V evangeljskih poroèilih zavzemajo po- sebno mesto zgodbe o èude`ih. Jezus ozdrav- lja bolne (prim. npr. Mr 7,31-37; Mt 8,14-16; Lk 13,32; Jn 4,46-54 ...), obuja mrtve (prim. Mt 9,23-26; Lk 7,11-17; Jn 11,2-44...), izganja neèiste duhove (prim. Mr 5,1-20; Mt 9,32- 34; Lk 11,14 ...) ipd. Vsi èude`i predstavlja- jo pomemben aspekt Jezusovega delovanja, vsak ima vlogo znotraj celotnega evangeli- ja, v katerem je opisan, in prav tako prina- ša sporoèilo sam zase. Prav posebna kategorija Jezusovih èude`nih dejanj pa so izganjanja neèistih duhov ali demonov. Današnjemu èloveku je pojem eksorcizma tuj in nerazumljiv, demoni pa sodijo v fan- tastièni svet bajk in filmov. Zaradi tega lahko kaj hitro spregledamo zgodbe o Jezusovih sooèenjih s hudimi duhovi in jih odpravimo kot nepomembne. Toda evangeliji so celo- ta, ki jo moramo vzeti zares tako v njeni po- polnosti kot v njenih delih in zato moramo pozorno brati tudi to, kar nam morda vzbuja obèutke nerazumevanja in odklanjanja, ter odriniti na globoko, pod površno branje k samemu jedru sporoèila. In ravno zgodbe o eksorcizmih so odlièen primer za to, da se nauèimo razmišljati evangeljsko in preide- mo od postranskih detajlov k bistvu veselega sporoèila. Preden se lotimo vprašanja o sporoèilu, ki ga prinašajo ti nenavadni odlomki, mo- ramo razjasniti dejstvo, da so bil eksorcizmi v antiènem èasu v judovskem svetu nekaj poznanega.1 Ne glede na to, kako se z da- našnjega stališèa opredelimo do pojava ob- sedenosti in izganjanja hudih duhov, se mo- ramo starim zgodbam pribli`ati z njihovega zornega kota, da lahko razumemo njihovo sporoèilnost. To še posebej velja za evan- gelije. Ker so imeli to, da èloveka lahko po- sede zli duh, v antiènem èasu za samoumev- no, dejstvo obsedenosti ne more biti spo- roèilo, ampak je zgolj sredstvo zanj. Naše glavno zanimanje tako ni znanstvena raz- laga pojava obsedenosti oziroma ozdravlja- nja le-te, temveè tisto globlje, tisto bistvo, kar nam evangeliji `elijo z opisi teh dogod- kov posredovati. Jezus ni bil edini izganjalec neèistih duhov v svojem èasu, evangelisti pa ga prika`ejo kot edinstvenega. Zakaj? Sinoptiki so si edini v tem, da je eksor- cizem eden izmed najpomembnejših vidikov Jezusovega poslanstva.2 Pri tem prav pose- bej izstopa Marko, ki poleg mnogih splošnih omemb eksorcizmov vsebuje štiri daljše zgod- be o Jezusovih izganjanjih, od katerih je ena prva zgodba o Jezusovem javnem delovanju in tako izrednega pomena. Ker Matej in Luka slonita na Marku, le-ta prav gotovo predstav- lja osnovo za preuèevanje, medtem ko druga sinoptika prevzemata njegovo sporoèilo in mu le dodata lastne poudarke. V našem pris- pevku se bomo osredotoèili le na Marka. Se- veda je Markov evangelij v namenu in teo- logiji drugaèen od Matejevega in Lukovega, zato so tudi vidiki, ki jih odpirajo njegove zgodbe o eksorcizmih, drugaèni od drugih dveh sinoptikov. Vsekakor pa je kot najzgod- nejši evangelij gotovo temelj, ki predstavlja najprvotnejši in najbolj pristen pogled na Je- zusa kot eksorcista, ter v tesni povezavi s tem na pojmovanje izganjanja demonov. "   &!' # $         %   &  # Markove omembe eksorcizmov bi sicer lahko razdelili v pet kategorij: štiri daljše zgodbe o eksorcizmih (1,21-28; 5,1-20; 7,24- 30; 9,14-29); kratki povzetki in omembe Je- zusovih izganjanj ali sooèenj z demoni (1,32- 34; 1,35-39; 3,7-12); pooblastilo in delovanje dvanajsterih (3,14-15; 6,7-13); omemba nekega tujega eksorcista (9,38-41) ter kontroverza o Belcebubu (3,20-3,30). Avtor drugega evangelija namenja torej izredno veliko