Dopisi in novice. Iz Ijubljanske okolice. Učit. okraj. zborovanje 26. julija. (Konec.) 0 poldan prenehalo se je zborovanje. Popoldan ob 2. uri bili so najprej učilni načerti na dnevnem redu. G. pervosednik naroča, kaj in koliko naj se odsihdob iz tega in unega predmeta jemlje v enorazredni ljudski šoli. Pri računstvu pravi, da naj 1. razred v obeh oddelkili obravnava I. računico, v 2. razredu pit 1. oddelek II. računice in pervo poglavje iz III. računice, 2. oddelek pa drugi razdelek III. računice in vso četerto računico. Sedaj se pa vname živahna debata. G. pervosednik odgovarja, da toliko se more storiti, kajti to je dovolila tudi lanska deželna konferencija, pri kteri sta bila tudi iz skupščine dva zastopnika. G. Kuhar pravi, da je lanska deželna konferencija večidel sklenila le nepraktične reči. G. pervosednik odgovarja, da on ne more nič zato, učilne načerte sestavilo pa je ministerstvo in deželna konferencija odobrila, treba se je toraj tega deržati. G. Kuliar odgovarja, da načertom se na pervi pogled vidi, da so nepraktični in neizpeljivi, i. dr. in ako se to zahteva, kar načerti zapopadejo, potem se zahteva skoro nemogoča ali vsaj težko izpeljiva reč. — G. Govekar se zavaruje, kakor da bi on kaj pripomogel v deželni konferenciji po svojem glasovanju k sprejetbi tega al unega. Dalje omeni predloga g. Wurnerja v deželni konferenciji glede učnih načertov i. t. d. Pravi, da po štirirazrednili Ij. š. ima vsaki razred po eno računico na leto, kako je v takili Solah število otrok, in kako Solsko obiskovanje v primeri k lj. šoli na deželi? Prej niso znali učitelji čudežev delati brez načertov, pa jih tudi sedaj ne bodo delali z novimi načerti, kajti to, kar se vse sedaj od lj. šole zahteva, je nemogoče storiti in doseči v tem času. Dalje pravi, da na eni strani se tako povdarja sklep deželne konferencije, kteri se ne sme prezreti, kako pa je to, da se je pa na drugi strani sklep o številu ur prezerl? Deželna konferencija je namreč odobrila .za nerazdeljeno lrazredno lj. šolo 19—23 %> in 25 72 ur na teden, sedanji načerti pa imajo 19—26 in 27 ur na teden. Za razdeljene lrazredne šole je deželna konferencija odobrila 12 J/2—12 Y2, 15 in 15 ur, tu pa jih je 11 y2' —14 '/„, 19 '/2 in 19 72 ur! ravno tako je odobrila za 2razredne šole 18 ¦—21, drugi razred pa 25 72 in 25 '/2 ur na teden, tukaj pa je za I. razred 18—23, za drugi pa 27—27 ur. Predelani so ravno tako tudi vsi drugi načerti. Konča: naj se nikar preveč ne zahteva, in ne hodi iz ekstrema v ekstrem. G. pervosednik ostro odgovarja, da zastran prenarejenja ur on ni zapazil do sedaj pomote v načrtih, da se lioče toraj povprašati na dotičnem kraju, kar bodo učitelji že zvedili 0 svojem času, zastran druzega pa nikakor ne pripušča, da bi se na načertih kaj predrugačilo, ampak vse ima ostati nespremenjeno. G. Borštnik pravi na to, ako je pa temu tako, potem je pa bolje, da se načerti kar sprejmo brez vsega besedovanja, po čemu bi tukaj čas zgubljevali? G. pervosednik dokazuje nemogočost g. B. nasveta, in debata 0 načertih bila je pri kraju. V stalni odbor bila sta voljena g. g. Borštnik in Govekar. G. Kernec, predsednik okr. učiteljske bukvarne, in g. Žibert, blagajnik, bereta na to