V (OtDVlflL
Leto XVHL, št. 12$
LJubljana, sreda 2. junija tp7
Cena 2 Din
Upravnifitvo, Ljubljana, Knafljeva Ulica 6 — Telefon St. 8122. 8123, 3124, 8125, 8126.
Inseratn} oddelek: LJubljana, Selen-burgova al 6 - TeL 3392, 8492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon 6t- 2455.
Podružnica Celje: Kocenova oJU flt. I Telefon St. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St. 105.24L
Bsbaja vsak dan rasen ponedeljka. HaroftiliMi znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40<—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
RAZBURJENJE POJEMA
Nemčija ne bo izvajala novih represalij proti Španiji — Nemški in italijanski kontrolni odsek bodo prevzeli Francozi in Angleži
Pariz, 1. junija, br. Mednarodni položaj, ki je nastal po incidentu z nemško križarko »Deutschland«, po bombardiranju Almerije z nemških vojnih ladij, po izstopu Nemčije in Italije iz londonskega odbora ter odpovedi nadaljnjega sodelovanja pri mednarodni pomorski kontroli, so včeraj tako v Parizu in Londonu kakor v Ženevi presojali skrajno kritično. Spričo postopanja Italije in Nemčije se je že zdelo, da je neizbežen mednarodni konflikt ter da se bo Evropa slično kakor 1. 1914., tako rekoč preko noči znašla v novem vojnem vrvežu.
Danes presojajo položaj že mnogo bolj mirno in hladnokrvno in splošno prevladuje mnenje, da je vojna nevarnost odstranjena. Konflikt bo ostal omejen na Španijo, dočim je evropska diplomacija pridno na delu, da stvar likvidira in prepreči vsako novo poostritev mednarodnega položaja. Da se je razburjenje tako hitro poleglo, je predvsem zasluga Francije in Anglije, ki sta zelo energično posvarili Nemčijo in Italijo, naj ne tirata položaja na ostrino, ker Pariz in London ne bi dopustila nikakega oboroženega napada na Španijo. Zelo velik vpliv je imelo tudi dejstvo, ker sta dobili francoska in angleška vojna mornarica povelje, naj bosta pripravljeni, da v danem primeru takoj odplujeta v španske vode.
Pod vtisom odločnega nastopa Francije in Anglije je Nemčija še snoči obvestila angleško in francosko vlado, da ne bo izvajala napram republikanski Španiji nikakih novih represalij, marveč se zadovoljuje z obstreljevanjem Almerije. Tudi Italija je sporočila, da ne bo podvzela nobenih ukrepov. Prav tako sta Rim in Berlin izjavila, da bodo nemške in italijanske ladje slej ko prej spoštovale načela mednarodne kontrole.
Londonski odbor za nevmešavanje se do nadaljnjega ne bo sestal, dokler ne bodo razčiščena vsa vprašanja, ki so v zvezi s spopadi v španskih vodah. Angleška vlada je danes stopila v stike z vsemi državami, ki sodelujejo pri mednarodni kontroli, in jim je poslala predloge, kako naj se zamašijo vrzeli, ki so nastale zaradi odpoklica nemških in italijanskih kontrolnih ladij. Odseki, ki so bili doslej dodeljeni Nemčiji in Italiji, se bodo razdelili med ostale sodelujoče države, v prvi vrsti med Anglijo in Francijo, ki bosta v to svrho poslali v španske vode še več svojih vojnih ladij.
Pariški in londonski tisk izražata danes upanje, da se bo vsa stvar dala v miru urediti ter da zaradi izstopa Nemčije in Italije mednarodna kontrola ne bo prekinjena in bo ostalo v veljavi tudi še nadalje načelo nevmešavanja v španske notranje zadeve.
Solidarnost Anglije
Francije in Amerike
Tako Pariz, kakor tudi London in Washington nasvetu] e jo zmernost in hladnokrvnost
Pariz, 1. junija, p. Ribbentrop je na včerajšnji dopoldanski seji nevtralnostnega odbora v Londonu zahteval solidarno akcijo vseh pomorskih sil v španskih vodah, če bi bila kakšna vojna ladja, ki sodeluje pri mednarodni kontroli okrog Španije, ponovno napadena. Diplomatski krogi zatrjujejo, da tiči za to zahtevo poseben namen. če bi namreč Berlin vztrajal pri svoji zahtevi in jo postavil za pogoj za svoj povratek v nevtralnostni odbor, bi se mednarodni položaj vsekakor silno poslabšal.
Vzhodna španska obala je po izstopu Italije in Nemčije iz nevtralnostnega odbora ostala nekontrolirana. Italija in Nemčija sta si celo izgovorili popolnoma svobodno akcijo. V Parizu in Londonu si na vso moč prizadevajo, da bi se čim prej odpravilo to nemogoče stanje. Vse kaže, da bodo morale angleške in francoske vojne ladje prevzeti dosedanje naloge italijanskega in nemškega vojnega bro-dovja.
Zunanja ministra Francije in Anglije sta včeraj nemška poslanika v Londonu in Parizu energično opozorila na to, da bi se lahko mednarodni položaj usodno poslabšal, če Nemčija ne ostane hladnokrvna. Skoraj ob istem času je tudi ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Hull sprejel nemškega poslanika v VVashingtonu in mu podal povsem enake izjave, kakor sta jih prejela nemška poslanika v Londonu in Parizu. Hull je nemškemu poslaniku dejal, da mora Nemčija prav sedaj postopati z vso opreznostjo in zmernostjo. Diplomatski krogi pripisujejo Hullovi izjavi in okoliščini, da je bila podana ob istem času in v enaki obliki, kakor izjavi Edena in Delbosa, izredno velik mednarodni politični pomen. Amerika, Francija in Anglija hočejo očividno tesno sodelovati za ohranitev miru v Evropi in po vsem svetu. Vse tri velesile se nedvomno ne bodo ustrašile niti najenergičnejše skupne akcije proti vsem, ki bi ignorirali njihove nasvete.
Ribbentrop in pri Edenu
London, 1. junija, br. Zunanji minister Eden je dopddne po vrsti sprejel italijanskega poslanika Grandi ja in takoj za nj.'fm nemškega poslanika Ribbentropa, ki je nameraival (prvotno včeraj odpotovati z letalom v Berlin, pa je po nalogu berlinske vlade ostal v Londonu. Eden je od obeh zahteval pojasnila, kakšna jamstva prav za prav zahtevata Italija tn Nemčija. da se vrneta v londonski odbor in zopet sodelujeta pri mednarodni pomorski kontroli. Oba poslanika sta obljubila, da bo:ta zahtevala od svojih vlad točne jša navodila ter da bosta po možnosti Se danes odgovorila. Razgovor med Edenom in Ribbentropom je trajal Skoraj četo uro. Eden je pri tej priliki ponovno Opozoril predstavnika Nemčije, da Anglija ne bo trpela nikakega novega napada na suverenost Španije in bi ga smatrala za nedopustno vmešavanje.
Angleško brodovje pripravljeno
Rim, 1. junija, o. Iz Gibraltarja je prispela vest, da je dobilo tamkajšnje angleško brodovje ukaz, da mora biti pripravljeno za odhod.
Interpelacije v angleški spodnji zbornici
London, 1. junija, br. Več vladnih in opozicijskih poslancev je v spodnji zbornici vložilo interpelacije na zunanjega ministra v zadevi incidentov v španskih vodah. Zunanji minister Eden bo jutri popoldne odgovoril na interpelacije in na podlagi angleških zaupnikov pojasnil dejanski stan in same dogodke. Neka angleška torpedovka je od blizu opazovala bombardiranje Almerije in je poveljnik poslal obšimo poročilo. Zato vlada za jutrišnjo sejo spodnje zbornice v vseh političnih krogih veliko zanimanje.
Pravno ozadje konflikta
Kočljiv položaj londonskega nadzornega odbora Kdo je prav za prav kriv
London, 1. junija, b. Po dramatičnih dogodkih v zvezi z incidentom med letali valencijske vlade in nemško križarko »Deutschland« kj so dovedli do izstopa Ita lije in Nemčiie iz londonskega nadzornega odbora, se ie odbor znašel pred mnogimi kočljivimi pravnimi vprašanji, kj jiih ie nepričakovano postavila ta afera. Trije problemi so posebno zanimivi:
1. Ali je nemška križarka smela pristati v pristanišču na Ibizi, ki ne spada v nemško kontrolno cono, temveč v območje Francovih oblast}. Nemci trdijo, da jim je bilo pristanišče dodeljeno kot oporišče, da pa imajo njih ladje tudi sicer, kadar niso v kontrok!] funkciji in izpolnijo vse predpisane formalnosti, pravico pristajanja v vsaki španski luki. Ker je laka na Ibizi v
Gobbelsovo svarilo Vatikanu
2e v nedeljski številki smo v krajšem brzojavnem izvlečku prinesli govor nemškega propagandnega ministra dr. Goebbelsa. Kakor znano, je bil ves njegov govor posvečen polemiki s či-kaškim kardinalom Mundeleinom, ki je pred kratkim ostro napadel narodno socialistično vlado v Nemčiji zaradi njene politike proti katoliški cerkvi.^ še posebej pa zaradi postopanja nemške vlade s katoliško duhovščino. Komentarji teh izjav v nemškem časopisju, kakor tudi naslovi, s katerimi nemško časopisje objavlja Goebbelsove izjave nemškemu ljudstvu, dokazujejo, da gre v tej zadevi za nekaj več kot navadno polemiko, ki se v tej ali oni obliki od časa do časa ponavlja že vse od tedaj, odkar se je med tretjim rajhom in Vatikanom pojavila prva napetost zaradi izvajanja konkordata, sklenjenega leta 1933. Po očividnem načrtu objavljajo vsi nemški listi Goebbelsov govor na prvih straneh, dobesedno in z značilnimi poudarki v naslovih. Tako je na primer glavni organ narodnosocialistične stranke »Volkischer Beobachter« opremil Goebbelsove izjave z naslovom »Poslednje svarilo!«
V	podobnem smislu opozarjajo na Goebbelsove izjave tudi vsi ostali nem-Ski listi, kar vzbuja vtis, da jemljejo odgovorni krogi v Nemčiji spor z Vatikanom zelo resno in da so pripravljeni tudi že na morebitne skrajne posledice, ako bi Vatikan vztrajal na svojem sedanjem stališču obsodbe verskega režima v Nemčiji. Nemška vlada smatra, da je stališče Vatikana krivično in povsem enostransko, ker ne gre za preganjanje katoliške cerkve, temveč za izkoreninjenje težkih moralnih izrastkov cerkvenega življenja, ki jih cerkev ni hotela zatreti.
Do kakšne napetosti se je že razvil latentni spor med tretjim rajhom in Vatikanom, osvetljujejo posebej tudi najnovejše izjave nemškega notranjega ministra dr. Fricka, podane pred širšim forumom na pokrajinskem kongresu narodnosocialistične stranke v Wase-roemsu. »Čemur se mi protivimo, to so škofovski pastirski listi in papeške on-ciklike, ki smo jih že siti in presiti in jih nočemo več slišati ne čitati. Dostojanstveniki katoliške rerkve naj se naj-prvo pobrigajo, da bo v njihovih lastnih vrstah zavladalo poštenje in mir. To. kar se je zadnja leta odkrilo o katoliških dostojanstvenikih in o mračnem delu po samostanih, izziva zgražanje vsega kulturnega sveta. S prikrivanjem vsega tega se zlo ne bo odpravilo«
V	svojem govoru je v petek propagandni minister dr. Goebbels službeno 7 vedai. v čem je to zlo. Bil je v svojih zadevnih izvajanjih tako odkrit in oster, ca v njih upravičeno lahko vidimo od-.očno voljo nemške vlade, da enkrat za vselej preseče napade proti njej zaradi tako zvanih redovniških in duhovniških procesov v Nemčiji. Dr. Goebbels je z vso brezobzirnostjo navedel naravnost senzacionalne podrobnosti o krivdi duhovnikov in redovnikov, ki so bili v javnih procesih obsojeni na stroge kazni zaradi deliktov proti morali, ki jih minister na nekem mestu svojega govora označuje za navadne »svinjarije«. Dr. Goebbels ni v tej zvezi niti najmanj Sledil z grobimi izrazi na naslov seksualno perverznih duhovnikov in redovnikov. Dve stvari sta po Goebbelso-vem mnenju posebno značilni za presojo teh deliktov: predvsem dejstvo, da so se vsi obsojeni duhovniki spozabi j ali nad nedolžno mladino, potem pa s poudarkom naglaša trditev, da nikakor ne gre za posamezne izolirane primere, temveč za pravo »seksualno kugo«, ki je zadobila že splošni razmah in ki predstavlja zaradi tega tudi splošno nevarnost za moralo nemškega naroda.