pozornosti demonskim silam in izganjanjem le-teh iz ljudi. Demoni so del satanovega kraljestva, kateremu je z Jezusom nastopil konec. Satan se pojavi takoj na sa- mem zaèetku in skuša Jezusa (prim. 1,13). Markova prva zgodba o Jezusovem javnem delovanju je prav zgodba o eksorcizmu (1,21- 28) in je tako nekakšna programska zgodba za cel evangelij. V njej je pokazano tesno raz- merje med Jezusovim uèenjem in njegovim delovanjem, ki je v tem primeru izgon ne- èistega duha. Jezusov eksorcizem je njegova beseda v delovanju. Jezus je torej `e v zaèetku postavljen v nasprotje s satanom in njegovimi podlo`niki, demoni. Vedno znova pa se po- trjuje dejstvo, da ima nad njimi absolutno premoè. Prišel je, da “zve`e moènega” (3,27). Izganjanje neèistih duhov ka`e na prese`nost Jezusove osebe, hkrati pa je integralni del nje- govega poslanstva in je tesno povezano z nje- govim oznanilom o prihodu Bo`jega kraljes- tva. To oznanilo se odvija v eksorcizmih. Sa- tanovo kraljevanje bo zlomljeno. Marko sicer manj jasno kot Matej izra`a dejstvo, da bo satan dokonèno premagan šele ob koncu èa- sov, vendar pa prav tako ne izra`a pogleda, da je Jezus satana dokonèno premagal, ampak so njegovi eksorcizmi le faza v boju s sata- nom. Marko ni toliko osredotoèen na konec, ampak se osredotoèa na sedaj. @eli podati predvsem sporoèilo o prihodu Bo`jega Sina, s katerim se je zaèelo Bo`je kraljestvo. Eksorcizem v Marku torej ni obrobna tema, ampak stopa v samo ospredje njego- vega sporoèila. Vprašanje pa je, kako se vklaplja v njegovo osnovno sporoèilo, ki ga `eli posredovati naslovljencem. Markova os- novna tema v evangeliju je Jezusova iden- titeta, le-ta pa je v tesni povezavi z vidikom njegovega poslanstva na zemlji. Jezusova identiteta utemeljuje njegovo poslanstvo — oboje je med seboj bistveno povezano. Evan- gelist ves èas, posredno ter tudi neposred- no, razkriva to, kar je odloèno napovedal `e v 1,1. Jezus je Bo`ji Sin, to se ka`e v nje- govem oblastnem uèenju, njegovih mogoè- nih eksorcizmih in ozdravljanjih ter nena- zadnje v izpovedih demonov. Vendar pa kljub jasnim in manj jasnim dokazom ter namigom na njegovo resnièno identiteto ta zmeraj ostaja tudi zastrta s tanèico skrivno- sti, saj Jezus ostaja nerazumljen. Bistven ele- ment, ki prav tako spada k njegovi osebi, bo razkrit šele na kri`u (prim 15,39).3 Prav tako kot vprašanje o identiteti pa je takoj na zaèetku evangelija razjasnjeno tudi Jezu- sovo poslanstvo – prišel je oznanjat prihod Bo`jega kraljestva (prim. 1,14-15). Vendar tudi to oznanilo ostaja nerazumljeno in mnogokrat naleti na gluha ušesa. Ne le fa- rizeji in mno`ice, tudi uèenci vèasih ne ra- zumejo Jezusa in njegovih besed ter dejanj (prim. 2,7; 3,22; 8,17; 10,24 ...). Èe `elimo bralci postati boljši poslušalci veselega oz- nanila, moramo torej bolje prisluhniti. V našem èlanku bomo poskušali odkri- ti resnièno vrednost zgodb o eksorcizmih v Markovem evangeliju, s pogledom uprtim v tisto bistvo, ki nam ga `eli podati Marko: Jezusa v vsej njegovi resniènosti, njegovo ose- bo in njegovo poslanstvo na zemlji. Osredo- toèili se bomo zgolj na prvi, paradigmatiè- ni odlomek o Jezusovem eksorcizmu (1,21- 28). Z interpretacijo tega odlomka bomo po- segli v samo sr` teme o eksorcizmih v dru- gem evangeliju, saj ta zgodba kot uvodno de- janje Jezusa na “javni sceni” predstavlja ne- kakšen princip, kateremu v grobem sledi ce- "     loten evangelij (predvsem glede zgodb o Je- zusovem javnem delovanju in eksorcizmih). '     $   (   $   %      )         *% +, Odlomek o mo`u z neèistim duhom v