vsak svoje poročilo po nemški. Vsega denarja skupaj je 147 gl. 41 kr. dobljenega, potrosilo se je do zdaj vsega skupaj 120 gl. 27 kr. Ostanek 28 gl. 60 kr. se bode pa porabil za knjige, ktere so v delu pri bukvovezu, za kar pa bode naj berže še primanjkovalo. C. k. okr. šl. svet dovolil je za to leto v ta namen 50 gl. — G. pervosednik opomni na to, da se bukvarnica premalo rabi, kaj bi bilo temu vzrok, ne ve? G. Govekar pravi, da najberže to, ker bukvarnica ni v središču. G. pervosednik odgovarja, da to ni res, ampak da je vzrok v osebnem sovraštvu (Gehassigkeit). G. Borštnik se oglasi na to in pravi: kako se hočejo učitelji knjige izposojevati, vsaj še do sedaj niso vedili, ktere so v bukvarnici, ker nihče nima izpiska knjig. Sicer pa tudi ni varno o tem govoriti, ker sicer bi se znalo pripetiti, da bi jih kdo moral britke slišati, kakor je moral on. vlani od nektere strani britke požirati, ker je imel blag namen in pogum, da je predlog stavil o tej stvari. G. pervosednik se na to izgovarja, zakaj vlani ni bil za g. Borštnikov predlog. Imenovale so se na to knjige in časniki, kteri se imajo kupiti in naročiti v prihodnje. Novi odbor za oskerbovanje knjižnice se ni volil. — G. Kuhar se zahvaljuje g. predsedniku v kratkih besedah, za kar se potem g. predsednik tudi zahvaljuje, in zborovaDJe je bilo končano za to leto! — V Kočevskem mestu 5. avg. t. 1. je bil shod (konferencija) učiteljev tega okraja. Bilo je slabo deževno vreme, a zbralo se je bilo vendar 28 učiteljev v sobi šolskega poslopja zato odmenjeni, ktera je bila lepo okinčana z raznoterimi učnimi pomočki tukajšne ljudske šole in realne gimnazije. (Izverstna misel, tudi dopis iz Gorenj. to priporoča. Vr.) Gosp. c. k. okr. šolski nadzornik kot predsednik nagovori in pozdravi navzoče učitelje v svojem in v imenu našega za šolo vnetega c. kr. okr. glavarja, ter si izvoli za namestnika g. Jož. Erkerja, učitelja pri Staricerkvi; zbor pa izvoli g. P. Papa za zapisnikarja. Na to omeni g. nadzornik, kaj je posebnega to leto pri inspekcijah opazeval. Priporočal nam je zlasti praktičen poduk v sadjereji in skerb, da bi se učenke, kolikor je mogoče, v ženskih ročnih delili, če ne drugače, vsaj po učiteljevih soprugah. podučevale, za kar imajo primerne remuneracije gotovo pričakovati. Na dnevnem redu bilo je potem vprašanje stalnega odbora: Kako naj se šolski otroci k redoljubnosti, snažnosti in splo h k lepemu spodobnemu obnašanju napeljujejo? Ta važni predmet je g. Pavčič, učitelj iz Lašič, lepo in tehtno izdelal, ter posebno povdarjal, da naj bo otrokom učitelj s a m v lep izgled teh kreposti. V drugi točki: Kaj more in mora učitelj v ponavljavni ali nadaljevavni šoli storiti in doseči? poročal je ribniški učitelj g. J. Raktelj, ter priporočeval, danajbo učiteljev poduk že v vsakdanji šoli temeljit, tehten in s posebnim ozirom na ponavljanje tako vravnan, da bodo otroci pridobljene nauke dobro v spominu ohranili. — Učitelj naj ponavljajoče učence prepriča, kolika dobrota so ponavljavne šole; kako potrebno je dandanas branje in napredovanje; naj jih v tej zadevi s posojevanjem koristnih knjig vedno podpira. Napeljuje naj učitelj ponavljajoče pred vsem k lepemu keršanskemu vedenju, naj jih