Najbolj žalostno v vsej tej zadevi je po Goebbelsovem mnenju presenetljivo dejstvo, da nadrejene katoliške oblasti vsega tega nočejo spoznati in da skušajo celo vse to značilno ozadje in bistvo spora nemške vlade s katoliško cerkvijo pred svojimi verniki prikriti, v čemer gredo še tako daleč, da proglašajo vse javno obsojene duhovnike in redovnike za politične in verske muče-nike. Prav v tej zvezi je dr. Goebbels pojasnil, zakaj je nemška vlada želela, naj bi bili vsi procesi proti duhovnikom javni, dasi je to sicer v nasprotju z dosedanjimi običaji v takih primerih. Procesi proti duhovnikom, obtoženim deliktov proti morali, so javni predvsem zato, da bi nemški vladi nihče ne mogel očitati, da zapira in obsoja posamezne katoliške duhovnike iz kakih drugih razlogov. Ironično je še pripomnil, da s«; je nemška vlada odločila za to taktiko tudi na davno pobudo nemškega katoliškega centruma, ki je 1. 1907. sam zahteval, naj se procesi zaradi seksualnih perverznosti (šlo je tedaj za homoseksualce) vršijo javno, že zaradi ek-semplaričnosti kazni.
Silno ofenzivna je v Goebbelsovem govoru tudi trditev, da se je katoliška fcerkev izkazala preslabotna v postopa-
nju in kaznovanju »moralne podivjanosti« nemške katoliške duhovščine in da se je zato država morala končno odločiti, da sama do korenin iztrebi to »seksualno kugo«. V tej zvezi je dr. Goebbels opozoril na način, kako se je podobne okuženosti v sami kali izne-bila narodnosocialistična stranka, ki se ni pomišljala, da podobne pokvarjence v svojih vodilnih vrstah postreli in zlo v korenini zatre. Stranka je razen tega seksualno zablodo nekaterih svojih čla-ncv javno pred vsem nemškim narodom priznala in obsodila.
Dr. Goebbels je v opravičilo svojih ostrih izjav ob koncu svojega govora pripomnil, da je želel z njimi »odpreti oči nemškemu narodu«. .V Nemčiji ni
_i____UL. — mu! J.UL^esa——■
problema, je dejal dr. Goebbels, ki bi 1 se o njem ne smelo javno razpravljati, kajti »v Nemčiji ne vlada zakon Vatikana, temveč zakon nemškega naroda, pred katerim mora kloniti vsak Nemec«.
Goebbelsov in Frickov nastop proti katoliški cerkvi kažeta, da je napetost med Nemčijo in Vatikanom dosegla svoj višek. Presenečenja niso izključena. Nekateri listi smatrajo, da je računati s popolnim prelomom med Hitlerjevim režimom in katoliško cerkvijo, v kar naj bi tvorila uvod odpoved konkordata. Izjave obeh odgovornih nemških državnikov so vsekakor vzbudile tolikšno pozornost, da svet z zanimanjem pričakuje, kakšna bo reakcija .Vatikana.
posesti Franrovcev, se nedvomno lahko sklicujejo, da so iim lokalne oblasti daje dovoljenje za pristanek v lukj.
2.	Alf je križarka »Deutschland« prva streljala ali so prva bombardirala vladna letala? Iz dosedanjih poročil tega ni mogoče povsem točno ugotoviti, ker postavljata obe prizadeti stranki diametralno nastopne trditve.
3.	Ali ima Nemčija pravico, da sama in na lastno pest izvede represalije, ne da bi počakala na ugotovitve nepristranske komisije?
Z angleške stranj jfe bilo včeraj In danes storjenih več pomirjevalnih poskusov, izmed katerih zaslužita pozornost zlasti dva kompromisna predloga:
1. Londonski nadzorni odbor naj izvede nepristransko preiskavo in naj med tem pomjri obe stranki z izjavo, da prav tako nl>zalu]e postopanje španskih vladnih letalcev kakor samovoljno bombardiranje nezavarovane Almerije s strani nemških :adij kot maščevalno dejanje.
Kotor, 1. junija r. V svojem rodnem kraju na otoku Lopudu je davi ob 4. umrl kotorski škof dr. Franjo U c c e-lini- Tiče. Ni mu bilo dano, da bi uča-kal svojo 901etnico, ki bi jo praznoval letos 2. avgusta. Do nedavnih mesecev je bil še precej čil, potem pa je začel bolehati in je zdaj podlegel. Novica o njegovi smrti je vzbudila na vsem južnem Primorju iskreno obžalovanje. V četrtek bo škof dr. Uccelini svečano pokopan. Vsi Sokoli na južnem Jadranu se pripravljajo, da naj dostojne je izkažejo čast svojemu zvestemu bratu in vnetemu zagovorniku.
S škofom dr. Uccelini jem izgubimo velikega moža in neustrašnega nacionalista, iskrenega Jugoslovena in neomajnega Sokola. Življenje tega visokega cerkvenega dostojanstvenika, ki je vse do napada bolezni premišljal samo to, kako bi storil dobro svojemu narodu, je rodilo mnogo velikih plodov. Po geslu svojega vzornika Strossmayerja: »Vse za vero in domovino!« se je ravnal od mladih let in trije rodovi so lahko spoznali plemenitost njegovega duha, njegovo neizčrpno ljubezen do vsega, kar je jugoslovensko in slovansko. Svojemu majhnemu rojstnemu otoku Lopudu pred Dubrovnikom, kjer je preživel zgodnja leta in kamor se je vrnil na jesen življenja, je v veliki meri pripomogel, da se je razvil v sloveče letovišče. V duhovnika je bil posvečen leta 1871. Duše je pasel v raznih farah du-brovniške škofije. Slednjič je bil imenovan za profesorja teologije v osrednjem semenišču v Zadru, kjer je deloval do 1. 1893. kot profesor, potem pa je bil leto dni ravnatelj. Ze dne 18. maja 1894. je bil postavljen za škofa v Ko-toru in ta visoka čast mu je ostala ohranjena do smrti. Kot vzgojitelj je pokojni škof Uccelini vzorno vzgajal sveče-niški naraščaj in pri tem se je obilno bavil s književnostjo. Nabral si je zaklade duha, pisal je za novine in za knjige. Z velikim prizadevanjem in talentom je preložil Dantejevo »Božansko komedijo«. Polnih 16 let se je bavil s prevodom, naposled je še žrtvoval prihranjeni denar, da je omogočil natis. S tem delom si je kot književnik zagotovil častno ime v jugoslovenski literaturi, dokumentiral pa je tudi visoko pojmovanje kulturnosti pravega Jugoslovena. Prevod je kritika sprejela zelo naklonjeno in je knjiga doživela drugo izdajo. Na čelu knjige je škof Uccelini dal natisniti rodoljubno posvetilo: »Slogi in ljubezni istokrvnih in isto jezičnih bratov Srbov in Hrvatov«. Te besede so ob natisu 1. 1909. vzbudile mnogo nevolje na Dunaju. Franc Jožef se je tistikrat spet hudo razjezil in je nahru-lil svojega ministra: »Neverjetna, kako
2. Pmit valencij^Ej vladi, naj čimprej določi varnostne cone ob obali, v pristaniščih in na otokih, kjer naj bi se nevtralne ladje smele prosto kretati. Tu s* namreč prepričani, da bj se po določitvi takih varnostnih con Italija in Nemčija vrnili v londonski nadzorni odbor in b| bil a tem Incident med valencijsko vlado in >©mlij» zaključen.
Kaj bosta storili sedaj Nemčija in Italija
Berlin, 1. junija. AA. Na merodajnem mestu potrjujejo, da so se Nemci z obstreljevanjem Almerije le maščevali za napad na oklopnico »Deutschland«, pobudo za nadaljnje ukrepe v zvezi s tem napadom pa je treba sedai prepustiti londonskemu odboru za nevmešavanje. Bombardiranje Almerije je bila prva nemška intervencija v španski državljanski vojni in tudi zadnja, če se ne bodo pripetili novi incidenti.
Nemčija zapušča odbor za nevmešavanje in. je od poklicala tudi svoje brodovje iz mednarodne kontrole. Sliično je storila Italija. Ta skupen nastop sta včeraj dogovorila italijanski poslanik Attolico in nemški zunanij minister Neurath. Možno je sedaj samo to. da se bosta Italija in Nemčija odločili, da bosta odkrito podprli generala Franca.
more katoliški škof v Kotoru tik ob Črni gori kar javno izražati svoja nacionalna čustva!« — Minister je po cesarjevem nalogu šel hitro na delo: rimska kurija naj bi pritisnila na kotor-skega škofa, da odstrani posvetilo iz knjige. Zaman! Škof Uccelini ni nikdar preklical ali brisal, kar je bil kdaj zapisal.
Svojo odločnost in značajnost v nacionalnem pogledu je škof Uccelini pokazal v Jugoslaviji, ko je nastopil zoper poslanico jugoslovenskega episkopata v 1. 1933. proti Sokolu. Goreče je branil Sokolstvo proti klevetam, da je brezverska organizacija. Poudarjal je s čisto zavestjo, da prav Sokolstvo krepi nacionalizem in širi bratsko slogo med plemeni in veroizpovedmi in stremi samo za napredkom nedeljive Jugoslavije.
V Boki Kotorski je visoki nadpastir v 43 letih škof o van j a postal pravi oče svojim vernikom, požrtvovalen in skrben na vsakem koraku. Kar je imel, je razdal za dijake, za duhovniški naraščaj, za obnavljanje cerkva. Samo tak škof je mogel z dolgoletnim plemenitim delom vzgojiti in ohraniti najidealnej-šo slogo med katoličani in pravoslavnimi Ni ga pripadnika katerekoli veroizpovedi v vsej njegovi škofiji, ki ne bi srčno ljubil škofa Uccelini j a. Tu so dokazi njegovega dela, trajnejši od brona: zgradil je dijaško semenišče v Kotoru, nato v Hercegnovem zavod za vzgojo deklet brez razlike veroizpovedi, ustanovil je sirotišnico v Kotoru, nato letoviški dom za semeniščnike pri Tivtu. Vsaka dobrodelna akcija je prva segla po njegovi desnici, vsak siromak se je prvi obrnil na blagega škofa. In škof Uccelini nikdar ni odrekel, zato je bil v svojih sivih letih siromak, samemu sebi sluga in gospodar, kakor je rad zadovoljen poudaril.
Neizmerno vdan državi m narodni dinastiji, od mladih nog pobornik za svobodo in uedinjenje Jugoslovenov, je poleg visokih odlikovanj doživel tudi to počaščenje, da je blagopokojni Viteški kralj dal kiparju Rosandiču izdelati po-prsje škofa Uccelini j a, ki zdaj krasi kraljevski dvor na DedinjuvKot potomec žilavega in junaškega rodu je škof Uccelini vztrajno kljuboval sivi starosti. A ko je zdaj tik na pragu svoje 90-letnice omahnil v grob, bodo zanj večno veljale besede rimskega pesnika: »Non omnis moriar«, »ne bom ves umrl!« Jugoslavija bo sokolskega škofa ohranila večno v najčastnejšem, hvaležnem spominu.
IlfIL LJUBLJANSKI VELESEJEH
40. razstavna prireditev 5.-14. junija 1937*
Železniška izkaznica za polovično voznind se dobi pri blagajnah železniških postaj za din 2.—. Velesejmske legitimacije sa razstavljalcev iz 14 držav.
Sejmišče obsega 40.000 m3. Preko 609 razstavljalcev iz 14. držav.
Posebne razstave: Lovska, gospodinjska« pohištvena, avtomobilska, male živali.
Modna revija z varietejem. — Veliko zabavišče.
Koristno in prijetno.
»JUTRO« SE. 125
2
Sretfa, 2. VL T937
Sainf Jean de Luz, 1. junija, br. Na baskovski fronti se je razvila včeraj dopoldne krvava bitka, po obsegu in številu žrtev največja, kar so jih doslej bojevali Baski v obrambi svoje domovine. Spričo včerajšnjih razburljivih dogodkov je ostal ta dogodek skoraj neopazen in so se še le danes zvedele podrobnosti. Baski so nameravali prebiti fronto francovcev ter se polastiti strategično važnega hriba San Pe-dro v bližini Munguie. Če bi se jim to posrečilo, bi se morali francovci znatno umakniti izpred Bilbaa, ker bi vladno topništvo s teh postojank obvladalo skoraj vso pokrajino. Vrhovni poveljnik baskovske vojske je zbral v ta namen precejšnje sile. V zgodnjih jutranjih urah, ko .ie ležala nad pokrajino gosta megla, so baskovske čete po kratki topniški pripravi prešle v napad. Pet bataljonov je hkrati navalilo na postojanke francovcev. Nenadni napad pa ni uspel, ker so sovražne straže opazile prihod Baskov. Francovsko topništvo je od vseh strani otvorilo ogenj na Baske. Boj je *rajal do 7. zjutraj, nakar so se morali Baski z velikimi izgubami umakniti. Pustili so na bojišču okrog 500 mrtvih in 1.500 ranjenih. Tudi francovci so imeli po krivdi lastnega f.jpništva velike izgube.
