65. številka.
(¥»ć#rno ladai^Jg«)
V Trstu, v četrtek dne 31. maja 1894.
Tečaj XIX.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden t iestih ix-danjih ob torkih, 6«t»tl«ftlft
in aolsoaflaH. Zjutranju iidanje izhaja ob 6. uri zjutraj, većemu pa ob 7. uri veter. — Obojno izdanje »tane :
za Jedrn mesec . t. — .U0, izven Avstrije f. 1.40 r.a tri mesec . , . 2.80 . .	4,—
ca pol leta
xa vse leto
10—
,1«.-
Na naroči« brez priložene naročnine m r.e jemlje oilr.
Posamične Številko se dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Trstu po fl nvi., V Gorici po S nvi. Sobotno večerno iidanjo v Irntu S ni., v Gorici 4 nč.
EDINOST
Glasilo aloventke^a polit!6netfa druitva
Oglasi •• raćune po tarifu v potita; ia naslov« i debelimi Orkani »e plačuje prostor, kolikor obseg* ' avadnih »rstic. Poklana osmrtnice iti j ivnezahvale, domaći oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu: ulica Caaerma it. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, kor nefrankorana se ne sprejimajo. Rokopisi se ne Trajajo,
Naročnino, reklamacije in oglase (prejema upravnlitvo ulica Caaerma 13. Odprte reklamacije io proste poštnine.
„r «NsmM Jt mmi /
Cemu nasprotnik — laže?
Kot nekak odmev članku .Lftž — znak kultuie", kojeg« amo priobčili nedavno, zdi ae nam potrebno izpregovoriti nekoliko beaed ▼ pojašnjenje one, po našem pravem nasprotniku toli alavljene laži, oziroma — fraze.
Ni nam treba poaebno omenjati d' Ami-oiseve krasne knjige o „srcu", v kateri modri učenjak in človekoljub i t a 1 i j a n a k i obaoja frazo in konvencijonalno laž kot — znak bresčutnoati in duševne praznote j 1 o v e i k e. Proslavljanje laži aamo, Hat v katerem je izraženo tako proslavljanje, in oni, ki jo je prvi proslavljal, obaoja jo m že lami ob aebi kot odpadek moralnosti.
Pač pa je potrebno, da ispoanamo nagibe, valed katerih ai je naš pravcati nasprotnik izvolil lai kot gealo tvoje ekziatenoije. To itpoininje je prepotrebno, ker bal v laži naših naaprotnikov tiči pogibelj nam in vsa-kemn resnicoljubu. Kajti to je ravno ona goroataana „laž*, ki tlači alovanake katoliike narode v Avatriji ie blizo polatolatja — to je ona groma laž, ki je pognala k&l v oso-depolnem letu 1848 in ki je od te dobe dalje raivila avoje veje tako daleč in na široko, da ae akosi nje aeoco akoro ne bo viđalo ved aolnee reaniee in pravice.
In ta lai — kako je ime tej grozni laži ?
Ine jej je----pruako-židovaka
ipekulativna politika 1
No, goapdda od „Piccola", amo-li pogodili pravo P
Kako pak, aaj menda znate, da vam vidimo akozi oblati!
DA, od leta 1848. aem datnje ona lai, katero proalavlja Triaiki „Gumpelino". Tedaj je bilo, da ao krščanska krdela v Avatriji prijela ia meč v alepi veri, da gre sa .avobodo" vaeh narodov, kakor ao jim lagali pe-klenaki šepetalci. Ali prevara čakale je sa durmi in ie ae niao v grobu dobro odpočili za .avobodo* žrtvovani krščeniki, videli amo da ao ae borili ia avobodo — velicega kapitala in velikonemike ideje, ne pa ta resnično avobodo vaeh narodov.
In kakov aad nam je obrodilo ateblo uatave, kateri je saaadila k Al ona goroataana lai, katero proalavlja .Piccolijev" profesor P
Oirimo ae aamo po naii oiji domovini, po aemlji alovenaki okrog!
Tbiko je aioer zasledovati prvotni vir do akrajnega zvitega spletkarjenja natega generalnega naaprotnika, kateremu je namen, Slovana zatirati -- oni pravijo „kultivirati" — približno tako, kakor izobražuje nemika kultura domorodce — v Kamerunu; kateremu je namen preplaviti našo zemljo z Židi in Nemoi. Toda ako imamo oči odprte — Žal,
PODLISTEK.
54
Kmetski upor.
ZgoUovinika puvtst iwtnnJ»tcya veka.
