vera in Brigita z družinami ter ostalo sorodstvo ^teska, Jurka vas, Apače, Zgornja Veljka, Kranj ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je preprano, v srcih naših boš ostal Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi VINKO HOČEVAR Prevole 21, Hinje Ob boleči izgubi našega dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, darovali vence, cvetje, sveče, nam ustno izrazili sožalje in našega očeta pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo župniku za lepo opravljen obred in pevcem iz Žužemberka. Žalujoči: sin Vinko, hči Renata, Tone z družino ter Miljam s hčerko ZAHVALA Svoj boj konlalo je življenje, nit vel solza, izginilo trpljenje. V 77. letu nas je zapustila draga mama, sestra, teta in babica roj. Kovačič iz Prečne 20 Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, sosedom in prijateljem, ki so nam izrazili sožalje in z nami sočustvovali. Posebna zahvala družinam Dular, Vesel, Opalk in Kapš ter DO Pionir-tozd MKO Vzdrževanje in Temeljnemu sodišču Novo mesto. Hvala tudi župniku za lep pogrebni obred ter cerkvenim pevcem za zapete pesmi. Žalujoči: vsi njeni RANCISKA ŠILER r' i* p)i’ i,*» ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in velni mir mi zaželite. Delo, trud in trpljenje, to bilo, draga mama, tvoje je življenje. V 80. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta •IVANA IVANIČ z Belčjega Vrha 3 je, l?b°'eči *zgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, darovano cvet-eno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo govornikoma Petru Kuzmi in Leopoldu Bečaju za tople besede slovesa ter g. župniku za lepo opravljen obred. Hčerka Marija z družino Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v naših srcih boš ostal ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 31. letu zapustil naš dragi mož, oči, sin, brat, stric IVAN BALABANIČ iz Šmihela Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam nesebično pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega Ivana pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom iz Šmihela, Ul. Slavka Gruma, učencem OŠ M. Š. Nataša iz Šmihela, delavkam KZ Krka na Koštialovi, pevcem za lepo zapete želostinke in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žena Miljana, hčerki Ivana in Saši, mama, brata Luka in Pavle z družinama in ostalo sorodstvo 21. marca 1991 DOLENJSKI UST Branko Vodopivc Lahko bi bil vzorec za pravega ljudskega tribuna, na kakršne smo po malem že vsi pozabili, ko pa je dosedanji režim gojil enakost tudi na tem področju in so mu bili popularni ljudje več ali manj trn vpeti. Za sabo ima bogate življenjske in delovne izkušnje, dober govornik je, saj njegove razprave v krški občinski skupščini vedno »užgejo«. Tudi v domači krajevni skupnosti, kjer je deux ex machina vsega dogajanja ima avtoriteto. Zdaj, ko je prekoračil 60. leto, je na pragu nove politične kariere. Branko Vodopivec je bil v nedeljo z veliko večino glasov iz voljen za predsednika krške podružnice Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke. Po koncu glasovanja je bil k ljub svojim izkušnjam malce ganjen, iz klopi pa je bilo slišati sicer tiho, a dovolj strupeno pripombo, da pač ni kmet. In je potem povedal, da je bil vedno kmet in da tudi vedno bo. Rodil seje v Dolenji va si