FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1, 21–26, LJUBLJANA 2010 COBISS 1.01 OSTANEK EOCENSKE RAKOVICE IZ KAMNOLOMA GRIŽA THE REMAIN OF EOCENE CRAB FROM GRIŽA QUARRY, SLOVENIA V ASJA MIKUŽ 1 IZVLEČEK UDK: 565.3(118.1)(497.4) Ostanek eocenske rakovice iz kamnoloma Griža V Sloveniji so najdbe eocenskih rakovic redke in navadno tudi zelo slabo ohranjene. Zato je v prispevku predstavljen razmeroma skromen ostanek rakovičinega karapaksa, ki je najden v kamnolomu Griža v dolini reke Rižane. Ostanek pri- pada samici, najverjetneje rodu Harpactocarcinus. Ključne besede: rakovice, (Decapoda), eocen, Griža, Slo- venija ABSTRACT UDC: 565.3(118.1)(497.4) The remain of Eocene crab from Griža quarry, Slovenia Finds of Eocene crabs in Slovenia are rare, and the speci- mens are usually very poorly preserved. The contribution deals with a relatively modest remain of a clam carapace found in the Griža quarry in the Rižana river valley. The remain be- longs to a female most probably of genus Harpactocarcinus. Key words: crabs, (Decapoda), Eocene, Griža, Slovenia 1 Dr., Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija, va sja. mikuz@ntf.uni-lj.si 22 VASJA MIKUŽ: OSTANEK EOCENSKE RAKOVICE IZ KAMNOLOMA GRIŽA FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 UVOD Kamnolom Griža je v dolini reke Rižane (slika 1 ) pod upraviteljstvom gradbenega podjetja Primorje. Pribli- žno pred enim desetletjem je tam zaposleni miner go- spod Benjamin Mislej našel ostanek rakovice. Fosilno najdbo je kasneje posredoval gospodu Stanislavu Bačar- ju iz Ajdovščine, ki je najdbo razpoznal in jo 5. novem- bra 2002 prinesel v Ljubljano. Ker je bila fosilna rakovica podarj ena zb ir ki S. Bačarja, n osi in v en tarn o številk o 4298. V eocenskih kamninah kamnoloma Griža so bili že najdeni ostanki morskih ježkov vrste Amblypygus di- latatus (Mikuž & Pavlovec 2004) in polžev rodu Gisor- tia (Mikuž 2006). Ostanki členonožcev iz skupine rakovic (Decapoda) v kamnolomu Griža (slika 1) še niso bili registrirani. Prav tako so v Sloveniji ostanki eocenskih rakovic raz- meroma redki, pa še ti so ponavadi slabo ohranjeni. Zato je prav, da predstavimo vsakršno razpoznavno najdbo. Tako smo se odločili tudi za poročanje o najdbi rakovi- činega karapaksa iz že omenjenega kamnoloma. RAZISKAVE EOCENSKIH RAKOVIC V SLOVENIJI Rakovico vrste Harpactocarcinus punctulatus (Desma- rest) omenja že Reuss (1859: 28) iz svetlosivih laporastih apnencev Istre, vendar ne navaja nobenih krajev. Tudi Bittner (1883: 312) omenja iz Istre dve različni rakovici Harpactocarcinus quadrilobatus in H. punctulatus brez navedenih lokalitet. Schubert (1905: 177) povzema po- datke po Stache-ju in omenja iz Istre tudi »laporaste pla- sti z rakovicami« in vrsto Cancer puctulatus. Konkretnih istrskih najdišč z rakovicami ne omenja. Pavlovec & Pa- všič (1987) poročata o biostratigrafskih raziskavah plasti z rakovicami v severni in srednji Istri. V omenjenem ob- močju Istre je naslednje zaporedje skladov: zgoraj je fliš, sledi globigerinski laporovec, nato rjavkasti laporasti pe- ščenjak in peščeni laporovec ali »plasti z rakovicami«, v podlagi so alveolinskonumulitni