Nacionalisti bombardirali Barcelono in Almerijo
Pariz, 1. maja. Valencijska vlada poroča. da so Francova letala včeraj hudo bombardirala katalonsko prestolnico Barcelono. Okrog 20 letal je cele četrt ure metalo na mesto eksplozivne in zažigalne bombe. Mnogo hiš je bilo porušenih. Po dosedanjih ugotovitvah je bombardiranje zahtevalo 79 mrtvih in 144 ranjenih, med njimi tudi mnogo žensk in otrok.
Tudi Almerija je. postala, danes žrtev no- : vega napada. Francova letala so zasula z bombam; one dele mesta, ki pri bombardiranju s strani nemških vojnih ladij niso bili prizadeti. Bombardiranje je zahtevalo veliko število mrtyih in ranjenih. Vodovodne, plinske, telefonske in brzojavne na-' prave so popolnoma porušene. Prebivalstvo, ki se je včeraj začelo vračati v mesto, je znova zbežalo v okoliške hribe.
• • • republikanci Palmo
Salamanca, 1. junija, br. Davi okrog 5.30 je priletelo nad Palmo na Malorci 13 republikanskih letal, ki so mesto hudo bombardirala. Vrgla so okrog 30, težkih bombi ki' so povzročile veliko razdejanje. 20 ljudi je bilo ubitih, mnogo pa rarijertih. Kmalu za tem se je dvignilo 20 Francovih letal. Med vladnimi in francovskimi'letali se je vnela,
zračna bitka, v kateri je bilo sedem repu-
blikansk h letal sestreljenih.
S fronte pri Guadalafari
Madrid, 1. jun. AA. Snoči je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: Republikanske čete so na fronti ob Guadalajari zavzele postojanke pri Cavezu del Grande. Uporniki so se umaknili s hudimi izgubami. General Miaja je novinarjem izjavil, da so vladne čete zavzele tudi Lagranjo.
Preureditev severne republikanske vojske
Valencija, 1. junija. AA. Predsednik republike je podpisal ukaz o preureditvi severne vojske. Obstajala bo odslej iz dveh velikih enot, ki bosta podrejeni naravnost vojnemu ministru. Ena bo baskovski ar-madni zbor pod poveljstvom generala Uri-burija, druga pa armada v Santandru, ki ji bo poveljeval general Encomiende. Oba bosta poveljevala vsem kopnim, letalskim in pomorskih silam v tamošnjih krajih.
Papež je spet obolel
Rim, 1. junija, b. Papež Pij XI., ki se trenutno rnudi v Castel Gandolfo, je zaradi nenadnega srčnega napada, ki ga je povzročila od zdravnika prepovedana avdienca neke osebnosti, zopet obolel in je po nasvetu zdravnika moral ostatj v postelji.
Vest. da so nepričakovano morali odložiti otvoritev papeževe akademije na včerajšnji rojstni dan sv. očeta, je napravila v vseh krogih globok vtis. Splošno mislijo, da se je zdravstveno stanje sv. očeta, poslabšalo.
Jubilej predsednika poljske republike
Varšava, 1. junija. AA. Danes je poteklo 11 let, odkar so izvolili prof. Moscickega za predsednika republike. Pri tej priliki poudarja glasilo poljske vojske »Polska Zbrojna«, da je po zelo tesnem sodelovanju med predsednikom republike in pogojnim maršalom Pilsudskim prišlo tudi do zelo tesnega sodelovanja med njim in maršalom Rydz-Smiglyjem. Sodelovanje teh dveh močnih simbolov poljske države predstavlja sedanje pojmovanje poljske države in poljskega naroda.
Bivši nemški cesar Viljem obolel
' Pariz, 1. junija. w. Listi javljajo iz Haaga, da je 79-Iefnj bivši nemški cesar Viliem nevarno obolel na prehladu.
NJ. Vel. kraljica Marija v Bukarešti
Bukarešta, 1. jundja. br. V Bukarešto je danes prispela Nj. 'Vel. kraljica Marija s kraljevičem Andrejem. Na postaji je bil prirejen intimen sprejem. Kraljica se je odpeljala takoj na dvor Cotroceni k svoji materj Nj. Vel. kraljici Mariji rumunski. ki si še zmerom ni docela opomogla od svoje poslednje bolezni.
Seja gospodarskega odbora
ministrov
Beograd, L junija. AA. Danes dopoldne od 10. do 13. se je v finančnem ministrstvu vršila seja goepod&rsko-finančaega odbora ministrov. Sejj je predsedoval minister Leti ca. presostvovaM eo ji pa ministri dr. Ni-ko Subotič. dr. Marko Ko-žulj. dr. Milan Vr-hanič, Djuia Jankovič. Dobrivoje Stošovjč in inž. Voja Djordjevjč. Na seji so razpravljali o tekočih vprašanjih.
Pri bolečinah v sklepih, protinu, ishiasu
je bil dosežen dober uspeh s TOGAIj tabletami.
Učinkuje naglo in efektno brez škodljivih stranskih vplivov.
Vprašajte svojega zdravnika! Dobiva se v vseh lekarnah. Ogl. reg. S. br. MS7 od S.Ut 33.
Valencija obtožuje
Kaj pravi valencijska nota Društvu narodov o zadnjih dogodkih v španskem vodovju
Ženeva, 1. jnnija. k. Snoči ob 21. je posebni odposlanec španske republikanske delegacije oddal v generalnem tajništvu Društva narodov daljše informativno poročilo o dogodkih na Mallorci, Ibizi, pred Barcelono in v Almeriji. Poročilo označuje tudi stališče španske republikanske vlade napram vlogi nemške in italijanske vojne mornarice pri mednarodni kontroli okrog Španije. Poročilo pravi med drugim:
Španska vlada ie že v enj izmed svojih poslednjih not, ki jih je poslala angleški vladi, izrazila bojazen, da se načrt o kontroli okrog Španije ne bo izvedel tako, ka kor je bilo v Londonu določeno v interesu splošnega miru. Ta bojazen je bila utemeljena po izkušnjah, kj jih je imela z dosedanjim^ postopanjem nemških vojnih ladij, ki so že ponovno podprle upornike. Španska vlada je povsem utemeljeno domnevala, da bo nemško brodovje. ki je stopilo v službo mednarodne kontrole, izrabilo posebni položaj v kontrolnem odseku, kj mu je bil dodeljen, za napade proti španski republiki. To dokazujejo tudi poslednjii dogodki:
1.	V soboto dopoldne je poveljnik nemškega sredozemskega brodovja brzojavil vojaškemu poveljstvu španske republike, da bo odredil stroge ukrepe, če bi se španska republikanska letala, k; so doslej nemoteno izvrševala svojo službo nad kontrolnim pasom, pojavlia v bližini nemških vojnih ladij. Zahteval je tudi jamstva, ki pa jih valencijska vlada ni hotela dati prav zaradj domneve, da hočejo nemške vojne ladje izrabiti to priliko, za novo podporo upornikom.
2.	Že istega dne popoldne so nemške vojne ladje, ki so bil© zasidrane v ibiški lu-ki, obstreljevale dve republikanski letali, ki sta bili na izridniškem poletu nad Ibi-zo jn Baleari. Španskj letali sta na to obstreljevanje le reagirali.
3.	Nemška vlada je na bombardiranje nemške oklopne križarke »Deutschland« reagirala šele 24 ur pozneje, kar nikakor ni v skladu z brzojavnim sporočilom admirala Feschla.
4.	Nemška vlada je že zgolj na osnovi brzojavnega poročila o incidentu odredila, da so nemške ladje davi bombardirale Almerijo. Ob 5.45 so neka križarka in štirje rušilci pričeli obstreljevati to luko in so oddali nanjo 200 strelov. 38 poslopij je bilo docela porušenih. Pod razvalinami so našli doslej 19 trupel.
Ob zaključku opozarja nota že na prvi poziv španske republikanske vlade, ki je bil včeraj zjutraj sporočen generalnemu tajništvu Društva narodov, nai bi Društvo narodov republikanski Španiji z vso naglico priskočilo na pomoč. Zaradi izredno resnih dogodkov in vesti, da je nemška vlada poslala v španske vode celo vrsto svojih vojnih ladij, mora španska vlada Društvo narodov ponovno pozvati, naj resno presodi nastali položaj in ukrene vse, kar je nujno potrebno, da se ohrani mednarodni mir.
Proglas španske vlade vsemu svetu,
Valencija, 1. junija, p. Valencijska vlada je imela snoči daljšo sejo, na kateri je razpravljala o položaju, ki je nastal po bombardiranju Almerije in po potopitvi parnika »Ciudad de Barcelona«. Sprejeti so bili izredno važni sklepi, vendar po-
drobnih podatkov ni bilo mogoče dobiti.
Po seji je bil objavljen proglas »španskemu ljudstvu ln vsem narodom na svetu zaradi napada narodnosocialistične Nemčije na Španijo«, ki omenja, da sta Nemčija in Italija že večkrat izvedli sovražna dejanja proti Španiji, zaradi česar naj tuji narodi pomagajo Španiji in sodelujejo ž njo pri omejitvi sedanjega spora.
Na vprašanje Havasovega poročevalca, ali bo španska vlada zahtevala od držav, ki so podpisale pakt o Društvu narodov, naj s svojimi vojaškimi silami nastopijo v korist zakonite španske vlade zaradi obstreljevanja Almerije, je ministrski predsednik Negrin samo odgovoril: Zahtevamo, naj skličejo svet Društva narodov, da bi mogli pred njim pojasniti dejstva.
500 žrtev parnika „Ciudad de Barcelona"
Barcelona, 1. jun. AA. DNB: Katalonska vlada objavlja, da sd je parnik »Ciudad de Barcelona« potopil 18 km severno od Barcelone. Utonilo je 500 oseb, mnogo oseb so rešili.
Ustavljena francoska ladja
Parjz. 1. junija. AA. Havas; Mornariško ministrstvo je objavilo našle i nje uradno poročilo: Francoski parnik »Finstere«, kj je dne 30. maja dopoldne plul proti Cettu. je 10 milj jnišno od Dragonera na Mallorci ustavila nacionalistična ladja »Pedro Primero« ter mu ukazala, da mora odpluti v Palmo. Parnik je poklical na pomoč francosko torpedovko »Sjimoun« ki je takoj pri-Ivtela in ga spremila do Cetta. Nacionalistična ladja je nato takoj odplula.
Italija za imenovanje preiskovalnega odbora
Rim, 1. junija, g. Po nervoznosti, ki se je pojavila včeraj popoldne, je danes prišlo do precejšnjega pomirjenja. K temu je pripomogel pred vsem komunike vlade. Komentarji listov naglašajo, da je umik Italije in Nemčije iz londonskega odbora za nevmešavanje samo pogojen. V političnih krogih govorijo, da se Italija ne bi protivila imenovanju preiskovalnega odbora. Ker včeraj položaj niso hoteli poostriti do skrajnosti, je bilo pričakovati, da bodo uporabiil to pot. Današnja brezžična poročila so precej rezervirana.
Nove nemške vojne ladje v španskih vodah
Berlin, 1. junija, br. Na povelje Hitlerja je danes odplula križarka »Leipzig« v španske vode, da ojači tamošnje nemško brodovje. Kakor uradno poročajo, bo prihodnje dni odplulo v španske vode še več nemških vojni lad'j.
Prevoz žrtev „Deutschlanda" v Nemčijo
Berlin, 1. junija, br. Na izrecno željo Hitlerja bodo žrtve napada na nemško križarko »Deutschland«, ki - so bale začasno pokopane v Gibraltarju, prepeljane v domovino. Priprave za prevez so se že začele, žrtve bodo pokopane z velikimi fvečamostmi v skupnem grobu, kjer jim bodo postavili tudi veličasten spomenik.
Izjalovljena ofenziva
pri Mungul
Baski so hoteli prebiti obroč okrog Bilbaa, a so bili
krvavo odbiti
Beležke
»Samouprava" o dogodkih v Španiji
»Samouprava«, službeno glasilo JRZ, je v sinočni številki objavila daljši članek o usodnih incidentih v španskih vodah. Med drugim pravi:
»Evropa se je naravnost oddahnila, ko je podal ostavko Caballero, ki se je že čisto nagibal k anarhistični diktaturi, in je po njem prevzel oblast zmerni socialist Negrin. Nihče ni niti najmanj pričakoval, da bo tudi ta podlegel vplivu Moskve in celo prestopil meje vsega dovoljenega, česar si ni upal niti sam Caballero. žalostni dogodki in napad na križarko »Deutsch-land« je zavil Nemčijo v črnino, Evropi pa nakopal ogromno skrb za mir vsega sveta. Ali so imele bombe, ki so padle na križarko »Deutschland« namen izzvati svetovno vojno, nov kaos? Ali je bila to ona miroljubna politika Litvinova? Nemčija se je že pripravljala na to, da pristane na angleške predloge za likvidacijo španske vojne. Prav zaradi tega pa ima ta ponosni narod tem več pravice braniti svojo kri. Berlin je dostojanstven. To samozata-jevanje bo morda edino še rešilo svet pred najhujšim, kar je pariški tisk že pričel napovedovati.«
Srbska zemljoradniška stranka
Službeno ime te stranke je bilo nekdaj »Savez zemljoradnika«. Letos je bil sprožen predlog, naj se to ime izpremeni v Srbsko zemljoradniško stranko. Na očitke, da pomenja taka sprememba poskus ustvaritve srbske fronte, je v nedeljo odgovarjal na zemljoradniškem zborovanju v Jajcu znani bosanski poslanec dr. Cubri-lovič. Rekel je, da sprememba imerta ne znači nikakega poskusa za ustvaritev srbske fronte, marveč le poudarek želje, da pride med Srbi in Hrvati do sporazuma. Obenem bo sprememba pomenila, da hoče stranka omejiti svoje delo na srbsko prebivalstvo in da ne namerava na kakršenkoli način razbijati hrvatske vrste.