pod slamnato streho in tam tudi vse življenje živi z izjemo vojnih let, ko je bil pregnan v Nemčijo. Pri hiši je bilo 8 hektarjev zemlje, in ko se je rodil prvi vnuk moškega spola, je vso prepisal na sina. Sam tudi še ni opustil kmetijstva, saj ima 200 panjev čebel. Začel pa je kot zidar. Ko se je skupaj s starši vrnil iz Nemčije, se je kot bosonog fantič ponudil zidarjem za pomočnika in tako delal 8 let. Potem je k štirih letih naredil delo vodsko gradbeno in še srednjo šolo. Bilje šef gradbišča v tedanji Savi, tehnični direktor, potem je šel pa na svoje. »Šest let sem bil zasebnik in kar dobro mi je šlo, saj sem plačal več davka kot vsi trije ostali obrtniki s podobno dejavnostjo. Potem je prišel 20. maj 1971. V hišo so prišli policaji iz Celja, pobrali vsak papirček, na katerem je kaj pisalo, in vse skupaj odpeljali s sabo. Nikoli nisem dobi! nobenega vabila oz. obtožbe. Čez dve leti, ko sem bil že direktor krške komunale, pa sem srečal šefa celjskih policajev. Vprašal sem ga, kaj sem zakrivil, pa mi je dejal, da lahko mirno spim,« pripoveduje Vodpivc, ki mu očitno nikoli ne zmanjka besed Vodopivc je v penziji od leta 1985. Od tedaj se še s posebno zagnanostjo ukvarja s krajevno skupnostjo, kjer so se lotevali gradnje cest, pa kabelske TV in podobno. Znal je in še zna pridobiti ljudi za delo, zato je bil nemara tudi izvoljen s tako prepričljivo večino. »Izvolitev mi bo prinesla predvsem dodatno delo, ampak jaz pričakujem nov zagon, preporod, pa ne samo kmečkega gibanja, ampak celotne skupnosti Da do tega preporoda mora priti, sem vedel že tedaj, ko sem se udeležil ustanovnega zbora Slovenske kmečke zveze v Unionski dvorani v Ljubljani. Slovenska kmečka zveza je bila tista, ki je prebila prvo oviro.« Nekateri vedo povedati, da pred leti ni imel nič proti gradnji JE Krško, saj je v svoji hiši celo prenočeval delavce, kisojo gradili. Danes šteje med najostrejše nasprotnike elektrarne in zahteva primerno odškodnino, kajti »vsaka hiša, vsaka parcela, s katere se vidi atomska, je zaradi tega manj vredna«. Včasih trdi, da v prenovljenem mestnem jedru v krškem živijo sami prvorazredni meščani, drugič spet »prišleki in jugoviči«. Pričakovati pa je, da je sedaj konec nehotne »predvolilne kampanje« in bo tudi takih, zaradi govorniškega učinka slikovitih vložkov manj. Ljudska stranka Krško ima namreč pred sabo veliko nalog, skoraj revolucionarnih, pravi Vodopivc, in te se opravljajo z dejanji, ne retoriko. J. SIMČIČ P 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 '0 0 0 0 0 0 0 0 0 I I 0 0 \ 0 0 0 0 0 0 0 0 '0 0 0 0 0 0 Tudi plin ima lahko ovinke Lokalni interesi so otežili in podražili izgradnjo plinovoda — Plačal bo seveda _____kot vedno porabnik — Do junija bo vod do Novega mesta nared NOVO MESTO - Kakor je dolgo trajalo, da se je plinovod na Dolenjskem končno le pojavil — pri tem je treba samokritično priznati, da je za zamudo kriva predvsem Dolenjska sama, ki se prednosti tega okolju prijaznega energetskega vira ni pravočasno zavedela — pa letos izgradnja napreduje za naše razmere presenetljivo hitro in vse kaže, da bo glavni vod prišel do Novega mesta še pred poletjem. »Izgradnja visokotlačnega magistralnega voda bo do Novega mesta gotova do junija. Takrat bo možen tudi že tehnični prevzem,« pravi inž. Ognjan Bavdek