vnema k ljubezni do domovine in vdanosti do svitlega cesarja. Podučuje naj jih zlasti v razumnem čitanji, v praktičnem računstvu, v spisji s posebnim ozirom na oliko maternega jezika, v raznih delih kmetijstva. Sploh priporoča poročevalec, da naj mladež ponavljavne šole zlasti v višjih oddelkih mnogo pisari. Tretja točka dnevnega reda bila je: Kako naj se učiteljskeinšalske biblioteke koristno porabljujejo. — V tej zadevi je poročal gosp. Jos. Čop, 2. učitelj v Ribnici, in omenil, da naj se poskerbe za vsako teh bibliotek dobre podučne bukve in primerni časopisi. Za perve naj skerbi s porazumljenjem praktičnih bibliotekarjev dotični odbor, a za druge naj bo odgovoren vsak šolski vodja. Prilika za izposojilo pervih je naj boljša o učiteljskih skupšinah, knjige iz šolske bukvarnice naj se razdajajo zlasti ponaljajočim učencem in učenkam o zimskem času. Naj jih porabljujejo pa tudi drugi odraščeni ljudje. četerti predmet zborovanja je bil: Kaj je mnenje od zdaj vpeljanih šolskili praznikov in veselic namesto konecletnih javnili preskušenj? — Odgovarjal je na to g. učitelj iz Nemške loke, L. Abram, in jedernato dokazal, da so preskušnje iz mnogih obzirov nepotrebne, še celo škodljive ter nasvetoval, da naj se raji med letom veselice in šolski izleti napravijo — ako mošnja dopušca — in krajni šolski svet. Nazadnje je Vi\ izvoljen g. L. Arko Sodražki učenik, v stalni odbor mesto g. Bozja, ki je sedaj v Černučah p. Ljubljani. Šli smo konec zborovanja z g. nadzornikom ogledat novo krasno realno gimnazijo, v kteri zadevi nam je bil g. profesor Pišek prijateljsko postrežin. Obedovali smo potem vsi skupaj v zali gostilni sredi mesta, g. krajnega šolsk. nadzornika kočevskega, ki nam je z okusnimi jedili in dobrim vinom verlo dobro postregel. Pelo in nazdravljalo se je tako navdušeno, da je slovenskih in nemških pesmi glas odmeval po prijaznem mestu kočevskem. Ko smo se ravno bratovsko poslavljali eden od druzega, stopita nenadoma k nam v dvorano s prijateljskim pozdravom ljubljanska učitelja g. Vizjak in g. P. Raktelj, dobra nam došla gosta in tovariša. Da se zopet zdravi snidemo! Bog! Iz Ljubljane. Vadnica na c. Jc. m. izobraševališču. V I. razredu je bilo 48, v II. r. 35, v III. 42 in v IV. 40 učencev, skupaj tedaj 165. V I. raz. je bilo 20, v II. raz. 13, v III. raz. 17 inv IV. 18 odličnih. Vadnica na c. k. žen. učit. izobraževališču. V I. razredu je bilo 13, v II. r. 26, v III. r. 23, skupaj tedaj 62 učenk. Odlikovalo se je v I. raz. 8, v II. 14 in t III. raz. 12 učenk. V godbinb šolo jih je hodilo 39. Izverstno se jih je učilo 5. — Mestne Ijndske šole. I. m. šola je sklenila šl. leto 26. julija t. 1. Učencev je bilo 385; raed temi 50 izverstnih, 160 godnih za prestop v višji razred, 137 negoduih, a 38 ni bilo sprašanih. — Na obertnijsko-pripravljavni šoli je bilo 184 učencev, izverstnih je bilo 10, 100 godnih, 36 negodnih, a 38 nesprašanih. Učila sta veronauk dva duhovna in svetnih učenikov je bilo 5, izmed teh je 1 po neumornem delovanji umeri proti koncu leta. Podpirali so to šolo: sl. hranilniea, katoliško društvo, krain. Schulpfennig, pomožna kasa, mestni župan, ravnatelj Mahr, srenj. svet. Leskovic, mestni kaplan Janez Rozman, knjigoteržec