Kaj »Hrvatski dnevnik" zanima
V	nedeljo je bila, kakor smo v »Jutru« že poročali, v Beogradu glavna skupščina Udruženja rezervnih oficirjev. »Hrvatski dnevnik« poroča o skupščini te velike in važne organizacije samo to, da je predsednik Bogdanovič . končal svoj govor z besedami: >Poglejmo si svobodno v oči, podajmo drug . drugemu roko, objemimo se in pokažimo vsem, da smo eden in neraz-deljiv narod, da. srno nedeljivo bitje in da poznamo, samo eno/ jUgoslovettskb "skrb. *
»Hrvatski dnevnik« prinaša te besede v mastnem tisku in nato imenoma navaja štiri Hrvate, ki so bili izvoljeni v glavno upravo udruženja. Ničesar "drugega ga s skupščine ni zanimalo.
Posvetovanja bivše SDS
V	ponedeljek je bila v Zagrebu seja vodstva bivše Samostojne demokratske stranke. Ker je strankin predsednik odsoten, je sejo vodil podpredsednik dr. Kostič. Razpravljali so o organizaciji živahnejše propagandne akcije med Srbi na Hrvatskem, na katere hočejo omejiti svoje delo, da ne bi z akcijo med Hrvati vznevoljili svojih zaveznikov iz HSS. Strankin predsednik Adam Pribičevič se je mudil te dni v Beogradu, kjer je obiskal tudi Ljubo Davido-viča in Joco Jovanoviča. Ko se bo vrnil v Zagreb, bo odšel na agitacijsko potovanje po Liki.
v Rusiji aretirani
inozemski komunisti
Na ukaz Stalina je bila zadnje čase aretirana cela vrsta inozemskih komunistov, ki so se mudili v Sovjetski Rusiji. Večina med njimi je obtožena, da so sodelovali s trockisti. Aretiranih je med drugimi tudi nekaj Jugoslovenov in 17 Nemcev. Nedavno je bil prepeljan v zapore tudi voditelj poljskih komunistov Dombal, ki se je nastanil v Moskvi že pred nekaj leti. Zadnje dni so aretirali tudi nekaj francoskih in madžarskih komunistov. Aretirani Madžari so v Rusiji že po 15 in več let, ker so se zatekli tja večinoma že takoj po polomu kratkotrajnega komunističnega režima na Madžarskem. O usodi aretiranih inozemskih komunistov niso znane nikake podrobnosti.
O du lieber Augustin
Naročnik nam piše:
Na Telovo so doživeli farani Selnice ob Dravi svojevrstno reč. V telovski procesiji so namreč prvokrat po prevratu zopet zablesteli z zastave solniških »veteran cev« amblemi, znani s praporov nekdanjih avstrijskih veteranov. Prapor so nosili v procesiji z vednostjo selniškega župnika, ki je, radi tega povprašan, dejal, da je treba ustreči tudi nemškim vernikom in da se ni treba niti najmanj razburjati, ker je zadevo itak prijavil šreskemu načelstvu in knezoškofijskemu ordinariatu v Mariboru, ki pa nista ničesar odgovorila, radi česar da ne more biti radi tega nikakršnega vznemirjanja...
. Obisk predsednika poljske Narodne banke
Beograd, 1. junija, p. Snoči so prispeli v Beograd predsednik poljske Narodne banke dr. Vladislav Jiirka, glavni, direktor banke Leon Baranski in še nekateri zastopniki zavoda, da vrnejo obisk guvernerja naše Narodne banke dr. Radosav-ljeviča. Dopoldne so imeli v Narodni banki z zastopniki našega zavoda daljšo konferenco, nato pa so se odpeljali na Ople-nac, kjer je dr. Birka položil venec na grob kralja Uedinitelja. Popoldne se je dr. Birka takoj po povratku sestal z dr. Stojadinovičem, finančnim ministrom Le-tico in trgovinskim ministrom dr. Vrba-ničem. Dr. Birka in njegovo spremstvo ostanejo Se jutri v "Beogradu, nato pa "odpotujejo na Jadran.
Prelom Vatikan—Berlin
Ker Vatikan ni odgovoril na nemške proteste, smatra Berlin, da so normalni odnošaji nemogoči in prepušča Vatikanu odgovornost za posledice
Berlin, J. junija, br. Kakor se je dalo sklepati že po ostrih govorih Gobbelsa in Fricka, se pripravlja med Nemčijo in Vatikanom popoln prelom. Čeravno je Vatikan postopal zelo previdno in ni pognal v boj proti narodno-socialističnemu režimu nemških cerkvenih dostojanstvenikov, marveč ameriške kardinale in škofe, so v Berlinu ta manever spregledali in se odločili za energično akcijo. Na hude napade čikaške-ga kardinala Mundelaina, ki je ozmerjal Hitlerja in vso nemško vlado ter pozival katoličane vsega sveta v boj proti »nemškim poganskim nasilnikom«, je nemška vlada protestirala pri Vatikanu. Vatikan na ta protest ni odgovoril in ni niti z besedico obsodil napadov na nemškega državnega poglavarja in odgovorne nemške državnike. Tudi druga intervencija pri Vatikanu je ostala brez. uspeha. Vatikanski tajnik kardinal Pacceli je dal le izogibajočo ustmeno izjavo, obetajoč pozneje pismeni odgovor, ki pa ga doslej ni bilo. Zato je nemški poslanik pri Vatikanu izvršil novo demaršo in napovedal popoln prelom med Nemčijo in sveto stolico. O tem je bil da-
nes objavljen uradni komunike, v katerem se med drugim naglasa:
Nemška vlada je dne 24. mafa vložila pri Vatikanu protest zoper žaljive napade kardinala Mundelaina na kancelarja Hitler• ja in na člane nemške vlade. Kardinal Pacceli nemškemu poslaniku niti z besedico nI obsodil tega nekvalificiranega napada. Zaradi tega je nemški poslanik po nalogu vlade izvršil 29. maja novo demaršo in izročil vatikanskemu tajniku kardinalu Paccel-liju noto, v kateri opozarja nemška vlada Vatikan na to, da nemška vlada kljub ponovnim urgencam ni dobila niti odgovora na sx*oje proteste. S tem je Vatikan sam onemogočil normalne odnošaje med Nemčijo in Vatikanom in naj zato tudi sam nosi vso odgovornost za posledice, ki bodo nastale.
Energični ton nemške izjave je zbudil v nemški javnosti vtis, da je prelom med Vatikanom in Nemčijo popoln in da se bo pričela še le sedaj prava gonja proti katoliški cerkvi in njeni duhovščini, ki jo narodni socialisti proglašajo za prvega sovražnika države.
»Slovenec« krije z bombardiranjem
svoj umik
Z zamolklimi topovskimi streli se gospoda od »Slovenca« umika iz bitke. Naše zgodovinske ugotovitve, ki so onemogočile načrt, da bi se z majniško deklaracijo proslavljale punktacije iz 1. 1933, jugoslovenski narodni pokret iz vojne dobe pa potvoril v neko strankarsko akcijo b. SLS, so pokvarile mnoge račune. Koristile so pa razumevanju pomena in važnosti majniške deklaracije za delo osvoboditve in zedinje-nja.
To je seveda skrajno nerodno gospodi, ki je hotela izrabiti 20-letnico za rehabilitacijo mnogih stvari, o katerih je bolje, da ne govorimo, a istočasno za propagando svojih strankarskih interesov. Kakor vedno ob takih prilikah so tudi tokrat prišli na nič več originalno »idejo«, da morajo braniti slovensko stvar proti nam; če ne z logiko, pa z zofizmi, če ne z resnico, pa z lažjo Spravili so se zopet nad »mafijo« Razumljivo in prirodno je, da iz svojega pič$sar ne vedo. To bi se bilo članom ma-Ji je lepo godilo, če bi bili. za njihovo delo vedeli pisci člankov o »debeli Berti«! Danes bi se jim smejala cela javnost", ako bi trdili, da pišejo o teh stvareh iz lastnega znanja. Zato so si izposodili »nekega gospoda«, ki jim zatrjuje, da so zasluge članov mafije »mnogo bolj skromne, nego jih člani mafije predstavljajo«. Ta gospod ve edino le nekaj o nakazilih za moko. Verjetno jih je bil deležen za kakšno uslugo, ki jo je nevede storil za mafijo, kakor mnogi drugi. Saj so nakazila za moko in druge blagodati dobivali številni Slovenci, počev-ši z načelnikom Jugoslovanskega kluba. »Nekemu gospodu« bi bila naša javnost gotovo hvaležna, ako bi sporočil naslov gospoda »Juha iz Solkana«, ki mu je zaupal, da je imel nalog zažgati arhiv mafije 1. 1918 in ki je bil z njim tako intimen, da ga »Slovencev« »neki gospod« zopet s svoje strani imenuje »nekega gospoda«. Kakor je razvidno so »Slovenčeve« informacije ze-
lo točne in avtentične, čisto po onem starem: neka teta naše kuharice je povedala sestri njene prijateljice, da i1 je rekla pokojna stara mama, da ji je stric moža njene sestrične zaupal, da je vse, kar »Slovenec« napiše, čista resnica ...
Pričakovali smo, da bo »Slovenec* o »veličastnih večernih manifestacijah« po Ljubljani molčal, že iz hvaležnosti za našo diskretnost. Če ga interesira, kaj je nacionalna mladina po ljubljanskih ulicah klicala, evo mu: »Živela Jugoslavija! Živio kralj Peter! Živelo narodno edinstvo!« Če ne ve, na katere klice so nacionalisti odgovarjali, naj vpraša one stražnike, ki so spremljali skoraj stoglavo »veličastje.« Kako pogumno so nosili manifestanti slovensko zastavo, tega »Slovenec« za čudo nikjer ne omenja. Se toliko se ni potrudil, da bi bil poskrbel, da vsaj prijateljski listi v Beogradu ta važni podvig zabeležijo. Toda taki, so naši junaki z onega brega Zmajevega mostu: vedno skromni do skrajnosti, saj je dosti, da jih je Ljubljana občudovala. Oni ne zahtevajo javne slave in hvale po listih, a še manj širom cele Jugoslavije".
Majniško deklaracijo je načelnik Jugoslovanskega kluba sporočil »vsemu jugoslo venskemu narodu.« In na znameniti union-ski proslavi 1. 1918. je pozival slovenske žene in može, naj misel narodnega edinstva ponesejo tja »do zadnje jugoslovanske koče« pod Triglavom in na Pohorju. Danes čitamo v »Slovencu«, da smo »kar na lepem iznašli«, da je majniška deklaracija proglasila »tako zvano narodno edin-stvo«. Nasprotno, narodno načelo, ki tvon jedro deklaracije, pomeni »načelo naturne-ga prava, iz katerega ne sledi nujno narodno edinstvo«...
Kriza japonske vlade
Tokio, 1. junija, k. Ostavka Hajašijeve vlade je izzvala v japonski politični javnosti izredno pozornost, ker je nihče ni pričakoval. Listi poročajo, da bo kriza rešena že v najkrajšem času, in izražajo svoje zadovoljstvo nad odstopom Hajašijeve vlade. »Asahi Simbun« upa, da se bo mogel sestaviti kabinet, ki ga bodo podpirale stranke, vojaški krogi in najbližji mikadovi svetovalci, »Niči« pa naglaša, da novi ministrski predsednik ne bo kos svoji nalogi, če ne bo priznal vpliv strank. Dosedanji vojni minister je izjavil da bi pomenil najboljšo rešitev kabinet, ki bi bil nad strankami in sestavljen iz samih uglednih Iju-
Po snočnjih posvetovanjih z vodilnimi uradniki je mikado poveril mandat za sestavo nove vlade princu Kongu, predsedniku zgornje zbornice.