iz ljubljanskega Petrola, DO Zemeljski plin, in dodaja, da je izvajalec IMP Ljubljana s številnimi podizvajalci, med drugimi tudi s Pionirjem iz Krškega, storil vse, da bi dela potekala po načrtu. • Sedaj je seveda prepozno za to, da bi moralizirali nad nepotrebnimi okljukami dolenjskega plinovoda, ki so nastale zaradi zapleta s soglasji. Gradnja gre svojo pot in lokacij ni možno več spremeniti. Je pa vendarle treba poudariti, da bodo v končni posledici vsako podražitev plačali porabniki. Na to opozarjajo tisti, ki gradnjo opazujejo, ter menijo, da vsaka krajevna samovolja le ne bi smela snubiti te naše že tako revne družbe. Plinovod namreč ni isto kot daljnovod, saj so cevi globoko v zemlji, zato je kmetijsko obdelovanje nemoteno. Drugače je, če gre plinovod skozi gozd. In prav na sedaj prestavljenem delu je tako kos gozdiča za vedno izginil. Na problem je vredno opozoriti tudi zato, ker se zapleti pojavljajo tudi v zvezi z razpeljavo vodov v Novem mestu, vendar o tem več v naslednji številki. Delacvi IMP Ljubljana so s polaganjem cevi za plinovod na trasi Krško— Novo mesto že prejšnji teden prišli do Dolenjega Kronovega. Tam z ravnice, kjer je polaganje enostavno in hitro, krene preko avtoceste strmo v hrib in se nato spusti navzdol ter preko potoka in odseka ceste za Šmarjeto nadaljuje po gornji strani sedanje avtoceste. Že laiku se zdi nenadni ovinek na gradbeno zelo zahtevno področje, kjer je bilo potrebno veliko miniranj v živo skalo, in to v neposredni bližini bivališč, poleg tega pa zaradi pred"idene trase nove avtomobilske ceste tudi dodatno poglabljanje in ojačevanje voda, precej potratna zadeva. Na to so nas opozorili tudi krajani, ki imajo upočasnjeno gradnjo za- • Dokler bodo ljudje ubijali ži vali, se bodo tudi med seboj pobijali. (Pitagora) radi težavnega terena priložnost opazovati pa tudi videti vso dodatno tehniko, ki jo je bilo treba zaradi tega uporabiti. V Delu prejšnji teden je bilo zaslediti r *ai i J 1 >V' - C \ š ^ iy$#k HITRO NAPREDOVANJE — Polaganje glavnega plinovoda, potem ko je bila premagana okljuka pri Dolenjem Kronovem, spet hitro napreduje proti Novem mestu. Do junija naj bi bila gradnja končana. Na sliki: delavci 1MP-ja varijo cevi pred polaganjem v zemljo. podatek, daje zato gradnja tega dela ce-io šestnajstkrat dražja. Prvotno je bila lokacija namreč predvidena po ravnici, a je bila pozneje zaradi nesoglasja krajevne skupnosti prestavljena. »Kar se nas tiče, je investicija dražja za nekaj več kot 2.500 dolarjev. To niti ni bistveno glede na to, da se sedanji vod približa Šmarješkim Toplicam, kamor bo tudi speljan odcep, ki bo zaradi tega krajši iri cenejši,« pojasnjuje ovinek s Petrolovega stališča inž. Bavdek. Vse ostalo je seveda stvar projektantov, urbanistov in izvajalcev. Za izvedbo projekta je bilo treba zbrati potrebna soglasja, in kakor je njemu znano, krajevna skupnost Bela Cerkev za ravninski del voda v Dolenjem Kronovem tega ni dala. T. JAKŠE DVA KONCERTA KOČEVJE — Koncert duhovne glasbe, ki ga bo izvajala vokalna skupina »Advent«, bo jutri, v petek, 22. marca, ob 19. uri v dvorani kina v Kočevju. Naslednji dan, v soboto, pa bo ob 17. uri prav tam koncert Andreja Šifrerja. Oba konceta organizira Kulturni center Kočevje. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«? Pohvala za šentjernejske trgovce — Preveč skrbi za kosti? — Moteči reflektor pri ____ ragovskem mostu — Zakaj Dinos ne odkupuje starega papirja Kdo bi vedel, kaj je botrovalo temu, da je naš dežurni telefon zazvonil nekajkrat manj, kot je povprečje že dolge tedne. Ker ljudje nimajo nič manj problemov in ne žive nič lažje, gre gotovo za naključuje. Prvi je v četrtek poklical Silvo iz Novega mesta s pohvalo za trgovce na oddelkih s pohištvom in tekstilom v šent-jerncjskem Mercatorju. Pravi, da so zelo prijazni pa tudi ponudba je vedno bogata in ugodna, tako da se sam vozi iz Novega mesta v Šentjernej po nakupih že več let. Lepo, ko bi le bilo še več takih. Franci iz Ribnice je poklical, da bi okaral delo, veterinarskega inšpektorja Bogomirja Štefaniča. »Berem v Dolenjskem listu, kako so bolni prašiči na Kočevskem, zdaj da so za novo boleznijo zboleli še koštruni. Dobro bi bilo, ko bi inšpektor malo bolj skrbel zanje, malo manj pa za kosti v Rogu,« je bil kratek in odrezav naš bralec iz Ribnice. V imenu stanovalcev bloka v Jerebovi ulici 16 in 16a v Novem mestu nas je poklicala gospa V. Dnevi postajajo toplejši in omenjeni stanovalci se bojijo nesreče, ki pride v takem k njim v obliki celih oblakov mušic in komarjev zaradi prižganega reflektorja na mostu v Ra- Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18.in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. gov log, ki sveti točno v njihova okna. Ko je lani poleti postalo življenje nevzdržno, so omenjeni reflektor vendar ugasnili, zdaj pa je spet prižgan, in to brez prave potrebe, saj je še en reflektor na mostu, na ulici pa sveti javna razsvetljava. Upajmo, da bodo električarji ta zapis vzeli kot nalogo in da bodo stanovalcem z majhnim dejanjem močno olajšali in olepščali prihajajoče sončne dni. Bralka iz Novega mesta nas je prosila, naj poizvemo, zakaj Dinos ne odkupuje več odpadnega papirja. Vodja novomeške enote Dinosa Franc Hočevar je povedal, da od novega leta sem ne odkupujejo ne papirja, ne železa, ne bakra. Razlog? Ni denarja za odkup! Tovarne, ki bi te surovine morale prevzeti (papirnica, železarne) so namreč izredno slabi plačniki in Dinos enostavno nima denarja za drobni odkup, torej za odkup starega papirja in drugih odpadnih stvari, ki jim jih pripeljejo ljudje. S podjetji, tudi s šolami, s katerimi poslujejo preko žiro računa, se odkup odvija normalno. »Seveda ni prav, daje tako, kot je, in upam, tja se bodo razmere čimprej popravile. Ampak dokler nam tovarne teh surovin ne plačajo, ne moremo nič. Sami za to nimamo denarja,« pravi Hočevar. Dodal je, da zaradi tega seveda ni potrebe, da star papir konča na smetišču. Tako kot do zdaj lahko odpadni papir pripeljete na Dinos, le da vam zanj ne bodo mogli dati denarja, pa tudi toaletnega papirja ne, kar je bilo slišati, da se dogaja. Iz Žužemberka je prišla pritožba na račun tega, da v tamkajšnji ambulanti ni otroškega zobozdravnika. Bralka, verjetno mamica kakšnega tamkajšnjih malčkov, je dejala, da jih iz sedanje žu-žemberške zobne ambulante pošiljajo v Novo mesto, od tam pa naz.aj v Žužemberk. Zobje pa gnijejo in v Žužemberku se nočejo sprijazniti, da bodo brez otroškega zobozdravnika najmanj do SPET PREDSTAVA BRANETA RONČELJA NOVO MESTO —V soboto, 23 marca, bo ob 21 .30 v piceriji pod spodnjo kavarno radijski glasbeni urednik Brane Rončelj predstavil nekatere novosti v jazz rock, latino, house in soul glasbi. Vabljeni! vrnitve nekdanje zobozdravnice. Glede na grožnje z republiške ravni o zmanjšanju zdravstvenega proračuna tudi obeti za male Zužemberčane niso najboljši. Z. L.