ka- farnaumski shodnici stoji na zaèetku Mar- kovega evangelija, v prvem poglavju, ki je izrednega pomena. V njem Marko najprej predstavi Jezusa tik pred zaèetkom javnega delovanja, nato pa strnjeno poroèa o zaèetku Jezusovega nastopanja v javnosti. Tako po- stavi paradigmo za celotno Jezusovo javno delovanje (še posebej pa eksorcizme), ki bo potekalo skozi ves evangelij. Tu so strnjene vse pomembne teme, ki imajo v evangeliju kljuèno vlogo. V Markovem evangeliju je gotovo najpo- membnejša prva vrstica (1,1), ki zaèrta pot ce- lotne pripovedi. Ta pripoved je evangelij Je- zusa Kristusa, Bo`jega Sina. V vrsticah 1,1- 13 Marko stopnjujoèe razvija in osvetljuje re- snico o Jezusovem Bo`jem sinovstvu. Naj- prej poroèa o oznanjevanju Janeza Krstnika, ki napoveduje, da za njim pride moènejši od njega, ki bo kršèeval v Svetem Duhu (prim. 1,7-8). Jezus je napovedan po preroku. In Je- zus res pride, in sicer iz “Nazareta v Galileji” (1,9). Marko sedaj opiše Jezusov krst. Nad Jezusa se spušèa Sveti Duh in glas iz nebes ga proglasi za ljubljenega Sina (prim. 1,10- 11). “Moènejši” je prišel. In kako moènejši – ljubljeni Bo`ji Sin! Takoj po krstu Duh Je- zusa odvede v pušèavo (prim. 1,12), kjer ga skuša satan (prim. 1,13). Jezus je ljubljeni Bo`- ji Sin, a mora v pušèavo, med zveri (prim. 1,13). Bog ima torej s svojim Sinom poseb- ne naèrte. Ni mu prizaneseno, ampak je vr`en v divjino, kjer ga z zaèrtane poti `eli zavesti sam satan, poglavar demonov. Toda Sin ni nikoli pozabljen. Med zvermi mu stre`ejo an- geli (prim. 1,13). Jezus je Bo`ji Sin, saj ga vodi Duh ter mu nasprotuje poglavar demonov. Toda kljub temu mu trpljenje in skušnjave niso prihranjene. To je skrivnost, vendar skrivnost, ki ni zaman. V teh prvih trinajstih vrsticah Marko sple- te osnovno nit, ki bo vodilo skozi njegov evangelij – Jezus je Bo`ji Sin. Ta nit je trd- na, okoli nje se bo odvijalo vse. Za tem, ko se je osredotoèil izkljuèno na Jezusovo identiteto, Marko z vrstico 1,14 po- zornost usmeri tudi na Jezusovo poslanstvo. Jezus je prišel oznanit bli`nji prihod Bo`jega kraljestva. Jezusova identiteta Bo`jega Sina je razumljiva le hkrati z njegovim poslans- tvom. To je Marko na nek naèin nakazal `e v pripovedi o skušnjavah, ko je ljubljeni Sin popeljan stran od ljubeèega Bo`jega naroèja med zveri. To nikakor ne more biti brez po- mena. A Jezus v svojem poslanstvu ne bo sam. Takoj na zaèetku poklièe štiri ribièe, ki mu brez odlašanja sledijo (prim. 1,16-20). Se- daj bodo vedno z njim in poklical jih bo še veè. Dal jim bo tudi naloge (prim. 3,14). Po poklicu štirih ribièev Marko zaène konkretneje opisovati vsebino Jezusovega oz- nanila, ki ga je podal v 1,14. Z Jezusovim jav- nim delovanjem se vedno bolj razodeva re- snica, ki jo `eli Jezus posredovati ljudem. Bo`je kraljestvo je blizu! Marko tako v kratkem, a izredno boga- tem zapisu postavi temelje za opis Jezusovih konkretnih dejanj in njegovega uèenja. Zaène ga z dogodkom v Kafarnaumu. V 1,21-28 pr- viè podrobno opiše Jezusov javni nastop. Prej je v 1,14-15 podal le splošen povzetek s po- membno vsebino: Jezus zaène javno oznanja- ti, da se je pribli`alo Bo`je kraljestvo. Sedaj postane Marko konkretnejši. Opiše doloèen dogodek Jezusovega uèenja v shodnici in nje- gov uspešni eksorcizem. Temeljno Jezusovo oznanilo je bilo podano, sedaj Marko preide v podrobnosti. V zgodbi o mo`u z neèistim duhom (1,21-28) se ljudje v shodnici sreèa- jo z Jezusovim avtoritativnim uèenjem in nje- "   # govo oblastjo, ki jo ima nad neèistimi du- hovi; in kar je pomembno, oboje pove`ejo med