Naši dopisi. Z Gorenjskega. V potu svojega obraza je zmašil kanonik Kalan svoj zagovor in odgovor na dopis, priobden v zadnji številki nUdit. Tov." Celih pet dnij si je revež ubijal glavo, da bi kaj parnetnega zvaril, a žal, ni se rnu hotelo posrečiti. Edino dobro, kar ima njegov klasičen zagovor, je to, da se mu pozna, da ga je rodila s trudorn slaba vest. Odkrito povemo, da smo bili vajeni ditati v nSlov." kaj bolj temeljitega in — duhovitega. Pa kaj se hoče; slaba stvar se ne da dobro zagovarjati! Glavne obtožbe, da je namred kanonik Kalan prišel v Predoslje hujskat ljudstvo proti uditeljstvu sploh in napram g. nttduditelju D. Česniku posebe, on niti ne taji. I n to bodi najpoprej konštatovano! Kalan se v svojem zagovoru skrbno izogiblje, izraziti s v o j e mnenje o razsodnosti in nerazsodnosti ljudstva v obde. On dobro ve, da bi se pri tem zelo opekel. Kajti ravno za to Cesnikovo trditev bil je sijajen dokaz kat. shod v Biitofu pri Predosljah, kjer je kanonik Kalan s svojim govorom nahujskal nekaj nerazsodnih ljudij proti učiteljstvu, da so kar besneli. Kar je v tem oziru pisal ,,Udit. Tov.u, je vse resnidno, in pridemo labko z imeni dotičnih zaslepljencev na dan. Tega nam ne boste utajili! — Sploh pa v dotidnem odstavku Česnikovega govora ni bil slovenski naiod niti omenjen, ampak je bilo govorjenje le o Ebenhochovi stranki in o tistem ljudstvu, katero zastopa njegova stranka. Kalan pa je iz tega govora namenorna in nalašd iztrgal saino oni odstavek, ki mu je najbolje služil za — hujskanje. 0 zavednem narodu je moldal. Ravnal se je po geslu: BNamen posvečuje sredstva!" Postranska opazka v Česnikovem govoru o razsodnem in zavednem ljudstvu torej nikakbr ni bila povod Kalanovega hujskanja, ampak le slepilno sredstvo v dosego druzega namena. Povod hujskanja je bila navadna nevoščljivost gospodov a la Kalan zaradi zaupanja, katerega uživa g. naduditelj Česnik in drugi tovariši njegovi med tamošnjim ljudstvom. Kolikor nam je znano, pridobil si je g. Česnik to zaupanje in veljavo z uspešnim delovanjem v šoli, z ustanovitvijo prepotrebne kmetijske podružnice, pri občinskem odboru in pri raznih druzih prilikab, kjer je vselej pokazal, da mu je na srci korist in blaginja ljudstva. Deloval je vedno v najlepši slogi s tamošnjo duhovšdino. Zaslužil si je torej zaupanje s poštenim, resnim delom. Zato se nikakor ne dudimo, da kanonik Kalan s svojim govorom pri razsodnih ljudeh (in teh je bila večina) ni imel uspeha. — Kakor smo že omenili, je bil glavni vzrok hujskanja grda nevoščljivost in ljubosurnnost, primešana s skrbjo za — mandat! Edino iz teh razlogov uprizorila se je komedija v Britofu. Kalanov namen je bil, uničiti veljavo učiteljstva med Ijudstvom v Kranjski okolici, pripraviti ga ob narodovo zaupanje, ter vcepiti Ijudstvu sovraštvo do šole in učiteljstva! Potem pa kridite o slabih uspehih nove šole?! Sram Vas bilo! — Tovariši! Udite se od nasprotnika, posneinajte ga! Pa oglejmo si zdaj Kalanov zagovor bližje. Da zakrije nekoliko svoj popolni moralični poraz, zvoditi hoče Kalan tudi svoje ditatelje na napačen sled z ,nerazsodno