— Spisal Aeguit Šenoa. Preloiil L P. Planinski. —
Ko je grbaati gospod Gašpar odšel iz banovo hiše v gosposki ulici, zazvoni ravno .lopovski zvonček" pri Dvorcih, naznanjajo, da je odbila deveta ura in da mora biti vaak polten človek v svoji poatelji. No, Gašpar ni iakal prenočišča, katero mu je ban v drugi avoji hiši dal prirediti, ampak je krenil čez Markov trg v Kamenito ulico. Njemu tega tudi nihče ni Štel v greh, vukovineki gospo-dar je kakor netopir najraje ponoči okrog lazil. Bil je aamec, grba« t, majhen, grd, nekako proklet od narave. Ne enkrat jo imel navado reči v druščini plemkinj: tVem, da ve, plemenite krasotice, zaničujete veliko grbo malega Oaša, in težko, da bi mi katera iz-mej vas dala poročni drstan. Ali zato me glava ne boli, verujte mi; pni sem v svet, kakeršnega me je mati rodila, pa kadar pride
da jih nimamo tako odprtih, kakor bi bilo želeti — ni težko izpoanati, kam meri ta nemško-židovska lainjivost in kateri namen je napotil naše nasprotnike, da so si izbrali proslavljeno I a i svojim glavnim sredstvom. Brez ovinkov bodi torej povedana britka resnica, da sta si veliki kapital in nemštvo le v ta namen podata roko v prisego, da zatreta Slovenstvo. Grozno ae glasi ta resnica, ali je resnica.
Sleherni trenotek opazujemo, kako ai prizadevata ta dva mogočna činitelja, da ai prisvojita peden za pednjo naše zemlje in naše narodnosti, da nas raznarodita in iztrebita alednji aled našega življa raz alovenako zemljo.
Da bi vele-nemštvo, kateremu služi Žid ae avojo prirojeno zmožnostjo kot neprecenljivo orodje, nastopalo potom resnice, gotovo je, da nebi dosezalo tolikih vspehov med nami, ka» koršne doaeza pripomočjo laži, kajti nedolžni, neizkušeni in na ničeaar zlega misleči Slovenoi postali bi oprezni in bi ae znali braniti naaprotnika brez krinke.
Ako povdarja „Piccolijev" profesor: .Že po rojatvu in avoji vzgoji lažemo vedno, bodiai, ker zahtevajo naši intereai, bodiai saradi dragih" — obračajo ae te beaede iz-vestno le nnnj in njegove aomišljenike, kajti oni lažejo vedno, ker to zahtevajo njihovi i n • t e r e a i in ker ao porojeni in vzgojeni — v laži. Da je Žid a tem izjavil jedro vele-kapitalistiškega programa, oprtega na lai — kdo bi dvomil o tem, komur je znan ta pro« gram P! Saj je aamo ob sebi umevno, da ae njim zdi laž kot znak kulture, ker je kultu-viranje laži prepotrebno za njihove namene, in aicer tako dolgo, dokler se njihove žrtve, Slovani, ne zavedo knnečntga cilja velekapi-taliatiškemu programu.
Drugače aevedami. Nam je in morebiti aveta le reanica in pravic n, ker upamo in amemo biti prepričani, da reaniet zmaguje nad lažjo vaikdar in bode tudi vaikdar zmagovala. Vendar nam mora biti vztrajna akrb, da ae zabranujemo, da zabranujemo avojo n&rodnoat in avojo poaest pred — lažjo ter da poatavimo trden jez proti prodiranju nemško-iidovake Špekulativne politike v naši domovini. In kako zamoremo to drugače, nego da širimo med narodom zaveat o veliki nevarnoati, katera mu preti od laži tujih naaprotnikov P!
Skrajni čas je, da ae združimo v reano bran, ker bi aicer utegnilo biti prepozno, kajti aleharni dan nam odnaša naaprotniška lainjivost po jeden koa naše n&rodne posesti. Prepustimo torej laž našim nasprotnikom, a zaprimo se pred njimi, d&: zaprimo jim duri pred noaom, kadar pridejo se avojo aladko lažjo v naše hrame — suveda le a
ad fraetionem panis, ne prašam za grb, in verujte mi, tako meščanska kakor kmetska kri ima nekaj človeškega v sebi. Eva je Eva, bila plemenita ali neplemenita."
Gospod Gašo je kral kakor požrešna osa med iz vsakega satovja in je dobil zato časih tudi po plečih, ali na jednem kraji mu je bila grba varna, namreč v gostilni botre Jagioe, pod prvim obokom Kamenite ulice. Jagin mož je bil nekedaj konjušnik pri Ga-šparjevem očetu, a žena njega aluiabnica, Jagin mož je ljubil vino, a Gaipar njoga zakonsko tovarišico in vso se je lepo skladalo brez ugovora, oprosti Bog! Da-ai drzovit boljar, je Gašo raje sprovel večer v Jagini sobi za gostilnico, kakor pa v druščini velikaških gospi. V to sobico zavije tudi sedaj. V gostilni si razbijajo mestni trabanti glave, bivši konjušnik pa spi v kotu. Gašo pride, a na vratih ga pozdravi lepa, debela, črnooka žena zavihanih rokavov. Bilo ji je morda kakih trideset let, a sledovi brk pod nosom so pričali, da je hotela biti moški pred porodom.
tem namenom, da spravijo nas iz hrama. Gprimimo ae resnice, a ojstre resnice, in prepričani bodimo, da se zlobnega instinkta navzeti nasprotnik ničesar bolj ne boji nego
— r e a n i c e.