Giontini in bukvoveza Gerber in Ničman. — — »Druga mestna šola« je sklenilašl. leto 27. julija. Na tej šoli sta učila 2 duhovna verouk, druge nauke pa 8 učiteljev, učencev je bilo 600; odličnih je bilo 118, pervi red jih je dobilo 271, a drugi red 202 in 9 ni bilo sprašanih. Prav pridno jih je hodilo 424, pridno 86, manj pridno 35, 51 zanikarno in 4 so popolnoma izostali. V šoli na Mahu je bilo 29 deckov in 28 deklic, izmed teh so bili 4 odlični, 26 jih je dobilo pervi a drugi red 27 ; vsi pa so pridni hodili v šolo. Na obertnijsko-pripravljavni šoli je bilo 139 učencev, med temi je bilo odličnih 28, pervi red jih je dobilo 67 in drugi red pa 44 učencev. Prav pridno jih je hodilo v šolo 44, pridno 34, 12 manj pridno in zanikarno 27 učencev, a 22 jih je popolnoma izostalo. Tudi drugo mestno šolo so podpirali imenovani dobrotniki in 14. oktobra 1874 je počastil to šolo s svojiin obiskovanjem naučni minister pl. Stremajr. — s>Dekliška šola pri nunah« je sklenila šolsko leto 29. julija. V unanjo šolo je hodilo 849, v notranjo 168, skupaj tedaj 1017 učenk, v višji razred jih prestopi 764, negodnih je 232, nesprašanih pa 21. Med dobrotniki se posebno odlikuje hranilnica s 300 gl. in katoligko društTO je napravilo 20 učenkam zimsko obleko. Med letom ste umerli d?e učiteljici, ki so nji učenke zelo ljubile. — »Letno sporočilo javne štirirazredne ljudske žole vKranji« (slov.) našteva z ravnateljem 4 svetne in še 2 duhovna učitelja za veronauk in 1 učiteljico za rokotvorna dela (10 ur na teden). Učencev je bilo 189 a učenk 157 zz 246 in sicer v 1. raz. 56 uč. in 55 učk. = 111, v 2. raz. 48 uč. in 44 učk z= 92; v 3. razr. 49 uč. in 32 učk. — 81, v 4. razr. 32 uc. in 26 učk. = 58. Javne konecletne preskušnje so bile 27. in 28. julija, 29. julija pa slovesna maša, Prihodnje šolsko leto se bode začelo 16. sept. — »Letno sporočilo čveterorazredne deške ljudske šole v Škofji Loki« (slov.) V vsakdanji šoli so učili 4 svetni učitelji in 1 duhovni, v nedeljski šoli sta učila 1 duhovni in 1 svetni učitelj. Učencev je bilo v 1. razredu 106, v 2. raz. 57, v 3. raz. 45, v 4. raz. 40, skupaj tedaj 248. V 1. razredu nedeljske šole jih je bilo 45, v 2. raz. 32, skupaj 77. — Šolsko leto se je sklenilo 24. julija s šolsko svečanostjo. Prihodnje šolsko leto se prične s 15. septembrom. »L. sporočilo čveterorazredne lj. šole v Černomlji« ima sestavek: Starišem T prevdarek, spis. F. Šetina. Pis. razklada, kako naj ravnajo z otroci, predno začnejo v šolo hoditi, kako kedar hodijo v šolo, in kako, kedar izstopijo iz šole. Šola ima s katehetom 4 učitelje in 1 učiteljico, ki je podučevala v 1. razredu in drugod ročna dela. Učencev je bilo 225, učenk pa 189, po rodu 403 Slovencev, 7 Hervatov in 4 Nemci. Prihodnje šolsko leto se začne 15. oktobra. Učenci naj se pa vsaj tri dni prej oglase pri šol. ravnateljstvu. — Letno sporočilo Ijudske šole c. k. rudnika v Idriji (slov. nemski) ima nemški pisani sestavek »Ueber den Unterricht in den weiblichen Handarbeiten«, spis. Marija Jaeckel in slovenski pisani »Beseda starišem idrijskih otrok,« spis. zač. ravnatelj Jakob Inglič (glej spredaj). Podučevali so 4 učitelji in 3 učiteljice, izmed teli dve v rokotvornih delih; v