maso'*. Upamo pa, da imajo čitatelji ^Slov." sami tudi nekaj razsodnosti, ter da bodo sami spoznali, kaj je pravo. nSlovenec" piše (v 253. štev. t. 1.), da tisti, ki so od ljudstva pladani, ne smejo o ljudstvu izrekati svoje sodbe. Ta stavek je najgorostasnejša ^budalost"! Torej vi sodniki, pravdniki, duhovniki itd. itd. molčite! Vi ste ljudski uradniki, torej: jezik za zobmi! — Kadar si gospoda a la Kalan ne moie drugade pornagali, pomaga si z univerzalnim sredstvorn: svojega nasprotnika si pretvori v liberalca ali pa v socijalnega deinokrata. S tako prepariranim nasprotnikom je tnanj dela! — Kanonik Kalan si no upa dokazati neutemeljenosti Cesnikovih trditev na podlagi s v o j i h nadel. Preparira si torej gospoda Cesnika najpoprej za liberalca in na podlagi liberalnih načel temeljito dokazuje, dag. Česnikni liberalec. Toje izvrstno! Živio Kalan! Ko mu liberalni Česnik ved ne prija, prekrsti ga v socijalnega demokrata in zopet se potnega obraza trudi dokazati, da g. Česnik ni pravi demokrat! — I, za božjo voljo, nikar se ne potite, gospod kanonik, saj Vam radi verujemo! Naj pa ne bo, no! Naposled pa Kalan še najivno vprašuje: Kje ima to glavo? Po pravici povemo: mi smo se tudi takisto vpraševali, pa nismo mogli doznati, kje je imel Kalan glavo, ko je verižil te jbudalosti1". Resnica ostane resnica, katere ne predrugačijo ne klerikalna, ne liberalna in ne socijalna nadela. Cemu torej t.o zvijanje in zavijanje! No, in naposled se zdi Kalanu, da je g. Česnik tudi — učitelj. Po tej dolgi metamorfozi proradunili smo z matematiško sigurnostjo, da si bo Kalan privošdil gosp. Česnika še kot u d i t e 1 j a in mimogrede revsknil na n o v o š o 1 o. Kanonik Kalan tukaj emfatično vprašuje: ,,A, gospoda slavna, celo generacijo ste že vzgojili po blaženib načelib nove šole, a kaj imamo od tega? Vi saini pravite — nerazsodno maso, bebaste ovce!" —Stojte, gospod! — Poleg ,nerazsodne mase in bebastih ovac" dala nam je ta preklicana nova šola tudi Vas, predaštni gospod kanonik! Ins tem je mnogo povedano. Zdaj pa prosimo še mi za besedo. Vprašamo: Gospoda slavna, cele generacije ste vzgajali po blaženih načelib s t a r e šole in kaj ste nam vzgojili ? — Liberalizem! Nikar torej ne tolčite sami sebe po deljustih! K sklepu Vain damo za pokoro to-le v premislek: Le tako naprej in prijatelj Kržišnik bo v kratkein napovedal konkurs. In ta ,Krach'' zamore potegniti s sebojmarsikatero finno, ki je videti zdaj še tidna. Mi učitelji pad nimamo mnogo izgubiti, ker itak nima dosti — »učiteljski proletarijat". A vi glejte! — Pa še jedno željo! Ce bi hoteli ta-le dopis ponatisniti v sSlovencu", Varn bo prav posebno bvaležen P. Leska. Z GfOriškega. (Dalje.) III. Učiteljsko društvo za goriški okraj je imelo dne 9. kimovca svoj letni občni zbor. V letnem tajnikovem in predsednikovem poročilu smo sicer slišali marsikako zbadljivko poleg prazne samohvale, a zastonj smo pričakovali poročila o dveh važnih izjavab slovenskega uditeljstva v komaj preteklem času: o izjavi proti ^Pons asinorum1' in proti Ebenbochoveinu predlogu. Iz ust nekega odbornika se je čulo poprej, da je bil