seboj. Jezusov eksorcizem je del njego- vega novega oznanila z oblastjo, njegov de- javni del! Celoten opis dogodka v kafarnaum- ski shodnici nosi izredno moèno sporoèilo. Ko opiše Jezusov mogoèni eksorcizem, Marko nameni pozornost še drugaènemu Je- zusovemu delovanju – ozdravljanju. Jezus oz- dravi Simonovo tašèo (prim. 1,30-31). Za tem ko evangelist prika`e dva konkretna dogodka Jezusovega delovanja, eksorcizem v kafar- naumski shodnici ter ozdravljenje Simonove tašèe, pa s splošnim povzetkom, ki Jezuso- vo delovanje razširi na mno`ico ljudi, ti dve dejavnosti pove`e med seboj (prim. 1,32-34). Jezus ozdravi veliko bolnikov ter iz`ene veliko demonov (prim. 1,34). Ozdravljanje in izga- njanje demonov spadata torej k istemu Je- zusovem poslanstvu. Oboje pomeni dogaja- nje Jezusovega oznanila. Do konca poglav- ja Marko še naprej opisuje Jezusovo èude`no delovanje (prim. 1,39.40-42) ter zopet poudari dejstvo, da so ti Jezusovi èude`i del njego- vega oznanila (prim. 1,38-39). Marko torej takoj na zaèetku pose`e v samo bistvo svojega evangelija. @e v prvem poglavju poudari vse glavne vidike svojega osrednjega sporoèila evangelija: Jezus je Bo`ji Sin. Prišel je, da naznani prihod Bo`jega kra- ljestva. Njegovo uèenje in delovanje je zaz- namovano s posebno oblastjo, ki ji ni ena- ke. Njegova avtoriteta ne pozna preprek. Moè njegove besede se poka`e v njegovem poklicu uèencev in v njegovem oznanilu, ki predstav- lja nekaj èisto novega. Moè njegovih dejanj se ka`e v njegovih izganjanjih neèistih du- hov in njegovih èude`nih ozdravljanjih. Je- zusova beseda tukaj postaja dejanje. Bo`je kraljestvo postaja resniènost! V prvem poglav- ju Marko postavi trden temelj, na katerem zgradi svojo pripoved o Jezusu. Tako je tudi prvi Jezusov javni nastop, ko iz`ene neèistega duha, izrednega pomena, še posebno te`o pa mu daje dejstvo, da je opisan kot prvi izmed vseh. Je kot nekakšen vzorec, v okviru kate- rega je potrebno razumeti vse naslednje pri- povedi o Jezusovem javnem nastopanju. V kratkem opisu dogajanja v kafarnaumski shodnici je zajeto bistvo Jezusovega poslans- tva: njegova oblast za uèenje in izganjanje de- monov. Tu odseva vsa resniènost Jezusove osebe in njegovega poslanstva v konkretnem dogodku.        $   (   $ *% +-+.-/, Poglejmo si podrobneje odlomek o izgo- nu neèistega duha v kafarnaumski shodni- ci. Razdelimo ga lahko na uvod, jedro ter za- kljuèek. !('')*(++ (21) Prišli so v Kafarnáum. Takoj v sobo- to je šel v shodnico in uèil. Marko jasno zaène nov odlomek s spre- membo kraja. Z besedo “Prišli” se navezu- je na prejšnji odlomek, kjer Jezus poklièe Si- mona in Andreja ter Jakoba in Janeza. Tako ustvari povezavo med odlomkoma. Štirje ri- bièi gredo za Jezusom. A v tem odlomku ni- majo pomembnejše vloge, kar je razvidno ta- koj iz naslednjega stavka, kjer Marko iz mno- `inskega glagola preide na edninskega in tako vso pozornost usmeri na Jezusa. On ima ini- ciativo. Sobota naznaèuje najverjetneje nov dan. Ni verjetno, da bi štirje ribièi iz prejš- njega odlomka delali v soboto, hkrati pa sam prihod v shodnico predpostavlja sobotni dan. Èe bi bila `e sobota (v prejšnjem odlomku), bi bila taka omemba dneva odveèna. S svojo pogosto besedo “takoj” (euthýs) Marko pou- dari Jezusovo samoiniciativno avtoritativno prevzetje oblasti uèenja. Jezus je prišel v shod- nico uèit. (22) Strmeli so nad njegovim naukom, kajti uèil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne ka- kor pismouki. "    Jezus pride v shodnico in uèi brez kakr- šnega koli povabila voditeljev sinagoge. To