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanska zbornica.) V seji dne 29. t. m. je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o „noveli k tiskovnemu zakonu" in je vsprejela tudi predloge večine tiskovnega odaeka kot podlago podrobni razpravi. V podrobni razpravi je vsprejela tudi vaeh 5 paragrafov predloga večine In a tem je vsprejeta ta novela, kajti niti misliti ni na to, da bi je ne vsprejela tudi gosposka zbornica. Proti noveli ata jako odločno govorila posl. Kronawettor in Pernerstorfer. Prvi je očital koaliciji, da nje postopanje ni niti odkrito, niti resnično, češ, asaj mi želimo avo-bodnega tiakovnega zakona, ali ministeratvo ga noče". Ako zahtevamo, da ae odpravi časnikarski kolek, dobivamo dosledno odgovor: Ni denarja! A gospdda ne pomialijo, kako ialoatno mora biti financijalno atanje v tostranski dri. polovici, ako ne amore tega, kar amore Ograka, kjer ie od leta 1870 nimajo časnikarskega koleka. Zahteva, da ae sago-tov! plačilo kazni in atroškov, je nepotrebna, in je le malenkoatno sredstvo, katerega ae poslužuje vlada v zatiranje neprijetnih jej izjav. Tudi določila o prodavanju tiakovin nimajo vrednosti, ker ae iato viaoko obdati. Predloga kaže, da nočejo avobode tiaka. — Posl. Pernerstorfer pravi, da ministra Planerja in Wurmbranda celo njuni intimni prijatelji smatrajo le tako za ialo liberalnima. Objektivno postopanje jo prava sramota sa našo deželo, kajti korumpuje državnega pravd-nika, sodnike in občinstvo. Državni pravdnik zapleti j uje tudi v dvomljivih alučajih, ker ve, da aodniki potrdć zaplembo. Ker ae je ju-stični minister izjavil, da bi le pod tem pogojem skrčil objektivno postopanje, ako bi sa tiskovne pogreške odpravili porotna sodišča, pravi govornik, da bi bilo pričakovati kar cele vrste obsodeb, ako bi pritrdili predlogu ministrovemu. „Kajti — tako je rekel govornik doslovno — mi imamo v Avstriji gotovo izborne sodnike, osebno isvrstne može, ali onega vpliva, ki prihaja na sodnike od gori doli, tega menda nimajo v drugib deželah".
K besedi ae je oglasil tudi g. miniater pravosodja, grof Schonborn, da ovrže trditve nasprotnih govornikov. Oblasti morejo in morajo zapleniti tedaj, kadar imajo opravičeno sumnjo, da je vsebina prijavljenega govora v protislovju z govorom, kakor se je v resnici izustil v parlamentu. Gledć posamičnih navedenih slučajev o neopravičenih
—	Ej, vaša milost, kje ste vraga tako dolgo čepeli, pozdravi ga žena, vae se mi zdi, da hodite po stranskih potih, katerih je žal v Zagrebu dosti. Varujte se. Huda pokora bo, ako zvem, da ste v Zagrebu skočili čoz kak plut. Zunaj Zagreba ae ne zmenim, naj vas voda nosi, ko so že grbci takovi vragi.
—	Molči, baba, razjezi se Gašo, stisni jezik za zobe, ne klepetaj. Prinesi vočorjo in vina. Ni me volja poslušati tvoje litanije. Ali me je Tabov sluga Peter Bošnjak iskal z nekim človekom P
—	Je, odgovori krčmarica, zunaj pijeta. Pokličem ju.
Žena gre, ali bo hitro povrne in postavi pred Gašo pečeno pišče, hlebec kruha in vrč vina.
—	Pojdi, Jaga, pravi grbec, zataknivši vilice v piščanca, pošlji mi onadva, a ti ostani v gostilni, dokler te ne pokličem.
Brkata žena stori po ukazu in malo potem vstopita dva človeka v Jagino sobo, kjer
zaplembah, pravi minister, da bi bilo primerneje, ako bi njega, ministra, popred opozorili na iste. Proti posl. Pac&ku omenja govornik, da bi mogli spoštovati nasprotna prepričanja, le na tak način je mogoča dostojna parla-mentariika borba. To v odgovor na ponav. Ijajoča ae očitanja, da je on, minister, zloben nasprotnik naroda češkega. Po kratkih opazkah poročevalca Rutkovakega, so je pretrgala aeja.
Potem ao interpelovali posl. B i a n k i n i in tovariši justičnega ministra o tem, ali misli pri najvišjem in kasaoijskem sodišču hrvat-akemu jeziku pripoznati iste pravice, kakoršne ušiva nemški; posl. L a g i n j a in tovariši pa ministra za deželno brambo, da bi mesto Paainsko dobilo garnisijo.