-D. R ATEŽ — Jožefove salamiade, ki jo je prejšnji petek in soboto priredilo Turistično društvo Ratež, se je udeležilo kar precejšnje število takih, ki so menili, daje njihov izdelek vreden posebne pozornosti. Na tekmovanje je bilo prijavljenih kar 43 vzorcev salam ter 9 klobas. Strokovna žirija je bila stroga in je vabljivo dišečim primerkom podelila le dve zlati medalji. Dobili sta jih salami, ki sta ju v ocenjevanje poslala Davorin Ran-gus iz Šentjerneja in Janko Badovinac iz Metlike. Salame so požele še deset srebrnih, 14 bronastih medalj in trinajst priznanj, le nekaj izdelkov pa jih je imelo prenizke ocene za eno ali drugo, kar kaže, da seje samokritičnost izdeloval- ZLA TI, SREBRNI IN BRONASTI — Druščina za mizo je s salamiade na Ratcžu nedvomno pobrala največ odličij. Danica Senica iz Novega mesta je dobila zlato za klobaso, Marjan Zupančič iz Maharovca je dobil bron za salamo, njegov oče Marjan Zupančič srebro za salamo, Daničin mož A ndrej Senica pa prav tako srebro za salamo (od leve proti desni). Resnici na ljubo je treba po vedati, da je gla vni sveto valeč pri vseh kolinah Marjan Zupančič starejši, Daničin svak, seveda pa vsakdo od nagrajencev daje svojemu izdelku svoj osebni pečat. Po oceni strokovne komisije kar uspešno. (Foto: T. Jakše) Sladokusci prišli na račun Na salamiadi veliko vzorcev, a malo pokuševalcev Ob koncu akciji je imel srečol Stanko Butali Pačkino Emilio mu f w J ločila Neža Klemet Čič — Nagrade apv cev mesnih delikates že močno popravila. No, prav temu tudi služijo tovrstna tekmovanja, saj je mnenje strokovne žirije lahko tudi dragocen napotek za nadaljnje izboljšanje kvalitete in izostritev okusa. Med vzorci klobas je zlato medaljo in najvišjo,,možno oceno dobil izdelek Danice Šenica iz Novega mesta, podeljene pa so bile še tri bronaste medalje in tri priznanja. Zal je lepo vreme v soboto popoldne pridne Dolenjce zvabilo na vrtove in v vinograde, zato je prireditev s pokušnjo dobro zaživela šele proti večeru, in ne že popoldne, kot so si nadejali neutrudni prireditelji. T. J. NO VO MESTO - Kdor je | nji petek plačal naročnino za v lenjski list v I. trimesečju letos prišel med skoraj 20 tisoč naroj1 ko v, ki so že pora vnali svoj četrt« dolg do časopisa. In vsi so kajf imeti možnost postati dobitnik zadnje od petih Emilij, radiokoJ1 fona, s katerim smo v sodelovati firmo Račka nagradili pravočp plačnike naročnine. Med tef., Novomeščanka Neža KlemeniV ponedeljek izžrebala someše' Stanka Butalina, ki prejema " lenjski list na naslov Ob Težki® 32, sicer pa je naročnik že oa“ nega 1956. leta. Tako smo prišli do konca * gradne akcije, ki seje vsekakorJ obnesla: naročniki, ki niso zan® vali s plačilom, so omogočili, 0. Dolenjski list posloval brez lik* nostnih težav, ki sicer na moč taJ* slo vensko gospodarstvo, firmi Bik & Decker in Račka pa staposk® li, da je 8 naročnikov, ki so ’0 srečo pri žrebanju, dobilo nagm ki je večkratno presegala vred" naročnine. Kot smo že nekajkrat napop, li, brez nagrad niti ob naslednji