odseva njegovo karizmatièno moè.4 Jezus uèi kot nekdo, ki ima oblast (exousía), uèi z av- toriteto. Tak vtis ustvari v svojih poslušal- cih. Termin exousía ima zelo velik pomen pri razumevanju Jezusove osebe in njegovega de- lovanja. Oznaèuje njegovo moè, ki mu jo daje Bog.5 Marko takoj postavi Jezusov nauk (didaché) v kontrast z uèenjem pismoukov. Jezus je zaèel svoje delovanje z oznanjevanjem prihoda Bo`jega kraljestva. V vsem njegovem `ivljenju bo njegovo oznanilo, ki se bo tudi manifestiralo v njegovem delovanju, prihajalo v konflikt z uèenjem pismoukov. Marko pa tu ne pove, o èem Jezus govori, ampak pove preprosto, da uèi. S tem daje poudarek pred- vsem na njegovo avtoriteto, da uèi. Vendar pa ne smemo prezreti dejstva, da je Marko `e podal bistvo Jezusovega oznanila v 1,15: “Bo`je kraljestvo se je pribli`alo”. Sedaj bo to veselo novico Jezus razlagal in oznanjal vse- povsod. Ker je to prva omemba Jezusovega uèenja za 1,15 in vsebina ni podana, je videti, kot da Marku ni potrebno poroèati o vsebini Jezusovega uèenja, ki jo je ravnokar zabele`il. Jezus torej razlaga vsebino svojega oznani- la. Gundry v svojem komentarju Mark, A Commentary on His Apology for the Cross sicer trdi, da je poudarek postavljen izkljuèno na Jezusovi avtoriteti6 ter da vsebina uèenja ni v Markovem interesu, vendar pa tako pozab- lja, da Marko dvakrat odloèno poudari be- sedo nauk in Jezusovo uèenje tako moèno iz- postavi. ,%*('$ (23) V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj èlovek z neèistim duhom in je zavpil: Marko takoj po tem, ko omeni Jezusov nauk, opiše zgodbo o eksorcizmu. Tako po- stavi skupaj Jezusovo avtoritativno uèenje in njegovo avtoritativno delovanje. Zopet je uporabljen termin euthýs, “takoj”, ki prika`e dramatièni nastop novega lika v zgodbi – mo- `a z neèistim duhom. Mo` z neèistim duhom predstavlja nov, zastrašujoè faktor v zgodbi. Ta vtis se še stopnjuje z dejstvom, da mo` zavpije. (24) “Kaj imamo s teboj, Jezus Nazareèan? Si nas prišel pokonèat? Vem, kdo si: Sveti, Bo`ji.” Ob besedah, ki jih zavpije mo` v shod- nici, je jasno, da jih zavpije ob sreèanju z Je- zusom. Jezus je v njem prebudil burno reak- cijo. Vprašanje, ki ga postavi mo` (neèisti duh), je postavljeno v mno`ini: “Kaj imamo s teboj ...?”. Ta mno`inska oblika po vsej ver- jetnosti pomeni, da govori v resnici neèisti duh, ne pa èlovek, ter da govori v imenu vseh demonov. Subjekt, ki govori, se torej v zgodbi menja. Najprej je reèeno, da zavpije mo`, a njegove besede izra`ajo, da govori neèisti duh. Tudi Jezusov odgovor je nato naslovljen na neèistega duha. Vprašanje “Kaj imamo s te- boj, Jezus Nazareèan?” pomeni zaèetek obrambnega mehanizma neèistega duha. Ob- sedeni zavpije: “Kaj imamo s teboj, Jezus Na- zareèan?” (1,24), kar je najverjetneje razlo`- ljivo v pomenu “Zakaj nas vznemirjaš?”. De- moni tukaj nimajo namena zašèititi Jezusa pred obto`bami, da je sam povezan z njimi (prim. Mr 3,20-30), ampak moramo besede razumeti bolj v smislu samoobrambe in pro- tinapada. Neèisti duh `eli pokazati, da ve, kdo je Jezus. Marko je `e v 1,9 povedal, da je Jezus prišel iz Nazareta. Besede neèistega duha so torej dokaz, da neèisti duh Jezusa do- bro pozna. Tako `eli dobiti premoè nad njim, ki je njegov nasprotnik. Bistven del magiènih zaklinjanj Jezusovega èasa za ‘razoro`itev’ nas- protnika je predstavljalo ravno razkrivanje nasprotnika.7 Neèisti duh, predstavnik ma- gije, se seveda takoj poslu`i te tehnike. Vpra- šanje: “Kaj imamo s teboj ...?” še bolj pou- darja vidik samoobrambe, saj neèisti duhovi `elijo reèi, da noèejo imeti ‘opravka’ z Jezu- som. Vprašanje bi namreè lahko smiselno pa- rafrazirali z besedami “Zakaj nas nadlegu- "   # Bara Remec: Sen o vrnitvi "    ješ?”