V včerajšnji seji ae je vsprejela trgo-vinaka pogodba z Rusijo. V razpravo je po-atgel seveda tudi trgovinski miniater gr f Wjrmbrand naglašajoč veliko p»litiško važnost te pogodbe in apravtjivn postopanje ruske vlade pri pogajanjih, iz čosar je razvidno, da tudi Rusija amatra to pogodbo kot anak prijateljskih odnošajev. V t«m tiči največje jamstvo mirne bodočnosti in pospeševanja blagostanja narodov.
Iztirjevai^je davkov. Deželni odbor Galiiki je izdelal in predložil finančnemu mi-niateratvu spomenico, v kateri prosi z ozirom na gospodarsko položenje v deželi, da ae pri-sanealjivo postopa pri iatirjevanju davkov, in povdarja potrebo novega zakona o pristojbinah.
Sv. Oče aeatavlja baje aedaj encikliko o vprašanju sdruienja katoliške in pravoalavne cerkve.
Nova ustava v Srbiji. Beligrajaka po-ročila trdijo, da hoče vlada, če bo le mogoče, še v tem letu izdelati novo ustavo, katera bi na jedni strani odgovarjala zahtevam liberalizma, na drugi atrani pa naj bi podala jam-atvo za ohranitev avtoritete krone.
Kriza v Bolgariji. Poročila iz Sredca trdijo, da je bilo atališče Stambulovo že davno omajeno. Stambulovu ao ae jela majati tla pod nogami, ko ae je bil aprl a bivšim finančnim ministrom Načovičem. Poslednji je dal avojo oatavko, atopivši na čelo opozicije. V opoziciji je združil razne nezadovoljne življe. Opozicija je tožila Stambulova pri knezu, Češ, da ministerski predsednik hoče alabiti ugled kneza, da le poviša avojo moč; toiila je, da Stambulov koruutpuje upravo v ta eamen, da ohrani avoj aistem. Slednjič se je saplel Stambulov v neko škandalozno afero se soprogo bivšega vojnega ministra Savova, Ravno ta afčra jo baje močno vplivala na princa, da ae je približal opoziciji. Mnogo sovražnikov po vsej dežoli si je vatvarii g. Stambulov tudi a tem, da je hotel skrčiti
se vukovinaki gospodar nsalaja s pijačo in jedjo.
Prvi človek, Peter Bošnjak s Soseda, reče, globoko se priklouivii, niueju se :
— To j« tisti človek, vafta milost, o katerem sem vam pravil.
Gašo, držeč kos piičanca na vilicah, vzravna glavo in pogleda prišleca. Bilo je to alabotno človeče male tasti. Na tankem vratu ae mu je majala buči podobna, plešasta glava, posuta tu pa tam z mriavimi, plavimi lasmi. Sredi raztegnenega, pegavega obraza mu je rdel tumpast nos, pod čigar kožo so vse žilico popokale. Pod nosom so mu strielo ru-deče meilikaste brke, a zaspano rumenkaste oči zrle so vedno v jedno točko. Nu sabljaste noge si je obul raztrgane škornje, zelene, z vrvicami zvezana surka je že portnenola, nekdaj črni klobuk pozelenel. Priilec stoji nem, vrtć klobuk v roki. Vae vedenje mu je bilo tako neumno, da ai moral posumnjati, če ni v resnici neumen.
(Dalje prih.)
tiskovno avobodo in je prodloiil princu j »k o ojstre predpise proti časnikarstvu. Sestavo novega ministarstva je poverit Koburžan dosedanjemu ministru sa vnanje posle Gre-kovu, a ta poslednji je odklonil ponudbo.
Različne vesti.
Koncert druiba «v. Cirila in Metod«.
Priprave sa ta tradioijonelni koncert v aoboto dne 9. junija bliiajo ae vaeatranakemu savriku in upati je, da a tem javnim nastopom častno in uspeino dokažemo avetu avojo eksistenco. Vspored koncerta, kojega objavimo v krat-kom. obsegal bode — osobito, ako ae odboru posreći premagati Ae nekatere ovire, — atrogo koncertne točke. Operni pevec g. T e r t n i k, ki Tržačanom rodoljubno že drugih nudi prelepo priliko, da ga morejo čuti, peval bode tri toiko in prepričani amo, da bo i naie občinstvo vedelo ceniti tega — dejali bi — sedanji čaa prvega jugoslovanskega pevca, a tem, da ae prav mnogobrojno udeleži čast-nega večera tržaikih Slovencev, aoaebno, ker bode tako ob enem podpiralo aa nae toli važno družbo sv. Cirila in Metoda! — Da bode uspeh koncerta vsestranski, aodeluje tudi polnoitevilni vojaiki orkeater — kar je aa slovenske veaelice gotovo nenavadno. Od primanih alavcev Škedenjskih in od pevcev tržaikih pričakujemo najboljšega.
Koncert zaključil« bode veaela igrica, v kojej naatopijo ljubljenci triaikega slovenskega občinatva — v prvi vrsti aeve gospod ' Očakov. Tedaj TržaČanje in vrla okolioa, t«. . <u 7phteva, da pohitimo t aoboto dne 0. junija v „*\ ice* in je napolnimo do dna!