Podelitev pooblastila za sestavo nove vla-princu Konoju, kj je komaj dokončal leto, tolmačijo v političnih krogih tako. utegne postati najprimernejša <^et>no,t obnovo zaupanja med političnimi strankami in vlado, ker uživa »upanje dvora vojske in je obenem zagovornik tako zva nega polstrankanskega parlamentarnega
6istema.	_• ,
Princ Kanoje je izjavil novanarjem. da bo
vsekakor skušal sestaviti za delo sposobno vlado. Ni še gotovo, ali bo listavla^zedo jutri gotova, vendar pa potekajo pogajanja zadovoljivo. Mandatar krone je mnenja da bi kazalo obdržati v vladi nekatere dosedanje člane. Zato je predlagal nekaterim ministrom. ki so odstopili, naj se mu pridružijo Vojni in mornariški mtmister eta na to že pristala. Najresnejš; tooi za zunanjega ministra je Hirota. Težkoče povzroča zasedba finančnega ministrstva, na vsak nacm pa mora izginiti nesoglasje med parlamentami-strankami, kaT bo glavna naloga nove-ministnskega predsednika
de 46. da za
miga
Iz davčne službe
Beograd, 1. junija, p. Premeščeni so: davčni inšpektor Ivan Šupelj iz Šoštanja v Brežice, višji davčni kontrolor Rajko Ka-menšek iz Novega mesta v Ljubljano ter davčni kontrolorji Viktor Kumer iz Celja v Koprivnico, Rudolf Zrimšek iz Ribnice v Ormož, Janko Rbžaj iz Radovljice v Brežice ln Franc Andrejčič iz Brežic v Radovljico.
Pakt Italija-Japonska
Rim, 1. junija b Japonski poslanik Šu* erimura, ki v kratkem zapusti Pariz, Ker je imenovan za japonskega poslanika v Parizu, je izjavil zastopniku revije scomere diplomatico«, da bo v najbližji bodočnosti sklenien med Italijo in Japonsko pakt v smislu »entente cordiale» — prisrčne zveze.
Blomberg prispe jutri v Rim
Berlin, 1. junija, b. Zaradj nenadne zaostritve mednarodnega položaja se je včeraj najprei mislilo, da bo nemški vojni minister svoje že napovedani obisk v Rimu odložil za nedoločen čas, danes pa se je izvedelo, da bo maršal Blomberg že 3. t. m. v Rimu, kjer bo ostal ve? d^j.
Antonescu pri Blumu in Lebrunu
Par«, 1. junija b. Rumunski zunanji minister Antonescu ie bjl včeraj opoldne gost francoskega ministrskega predsednika Leona Bluma, ki ga je povabil na o' ed na svoj dom. Obeda se je udeležil tudi zunanji minister Delbos. Po obedu so vsi trije državniki ostali v dolgem razgovoru, nakar 6e je minister Antonescu odpeljal na obisk k prezidentu francoske republike Lebrunu.
NOve usmrtitve trockistov
Moskva, 1. junija, b. V Habarovsku v Sibiriji je bilo včeraj ustreljenih 11 oseb. obsojenih zaradi trockizma. Število vseh trockistov, ustreljenih v zadnjem časa, je 6 tem naraslo na 66.
Kronski svet v Pešti
Budimpešta, 1. junija, w. Danes ob 18. ee je pod predsedstvom državnega opravnjka Horthvja sestal kronski svet. Navzoči 96 bi-« lj vsi člani ministrskega 6veta.
Vremenska napoved
Zemunska: Oblačnost bo narasla po vsej državi, zlasti v za pa d ni polovici in v severnih krajih, kjer bodo nevihte in dež ■ plohami. - .
Dunajska: Po vremenu z nevihtami, najbrze že hladnejše in izpremenljivo vreme ž severo-zapadminj vetrovi, precej de-• ževno. '
Maši kraji in ljudje
Skupščina jugoslovenskih novinarjev
Kakor smo na kratko že poročali, je bila v nedeljo na Paliču, znanem letovišču pri Subotici redna glavna skupščina Jugo-slovenskega novinarskega udruženja, ki združuje v svojih vrstah vse novinarje iz Jugoslavije. Skupščine so se polnoštevilno udeležili delegati vseh petih sekcij. 50 delegatov je zastopalo 4% rednih članov
Pod vodstvom dosedanjega predsednika Stanka Viranta je skupščina potekla v najlepšem redu; vse točke dnevnega reda so bile obravnavane in razčiščene že na konferencah prejšnjega dne. Po običajnem turnusu je za bodoče poslovno leto pripadlo predsedniško mesto beograjski sekciji, katere delegat Andra Milosavljevič je bil soglasno izvoljen.
Sprejeta je bila resolucija, ki v osmih točkah precizira zahteve, predloge in želje novinarjev iz Jugoslavije. Na prvem mestu stoji pokojninsko zavarovanje, ki ee vedno ni urejeno. Skupščina je apelirala na vlado, naj v smislu danih obljub v čim krajšem času izkoristi pooblastilo, dano ji v finančnem zakonu za izvedba novinarskega starostnega zavarovanja. Dalje zahteva resolucija noveliranje tiskovnega zakona, popolno izvedbo v zakonu predvidenega bolezenskega in nezgodnega zavarovanja, energične ukrepe proti laži-novi-narstvu, ki se ponekod pojavlja in v bi-»tvu ni drugega, kakor grdo izsiljevanje.
Slednjič je skupščina pozdravila pobudo bratskih bolgarskih novinarskih organizacij, da se osnuje jugoslovensko-bolgarska novinarska zveza; pooblastila je novo upravo, da skupno z reprezentanti bolgarskih novinarjev ta predlog oživotvori.
Lep pregled naše industrijske delavnosti
Jesenice, 1. junija.
Na ljubljanskem velesejmu v paviljonu »G«, kjer bodo razstavljeni proizvodi težke industrije, bodo v oddelku KID v stekleni iDmari na ogled tudi številni izvodi lista »Tovarniški vestnik«, ki je prvi te vrste v maši državi in ki ga izdaja Kranjska industrijska družba. V listu so objavljene zgodovinske črtice o postanku in razvoju železarstva v naših krajih, delo rudarjev, oglarjev in fužinarjev izza davnih dni, daljši sestavki o organizaciji in racionalizaciji industrije pri nas in drugod ter Članki s studijskih potovanj nameščencev Itn delavcev po Avstriji, CSR in Nemčiji. List prinaša tudi poučne članke, kako naj jse uslužbenci obvarujejo nezgod ter strokovne in vzgojne članke o obratnih napravah, o važnosti in potrebi smotrne telesne 'vzgoje mladine, o povezanosti vseh čini-'teljev, ki sodelujejo pri podjetju, v enotno Veliko delavno družino. List objavlja tudi razne gospodarske vesti, važne dogodke te kulturnega življenja, v rubriki »Naši jubilanti«? pa so vrstice posvečene najbolj icaslužnim sodelavcem, ki so pri podjetju zaposleni preko 25 let. List, ki izhaja na finem papirju, prinaša lepe slike naših 'krajev, fužinarskih objektov, kakršni so bili pred 10 leti, skupine oglarjev, fužinarjev, topilcev in valjačev, ki so večji del že pomrli.
Nesreča dveh zakoncev z motorjem
Radeče, 1. junija
V nedeljo popoldne sta se ponesrečila z motornim kolesom gosp. Sabo, dentist v Radečah, in njegova soproga. Odpeljala sta «te protj Trbovljam, kjer bi moral on nastopiti prj športni tekmi Radeče: Laško. Na cesti Zidanj most—Hrastnik, ki ie ponekod zelo ozka, je hotel pasirati na cesti istoječe motorno kolo s orikolico, katerega je zapazil zaradi ovinke in cestnega prahu žele zadnj; trenutek, ko je bilo nemogoče ustaviti vozilo. Zavozil je v kup gramoza, •oplazil z ročajem brzojavni drog in odle-*el z motorjem v loku po zraku. Zadaj sedečo gospo je treščilo preko vozača na cesto, motorno kolo prekucnilo in njega vrglo v stran. Oba tla dobila hude poškodbe po glavi, rokah in nogah. Zdravnik dr. Matko jima je na kraju nesreče nudil prvo pomoč in ju odpeljal domov. V ponedeljek zjutraj pa so ju prepeljali v bolnišnico v Brežice, kjer so ugotovili, da ima g. Sabo
~	-7,—--i	niTT—JJ 1 1 i i
Iz sodne
Zgodbe o naravni in pravni pravici.
_	Ljubljana, 1. junija.
Pred sodnim stolom je vedno dovolj dela. Kdo bi o vsem poročal, kar se tu razkriva? Komaj kaka večja senzacija najde mesta, pred javnostjo. A teh pa vendarle ni vsak dan na pretek. Medtem pa teče oreka grehov, ki v javnosti ne najdejo toliko odmeva, ker nje pač ne prizadevajo v živo. Zato pa niso nič manj boleči za posameznike, če ne več, so jim gotovo vsaj dogodek, ki ga ne bodo zlepa pozabili.
Mož jo je zapujtil
Kako je prišla železničarjeva žena Ne-žika pred sodnike pod obtožbo, da je ponarejala listine in goljufate?
Nekako novembra lani jo je zapustil imož samo z nedoletno hčerko, ne da bi bil povedal, kam gre in ah se sploh vrne. Razumela se sicer nista, a jed je bdla nekaj časa še vedno čakala pripravljena zanj. dokler žena ni uvidela, da ga res ne bo več. Dobila je obvestilo, da se hoče ločiti.
Doma je b:la potrebna hrana in obleka, fela je v Nabavi jalno zadrugo železničar. iSkih uslužbencev, kakor da se med njo in možem na nič zgodilo, in nabrala kar je rabila. Mož, ki je zanjo stanoval kdo ve kje, je dobil račun in odtegnili so mu od plače. »Nisem kupil in tudi plačati nisem dolžan«, si je mislil in ovadil zapuščeno ženo. Tako sta se srečala pred kazenskim senatom. Priznala je vse, kar so ji očitali, le tega ni mogla uvideti, zakaj bi zdaj ne obveljalo njeno podpisovanje moža, če pa je prej vedno. Prej nihče leta in leta nI vprašal, ali je možev pcdpds na nabavni knjižici res možev, aH je njen. In mož je Stak, če ne že po postavni, pa po naravni
tik levega ramnega sklepa zlomljeno kost, ki je skočila tudi iz sklepa. Njegova soproga pa ie dobila lahek pretres možganov. Ako ne bodo nastopile kake komplikacije, upajo, da bosta kmalu spet doma. Prebivalci prav obžalujejo nesrečo priljubljenih zakoncev. Zobotehnični atelje ostane do nadaljnjega zaprt. Vozačem, ki vozijo po tej cesiii, svetujemo vso previdnost.
Usodna posledica prevelikega poroštva
Blagovica, 1. junija Danes dopoldne eo v Blagovici pokopali simpatičnega in daleč naokrog poznanega mladeniča g. Mirka Cerarja, najstarejšega 6ina iz ugledne Piskarjeve rodbine. Ker so starši umrli, je bil Mirko skrbnik nekdanje lepe Piskarjeve domačije. Njegov dobrosrčni oče. ki je umrl laneko leto, je premnogim pomagal v gospodarskih stiskah
škofja Loka, 1. junija.
V nedeljo ob 10. so privedli v zapore okrožnega sodišča v Ljubljani dobro zastraženega in vklenjenega morilca Sta-menkoviča Jovana, ki je bil istega dne ob 1. zjutraj aretiran v Zagrebu v Paromlin-ski ulici štev. 30. Ta kratka, a jasna vest je navdala vsakogar z zadovoljstvom. Priznanje velja oblastvom, ki so se na moč potrudile, da je prišel v roke pravice zločinec, ki bo prejel zdaj plačilo za svoje ogabno delo.
Takoj po umoru Šinkovca so iskali Sta-menkoviča. Našo vest, da je bil zadnje čase uslužben kot graničar nekje na jugu, moramo popraviti v toliko, da je sicer res služboval na jugu, pa je bil potem odpuščen in zadnje čase brez stalnega zaslužka. Vprav to je v mnogočem povzročilo, da je moral Šinkovec v smrt. Zdaj se ve, da je izročil Stamenkovič svoji ljubici, Katarini šinkovčevi nad 30.000 din gotovine, ki jih je hotel imeti sedaj, ko je bil tako rekoč brez sredstev, nazaj. Ker pa denarja tudi šinkovčeva ni imela, je dozorel med njima načrt, da spravita Šinkovca s poti in se potem polastita njegovega imetja.
Slučaj je pripomogel, da so bili Stamen-koviču takoj za petami. Pisal je po denar šinkovčevi, toda je pri tem napravil tako nejasen naslov, da so morali pismo odpreti... Tukajšnje oblasti so seveda takoj opozorile policijo v Zagrebu na tega moškega, ki so ga kakor šinkovčevo ženo spravljali v zvezo z umorom.
Stamenkoviča so zajeli pri Anici Dra-čevi, ki pa ni slutila, koga ima za najem-
dvorane
pravici dolžan skrbeti zanjo in za otroka. Ta razlaga moža ni ganila. Prijavil je odškodninske zahtevke v višini ženine nabave v zadrugi. »To se pa razume«, je dejal, ko ga je sodnik vpraša.l po njih.