odbor svojedasno sklenil protiizjavo, a predsednik v svoji znani modrosti ni je poslal na svoje mesto. Ravna se namred po starej navadi: Ker nima dokazov, da bi sklep zapredil, zato sklepov ne izvrši. To je menda moško in modro. Koliko važnib, koristnib in potrebnih sklepov je že sklepalo učiteljsko društvo za goriški okraj, a se nihde ne gane, da bi se bili izvršili, de tudi bi bilo irnelo uditeljstvo neizmernih koristi od njih. Kje je učiteljski konvikt? Kje je deželno učiteljsko društvo? Povsod drugod si učiteljstvo po svojih modeh samo pomaga, le pri nas na Goriškem ni napredka;" le na Goriškem se pričakuje, da nam bodo pedena piščeta sama letala v usta. Kje je naše društvo Bsamopomoč1'*), kje udovsko uditeljsko društvo? Za- *) Na prošnjo direktorija »Zaveze" sestavlja naš urednik pravila društva »Sainopomod1' za vse slovenske pokrajine. Uredn. stonj čakamo, da se taka in jednaka društva ustanove. Uditel.jstvo naj ostane tam, kjer je bilo; naprej ne srne, ker bi utegnilo kaj takega vznemirjati onih, kateri trpe uditeljstvo tako, kakor trn v peti. Boljša je navidezna prijaznost mogodnih nasprotnikov svobodne šole in naprednega učiteljstva, kakor pa odločno delovanje v blagor našega stanu. In to je vzrok, da ne napredujemo. In kdor ne napreduje, ta nazaduje . . . in ako bi jutri imeli nastopiti blaženi časi, kateri se nam obetajo v rPons asinorum" ter po Ebenbochovem predlogu, nasvetovalo bi se nam, da je boljše, ako se mirno sprejine jarem, kakor da bi se branili držali tilnik, da narn ga polože. Morda bi se celo svetovalo zanj prositi . . . IV. Dr. Tuma pred svojimi volilci — je članek, katerega je prinesla nSocv*a" iz peresa poslančevega. Ker sem že omenjal istega g. poslanca v svojern dopisu prej kakor sem dobil ^Sado1*, zato bočem navesti nekaj stavkov, ki govore o uditeljstvu in šolslvu. Utis, katerega je g. poslanec odnesel izpred svojib volivcev, bi bil: »Naše posvetno razumništvo po deželi izven uditeljstva, z malimi izjeinami, se odteguje javnemu življenju, ne upliva na prebivalstvo ali upliva slabo, ker se obnaša malo da ne tako, kakor razurnništvo ptuje narodnosti, ki biva med nami. Naše duhovno razumništvo z malhni izjernami varuje ali zgolj stanovsko stališče in odvrada ljudstvo od javnega živIjenja, ali dela politiko, le oziraje se na tesne krajevne in osebne razrnere in opiraje se često na govorice, ki nastajajo in se raznažajo kakor povsod, kjer ni živa javna zavest. . .. Gibljese nekoliko učiteljstvo. No, ne sebi na korist! V gmotiiem oziru zaneinarjeno, preganja se, če je svojih niisli. In do teb, pravih ali nepravih, inoralo je priti. Ali se ni vzgajalo v divjaškem Kopiu, po nadrtu šolskih zakonov, nainenjenih liberalnemu nemštvu in italijanstvu ? Lije našlo, vrnivši se v domovino, moralne zaslornbe, v daljši razvoj potrebne družbe? Ne, in dvakrat ne! Trgi in dežela so zapuščeni od vlade in deželnega odbora prav tako, kakor se mi je pokazala žalostna slika tega stanja v deželnein arhivu po spisih  Raznmništvo, posvetno in dubovno, naj zapusti ozko stanovsko in sebično stališče, in hitro, ko se obrne z ljubeznijo