Novi lupin Goriški. Mestni avćt v Gorici ■klonil je v ainočni tajni aeji, da bode glasoval o volitvi novega župana dne 2. junija t. I. sa odvetnika Venuttjja. — To ae pravi po domače: i dežja pod kap!
Zaderski lupan na Dunaju. Čujemo, da je včeraj priredil predaednik poslanske zbornice, baron Chlumecky, slavnosten obed v čast Zaderskomu županu Trigariju, ki se mudi te dni na Dunaju, Na obed bilo je po-avanih več parlamentarnih odličnjnkov in udeležila ata ae ga med oatalimi minister Wurm-brand, poal. grof Fr. Coronini in grof Kuen* burg ter dalmatinski italijanaki poslanec Bonda.
Za noiroinega Simona ČopISa so darovali : Ivan vitei Nabergoj 2 gld', »Neimenovani* 2 gld. in Ljudevit Semič 35 nč. — Danes so prenesli uboacga Čopiča v bolnišnico, ker hoditi več — ne more. Sedaj je uboga mu iena tako rekoč na ulici s sedmero airotieami. Ta uboga družina je itrea usmiljenja vredna.
Cos. In kralj, vojna otkadra v Trotu. Poveljnik eakadre kontreadmiral Hinke obiskal je včeraj cea. nameatnika vitesa Rinal-dinija, takoj satem odpeljal ae je namsstnik k eakadri, kjer ae je poklonil nadvojvodi Ka-rolu Štefanu in vrnil obiak poveljniku. O po-ludne obiskal je nadvojvoda eea. nameatnika. Župan dr. Pitteri ae je poklonil nadvojvodi in obiskal zapevednika eakadre takoj po prihodu iate. — Etkadra ostavila je danes ob 10. uri naie pristanišče.
Inapekcija državnih železnic na Jugu. Predsednik ravnateljstva državnih ielesnic dr. Bilinski odpeljal ae je ainoč s Dunaja v Ljubljano, da priaoatvnje odprtju nove železniške proge dolenjske železnice Groauplje-Novo-mesto-Straža. Potem odpotuje dr. Bilinski na Nabrežino, od koder se podA k poskušnji vožnji na novi lokalni šelesnioi Tržič-červi-njan, ki so odpre v kratkem; satem pride i Trat in o vrnitvi na Dunaj nameruje pregledati železniški ravnateljatveni okraj v Beljaku.
Pomnoženje alužeb nagrađenih avtkul-tantov. Valed najvišjega odloka pomnoži ae z dnem 1. januvarjem 1895 število avskul* tantov s nagrado (adjutum) prav izdatno. Navajamo tu le številke, ki se dostajajo naših južnih kronovin. Pomnoži se število: na Šta-jerskem od 43 na 40, na Koroškem od 15 na 18, na Kranjskem od 17 na 20, na Primorskem od 23 na 25 in v Dalmaciji od 20 na 22. Skupno pomnoži se število avskultan-tov z adjutom po vseh kronovinah tostranske državno polovice za 61.
Nemški cesar proslavlja zmago pri Kraljevem Gradcu. Berolinska „Kreuiseitung" javlja, da je nemški cesar priredil dne 29. t m. slovesen obod častnikom 2. gardnega polka. V neizogibnem svojem govoru povdar-. nI je cesar Viljelm, da mora ostati 29. maja
▼ neiibriiljivem spominu 2. brigadi pehote, kajti bilo je bal 29, dne maja, ko je prvikrat korakal na čelu te brigade poklonivii ae pred svojim pokojnim očetom cesarjem Fridrikom in aato določuje, da ae vaako leto istega dne slavi spomin na pokojnega cesarja Friderika. Brigsda pa mora poleg tega še častno spominjati se na zmage pri Kraljevem Gradcu, \Vorthu in Sedanu. —
Torej Avstrija in Francija vsa prek v jeden koš.
Porotna razprava zaradi umora. Včeraj
pričela je pred porotnim sodiščem v Ljubljani rasprava proti morilcem okrajnega sodnika v Škofji Loki, dr. Adalberta Krausa. Po noči od 1. do 2. julija 1879. 1. ulomili so tatovi v Škofjeloški grad, ukradli rasne predmete in umorili sodnika. Glavni obtoženec je Slletni, ie večkrat kaznovani Anton Prelovšek is Traina, ki je aedaj kaznjenec v Mariborski kasnilnioi; soobtoženi so ie večkrat kaznovani: 08letni Janes Abe is Trsina, 59letni Anton Jenko is Radomelj in 36letni Fran Aleš is Sela. — Rasprava bode trajala več dnij.
Nesreča v Ljubljani. Dne 29. t. m. vo-sila je 68letna tašča ljubljanskega brivca Dragancs po Erjavčevi cesti v majhnem vo-sičku dva svoja unuka, v tem ko je najstarejši unuk dietni Viljelm, hodil poleg vosička. V tem ji pride nasproti tovorni vos, napre-len s dvema konjema; jeden konj se je menda vatrašil dečka in ga udaril s kopitom tako silno po glavi, da je dete umrlo po nekoliko minutah. Starka je padla v nezavest, videvša nesrečo, in se do včeraj še ni sa-vedla. Malo je upanja, da okreva. Proti hlapcu Ivanu Urankarju, ki je apremljal tovorni vos, pričela je preiakava.