Senat, kd so ga sestavljali s, o. s. Leder-has kot predsednik in s. o. s. gg. Javor -šek in Kobal kot prisednika, je ženo obsodil na 2 meseca strogega zra .pora in 240 din denarne kazni, vendarle pogojno za dobo 2 let.
Dekle je zlorabil
Predsednik senata je odslovil dekletovega zapeljivca, ki je priznal, da sta se na trati ljubila, in to ne prvič, kakor je trdilo dekle. Pa da s eni kaj preveč upirala njegovi ljubezni. Ze večkrat sta se ljubila in ona se je res upirala, pa le tako, zaradi lepšega. Zdaj je bil verel. S svojim prijateljem, ki je zanj dobro govoril pred sodniki, sta odšla. Saj je bil že malo v strahu za svojo prostost, pa prav zdaj, ko je na polju obilica dela. Ni kazalo dobro zanj. Dekle, za katero je vsa soseska vedela, da se imata rada že nekaj mesecev, je nekega jutra prišla domcv vse prepadeno in je sedlo na posteljo. Mati je mislila ,da jo je tako zdelalo mletje prosa na fantovi domačiji, kamor so jo po starem kmetsfeem običaju povabili, da bi pomagala. Namesto, da bi se vrnila zvečer, je prišla šele naslednjega dne zjutraj. Čudno vedenje pa ni bilo od utrujenosti. Ostalo je in kmalu so jo poslali v bolnico, kjer so ugotovili duševno bolezen. Shizofrenijo. še kmalu je ozdravila toliko, da so jo mogli poslati domov. Zvedelo se je, da boleha, odkar jo je fant spremil po mletju pro«a domov in da ja bilo tedaj
in nadlogah. Tako je W tudi porok nekemu vaščanu za tako veliko vsoto, da sedaj Piekarjeva domačija z vsem obširnim posestvom ne more kriti poroštva. Skrbni Mirko ie iskal primernega izhoda iz te zagate in ee trudil, da bi vsaj rešil stanovanje in nekaj zemljišča za skromno preživljanje bolehnih sester m brata. Toda usoda mu ni bila mila. Na težki poti je omagal. V trenutni duševni depresiii si je končal s strelom mlado^ še mnogo obetajoče življenje, ki ie učakalo komaj 25 pomladi.
Sočutje, ki ga je izkazal ves Črni graben ob tem tragičnem dogodku, je nepopisno, kar so pričali brezštevilni kropilci in udeleženci na njegovi zadnji pori V slovo mu re pred pokojnikovo hišo spregovoril občutno in pretresujoče g. Cerar iz Lukovi-ce, kj je končal govor z besedami pokojnega Mirka: »Ni mi več živeti, pojdem k ljubemu očetu in drasi mamici, da jim potožim svoje gorje. Pri niih bom našel po-čitek in večaj mir.«
nika. Itak je bil pri njej šele drugi dan. Ko so prišli orožniki s policijskimi agenti na dvorišče in v pritličje, je bilo zbranih v sobi dokaj ljudi, da niti niso vedeli koga naj primejo. Pa so si hitro pomagali: kratek razgovor z eno prisotnih žensk in že jim je bila stvar jasna. Ko so mu napovedali aretacijo, ni kazal odpora, in je bil takoj vklenjen... Sprva je skušal dokazati alibi, češ, da ga na Poljanskem že od 6. maja 1936. dalje ni bilo, v Zagrebu pri Dračevi pa da je že od 23. maja dalje. Najemnica ga je kar takoj demantirala in odločno izjavila, da je spal Stamenkovič pri njej le dvakrat. Nič ne more povedati, kje se je potikal v noči na 23. maja in potem vse dneve od 24. do 27. maja. Ko je spoznal, da mu tajenje nič ne koristi, je gladko priznal, da je imel s šinkovčevo ljubavno razmerje in je celo izrazil domnevo, da utegne biti sedaj noseča. V nadaljnjem je opisal vzroke, ki so vodili do strašnega umora, točnejšega pa ni hotel ničesar izpovedati, češ, da bo že pred sodnikom, ki ima pisalni stroj, vse do podrobnosti pojasnil. On bo kar narekoval, oni na sodišču pa, bodo lahko sproti vse beležili. Umor je posredno priznal, žal pa mu je treh žrtev: njega samega, ker ve, da mu je življenje sedaj uničeno, vdove šinkov-čeve, in pa njenega moža.
Pri njem so našli fotografijo šinkovčeve in bankovec za 500 din. Stamenkovič je 40 let star, doma iz občine Ličje, pri Zg. Dra-guljah v niškem srezu. Zunanji videz ne nareja vtiska, da bi bil ta človek zmožen povzročiti tako strašen zločin.
pod noč s trate slišati klice na pomoč.
Mirno, kakor da se nje prav nič ne tiče, je dekle siedilo razpravi. Obsedelo je negibno v dvorani tudi še potem, ko so scdniki že razsodili, da njenega nekdanjega fanta ne zadene nobena krivda za njeno bolezen. Njena mati, suha priletna ženska, pa nikakor ni mogla razumeti, zakaj so sodniki tako razsodili, saj jim je povedala, da je vsa družina zdrava na duhu in telesu, da so bili zdravi tudi vsi predniki po njeni in moževi strani, da je bilo dekle tudti povsem zdravo vse dotlej, ko se je zgodilo na trati. Na zatožni klopi je sedel že drug obtoženec, ki ga je predsednik pozval na odgovor, pa se je še vedno moral otepati matere in njenih posredujočih ugovorov, da niso prav razsodili. Prej je imela zdravo hčer, zdaj bolno in še krivice ji niiso popravili. Pa kaj bd — fantovi domači in prijatelji so vendar povedali, da ji nekaj ni bilo dobro, že ko je prišla k nj'm. Na dekletove be-ede pa se ni zanesti, saj je bolna — duševna Oškodni-no pa še vedno lahko zahtevajo, če je bilo kaj škode ?n če bodo posledice, toda civilno!
Pomladno šepetanje nm Grajski planoti
Po maniri boljših gospodov je delavec Lojze, stari znanec policije, codnije in zaporov kot tuji imovini nevaren postopač, ogovoril Angelco: »Gospodična, ali vas smem spremit?« Na lepih grajskih stezicah v Ljubljani seveda. Najbrž sta se nasmihala drug drugemu pri tem pozdravil, kajti potem, kakor je povedal sodnikom Lojze, sta sedela na soincu. Prosil jo je za Sliko. Pred sodniki je naglo segel v žep, izvlekel Angelčino sliko in Jo izročil sodniku, ki si jo je pozorno ogledal. »Ne vem, kaj uri je potem padlo v glavo, je smehljaje ae nadaljeval storijo Lotfze. »Pobrskal sem po njeni torbici, s kateri
| ▼ ponedeljek ponoči obesil 38-tetn? brem-poselni sluga in hišni posestnik I. S. Zvečer je prišel domov izredno redkobeseden
in žalosten in se z družino odpravil k počitku. Kmglu po polnoči pa je žena opazila, da je njegova postelja prazna. Zaslutila je nesrečo in ga začela iskati. V leseni lopi na dvorišču ga je našla mrtvega. Pokojnik je bil že nad leto dni brez dela in njegova družina — zapustil je tri otročiče — je živela v največjem pomanjkanju. Tudi dolg na hišici je toliko narasel, da je grozila prisilna prodaja. Brezupne razmere so moža, ki je bil v najlepših letih, zmerom priden delavec in dober družinski oče, pognale v smrt.
Sleparski trgovec s sladkorjem tudi na Gorenjskem
Radovljica, 1. junija.
Po Gorenjskem je ljudem postalo marsikaj jasno, ko so čitali. kako je neki Josip Teibl ogoljufal krojačevo hčerko Mi-haelo L. iz Stožic pri Ljubljani za 75.000 din. Teibl je bil zlasti v kroparskem okolišu že dalje časa poznan, ker je navezal tamkaj stike z neko uradnico. Dekle kakopak ni moglo slutiti, kakega prevejan-ca ima za izvoljenca, zlasti ne, ko se je ponašal od s^le korektno in je napravljal videz najboljšega člcveka. Dekle ga je lju" bilo, še celo potem, ko so postala njenemu eleganu tla vroča, in jo je moral čez noč popdhati v Selško del no, ki pa ni tako daleč in tudi ne tako Skrita, da bi mu nudila varno zavetje.
Sleparskega »trgovca«, pa ne bodo
* f
• > } >
Celje, 1. junija.
. V nedeljo dopoldne so imeli v Mikuševi gostilni pri Sv. Juriju pri Rogatcu proslavo 20-letnice majniške deklaracije. Na proslavi, ki ji je prisostvoval tudi odvetnik dr. Ogrizek iz Celja, je govoril domači župan Rojs. Po proslavi so ostali zborovalci v gostilni. Zupan Rojs je sedel v družbi moških od Sv. Roka pri Rogatcu. Okrog 14. se je raznesla po gostilni govorica, da namerava neka skupina fantov napasti župana. Neka ženska je stopila k županu in mu svetovala, naj pobegne, češ da ga namerava posestnikov sin Josip Egartner iz Dobrovca pri Rogatcu ubiti. Ko je Egartner to izvedel, je stopil k županu in odločno zanikal, da bi hotel županu storiti kaj žalega. Egartner je nato stopil iz gostilne in se kmalu vrnil z železnim drogom v roki, fantje pa so mu vzeli drog. Nato je spet odšel. Ko se je vrnil, se je razvil med fanti od Sv. Roka. ki so bili na županovi strani, in fanti iz Dobrovca pretep. Zupan je dobil udarec po hrbtu, nato pa ga je Plavčak potisnil na verando, od koder je župan pobegnil v spalnico gostilničarke. V gostilni je Egartner vrgel Plavčaka na tla in ga z nožem poškodoval po prsih in vratu, nato pa se jc spravil še na posestnikovega sina Antona Arti-ča od Sv. Roka in ga z nožem lažje poškodoval, Artič je nato izvlekel iz žepa samokres ter oddal najprej strel v tla, nato pa sprožil proti Egartnerju. Egartner se je, zadet v trebuh, takoj zgrudil. Peljali so ga v Rogatec, a je že med prevozom izkrvavel. Artič se je po zločinu sam javil orožnikom. ki so ga oddali v zapore sreskega sodišča v Rogatcu. Egartnerjevo truplo so včeraj obducirali v mrtvašnici pri Sv. Juriju.
Kmalu po uboju je šel mimo gostilne 27-lctni posestnikov sin Adolf Šerc od Sv. Jurija in začel miriti pretepajoče se fante. Pri tem pa ga je eden izmed fantov zabodel v desno stran prsi. Šcrca so prepeljali v celjsko bolnišnico.
*
Iz pisarne kr. banske uprave smo preje-
li:
Pri Sv. Juriju ob Donački gori, srez Šmarje pri Jelšah, se je v nedeljo 30. t. m. v gostilni Marije Vrešakove zbrala večja družba kmetskih fantov. Zaradi izzivanja Jožefa Egartnerja je prišlo med fanti do ostrega prerekanja. Egartner je pograbil železno palico s katero se zabija trtno kolje ter ž njo mahnil proti Josipu Mohor-ku. Družbi se je posrečilo, da je Egartnerju palico izvila, nakar je Egartner planil v kuhinjo po nož, ž njim udaril najprej Josipa Mohorka in mu prereza) klobuk in suknjo na desni rami. Nato je Egartner napadel z nožem še Antona Artiča ter ga ranil v tilnik. Artič je poskušal Egartnerja pomiriti. Ko pa se mu to ni posrečilo, je iz revolverja ustrelil v tla, da napadalca uplaši. Tudi sedaj še Egartner ni odnehal, temveč je z nožem mahal proti Artiču in
Ista bila dva stotaka in nekaj drobiža. Nagajal sem ji, vzel sem enega in ji ga nisem hotel vrniti. Vse je b la le šala. Povabil sem jo na sestanek pred njenim domom in obljubil, da ji ga bom tedaj vrnil. Nič prej, pa če mu tudi z desetimi policaji gTOzi!«
Na sestanek ga pa le ni bilo. Angelca je sicer čakala, še celo ves teden in ga šele potem ovadila, čeprav ni vedela njegovega imena. Opis je zadostoval. Lojzeta so vtaknili v zapor, precej dcigo se ni mogel veseliti pomladi in grajskega soln-ca in Angelco je videl šele na razpravi, ko je bil tožen zaradi tatvine in prepovedanega povratka v Ljubljano, odkoder je bU izgnan.