apnenci. V »plasteh z rakovicami« najpogosteje nastopata dve vrsti: Harpacto- carcinus punctulatus (Desmarest) in Harpactoxanthopsis quadrilobatus (Desmarest). Po podatkih Bachmayerja in Nosana (1959) nastopa v podobnih plasteh v Gračišču pri Kubedu rakovica podvrste Harpactocarcinus punctu- latus istriensis, ki so jo Schweitzer in sod. (2005: 664) preimenovali v novo vrsto Harpactocarcinus istriensis, torej ni več podvrsta vrste H. punctulatus. Pavlovec & Pavšič (1987) na podlagi numulitin in nanoplanktona ugotavljata, da so plasti z rakovicami na severnovzhodni strani tržaško-pazinskega terciarnega bazena v okolici Gračišča in Roča spodnjelutetijske starosti, na južnoza- hodni strani istega paleogenskega bazena v okolici Pićna pa so srednjelutetijske starosti. Morda bi bilo bolje zapi- sati, da so na severnem robu tržaško-pazinskega bazena flišne kamnine starejše – spodnjelutetijske (Gračišče pri Kubedu – Roč), na južnem robu pa so flišne kamnine mlajše – srednjelutetijske (Pićan). Slika 1. Položaj najdišča eocenske rakovice iz kamnoloma Griža Figure 1. Location of finding place of Eocene crab from Griža quarry 23 VASJA MIKUŽ: OSTANEK EOCENSKE RAKOVICE IZ KAMNOLOMA GRIŽA FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 PALEONTOLOŠKI DEL Sistematika po: Via (1959, 1970), Glaessner (1969), Beschin in sod. (1998, 2000) in Schweitzer in sod. (2007) Ordo Decapoda Latreille, 1802 Infraordo Brachyura Latreille, 1802 Sectio Heterotremata Guinot, 1977 Superfamilia Xanthoidea Mac Leay, 1938 Familia Zanthopsidae Via, 1959 Subfamilia Xanthopsinae Via, 1959 Genus Harpactocarcinus A. Milne-Edwards, 1862 Harpactocarcinus sp. Tab. 1, sl. 1a-1d Material: Ohranjen je razmeroma skromen ostanek kamenega jedra karapaksa rakovice, ki ga je našel Be- njamin Mislej. Kameno jedro ima inventarno številko 4298 in je shranjeno v zbirki Stanislava Bačarja. Nahajališče: Kamnolom Griža v dolini reke Rižane, kjer izkoriščajo eocenske apnence in laporaste apnence (slika 2). Opis: Fosilni ostanek členonožca je v relativno sla- bem stanju. Ohranjeno je le značilno oblikovano kame- no jedro rakovičinega karapaksa, ki ima na površini zgornjega dela ohranjene še posamezne krpice minerali- ziranega in ponekod pikčasto-jamičastega hitina nekda- njega karapaksa (tab. 1, sl. 1a). V sprednjem delu karapa- ksa se lepo vidita obe orbiti, široki okrog 7,7 mm in raz- meroma plitvi. Frontalni rob karapaksa kaže na posa- meznih delih nazobčanost, kar pomeni, da so bili na oklepu tudi trnasti izrastki. Stranska in zadnji rob so p r ev eč poškodo vani, za to ni vi deti n obenih trn o v . V osrednjem delu zadnjega predela karapaksa sta dve izra- ziti bikonkavni zajedi dolgi približno 15 mm. Po številu in oblikovanosti sternuma ali zadkovih segmentov (tab. 1, sl. 1b ), ki so na ventralni strani zavihani navznoter sklepamo, da gre za samico. Na desni strani slikanega spodnjega dela karapaksa so ohranjeni samo začetni členki leve grabilne ekstremitete (škarij), ostale členaste hodilne noge manjkajo. Primerjava: Po oblikovanosti karapaksa in položa- ju orbit je primerek iz kamnoloma Griža podoben vrsti Harpactoxanthopsis quadrilobata (Desmarest, 1822), ki ga predstavlja Tarlao (2000: 31). Razlikujeta se pred- vsem v dolžini bikonkavnih zajed na dorzalni strani. Pri našem primerku sta bikonkavni zajedi izrazitejši in iz- gledata »bistveno daljši« in sta podobni zajedama pri- merka iz Gračišća v Istri (Mikuž 2002). Bachmayer in Nosan (1959: textbild.) nazorno prikazujeta z risbo ven- tralni del samca rakovice podvrste Harpactocarcinus punctulatus istriensis iz Gračišča pri Kubedu (inv. št. 2211, zbirka Geološkega zavoda v Ljubljani, danes ima inv. št. 4790 in je shranjen v Paleontološki zbirki Oddel- ka za geologijo). Sternum primerka iz Gračišča je v mar- sičem podoben sternumu primerka iz kamnoloma Griže. Ker ima primerek iz Kubeda dorzo-ventralno deformi- ran oziroma potlačen karapaks (cefalotoraks), je vsakr- šna primerjava v velikosti s primerkom iz Griže neustre- zna. Manjša podobnost primerka iz Griže je tudi s pri- merkom vrste Harpactoxanthopsis quadrilobata, ki ga prikazujejo Beschin in dod. (1998: 21, figs. 5a-5b) in prav tako z Bittnerjevim primerkom iste vrste (1875: Taf. 2, Figs. 4a-4b, 5). Slika 2. Kamnolom Griža v dolini reke Rižane. Foto: V. Mikuž, 2005 Figure 2. Griža quarry in the Rižana river valley. Photo: V. Mikuž, 2005 24 VASJA MIKUŽ: OSTANEK EOCENSKE RAKOVICE IZ KAMNOLOMA GRIŽA FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 Če primerjamo razmerja med širinami in dolžina- mi (W/L) karapaksa rodov Harpactoxathopsis in Har- pactocarcinus, ki jih predstavlja Glaessner (1969: R516, Fig. 326, 10a) in (1969: R518, Fig. 327 , 1a) ugotavljamo, d a j e t o r a z m e r j e p r i p rv e m r o d u 1 , 1 5 ( o b r a t n o L / W=0,87), pri drugem pa 1,32 ( obratno L/W=0,76). Pri primerku Reussa (1859: Taf. 16, Fig. 1) iz okolice Verone v Italiji je razmerje med širino in dolžino cefalotoraksa 1,37 in med dolžino in širino (L/W=0,73). Pri primerku iz Griže je nekoliko manjše in znaša 1,25, vendar prime- rek nima ohranjenih stranskih robov v celoti. Medtem ko je razmerje med dolžino in širino (L/W=0,80). Torej sta oblikovanost in velikost karapaksa bolj primerljiva z rodom Harpactocarcinus. Tudi po manj izrazitih orbi- tah je bližje že omenjenemu rodu. Če upoštevamo še po- datke, ki jih predstavljajo Schweitzer in sod. (2007 : 1095, table 1 ) ugotavljamo, da je vrednost 0,80 (L/W) našega primerka enaka in primerljiva z vrednostmi vrst Harpactocarcinus istriensis in H. yozgatensis, vendar imata slednji vrsti bolj povdarjeni orbiti. Dimenzije karapaksa (Dimensions of carapace): širina (Width) = 56,2 mm dolžina (Length) = 45 mm višina (Height) = 20,5 mm razmerje med širino in dolžino (Width/Length ratio) = 1,25 razmerje med dolžino in širino (Length/Width ratio) = 0,80 notranja razdalja med orbitama (Inner orbital distance) = 15 mm zunanja razdalja med orbitama (Outer orbital distance) = 30,5 mm kot med zadnjim in stranskim robom (Angle between posterior and posterio-lateral margin) = ~ 47 o ZAKLJUČKI Iz kamnoloma Griža v dolini reke Rižane, ki se nahaja v južnozahodnem predelu Slovenije (sl. 1 in 2), predstavlja- mo skromen ostanek eocenskega rakovičinega karapaksa. V bistvu gre za kameno jedro z ohranjenimi posamezni- mi