do ljudstva, vzkipi naša dežela kot kvas ob dovoljni gorkoti". . . . Poročal pa je g. poslanec glede Jolstva in učiteljstva: BNi nujniše in potrebniše reči v deželi, nego rešiti zdravstveno vprašanje in ono o deželnein šolskem zalogu. Okiajni šolski sveti so v gospodarstvu za šolo zašli. Tolminski je tako zadolžen, da bi nioral kot trgovec napovedati konkurs. Doklade za šolske potrebe dosegajo v sežanskem okraju celo 75°/o na ves izredni davek. Zidajo se velike šolske gradbe. Vse mora plačevati kmetsko prebivalslvo z davkom na zemljišča. Vlada dobro ve, da tako ne gre in ne more iti dalje. Vlagala je sicer že predloge na dež. zbor in odbor, da šolske razmere uredi, a ker nečeta deželni odbor in deželni zbor, oziroma italijanska večina o tem nidesar vedeti, ni do danes ničesar dosegla. Ako vlada v teku 23 let ni imela volje in moči, spraviti z dnevnega reda zdravstveni in šolski zakon, potem lahko redemo, daodnje slovenski del dežele nima mnogo a 1 i n i d e s ar u p a t i." Toliko se nam je zdelo priraerno ponatisniti iz dotičnega poročila, katerega konec je piinesla 41. štev. ^Sode". Že iz dosedanjib besedij gosp. dr. Tume konstatujemo, da se je gospod poslanec prepričal, da se v prvej vrsti uditeljstvo peda z zadevarni javnega življenja, da je tedaj za isto najvažnejši faktor. Le naravno bi bilo tedaj, da bi se najvažnejši faktor tudi kot tak upoštevali moral; a z žalostjo moramo . povedati, da se ga upošteva kot veliko 0. Kjer je kaj dela za narod, tam bodi učitelj prvi, drugod zadnji! Koliko let pojde še tako dalje? Za ves svoj trud v in zunaj šole dobiva učitelj le pi*eziranje, bagatelizovanje svojib zahtev, tako da je (po besedah dr. Tuine) v gmotnem oziru zanemarjeno, preganja se, de je svojib rnisli! Lepo pladilo za narodno delovanje, kaj ne g. poslanec?! Zamislili smo se v sliko, katero ste nam drastično. opisali in mislili in premišljevali, kako ste s te slike zamogli priti do tega, da ste zagovarjali Ebenhochov predlog. Uganka nam je ostal preobrat v Vašem mi.šljenji. V deželi, katere dež. zbor v 23 letih ni rnogel in hotel rešiti šolskega prašanja, naj bi bilo prav in dobro, da bi isti dež. zbor dobil še večjo moč in oblast?! Čudno . . . Gospod poslanec je apostroflral posvetno in dubovno razumništvo, naj se z Ijubeznijo obrne do ljudstva. Ta apostrof gre v prvej visti drugirn, nekoliko tudi učiteljstvu. Kar zadeva nas, rečemo le, da ljubezen rodi ljubezen. Učiteljstvo je ves čas kazalo v besedi in dejanji ljubezen do našega ljudstva, do dežele, v kateri je bilo rojeno in v kateri živi; a ta dežela, zastopniki te dežele, nam niso dajali ne moralne zaslombe, ne primernega koščka kruha za naše telesno življenje, ampak so puščali, da je učiteljstvo v gmotnem oziru zanemarjeno, da se preganja, če je svojih misli . . . Ljubezen rodi ljubezen, a tako postopanje mora provzročiti, da tudi najgorkejša ljubezen se polagoma ohlaja ter bi se končno inoralo povsem ohladiti ter se izpremeniti v apatijo in celo sovraštvo. Ni Ii tak proces v našej duši logičen? Gospoda, na Vas je vse ležeče, Vi nas imate v oblasti, tedaj: Videant consules!