Ve3 čas se je Lojze navihano muzal, ko je Angelca, krepka kmečka deklina, opisovala, kako je bila na sclncu. Nič mu ni verjela, kar je govoril. Kje neki! Saj ji ni bil tako všeč, da bi na" zato dala torbico.
peneča se pasta za zobe
1 tuba »BOTOTc peneče se paste odgovarja za tri druge paste. Zato je Škrat cenejša v uporabi.
obranili na Gorenjskem v bog si ga vedi kako čislanem spominu. Kajti tudi tod si je izbiral svoje žrtve ter pod najrazličnej-š;mi pretvezami izvabljal od ljudi denar za sladkor, ki pa ga kupci seve ni koti niso in ne bodo videli. Teibl je tmel izgovor vselej pri roki, prav često so mu pa morali priskočiti na pomoč člani finančne kontrole, češ, vse je šlo v redu, ali nagajajo mu financ ar ji pa je ostala pošiljka na tej in tej postaji. Preden se je razvedela resnica prodajalca sladkorja že ni bilo več. Izgin'l je, kakor bi se bil vdrl v zemljo. Zdaj mu bo krojilo usodo ljubljansko sodišče.
, y ,»* > • . * '
x	.	v • • • ■
, i ' • i • , ' i
ga ranil v čelo. V silobranu je Artič Egartnerja ustrelil v trebuh.
Egartner je med prevozom v bolnišnico rani podlegel.
Artič je bil aretiran in oddan sodišču.
Incident se je dogodil po končani proslavi obletnice majske deklaracije, nima z njo nikake zveze. Vzrok je iskati v medsebojnih osebnih nasprotstvih udeleženih oseb in v alkoholizmu.
Tragična smrt v mariborski v tovarni
Maribor. 1. junija.
V mariborski tekstilni tvornici Huter in drug se je popoldne pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. V predilnici tvornice je bil že več let zaposlen 53-letni Ivan Cizej kot predilniški mojster, ki je okrog 16. nadziral stroje in obšel predilni-ske prostore. Po nesrečnem naključju je
Jrišel v stik 8 transmisijskim jermenjem, i ga je zgrabilo za obleko in ga v naslednjem trenutku treščilo ob zid, kjer je obležal s strtimi udi in počeno lobanjo O nesreči so bili takoj obveščeni mariborski reševalci, ki so ponesrečenega Cizeja odpeljali v bolnišnico, vendar je že med prevozom izdihnil.
Tragična smrt Ivana Cizeja je vzbudila sožalje pri vseh, ki so ga poznali Bil je priljubljen zlasti med delavstvom Huterje-ve tvornice. Stanoval je na VVilsonovi cesti št. 23 ter zapušča ženo. Podrobne okoliščine, ki 90 povzročile Cizejevo smrt, bo ugotovila sodna komisija.
Prestolnica je z®o»tala v turistični propagandi. Naposled je tudi Beograd postal turistično mesto. Beograjski dnevniki naglašajo, da je videti, ča je beograjska občina čakala, naj postane Beograd najprej turistično mesto in da se šele potem nekaj napravi za razvoj turizma v prestolnici. Občinski svet je šele nedavno ustanovil turistični odbor za mesto Beograd, ki ga tvorijo občinski svetniki ter predstavniki zbornice za TOI, Putnika, Srbskega planinskega društva in združenja hotelirjev. Turizmu pa ta oc?bor za enkrat še ne bo doeti koristil, ke rrama denarja. V letošnjem preračunu beograjske mestne občine je samo 30.000 Din kot prispevek za razvoj turizma. To je za prestolnico države, ki je največja na Balkanu, odnosno na jugovzhodu Evrope, smofi-no nizka vsota. Kako malo se briga beograjska občina za napredek turizma, je razvidno tudi iz primerjave podpor, ki jih druga manjša mesta v državi naklanjajo turizmu. Tako n.pr. ima sarajevska mestna občina v svojem letošnjem proračunu za turistično propagando 100.000 Dan, ne-vštevši pedpor, ki jih daje raznim turističnim organizacijam in ustanovam. 2e od leta 1920 zvišuje sarajevska občina svoje podpore aa razvoj turizma.
le mislila je, da je pošten. Pa je naletela na tatu. Drugače je m ehi branilec obtoženega: vse skupaj je bilo le koketiranje in »z ozirom na odnoš^ je, ki so se pričeli razvijati«, je Lojzeta treba oprostiti krivde za kaznivo dejanje, ker je le civilno pravno odgovoren. Sodniki so bili spet drugačnega mnenja. Lojze sicer ni kradel, saj mu je celo Angelca vsaj toliko verjela, da ni kMcala stražnika in da je čakala res sedem dtai predno ga je ovad;la, misleč, da je njen denar res samo shranil in ji ga bo vrnil. Torej ga je poneveriL Za poneverbo so mu prisodili 1 mesec in 7 dni zapora. Ker so mu pa všteli preiskovalni zapor, je že ta zadostoval za kazen. Zato so ga takoj spustila na svobodo in obenem na soince, ki je prav tedaj s pomladno svežino grelo nad parkom pred sodno palačo, kjer je precej dolgo po sodni proceduri postajala Angelca.
Oglas je reg. pod
m od 1. III. 1937
Šinkovec umorjen zaradi 30*000 din
Kako je bil prijet morilec Jovan Stamenkovič
Samomor v suhorskem župniscu
Ustrelil se je bivši občinski tajnik Toni Lušicky
Ljubljana, 1. junija V Suhorju v Belokrajini je prišlo na Telovo zvečer do tragičnega dogodka, ki nazorno osvetljuje moralno in socialno ra-zrvanost naših dni. Okrog 22. je prišel v župnišče bivši občinski tajnik Toni Lu-šicky, ki je bil iz znane krščanske družine iz Borovnice doma in ki je v času, ko je služboval v Beli krajini, pogostokrat prihajal k suhorskemu župniku na obisk. Župnik :e bil pravkar v svoji pisarni, pri njem se je mudil eden izmed domačih kmetov. Ko je Lušicky vstopil, je brez besede potegnil revolver in se ustrelil. Tragični dogodek je bil v vsej okolici deležen splošne pozornosti in obžalovanja. Pogreba za nesrečnim tajnikom se je udeležila velika množica občinstva.
Ko današnji »Slovenski dom« piše o tem, se ne more premagati, da ne bi privlekel zraven še afere o javorskem umoru in se mimogrede zaletel v »brezvestno časopisje »Jutrove vrste«. Sreča v nesreči jc bila. pravi, da se je v času samomora nahajal eden izmed kmetov pri župniku, sicer bi bili njemu in cerkvi sovražni krogi zagnali kdo ve kakšen vik in krik. Obenem pa ugotavlja, »da je bil pokojni Lu-šicky propadel človek, ki je pred leti doma na Vipavskem ustrelil svojo taščo, smrtno nevarno ranil z revolverjem tudi svojo ženo ter potem sam sebi pognal kroglo v glavo skozi oko, a se ni ubil.«-
Komaj pred tremi dnevi, prav zadnjo soboto, pa je »Slovenski dom« pod naslovom
»Pot majske deklaracije med slovenski narod« v toplih besedah poročal o obisku pri Lušickih v Borovnici. Članek je bil opremljen tudi s sliko. Zdaj je v Beli krajini našel smrt najmlajši, najljubši, v najstrožjem katoliškem duhu vzgojeni sin.
števUo samomorov narašča
Letošnja pomlad se razvija v pravo sezono samomorov. Listi ne morejo beležiti vseh primerov, ker zavoljo tragičnih okoliščin največkrat ni mogoče pisati o takozvanem »prostovoljnem« slovesu človeka od sveta: govoriti o prostovoljni smrti je pač ena izmed najmanj posrečenih in najmanj iskrenih fraz, saj človek v resnici nikdar in nikjer ni manj svoboden kakor takrat, kadar sam odloča o svojem življenju in smrti; vsak samomor je prav za prav neke vrste socialni umor, za katerega pa zakon ne more poiskati storilca.
Med takšne žalostne primere spadata tudi samomora, ki sta jih v nedeljo in ponedeljek ponoči drug za drugim izvršila neki mlad mehanik v Šiški in neki družinski oče v Koseskega ulici. Mehanik A. R. je storil obupni korak zaradi težke bolezni. Pred tedni se je, zaposlen pri nekem podjetju v Tržiču, hudo ponesrečil in posledice pošikodb so bile neozdravljive. Pridružila se je še bolezen na živcih, zaradi česar je bil zmerom bolj potrt. V nedeljo je v obupu privezal drobno vrvico na kuhinjskih vratih in zjutraj so ga domači našli mrtvega. V Koseskega ulici pa se je
Domače vesti
* Cenjene naročnike prosim s, da plačajo naročnino takoj prve dni junija po položnicah, ki so jih prejeli z listom. Kdor je ne bj prejel, naj jo zahteva od uprave, dobi 10 pa lahko tudi na pošti za 25 par, na katero ie naipisati štev. 11842 ček računa z doetavkom »Jutro, upravništvo Ljubljana«. Ker je junij zadnji mesec prvega polletja, naj cenjeni naročniki pazijo, da bodo imeli naročnino za ta čas popolnoma plačano brez zaostanka. Le tako si obdrže pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja pn zavarovalni družbi »Jugoslaviji«, ki izplača svojcem ponesrečencev zavarovalno vsoto 10.000 Din. Naročnikom, ki gredo na počitnice, v kopališča in letovišča, pošilja uprava list brez loplačila na novi kraj (iz; vzemši inozemstvo), potrebno je |e. da ji naročniki ravijo izpremembo naslova z označbo starega in novega naslova. Uprava sJutra«.
ODPRODAJA SVILE IN PRALNEGA BLAGA VELIKA IZBIRA OSTANKOV
MANUFAKTURA
SOU V A
MESTNI TRG 24
*	Prireditev vojnih dobrovoljcev. Izid svoje spominske knjige bodo vojni dobro-voljci iz Slovenije proslaviti z akademijama v ljubljanski drami in v mariborskem gledališču. Po prvotnem programu bi bili akademiji z enakim sporedom v ponedeljek 7. t. m. zvečer v Ljubljani in v Mariboru Zaradi gostovanja naše opere v Ita" liji pa je akademija v Ljubljani preložena in bo že v nedeljo 6. t. m. eb 11. dopoldne v operi, V Mariboru pa bo enaka akademija v 'ponedeljek 7. t. m. zvečer v gleda-l;šču. Režiser akademije v Ljubljani je g. prof. šest. Na sporedu akademije je tudi enodejanski igrokaz iz življenja dobrovoljcev na solunski fronti Nastopili bodo člani drame gg. Cesar, Gregorin, Jan in Potokar. Vstopnice po znižanih cenah se dobe pri vojnem dobrovoljcu g. J. Žagarju na Sv. Petra c. št. 43 (telefon 33—03). Spominska knjiga vojnih dobrovoljcev bo prihodnji teden že v razpečavanju. Obsega 820 strani, ima 450 slik in stane vezana v platno, če se že zdaj naroči, 110 din. Naročila sprejema sreska organzacija vojtnnh dobrovoljcev v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10. Pisarna organizacije posluje vsak dan od 17. do 19.
Povsod	zelo upoštevane.
*	Premestitev višjega policijskega komisarja Frana Ujčiča. Te dni zapusti Sušak po blizu 20-1 etnem vzornem službovanju komisar obmejne policije g. F rano CJjčič, kj je dosegel visoko napredovanje in bo prevzel novo še važnejše službeno mesto. V »Primorskih Novinah« mu je znani pisatelj g. Viktor Car-Emin napisal v slovo daljšj članek, v katerem z lepimi besedami opisuje g. Ujčičevo nacionalno zavednost ter njegovo čudovito močno voljo. Ta kre-m en iti Kastavac je dovršil učiteljsko šolo, pozneje pa z neumorno pridnostjo razne visokošolske tečaie v tujini. Ko je izbruhnila voina, je bil Ujčič med prvimi veleizda.jal-ci. ki so bili zaprti v ljubljanskem gradu. Njegov sotrpin je bil tam tudi Ivan Cankar. Pozneje je bil Ujčič zaprt v Trstu, a tudi ko je služil voiake v Radgoni, je bil oblastnikom še vedno močno sumljiv Do osvobojen ia je moral mnogo pretrpeti, a nobena sila ni mogla zlomiti njegove volie in njegovega značaia. Zvesto služi narodu in državi jn ves Sušak se zdaj od njega poslavlja v iskrenem prijateljstvu in hvaležnost;.
DANES
ob 19. na kazinski vrt lepo plesat in dobro večerjat za samo din 15.—
GODBA VOJAŠKA.
Vabljeni vsi.	Vstopnine nI.
Začetek ob 19.
*	Jubilej dela v tovarni čevljev »Peko« v Tržiču. Dne 1. t. m. je praznovala uradnica tovarne »Peko« v Tržiču gospa Ivanka V a 1 ] a v e c 251etnico svojega službovanja. Četrt stoletja nepretrgoma je neumorno in požrtvovalno sodelovala pri ustvarjanju tega našega vseskozi slovenskega podjetja, ki je največje v čevljarski stroki. Jubilantka je bila priča skromnim začetkom pokojnega selfmademana, g. Petra Kozine in njegova zvesta spremljevalka v izgradnji njegovih širokopoteznih načrtov. Uprava podjetja je jubilantki, ki še vedno čila in zdrava opravlja z isto vnemo poverjeni ji odgovorni delokrog, prisrčno čestitala in ji v znak priznanja podarila primerno poklonilo.