Za žrtve poslednjega potresa na Grškem.
Za nearečno ljudatvo na Grškem nabirajo trlaški kapitaliati in tu atanojoči grški podaniki denar. Do danea izročili so grškemu konzulatu v Trstu nabranih 15.345 frankov.
Neljuba gostlnja. Ta gostinja je žolta mrzlica, katero dovajajo poslednji čas is Bra-milijo prihajajoči parniki v Trst. Včeraj po-poludne priplul je v trislko pristanišče Lloydov parnik .Pandora* is Brazilije, a ker j o bil med voinjo (dne 8. t. m.) umrl na parniku nek kurjač aa iolto mrslieo, moral je parnik takoj sasidrati se pred pomorskim sdraviičem pri sv. Jerneju, kjer ostane nekoliko dnij v kontumaciji.
Na dajajte nožev otrokom! Predvčerajšnjem dali so stariši »letni Mariji Seglič v Markovičini, občina Materija, jako ojstersip, da poreže travo. Otrok se jo o tem opravilu ranil na levi roki tako hudo, da so mu no rali v tršaški bolnišnici odrezati roko.
Nainanllo In vabilo. Vsled deževnega vremena s dne 27. t. m. preložena veselica s petjem, godbo, deklamacijo in dramatično predstavo „Uskok*, „Slovenskegabral-nega in pevskega društva v Bolj unci,* vršila se bode s nekoliko spremenjenim programom dne 3. junija t. 1. Nova vabila ie ne bodo raspošiljala in zaradi tega prosimo vse p. n. gg. povabljence najuludnejše, naj blagovoljno vzamejo v poltev prva, v ta namen doposlana jim vabila.
K obilni udeležbi najuljudnejie vabi:
Odbor.
Lep major! Dne 26. t. m. obsodilo je sodišče v Zagrebu 57letnega upokojenega majorja Marka Javorino is Karlovca na 51etno težko ječo zaradi raznih hudodelstev proti nravnoiti. Proti staremu grešniku pričalo je 13 deklic, starih od G do 12 let!
Nezgoda. 481etna Tereza Zgubnic, ata-nujoča v Rocolu hit. 173, cepila je včeraj drva in v tem zamahnila po nesreči s sekiro v desno nogo. Rana je globoka, zato so morali žensko odpeljati v bolnišnico.
Sodnijsko. 31 letni natakar Ivan Oernuta is Bovca obsojen je bil včeraj pred tukajšnjim sodiščem zaradi poneverjenja na 4 mesece težke ječe. Černuta je bil poneveril dne 18. aprila t. I. svojemu gospodarju, najemniku kantine v veliki vojašnici, Josipu Can-turu, znesek 83 gld. 60 nvč., katerega mu je izročil gospodsr, da nakupi smotk in duhana. Černuta je bil a denarjem pobegnil v Bovec, kjer so ga zaprli. Pri njem ao dobili takrat de 36 gld. — 22letni Ferdinand Potrata is Trsta je obsojen na 8 mesečno ječo, ker je bil dne 29. aprila t. 1. v pretepu težko ranil znožem nekega Jakoba Subellija.
Policijsko. V ponedeljek dne 28. t. m. ob 4Vi uri ajucraj ila je, kakor sleherni dan, 33letna Ivana Sirca, soproga težaka Ivana Sirce, stanujoča na Rocolu hit. 42 na delo k avoji sestri Mariji Vieszi, stanujoči v Kja-dinu na .kampanji Morpurgo*. Pri vratih nekega poslopja v ulici Kosseti ustavil jo je nek neznan mladenič, jo vrgel ob tla in jo hotel poailiti. Žena je kričala na pomc.č kolikor je mogla kričati, na kar jo je izpustil napadalec in žena je pričela teći, kolikor je mogla, mladenič pa jo je udri za njo. Ujel jo je pri Idpi, kjer ee izdelujejo umeteljni ognji, jo vrgel s nova na tla, in tiičeč ji usta s levo roko, zadovoljil je živinski svoj nagon. Danes sjutraj prijela sta policijski agent g. Ilaiden in stražar Zadnik lSletnega mesarskega pomočnika Kajetana L., is Trsta, kateri je jako na sumu, da je izvedel omenjeni zločin. Dečko je v zaporu.
Loterijsks številke, izžrebane 30. t. na.
Prsga Inomost Lvovu Hermanovo
32, 85, 39, 79,
68,
84, 31, 82,
48, 21, 'i, 52,
27, 80, 83, 13,
80. 42. 64. 21.
Najnovejše vesti.