deli skeleta in določenimi morfološkimi značilnostmi (tab. 1, sl. 1a-1c), ki nakazujejo taksonomsko pripadnost členonožca k redu Decapoda, poddružini Xanthopsinae in najverjetneje k rodu Harpactocarcinus. Po oblikovano- sti členkov zadka na ventralni strani sklepamo, da je osta- nek pripadal samici. Kolikor nam je znano, je to prva najdba rakovice v tem kamnolomu, zanesljivo pa je prva dokumentirana in predstavljena najdba. Po mnenju Mikuža in Pavlovca (2004: 18) so ka- mnine v kamnolomu Griža spodnjeeocenske oziroma srednjecuisijske starosti. V istem kamnolomu so bili re- gistrirani tudi ostanki polža vrste Gisortia gigantea (Mikuž & Pavlovec 2004) in morskega ježka vrste Am- blypygus dilatatus (Mikuž 2006). CONCLUSIONS The remain of Eocene crab from Griža quarry, Slovenia Presented is a modest remain of an Eocene crab carapa- ce from the Griža quarry in the Rižana river valley situ- ated in southwestern Slovenia (fig. 1 and 2). The remain is a fossil cast with preserved individual parts of skele- ton and certain morphological particularites (pl. 1, fig. 1a-1c) that suggest the taxonomic attribution of the indi- vidual to order Decapoda, subfamily Xanthopsinae, and most probably genus Harpactocarcinus. According to morphology of abdominal segments on ventral side it is believed the remain belonged to a female. As far as known this is the first find of a crab in this quarry, and certainly the first one documented and published. According to Mikuž and Pavlovec (2004: 18) the beds in Griža quarry are of Lower Eocene, Middle Cui- sian age. In the same quarry also remains of a gastropod of species Gisortia gigantea were recorded (Mikuž & Pa- vlovec 2004) as well as of a sea urchin of species Am- blypygus dilatatus (Mikuž 2006). 25 VASJA MIKUŽ: OSTANEK EOCENSKE RAKOVICE IZ KAMNOLOMA GRIŽA FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 LITERATURA – REFERENCES Bachmayer, F. & A. Nosan, 1959: Ein bemerkenswerter Crustaceenfund aus Gračišče bei Kubed (Nordistrien). Ge- ologija (Ljubljana) 5: 80-85. Beschin, C., A. De Angeli & R. Alberti, 2000: Zanthopsis bruckmanni (Meyer) (Crustacea, Decapoda) dell`Eocene del Vicentino (Italia settentrionale). Studi e Richerche, Assoc. Amici Mus. Civ. »G. Zannato« (Montecchio Mag- giore): 13-16. Beschin, C., A. Busulini, A. De Angeli, G. Tessier & S. Ungaro, 1998: Crostacei eocenici di »Cava Rossi« presso Monte di Malo (Vicenza – Italia settentrionale). Studi Trentini Sci. Natur. – Acta Geologica (1996) (Trento) 73: 7-34. Bittner, A., 1875: Die Brachyuren des Vicentinischen Tertiärgebirges. Denkschr. Akad. Wiss., mathem.-naturwiss. Cl. (Wien) 34: 63-106 (3-46) + Taf. 1-5. Bittner, A., 1883: Neue Beiträge zur Kenntniss der Brachyuren-Fauna des Alttertiärs von Vicenza und Verona. Denk- schr. Akad. Wiss., mathem.