.8 Neèisti duh(ovi) je (so) ob Jezusovi pri- sotnosti zelo vznemirjen(i). To se še toliko bolj poka`e ob nadaljnjih besedah: “Si nas prišel pokonèat?”. Neèisti duh nadaljuje s svojim znanjem o Jezusu. Jezus jih je dejansko prišel pokonèat! Oznanil je bli`ino Bo`jega kraljestva. Z nastopom Bo`jega kraljestva pa so demoni zapisani koncu. Samo vprašanje je tako bolj retorièno in jasno nakazuje ned- vomen pritrdilen odgovor. Vrhunec govor- jenja neèistega duha predstavljajo besede: “Vem, kdo si: Sveti, Bo`ji”. Govor je sedaj zopet postavljen v ednino. To dokazuje, da je eden prej govoril v imenu vseh neèistih du- hov. Jezusa imenuje “Sveti” in “Bo`ji”. To je vsekakor prava identifikacija, saj magiè- na formula obrambe z napaèno oznaèitvijo Jezusa ne bi uspela. Osnovni pomen besede “sveti” pomeni nekaj, kar je loèeno od pro- fanega. Jezus pa je s tem, da je oznaèen za svetega, postavljen v totalno nasprotje neèi- stemu duhu. Beseda “sveti” je poznana `e iz Stare zaveze (2 Kr 4,9, Ps 106,16), vendar pa bi to znano semitsko besedo pri Marku mor- da lahko povezali tudi s Svetim Duhom. Je- zus je namreè napolnjen s Svetim Duhom.9 Neèisti duh je sedaj veè kot oèitno razglasil, da dobro ve, kdo je Jezus. O njem je pove- dal zelo veliko, vendar pa je njegov trud za- man – Jezusa ne bo mogel ujeti v svoje ma- giène mre`e, kljub temu da ga pozna in ve za njegovo ime. S tem da Marko na demo- novih ustih dopušèa za Jezusa naziv “Sveti” in “Bo`ji”, pa èeprav v kontekstu magiènega zaklinjanja, posredno opozori na Jezusovo Bo`jo identiteto. Jezus je Bo`ji Sin (prim. 1,1), na to ne smemo pozabiti – in to se razkriva nenehno, celo na ustih demonov. (25) Jezus pa mu je zapovedal: “Umolkni in pojdi iz njega!” Jezus avtoritativno zapove neèistemu duhu, naj utihne. S tem se postavi naspro- ti njegovi magièni formuli in jo prekine. Be- sede neèistega duha so izzvenele v prazno, brez uèinka. Jezus je kos njegovemu zaklinja- nju. Takoj za ukazom, naj umolkne, mu za- pove, naj zapusti èloveka. Jezus sam ne upo- rabi nikakršne posebne formule, ampak le avtoritativno zapove. On namreè ne potre- buje posebnih obrazcev tako kot demon, da bi bil njegov eksorcizem uèinkovit. Zadostuje njegova beseda. Marko za Jezusovo zapoved neèistemu duhu uporabi besedo epitimáô, ki ima poseben pomen ter nespregledljiv pri- zvok avtoritativnosti.10 S tako mogoèno grajo lahko ukazovalno nastopa le Jezus. To je prio- riteta njegove oblasti, ki jo ima kot Bo`ji Sin. (26) Neèisti duh ga je stresel, zavpil z moè- nim glasom in šel iz njega. Na Jezusov ukaz neèisti duh takoj uboga in zapusti mo`a. Ni veè sledu o kakšni samoo- brambi, ampak brez nadaljnjega zaklinjanja popusti v ‘borbi’ z Jezusom. Vendar se tudi tu poka`e njegova narava. Celo odide s peèa- tom nasilja in zla. Mo`a strese in glasno zav- pije. Z nasilnim odhodom se jasno poka`e, da je neèisti duh mo`a resnièno zapustil. Je- zusov avtoritativni ukaz je bil efektiven takoj, brez posebnih prijemov. Dovolj je bila le nje- gova zapoved. Demon ni imel proti njemu no- bene mo`nosti. Jezus je takoj strl njegovo sa- moobrambo in ga pregnal iz èloveka. -+$* (27) Vsi so se tako zaèudili, da so razprav- ljali med seboj: “Kaj je to? Nov nauk z ob- lastjo! Celo neèistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.” Ljudje v shodnici so preseneèeni nad tem, èemur so bili ravnokar prièa. Jezusovo avto- ritativno