Ounsj 31. (Poslanska sbornics.) Minister sa deželno obrambo odgovarjs na interpelacijo Vašatega zaradi pritožeb častnikov in vojakov čeikih polkov, nameičenih na Tirol* akem. Interpelacija trdi namreč, da klima-tične razmere na Tirolskem ne ugajajo vojakom iz Češke, valed čeaar jih mnogo oboli na pljučah. Minister izjavlja, da te ni res in da so zdravstvene raamere najboljše, — Na to ae je nadaljevala razprava o noveli k tiskovnemu sakonu. Poal. Pac&k predlaga, da ae §. 28. tiakovnega zakona spremeni nastopno: .Verodostojna poročila, tudi če ao aestavljena kratko o sejah parlamenta in odsekov, ne morejo biti nikdar predmetom kazenski pravdi.* Pravosodni minister se protivi tej premembi, povdarjajoč, da ae tiskovni sakon itak tolmači v tem smislu. Predlog pHcAkov je propadel. Tudi predlog aladočeikih po-slancev, da se odpravi časniksraki kolek, je savrgla sbornioa a veliko večino. Novela s« je vsprejela nato, kakor jo je predlagal tiskovni odsek. Zatem je pričela razprava o zakonu o lokslnih želesnioah.
Budimpešta 31. Današnja aeja poslansko zbornice bila je jako buria. Zbornica je sklenila, da se odloži nsčrt sa ureditev valute, dokler se ne pojasni sedenji položaj.
8redec 31. Opozicija triumfuje. Mnogovrstne pritožbe, doiie prinou, omajale so zaupanje prinea do Stambulova. Sinoči so bile po ulicah velike demonstracije. Konjištvo je rasgnalo demonstrante. Vojni minister Petrov se jo pokazal na oknu, poživljajoč množico, da naj ne demonstruje. Med demonstranti bilo je največ dijakov in soeijalistov. Demon-strantje so kričali: „Doli s Stambulovom !* Konjiki udrihali so s sabljami na demonstrante; ranjenih ie več oseb. Ob 11. uri svečer se je raznesla vest, da je Orekov prevzel nslogo sestaviti novo ministerstvo.
Boligrad 31. Govori ae, da bode preiskovalni sodnik predlsgal, da ee vai zaprti rs-dikaloi izpusti is zapora, kajti preiskava ni dognsla ničesar, kar bi utegnilo obtežiti iate. Vlada pa hoče vaakako naperiti pravdo proti nekojim radikaloem, ker noče pripoznati, da je bila vaa sarota le namišljena in da uveri svet, da je bilo rasveljavljenje ustave popolnoma osnovano. — Vsem srbskim časnikom, ishajajočim na Ogrskem, se je prepovedal uhod v Srbijo.
Rim 31. Včeraj udeležilo se je tihe maše, katero je daroval Garigrajaki patrijarh v spo-min lOOletnice rojstva papeža Pija IX. v Baziliki St. Lorenoa okolo 5000 oseb, med katerimi je bilo blizo 1000 romarjev. Kardinal Parroobi govoril je žalostinski govor. Slavnoati prisostvovalo je 10 kardinalov, 50 škofov, mnogo plemenitašev, predsedniki rimskih katoliških društev, odposlaniki Francije, Španijolske in Portugalske ter odpoalanika Kolumbije in Monakovega.
Rim 31. Včeraj raspočili ati dve bombi pred justično palačo in pred poslopjem vojnega ministenrtva. Ranjen ni bil nihče.
PalermO 30. Vojno sodi&če obsodilo je poslanoa odvetnika De Felice Giutfrido na 18 let zapora, tri leta nadzorovanja po prestani kazni in izgubo poalaniikega mandata. Sedem soobtožnikov obsojenih jo na zapor od 2 do 12 let, trije so oproščeni.
Pariz 21. Predsenik Carnot podpisal je dekrete v imenovanje novih ministrov.
Trgovinski briojavl.
Bndimpslta. Pienica za »pomlad 6 59 — 6 (50, za jesen H 82-G'H8 Koruza za jull-avgust 4-ttti do 4'G7 Oves za jesen 5 50—5 52. Kž 6 26-5»7.
Pfinnica nora od 77 kil. f. «-80—«B5, od 78 kil. f. GHU-6 95, od 79 kil. f. 7 (l0—705. od 80 kil. f. 7 05-7 10. od 81 kil. for. 7-15-720.
Ječmen H50-8-7B; proso 8-80— HO.
Slabo ponudbe pionice. PorpraSevanje jako neznatno. Trži&če jako mlačno; ui!i"i renerviraiii vena padla je zopet za 5—7 nč. Kuiuza parila jo tudi za 4 do U ni., oves 8 do 10 ni., rž 7 do 10 nč. Otrobi jako mlačni, eenc poriajoče. Vreme lopo.
Praga. Neratinirani iladkor. Za maj 15'45. Nova roba september 14*77.
Havrs. Kava 8antos good avorago za maj 96-50, za soptombor 92'—, mirno.
Hamburg. Santo« good average za inaj 79 25, soptembor 75'25, docembor <>9-50, mlačno.