veronauku je podučeval beneficiat gsp. Juvan, a vodja je bil drugi učitelj. Bilo pa je v IV. razredu 62 učn. in 23 učk, v III. razr. 73 učn. in 54 učk.; v II. razr. 102 učn. in 60 učk.; v I. razr. 74 učn. in 68 učk. Skupaj tedaj 516 šolskih otrok. V ponavljavni šoli je bilo 31 dečkov in 73 deklic, in pri obojih po 2 razreda. V obertnijski nadaljevalni tečaj jih je hodilo 16. Število vseh je 636. — Javne preskušnje so bile 28., 29. in 30. julija. Zalivalna maša pa 31. julija, potem v kazini slovesni šolski sklep in popoldne šolski praznik na »Zemlji«. Prihodnje šolsko leto se začne 16. septembra 1875 s slovosno mašo k sv. Duhu. Nemška imena so nemški, slovenska slovenski pisana, in vsakemu se daje, kar mu gre. Iz Ribnice. Na tukajšni 4razredni ljudski šoli so bile javne preskušnje 13. p.m. Na tej Soli so učili 3 duhovni gospodje in g. g. učitelji: J. Raktelj, Jos. Čop, Andrej Lah in Pr. Ribnikar. V I. raz. je bilo 154, v II. raz. 114, v III. 70 in v IV. 21 dečkov in deklic. V ponavljavno šolo je liodilo 87 dečkov v četertek, in 77 dekličev v nedeljo. — Šolško poslopje ima 4 prostorue šolske sobe in stanovanje za učitelje, za I. in II. razred ste izbi pretesni. — Iz seje c. k. dež. šolsk. sveta dne 22. julija 1875. Perovodja je prebral vloge od zadnje seje razrešene. — Ako se bode oglasilo dovolj ueencev za sprejem, se bode 4. razred na tukajšni c. k. višji realki delil in to se bode slav. ministerstvu predlagalo. — Za vmestenje učit. služeb: a) za zemljepisje in zgodovino na tukajšni višji gimnaziji; b) za nemški in slovenski jezik na višji realki, poslednjič c) zafilologično stolico na realni gimnaziji v Kranji se stavijo 'nasveti sl. ministerstvu. — Nekemu gimnaz. profesorju se je priznala druga petletna priklada. Nek učenec prosi, da bi smel preskušnjo iz dveh predmetov ponavljati; z ozirom na postavne odločbe se mu to odreče. — Prošnja neke učenke za sprejem v pervi tečaj c. k. ž. učiteljišča, da bi se leta spregledala, se ni uslišala. — Ukrenilo se je potrebno, da se odpošljejo učitelji v vinorejno šolo v Maribor, in okrajnim šolskim svetom so se imenovali učiteljski kandidatje, ki bodo v tem rjasu učitelje namestovali. — Plača pervemu in drugemu ueitelju na 4razredni ljudski šoli v Vipavi se je povišala od 500 na 600 gld., tretjemu in četertemu učitelju od 400 na 500 gld.; učiteljem na lrazrednih šolah v Knežaku, v Zagorji, Šencurji pri Kranji in četertemu učitelju na 4razredni šoli v Černomlju od 400 na 500 gld.; učiteljema na lrazrednih šolah v Studenem in Orehku od 400 na 450 gld. ,v Dobernčah od 450 gl. na 500 gl., začensi od 1. januarja 1876; plača učitelju na novi šoli v Suhorji se določi na 500 gl., za drugo učitelj. službo v Šentvidu pri Ljubljani pa 400 gl. od 1. januarja 1876 začensi, a za drugo učitelj. službo v Šentjerneji začensi od m. novembra 1875 po 500 gl. — Za podučevanje v kerščanskem nauku na 4razredni šoli v Toplicah pri Zagorji n. Savi se je dovolila nagrada. — Po prizadevanji krajnega šl. sveta v Teržiču in c. k. okraj. šl. sreta v Kranji se je sklenilo, da se spremeni podučiteljska služba v Teržicu s pričetkom šl. leta 1876/77 v učiteljsko z letno plačo 400 gl. Dopis kranjskega deželnega odbora, ki se tiče