-naturwiss. Cl. (Wien) 46: 299-316 + Taf. 1. Glaessner, M. F., 1969: Decapoda. In: Moore, R. C., (Edit.), Treatise on Invertebrate Paleontology, Part R, Arthro- poda 4 (2). The Geological Society of America, Inc. and The University of Kansas (Lawrence): R399-R533. Mikuž, V., 2002: Nova najdba rakovice Harpactoxanthopsis quadrilobata (Desmarest) v eocenskem flišu pri Gračišću blizu Pazina v Istri (Hrvaška). New finding of crab Harpactoxanthopsis quadrilobata (Desmarest) in the Eocene flysch at Gračišće near Pazin in Istria (Croatia). Geologija (Ljubljana) 45 (1): 97-102 + (Tab. 1). Mikuž, V., 2006: Polž rodu Gisortia v spodnjeeocenskih apnencih kamnoloma Griža JZ Slovenija. (The snail Gisortia from Lower Eocene limestone in the Griža quarry, SW Slovenia). Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 47 (2): 41-49 + (Tab. 1). Mikuž, V. & R. Pavlovec, 2004: Morski ježek Amblypygus dilatatus iz spodnjeeocenskega apnenca v kamnolomu Griža v dolini reke Rižane. (Sea urchin Amblypygus dilatatus from Lower Eocene limestone in the Griža quarry in the Rižana river valley, Western Slovenia). Geologija (Ljubljana) 47 (1): 15-21 + (Tab. 1). Pavlovec, R. & J. Pavšič, 1987: Biostratigrafija plasti z rakovicami v Istri. (Biostratigraphy of beds with crabs in Istria). Geologija, 1985/86 (Ljubljana) 28-29: 55-68 + (Tab. 1-3). Reuss, A., 1859: Zur Kenntniss fossiler Krabben. Denkschr. Akad. Wiss., mathem.-naturwiss., Cl. (Wien) 17: 1-90 + Taf. 1-24. Schubert, R. J., 1905: Zur Stratigraphie des istrisch-norddalmatinischen Mitteleocäns. Jb. Geol. R. A. (Wien) 55 (1): 153-188. Schweitzer, C. E., V. Ćosović & R. M. Feldmann, 2005: Harpactocarcinus from the Eocene of Istria, Croatia, and the paleoecology of the Zanthopsidae Via, 1959 (Crustacea: Decapoda: Brachyura). J. Paleont. (Tulsa) 79 (4): 663- 669. Schweitzer, C. E., A. M. Shirk, V. Ćosović, Y. Okan, M. Feldmann & I. Hoşgör, 2007: New species of Harpacto- carcinus from the Tethyan Eocene and their paleoecological setting. J. Paleont. (Tulsa) 81 (5): 1091-1100. Tarlao, A., 2000: Considerazioni sui decapodi brachiuri dell`Istria e loro attribuzione a Harpactoxanthopsis quadri- lobata (Desmarest, 1822). Natura Nascosta (Monfalcone) 21: 29-34. Via, L., 1959: Decápodos fósiles del Eoceno espanol. Boletin Instituto Geológico y Minero de Espana, 70: 331-402 + Lam. 1-7. Via, L., 1970: Crustáceos decápodos del Eocene espanol. Pirineos, Rev. Inst. Estud. 25, Pirenaicos, (1969) (Jaca) 91-94: 1-479 + Lam. 1-39. ZAHV ALE Zahvaljujemo se najditelju Benjaminu Misleju in Stani- slavu Bačarju za posredovanje rakovice v opis in določi- tev. Tako sta omogočeni dokumentacija ostanka rakovi- ce in morebitni vpis fosilne najdbe v bodoči register na- ravne dediščine Republike Slovenije. Za prevode v an- gleščino se zahvaljujemo zaslužnemu profesorju dr. Si- monu Pircu, za tehniško dokumentacijo pa sodelavcu Marijanu Grmu. 26 VASJA MIKUŽ: OSTANEK EOCENSKE RAKOVICE IZ KAMNOLOMA GRIŽA FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 51/1 – 2010 TABLA 1 – PLATE 1 Sl. 1a Harpactocarcinus sp.; zgornja stran karapaksa, kamnolom Griža v dolini reke Rižane, naravna ve- likost Fig. 1a Harpactocarcinus sp.; dorsal side of carapace, Griža quarry in Rižana river valley, natural size Sl. 1b Spodnja stran istega primerka, naravna velikost Fig. 1b Ventral side of the same specimen, natural size Sl. 1c Sprednja ali orbitalna stran istega primerka, naravna velikost Fig. 1c Frontal or orbital view of the same specimen, natural size 1a 1b 1c