Duns^Jaka bora
Drlavni dolg t papirja m »V srebru Avstrijska renta r zlatu .	.v kronah
Kreditnu akcija . . . , London 10 Lat. , . . .
Napoleoni......
100 mark......
I«0 italj. lir.....
31. maja ia«	
včeraj	dnnet
. . . 9840	»8-35
. . 98-20	<18-2.1
. . 120 5S	120-70
. . »7-»5	»7»5
. . 350 ft<»	.119-7.5
. . 125 10	125*85
. . 9 9V,	9
, . . «130",	81-35
, . . 4475	44-65
Poziv!
Dopisnik« notice „Boljunnka Čitalnica" v „Edinosti* it. 63. z dne 23 t. m., večerno izdanja, različne vosti, katerega aicer dobro poznamo, s tem javno poživljamo, naj nam pove, od kedaj ima pravico in kedo ga je pooblastil, v našem imenu izdajati oglase tičoče se naSega druitva.
Ako slav. „Konsumno in posojilno dru-Jtvo* v BorStu potrebuje reklame, kar radi verujemo, naj se ista vrii na kak poiten in dovoljen način in pod lastno firmo, ne pa s tem. da se falsifikuje dopis, miatifikuje i njim dotično uredniitvo ter zavaja in bega slavno občinstvo, katero po tem res ne ve pri čem je.
Podpisani odbor, da-si v lastnih zadevah gotovo kompetenten, bi si sam nikoli ne upal avojim p. n. gg. povabljencem koman-dovati kje naj se zbirajo in kako naj prihajajo v Boljuno.
Odbor „Slovenskega bralnega in pevskega druitva v Boljunci", dne 30. maja 1894.
V poslovanju iskuilenej osebi, ki ima sredstva potrebna sa oskrbovanje jedne
k p 6 m e
in za ustanovitev prodajalnice deželnih izdelkov, dajem v najem avojo na cesti Trst-Reka stoječo hifio in gospodarska poslopja ter sem tudi pripravljen, aktivno se tega podjetja udeleževati.
Ponudbe vsprejema pod iifro „8. T." is prijaznosti upravniitvo .Edinosti".
RODOLJUBI!!
Podpirani odprem prihodnjo soboto dno 2 junija svojo krrtno v ulici Valtliriro M, 19., znano pod imenom „Croce di Malta." Točil bodem vina prve vrste, kraSki teran in izvrstno pivo. Izborna kuhinja, rene poštene, — Nadejajof se. da me bodo Tr/.aški Slovani po mogočnosti podpirali, beleiim udani Fran Hravoi.
Gostilna „Ali'Antico Moro"
ulica Solitario 12, (po domače pri , frvtlčkovcu*), prodaja črna in bela vina prce vrate is prračkih in dornberShih vinogradov, in sicer: domače črno po32, belo po 30, modra fra ukinja po 40, črno kratko po 40 in rizlink po 48 n(. liter, h v rit na kuhinja. — Drieč «# gesla: , Rojak k rojakupriporoča M podpisani za o bil obisk. Anton Vodopivee,
gostilničar.
C. kr. dvorna lakarna
VIA CAVANA V TRSTU,
Podpisani naznanja si. občinstvu, da js prevzel
(ori omenjeno lekarno od dedičev pok. Benedetta lach-Miniussija, priporočajoč so najtopleje in ob-Ij ubij ujm" natančno postrežbo z umerjenimi cenami. Članom „Delalakega pedpornega društva* pa naznanja ie posebej, da mu jo odbor iatega dovolil sprejemati recepte od njili v slučaju, ako njim taksne drufttvona zdravnika predpiiota. Za Hlučajne lekarske potrobe se priporoča
101—»0	Ivan Mlzznu.
Gostilna „Alla Cittk di Vienna"
Piazza Gaserma h. it. 2, (zraven Tiskarne Dolenc) toči tmzraua I. vrsti iz prvih kletij it Kazelj in Avberja po 48 nč. litor, kakor tudi istrsko vino sproti in za domačo vporabo. — O r a i k o pivo, isvrstna kuhinja (italijanska in nomKka) po jako umestnih conah. — Priporoča se si. občinstvu (101)	Ant. Brovedaui.
Zaloga piva
pivovarne bratov
Raininghaua v Stelnfaldu — Gradac
pri	166
A. DEJAKU, junior, v TRSTU
Vi« detfli Artiatl it. 8,
zastopnik za Primorako, Dalmacijo in Lavant,
ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolico staroznano steinfeldsko eksportno (Export), oiujski (Miirzon) in uležano (Lagor) pivo, tnko v sodih kakor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji.
DROGERIJA
na debele in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Corao, Piazza delie Istc/mi 1,
Odlikovana tovarna čoplčev.
Velika zaloga oljnatih |harr, lastni izdelek. Lak za kočije z Angleikegn, iz Francijo, Nemčijo itd. Velika zaloga iinih barv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Losk za parkete in pode.
Mineralne vode
iz najbolj znanih vroleov
kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljanje trt. io4—sb
Lastnik politično druitvo .Edinost* — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.