uèenje se je dopolnilo z njegovim oblastnim delovanjem. On ima moè celo nad neèistimi duhovi. Marko ponovi motiv iz vr- stice 22, da Jezus uèi kot nekdo, ki ima oblast, le da tu ta motiv dopolni še z njegovim av- toritativnim delovanjem, ki še bolj eksplicit- no poka`e njegovo moè: Jezus ukazuje celo neèistim duhovom! Vendar pa ljudje ne pra- "    # vijo, da je to nova oblika eksorcizma, ampak da je to nov nauk z oblastjo. Jezusovo mo- goèno dejanje pove`ejo z njegovim naukom. Dejstvo, da pravijo, da je to “nov” nauk, nas spomni na oznanjevanje Bo`jega kraljestva. Jezus ni razlagal postave na naèin kakor pi- smouki (prim. 1,22), ampak je zaèel oznanjati nekaj novega, prihod Bo`jega kraljestva. V to novico je usmerjeno njegovo uèenje v ka- farnaumski shodnici in s tem je povezano tudi njegovo dejanje izgona neèistega duha. Eksorcizem torej bistveno spada k Jezusove- mu uèenju. Jezusov nauk o prihodu Bo`je- ga kraljestva je na prav poseben naèin pri- šel do izraza s tem, da je Jezus izgnal neèi- stega duha. Bo`je kraljestvo je konkretno sto- pilo gledalcem pred oèi. Zopet je torej pou- darjena Jezusova mogoèna oblast, ki se raz- kriva v nauku in dejanjih, hkrati pa je naka- zana temeljna povezava med Jezusovim nau- kom in eksorcizmom. (28) In glas o njem se je takoj razširil po vsej okolici Galileje. Jezusova oblast, ki se je izkazala v njego- vem uèenju in njegovi kontroli neèistih du- hov, je tako moèna in presenetljiva, da se raz- širi takoj, in to celo po okolici Galileje, vsej okolici Galileje. Marko z zakljuènim stavkom odlomka še podèrta vtis, ki ga je na ljudi na- pravil Jezus. @e dvakrat je povedal, da se ljudje èudijo njegovemu nauku z oblastjo. Sedaj to še stopnjuje. Ljudje so nad njim tako osupli, da postane predmet govoric, ki se nemudo- ma razširijo. Ta omemba je kakor pika na i v tem pomenljivem odlomku. Jezus je nare- dil tak vtis, da glas o njem odmeva vsepovsod. "  Prvi Jezusov nastop v javnosti je v drugem evangeliju dogodek eksorcizma, ki s konkret- nim opisom situacije pelje bralca na pot od- krivanja, ki jo Marko zaèrtuje skozi celoten evangelij. Bralec stopa na pot spoznavanja Jezusove osebe in njegove “slu`be”. Èe strnemo z drugimi besedami, lahko re- èemo, da celotni odlomek 1,21-28 iz`areva Markovo temeljno sporoèilo o Jezusovem Bo`jem sinovstvu, in sicer z vidika njegovega poslanstva. Jezusovo avtoritativno uèenje, nad katerim ljudje strmijo, in njegovo oblastno obvladanje neèistega duha ka`eta na njegovo neizmerno moè. Oboje ga razkriva kot “moè- nejšega” (prim. 1,7), kot Bo`jega Sina. Ven- dar pa ta avtoriteta, ta moè, ni sama sebi na- men, ampak je ‘v slu`bi’ njegovega poslans- tva. Jezus, ki je prišel oznanjat prihod Bo`jega kraljestva (1,14.38), sedaj v kafarnaumski shodnici uèi o tej veseli novici. Vendar je rav- no v tem èasu tu tudi èlovek, obseden z ne- èistim duhom. Jezusova mogoèna beseda, ki je bila prej predvsem pouèna in je razlaga- la oznanilo o Bo`jem kraljestvu, postane sedaj predvsem ukazovalna ter z izgonom zle sile udejanji prihod Bo`jega kraljestva. Neèisti duh zapusti obsedenca. Kjer je prej prevla- dovalo zlo, sedaj z nastopom Jezusa, Bo`jega Sina, zaène vladati Bo`je. Ta prizor, ki se odvija v Kafarnaumu, se je v evangeliju ponovil še veèkrat na drugih krajih. Toda sporoèilo ostaja enako, pot od- krivanja, pot vere pelje nenehno v isto smer. Paradigma, ki jo zaèrta prvo Jezusovo javno manifestiranje moèi nad silami zla, se ne spre- meni in vsaka nadaljnja omemba eksorciz- ma je kot resonanca tega prvega vtisa. Ni nam potrebno