terja vi naročnine ne bo šlo. Nag19 bo zagotovo spet prispevala , Račka (računalniška in z drai blagom dobro založena novoffl1 firma, o katere pestri in po dr nedvomno ugodni ponudbi se kr j prepričate na Cesti kom. Stane®f v No vem mestu ali po telefonu ® lefaksu (068) 21-058, z lepo rl% do pa bo poskrbel tudi Dolenjsk1 I sam. RAČKA, & predavanje O GALLUSU NOVO MESTO — V petek, ^ popoldne je mag. Mirko Slosar v k vi dvorani novomeške glasbene -»A’ daval zborovodjem in drugim P°7 cem o Jakobu Petelinu-GallusU, ^ vem skladateljskem delu in dobi. * t je živel. Kolje znano, obhajamo let\< letnico Gallusove smrti, letošnje leL, pri nas in drugod po svetu progl*^ Gallusovo leto. PR V A PLOŠČA MA ME DOLORES — Belokranjski urbanorockovski ansambel Mama Dolores je dočakal izid svoje prve plošče z naslovom Rja v ustih. Ploščo je založila mariborska svobodna založba Front Rock v sodelovanju z Jugotonom. Material so fantje posneli v studiu Činč v Ljubljani in je prerez delovanja skupine od leta 1988 do 1991. Bend bo predstavil ploščo na odru kulturnega doma v Gradcu pri Metliki. Poleg Mame Dolores bo nastopilo še nekaj pomembnejših imen slovenske alter — ročko vske scene, na vročem večeru pa bo moč kupiti tudi prvo številko nove metliške neodvisne publikacije Hanibal, ki jo je spravil na svetlo metliški pesnik Dušan Bečaj — Dule. Prireditev bo 23. marca ob 20. uri. Pa še zasedba Mame Dolores: Bojan Štukelj — bas, Andrej Šuštaršič —bobni. Tomaž Urh — kitara in Igor Tomašič — vokal. Igor Tomašič je napisal tudi besedila za pesmi, natisnjene na plošči. (T.G.) ljj|) Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega dodeli nagrado MARIJI RADKOVIČ. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (5) Poročna — HENČEK 2 (1) Vprašal bom zvezde — DOLENJSKI FANTJE 3 (2) Mami za praznik — ANSAMBEL RAZPOTNIK rfI 4 (7) Zakaj ljubezen mine — ALFI NIPIČ & NJEGOVI MUZIKAN'1 5 (3) Zvezdna noč — ANSAMBEL J. ŠUMAHA 6 (4) Primi brž kupico - ANSAMBEL T. HERVOLA 7 (6) Stara ura — LIPA 8(10) Samotna domačija — FANTJE IZPOD ROGLE 9 (9) Staro vino 10 (—) Pri nas se poje — ANSAMBEL R. PRAPROTNIKA of Predlog za prihodnji teden: Po Koroškem — ANSAMBEL A. IS K H r V\A/W\AAAAAAAAA^šAAAŽWWWW-AZ^NAAA/'. Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto — A te, kajne, da so v stari Jugoslaviji komuniste preganjali? — Stara Jugoslavija je bila gnila. — Tudi zapirali so jih. — So. Prav imaš. — Partija je bila celo prepovedana, kajne? — Ja, komunisti so dolgo časa delovali v ilegali. — Med vojno so jih preganjali Italijani? — So. — Ubijali so jih Nemci? — Tudi ta podatek je točen. — Celo tovariša Tita so hoteli ubiti. — Ste se učili o Drvarju? — Pa tovariša Kardelja so tudi hoteli ubili. — Veliko so jih tudi res postrelili. — Stalin? — Tudi. — Mnogo so jih odpeljali v taborišča. — Ubogi. — Komunisti? — Ljudje. — Kateri ljudje? — Oni v Beogradu. — Na kaj ciljaš? — Tepli so jih, jih razganjali s solzicem, z vodo. Nekaj so jih tudi ubili. — Menda dva. — Zakaj pa so jih tepli, “k p — Videl si. Demonstriran Zasesti so hoteli televizijo. vali so se za demokracijo. ^ — Hoteli so isto kol ko** pred vojno in med njo, kajne- ^ Poenostavljeno gledal > — Kdo pa jih je tepel, ate-— Komunisti. — Ne razumem. , jpi1 — Ko odrasteš, boš. Ves, palica v rokah komunistov.