vstanovljenja odgojišca za slepe na Kranjskem se je predložilo sl. ministerstvu. — fiešilo se je več prošenj za nagrado in pripomoč. — Iz seje dež. odbora 20. avg. Deželna vlada se je naprosila, da razpiše 6 izpraznjenih baron Flodnikovih štipendij za slepe otroke iz Kranjskega, ki se pošljejo v šolo za slepe v Linc. — Deželni vladi se predlaga, da bi izpraznjeno Holdheimovo štipendijo za nemogluhe otroke dala nekemu prošniku ,v podporo za vstop v šolo nemogluhov v Gorici, v kteri se otroci slovenskih starišev na podlagi slovenskega jezika podučujejo. Poročilo deželnega odbornika g. Dežmana, ki je to šolo pred kratkem časom obiskal ter njeno osnovo in vodstvo in vspešno napredovanje učencev jako hvalil, je bilo na znanje vzeto. — Na prošnjo občine Vinice in sosednih krajev, katero je deželni poslanec dr. vitez Savinšek izročil za napravo zidanega mostii čez reko Kolpo na Hrvaško, je deželni odbor sklenil stopiti v dogovor s kralj. hrvaško vlado ter napravo tega mostii priporočati tudi Dunajski vladi. — Poročilo odbornika g. Dežmana, ki je po priliki pred kratkim časom deželno sadje- in vinorejsko šolo na Slapu ogledal ter njeno vredbo in pa izgledno obdelane vinograde kakor tudi marljivost in pa vspešno napredovanje učencev jako hvalil in to šolo kot pravo sadje- in vinorejsko šolo ne le za Vipavsko dolino, tem več za celo deželo popisal, vzelo se je na znanje. — Muzejna kustoda drugo poročilo o najdbah ostankov od stavb na koleh iz predzgodovinske dobe na Ljubljanskem močvirju pri Tgu vzel je deželni odbor na znanje ter sklenil, da se Ljubljanski hranilnici in vitezu Gutmansthalu izreče zahvala za denarno podporo o nadaljevanji izkopavanja stavb na koleh, ter da se nekoliko teh najdenih reči pošlje državnemu geologičnemu zavodu na Dunaj, in da muzejni kustod znamenitejše najdbe razstavi meseca septembra. v Gradcu pri shodu naravoslovcev in zdravnikov. »Nov.» — C. Jcr. okrajni šolsJci svet sa Ljubljansko mesto je obedvema mestnima dešhima šolama osiraje se na §. 9. postave od 29. aprila 1873 vsakej posebej svoj šolsM ohraj določil, po Tcaterem bodo mestni deli nasledno všolani: V I. mestno Ijudsho šolo sa dečke v licealnem poslopji: a) od me- sta; hiše: štev. 1 do 13, dalje od štev. 234 do 314, b) celo poljansko predmestje, c) celo šentpetersko prcdmestje, in d) Mše v frančiškanskih ulicah. V II. mestno Ijndsko šolo za dečke v JcralcovsJcem predmestji: a) od mesta, hiše: št. 13 do 234, b) celo karlovsJco predmestje, c) Kurjo vas, d) Krakovo, Trnovo, e) gradišno predmestjc, in f) razen hiš v frančiškanskih ulicah vse dnige hiše kapucinskega predmestja. To se splošnjo naznanja s pristavkom, da se morajo otroci, ki v omenjenih mestnih delih stanujejo in so dolžni šolo obiskovati, ker se šola 16. septetnbra t. l. začne, uže 14. in 15. septembra pri dotičnih šolskih vodstvih zarad sprejema oglasiti. Dekliški šoli. V nunsho šolo: Mestoodh. št. 169 do 314,potem predmestja: Gradišče, Kapucinsko, Šenpetersko in Poljane. V mestno dekliško šolo v redutu. Mesto od h. št. 1 privzemši še 168. št. potem: Karlovsko prcdmestje, Kurja vas, Krakovo in Ternovo. Otroči naj se oglase 14. in 15. septembra pri dotičnem ravnateljstvu ker se šola začne 16. t. m.