veè veliko govoriti. @e en sam Je- zusov suveren izgon zlega duha zelo jasno ka- `e, kam moramo usmeriti naš pogled. Viri in literatura Sveto pismo Stare in Nove zaveze (slovenski standardni prevod). Ljubljana: Svetopisemska dru`ba Slovenije, 1997. Ambro`iè, Lojze: Obsedenec v Kafarnaumu, v: Bogoslovni vestnik 36 (1976), 53-61. Buttrick, G. A., Kepler T. S., Knox J., May H. G., Terrien S., Bucke E. S.: The Interpreter’s Dictionary of the Bible. Nashville: Abingdon, 1962. George, Augustin, Pierre Grelot: Uvod v Sveto pismo Nove zaveze. Celje: Mohorjeva dru`ba, 1982. "     Green, J. B., McKnight S., Marshall I. H.: Dictionary of Jesus and the Gospels. Leicester: Intervarsity Press, 1992. Gundry, Robert H.: Mark, A Commentary on His Apology for the Cross. Grand Rapids, Michigan: William B. Eerdmans Publishing Company, 1993. Kittel, Gerhard: Theological dictionary of the New Testament (volume 2). Grand Rapids: WM. B. Eerdmans Publishing Company, 1964. Marcus, J.: Mark 1-8. The Anchor Bible (volume 27). New York: Doubleday, 2000. Twelftree, Graham H.: Jesus the Exorcist, A Contribution to the Study of the Historical Jesus. Peabody, Massachusetts: Hendrickson Publishers, 1993. 1. Prim. G. H. Twelftree, Jesus the Exorcist, A Contribution to the Study of the Historical Jesus, Peabody, Hendrickson Publishers, 1993, 22-47. 2. Janezov evangelij je edini, ki ne omenja nobenega eksorcizma, zato je nekaj posebnega. To pa ne pomeni nujno, da `eli Janez zanikati dejstvo, da je bil Jezus eksorcist, saj ima èisto svojstveno teologijo, v kateri izganjanja neèistih duhov nimajo mesta. Prim. J. B. Green, S. McKnight, I. H. Marshall, Dictionary of Jesus and the Gospels, Leicester, Intervarsity Press, 1992, 171. 3. “Mesijanska skrivnost” je pomemben vidik teologije Markovega evangelija, o katerem se je veliko razpravljalo. Veèina avtorjev jo sprejema kot osnovno vodilo Markove kristologije (prim. A. George in P. Grelot s sodelavci, Uvod v Sveto pismo Nove zaveze, Celje, Mohorjeva dru`ba, 1982, 190-92; H. Conzelmann in A. Lindemann, Interpreting the New Testament, Peabody, Hendrickson Publishers, 1988, 219-20), nekateri pa jo zavraèajo (prim. R. H. Gundry, Mark, A Commentary on His Apology for the Cross, Grand Rapids, William B. Eerdmans Publishing Company, 1993, 88; 159 ...). 4. Prim. J. Marcus, Mark 1-8, The Anchor Bible (volume 27), New York, Doubleday, 2000, 191. 5. Beseda oblast (exousía) se v Marku razen v prvem poglavju (1,22.27) pojavi še sedemkrat (2,10; 3,15; 6,7; 11,28 ¡2x¿.33; 13,34). Nakazuje na posebnost ter prese`nost njegove osebe in slu`be. Prim. G. Kittel, Theological dictionary of the New Testament (volume 2), Grand Rapids, WM. B. Eerdmans Publishing Company, 1964, 568-69. 6. R. H. Gundry, n. d., 74. 7. Prim. L. Ambro`iè, Obsedenec v Kafarnaumu, v: Bogoslovni vestnik 36 (1976), 55-56; R. H. Gundry, n. d., 76. 8. Prim. G. H. Twelftree, n.d., 63. 9. Prim. R. H. Gundry, n. d., 76. 10. Termin epitimáô ima v Svetem pismu posebno teološko konotacijo. V osnovnem pomenu beseda pomeni grajati ali na drugi strani èastiti, kasneje pa se uporablja predvsem v pomenu oštevati, grajati. Vendar pa v Stari zavezi beseda dobi prav poseben, specifièen pomen, ki pove mnogo veè kot le preprosto grajati. Epitimáô postane tehnièni termin za ukazovalno Bo`jo besedo, s katero si Bog podreja zle sile, ki mu nasprotujejo. Pri Marku je beseda bistveno povezana z eksorcizmi Prim. G. Kittel, n. d., 623-26; H. C. Kee, The terminology of Mark’s exorcism stories, v: New Testament Studies 14 (1967-68), 232-246. "