UtlteRlskS pravnlk —§ V zakonu o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu drž. razhodkov in dohodkov za 1. 1932./33. z dne 23. dec. 1932. (Služb. list 11.1. 1933., kos 3) določa § 8: Na skupno vsoto odmere neposrednih davkov, razvcn skupnega davka in davka na poslovni promet, se plača za 1. 1933. in to, da se olajšajo razhodki za javna dela, prchrano siromakov in nezaposlene delavce, v kateri namen so določeni 'krediti s tem zakonom v part. 915 b. — Iz tega sledi, da se bo odtegnil 1% od pripadajočega celoletnega uslužbenskega davka kot prispevck za brezposelne, ki se bo odtegnil od plače. Za osebc, katerih letni prispevek znaša manj kot 12 Din, se odtegne ta znesek v 3 mesečnih ali polletnih obrokih za nazaj; pri onih osebah, pri katerih znaša ta prispevek letno 12 Din ali več, se mora plačati obenem z uslužbenskim davkom. NASTAVITEV ŠOLSKIH SLUG NA NARODNIH ŠOLAH. Po členu 114. točka 15. zakona o naroJnih šolah ima šolski upravitclj dolžnost, da sprejema in odpušča šolskega slugo in skrbi za vzdrževanje snage v šoli. Kcr vladajo nejasnosti glede tega zakonskega določila, tako s strani šolskih upraviteljev, kakor tudi krajevnih šolskih odborov, navajamo važno načelno odločitev državnega sveta o nastavitvah šolskih slug, kakor sledi: U svom II. odeljenju koje sastavljaju pretsednik Odeljenja Barič dr. Josip, potpretscdnik Državnog saveta, članovi: Vildovič Antonijc, Čubrovič dr. Pavle, Pišteljič Luka, Krstič Nikola i sekrctar Markovič Ljubomir uzeo jc u rasmatranje tužbu Mestnog načelstva u Mariboru br. 12951 od 20. avgusta 1932 god. podneto protivu rešenja Ministra prosvete od 25. maja 1932 god. On. br. 48251 kojim je raspravljeno pitanje nadležnosti upravitelja škole za postavljanje služitelja osnovnih škola. Pošto jc proučio tužbu, osporeno rešenje i ostale akte, koji sc na ovaj predmet odnosc, kao i odgovor ministrov na tužbu poslat pismom od 15. novembra 1932 god. O. n. br. 85071. Državni savet jc našao: U § 23. Zakona o narodnim školama propisano je, da pored ostalih dužnosti pobrojanih u svom § 23. opština ima dužnost i da plača služitelje zbog čcga se i sastavlja budžet svake godinc u smislu § 127. tačka 2. pom. zakona dok je prema § 114. tač. 15. pom. zakona stavljeno u dužnost školskom upravirelju, da prima i otpušta školsku poslugu. Prcma tome dužnost je opštine samo da plača služitelje u koju sc svrhu ima da unesc u budžet odgovarajuča suma a dužnost je upravitelja da služitelje postavlja na teret toga kredita. Ovakvi služitelji nis.i kako i ostali nameštenici opštinski postavljeni po statutima opštinskim, niti je Zakonom nametnuta dužnost opštini da za ovakvc služitelje na sebe primi obaveze, kakve ima za ostale namcštenike po statutima. Pa kako osporenim re- šenjem nije nametnuta nikakva dužnost opštini sem onc iz § 23. da za služitelje plača odgovarajuču sumu novca, a koja se vee mora uneti u budžet za izdržavanje školc, ne ističuči ništa o tome da se ovakvi služitelji izjednačuju sa opštinskim služiteljima, koje opština postavlja po statutima to osporenim rešenjem nije povredeno nikakvo tužiočevo pravo niti neposredni lični interes zasnovan na zakonu, pa sc tužba ima odbaciti. S toga. a na osnovu čl. 17. i 34. zakona o Državnom savetu i upravnim sudovima i Tar. br. 52. zakona o taksama Državni savct Presuduje: Da se odbaci tužba mestnog načelstva u X od 20. avgusta 1932 god. br. 12951, o čemu presudom u prepisu izvestiti parnične strane. Državni Savet kraljevine Jugoslavije br. 38411/32 7. dec. 1932 god. Bcograd. Iz navedene razsodbc državnega svcta sledi, da ima šols4ki upravitclj nastavljati odnosno sprejcmati in odpuščati šolskega slugo, krajevni šolski odbor pa mu s proračunorn določi prejemkc. § Tovariše predsednike sreskih društcv. ki mi niso še odgovorili na dopis z dne 13. novcmbra 1932., prosim, naj ustrežejo moji prošnji. G. § Vprašanje P. G. R. iz P. pri M. Imarn 13/1. 1933 — 20 let službe, 1. 4. 1927. mi jc bila priznana 11,2. skupina, dne 14. 1. 1928 -II—6. stopnja in 1. 1. 1931 — II—7. stopnja osnovne plače, 1/4. 1931 — prevedba VII. — s plačo 970 Din. Kdaj smem prositi za period. povišek oziroma višjo skupino. Odgovor. Zc vcčkrat sem obrazložil v tej rubriki, da je merodajen za period. povišek, kakor tudi za višjo skupino, edino le datum bdloka — ukaza o priznani poslednji skupini, v tem primerti torcj ukaz ON br. 24594 z dne 9. 4. 1927. Ker ste izpolnili dne 8. 4. 1930 pogoj § 49. ur. z., bi lahko prosili za VI. skupino takoj po prcvedbi po novem urad. zakonu. Prošnjo vložite takoj, kcr je že zamuda. (Roč. Kat. str. 58. — »Pregled dospelosti«. — »Moji prejcmki«). — Ker dovršite v VII. skupini dne 8. 4. 1933 6 let, prijavitc 8 4. 1933 — 2. period povišek (Roč. Kat. str. 60), če ne bostc napredovali pred tcm dnem v VI. sknpino. § »Moji prejemki« je tablica, ki stanc 50 par, a nudi izpolnjena posamezniku točen pregled dospelosti naprcdovanj in polcg tega točen pregled prejemkov in odtcgljajev. Čc bi tovariši(ce) posegli po teh tablicah tako. kot bi se pričakovalo, bi gotovo odpadla ncšteta vprašanja »kdaj smem prositi za poviške«. Tudi čc bi bil na vsaki šoli »Pregled dospelosti poviškov«, bi marsikdo ne čakal s prcšnjo za napredovanjc še po določbah prcjšnjega urad. zakona in razvrstilni uredbi z dne 31/X. 1923. Posežite po tablicah in jih izpolnite n. pr. tako-le: Napredoval sem po ur. z. iz 1. 1923 v 11/4. skupino dne 5. 8. 192_9. Preveden sem bil v IX. skupino s plačo 575 Din. Dne 4. 8. 1932. sem dovršil v tcj skupini 3 leta in mi pripada od dne 5. 8. 1932 1. per. povišek. Dne 4. 8. 1933 dovršim 4 leta v tcj skupini in dobim pravico za višjo polož. skupino.