Eno srce — ena RADENSKA.
*	Gostovanje ljubljanske opere v Trstu
in na Reki. Dne 8. in 9. t. m bo gostoval naš operni ansambl v tržaškem gledališču Politeama Rosettj. ki ima okrog 8000 prostorov. Za to priliko ie pomnožen naš orkester. zbor in balet, da se bo lahko uveljavi! v večjem obsegu, ki ga zahteva di-menziia gledališča. Razen naših solistov, sodelujeta kot gosta gdčna. Anita Mezeto-va in g. Križat Josip. Peli se bosta operi: »Ero z onega sveta«, ki je žela pri nas z g Franclom v naslovni partiji velik uspeh in na novo naštudirana »Prodana nevesta« z go. Gjuncrjenac in g Oostičem v glavnih partijah »Prodano nevesto? n »Ero z onega sveta« bo dirigiral v Trstu ravnatelj Polič, dirigent g. Anton Neffat pa »Prodano nevestot na Reki, kier bodo ponovili obe operi dne 10. in 11. t. m
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko !n škropljeno perilo v najlepšo Izdelavo. 3
*	Prva Slovenka doktor trgovin«. Na
trgovski visoki šoli v Frankfurthu ob Meni je bila v soboto promovirana za doktorja trgovine gospodična Tatjana Hrovatova, hčerka znanega slovenskega industrijca g. Jakoba Hrovata. Čestitamo.
*	Zdravniki Rockefellerjevih fundacij se bodo sestali v Dubrovniku. Predstavnik RockefeJlerjeve fondacije v Rimu dr. Hak-ket je bil te dni v Dubrovniku v spremstvu glavnega ravnatelja zdravstvenih zadrug v Albaniji dr. Juzufata. Dr. Hacket je ravnateliu dubrovniške poliklinike dr. Katiču izjavil, da se bodo vsi evropski zdravnik; Rockefellerjevih fundacij sestali letos koncem julija v Dubrovniku. Lani so imeli svoj sestanek v Atenah.
*	Potovanje šolske ladje »Jadran«. Z gojenci vojne akademije v Dubrovniku in šj-beniške brodarske šole je odplula šolska ladja vojne mornarice »Jadran« na trimesečno jx>tovanje. »Jadran« bo najprej obiska] Italijo, potem pa bo zaplul v Črno morje.
*	Vpisovanje v gospodinjsko šojo za go-stjlničarske gospodinje v Ljubljani bo do
konca t. m v šolski pisarni v Gostilniškem domu. Privoz 11. od 10. do 12. ure, o ixr čitnjškib mesecih pa v zadružni pisarni istotam. Šolsko leto se prične 1. septembra in traja 10 mesecev. Sprejemajo se zdrave go:enke od 16 do 28 let s primerno izobrazbo. da lahko slede pouku. Ta nova gospodinjska šola je namenjena v prvj vrsti hčeram in nevestam gostilničarjev, primerna je pa tudi za vsako dekle, ki se hoče izučiti v okusnem kuhanju in serviranju Šo]a je v zvezi z internatom Vsa poiasnila daie ravnateljstvo šole Ljubljana, Privoz, 11, na željo pošlje prospekt proti nakazilu 7 Din.
*	Mladinski koncert v K8mniku. Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku priredi v nedeljo ob 16. v mestnem parku (poleg gasilnega doma) mladinski koncert, na katerem b"do nastopali priljubljeni mali ljubljanski harmonikarji ter mladinski in otroški pevski zbor pod vodstvom prof. Pavla Rančiga.ia. Mladi ljubljanski gostje so že poncvno želi najlepše uspehe v Ljubljana in drugod, zato pridite vsi iz Kamnika in okolice, ki ljubite mladino in narodno pesem!
Ce hočete na prijeten način podpreti požrtvovalno delo naših narodnih žen, ki polagajo na vzgojo našega inteligenčnega naraščaja največjo važnost,
pojdite jim danes v geste
na kazinski vrt, kjer so vam pripravile večerjo, vino, godbo, ples.
* Konec ogromnega oreha iz dobe carja
Dušana. Na zemljišču cerkve Bogorodice nad Radovištem ie širil svojo ogromno krono oreh. ki je bi] znan v vsem okolišu in so bile z njim zvezane mnoge pripovedke iz srbskega srednjega veka. Po ustnem izročilu in po raznih pesmih je bil ta oreh zasajen že v dobi carja Dušana. Cerkvena občina ie orjaško drevo na licitaciji prodala za 46.000 Din. Ko so orjaško drevo posekali itn razkosali, je videti, da so dobili kupci preko dva vagona prvovrstnega orehovega lesa, kar 6eveda daleč presega kupnino.
Pri lenivem črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna Franz-Josefova« gren-čica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz- Josefova« grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutru lzčisti s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje.
081 r»e ti O' 4S6f39
*	Družba »v. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca maja letos od podružnic: Slovenji gradeč ž. 900 Din; Novo mesto ž. 729.25 Din; Tržič 445 Din; Ribnica na Pohorju 114 Din; šiška ž. 336 Do Šentpeter ka žen. podružnica Ljubljana 930.75 Din; šentp. m. 930.75 Din; za sklad Toma Zupana: podružnica Kranj 100 Din; pod. ž. šiška 250 Din; za sklad Ivana Vrhcvnika: šentp. ž. podr. Ljubljana 1.500 Din; razni prispevki pa so od: Zveze slov zadrug 50 Din; mestna hranilnica Novo mesto 100 Din. hranil, in pos. konzorcij drž. uslužbencev 300 D'n; Jugo-sloven ka banka 100 Din; mestna hranilnica Kranj 200 Din; volilo pek. Tomaža Ednspielerja 1.500 Din: Milka Erjavčeva 100 Din; I. Klemene 200 Din; A. Potočnik 400 Din; De Reggi 190 Din; I. Rozman 90 Din; J. Zupančič 1C0 Din; Iv. Lamut 150 Din; neimenovani 100 Din. skupaj 15-815.75
Povsod	zelo priljubljene.
*	Število maturartov in maturantk v vsej državi. Ko beograjski ii.-ti naznanijo da so srednje šole v prestolnici v ponesel >k zaključile redni pouk. objavljajo 'udi statistiko maturantov jn maturantk v vse' državi. Letos je v vseh 8 razredih eimr.nz j 2.313 dnakov i? 1 101 dijakinj. v;'m skupaj 3.414 Maturanti se po banovinah dele takole: Beograd 210 maturantov jm 129 maturantk. savska banovina 632 maturantov in 297 maturantk, dravska banovina 381 maturantov in 149 maturantk, drinska banovina 180 maturantov in 76 maturantk, dunav-ska 332 maturantov in 162 maturantk, mo-ravska banovina 83 maturantov jn 138 maturantk. vardareka banovina 142 maturantov in 63 maturantk, zetska banovina 243 maturantov in 51 maturantk, primorska banovina 125 maturantov in 52 maturantk, vr-haska banovina 48 maturantov in 25 maturantk. Število maturantov in maturantk se je letos spet zvišalo. V vseh privatnih gimnazijah je 137 maturantov in 35 maturantk. v eamouoravnih gimnazijah pa je bilo samo 23 dijakinj.
_ * V feku enodnevnega obiska na ljubljanskem ve|esejmu boste komaj, in še to le površno, mogli razgledati vse praktične novosti jn zanimivosti, s katerimi je prenapolnjeno razstavišče. Zato si namesto 10 dinarske vstopnice za enkratni obisk nabavite raje velesejemsko legitimacijo, ki stane samo din 25. pa Vam omogoča 10 dnevnih obiskov na razstavnem jn 10 večernih na veseiičnem prostoru, skupaj torej 20 obiskov.	|
Ako bo slabo vreme
so nam danes v »Zvezdi« na razpolago tudi restavracijski prostori. Na vsak način gremo tedaj tja, čeprav ne bo ravno »Garden-Party« ampak navadna domača zabava, z dobro večerjo, godbo in plesom!
BON ZA VEČERJO DIN 15.— v predprodaji v kavarni »ZVEZDI«.
♦	Nova planinska postojanka. Na Kofrah poleg stare plansarske koče, kjer že dolga desetletja kraljuje stari Fronc Klemene, je zgradil g. Miha Primožič iz Pristave lepo novo planinsko kočo Stavba ie lesena, ima v pritličju prostorno kuhinjo in dve sobi za goste, v I. nadstropju pet tujskih sob, na podstrešju pa skupno ležišče za 30 oseb. Koča je prav lično opremljena, preskrbljena z vodo in tudj strelovoda na strehi ne manjka.Pred kočo je prostrana terasa, od koder uživaš prekrasen razgled na vse naše gorske velikane od očaka Triglava pa preko Karavank na vse vrhove Kamniških planin. Oskrboval bo kočo g. Primože sam. pomagala pa mu bo pridna ženica iz znane Mati; včeve comačije tik pod Kofcimi. Slavnostna otvoritev nove koče bo v drugi polovici tega meseca.
*	Uprava policijo ▼ Ljubljani potrebuje 220 ma bukovih drv cepanic. 130 ton premoga kosovca in 30 ton premoga kockovra. Ponudbe je poslat; do 5. juniia 1037 na po veljstvo drž poKc. straže v Ljubljani, Šu-bičeva ul. 5./II.
Starši!
Pošljite svoje otroke
na teniška igrišča Ilirije
ZDRAVJE — KREPOST — RAZVEDRILO
*	Udeležite se avtobusnih izletov, kateri se vrše v Salzkammergut od 26. VI. do 1. VII, dva izleta v Dolomite, prvi od 3. do 8. julija in drugi od 3. do 10. avgusta, avtobusni izlet na sve'.ovno razstavo v Pariz. kj bo od 4. do 18. julija, ter izlet na Češkoslovaško od 24. do 30. julija. Informacije da;e in prijave sprejema, Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Hotel Slon, te-lef. 26-45.
*	Preprečenje izgredov ob naborih.
Policijska uprava je odredila na podlagi čl. 66 jn 67 zakona o notranji upravi žara di preprečenja pijančevanja in izgredov po vojaških nabornikih: V času, ko traja;o nabori, je lastniko mgostilniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. V tem času je sploh vsakomur prepovedano prodajati nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne pija če, jih za nje kupovati in nositi. Naborni kom n; dovoljeno nositi s seboi alkoholnih pijač. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali po čl. 69 zakona o notranji upravi z globo 10 do 500 Din, ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom od 1 do 10 dni ter z odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosjlj naborniki ali njih spremljevalci. Ta naredba velja od 1. do 15. junija ter od 20 do 31. avgusta.
*	Putnjk v Ljubljani priredi dne 6. junija avtobusn: iziet « Dobrno. Cena za vožnjo in kosilo v Dobrnj 95 Din Rok za prijavo do 4. t m Dne 6. iunija avtobusni izlet v Trst. Cena za vožnjo in kolektivni potni list 145 Din. Rok za prijave do 3 t. m. Dne 13 iunija avtobusni izlet v Zupanovo jamo pri Grosupljem. Cena za vožnjo, kosilo in vstop v jamo 48 Din Rok za prijave do 11. junija Od 12. do 14. junija avto busni izlet v Benetke. Padovo. Trst, Gori co in Postojno C»-na za vožnjo, prehrano, prenočišče, potni list. vodiča v Benetkah in vstop v Postojnsko jamo 515 Din, brez vstopa v Postojnsko jamo 495 Din. Rok za prijave do 8. t. m Od 19 junija do 3. julija avtobusni izlet na svetovno razstavo v Parizu Avtobus bo vozil v smeri preko Trsta, Verone. Milana. Lugana, Curiha ter se vrača preko Verduna, Frankfurta, Stutt garta, Munchna in Salzburga. eCna za vož njo, prehrano, prenočišče ter kolektivni potni list 3485 Din Rok za prijave do 20. junija. Od 26 do 29 junija izlet z vlakom v Gorico. Sv. Goro jn Trst. Rok za prijave do 20 t. m. Vse informacije se dobe pri !»ii]e-tarnicah »Putnika« v Ljubljani.
ALI MISLITE NA TO, DA BOSTE PRIŠLI DANES ZVEČER s svojo družbo na restavracijski vrt v Zvezdi?
Godba! — Ples! — Bar!
Začetek ob 19.
Preskrbite si bone za večerjo po din 15.—, v predprodaji v kavarni »Zvezde«.
Obenem boste storili dobro delo za našo mladino, kajti čisti prebitek prireditve gre v korist dijaškemu domu društva »Knjeginja Zorka« v Ljubljani.
Iz Ljubljane
o— Spored koncerta umetnih in narodnih pesmi, ki ga izvaja Prelovčev pevski kvintet (Gostila, Drašler, Rakovec, Lupša in Debelak) obsega naslednje točke: 1. Foerster: Gorenjci smo, 2. Juvanec: Slovenska zemlja, 3. Hajdrih: Luna sije, 4. Prelovec: Sedem si rož porezala mi, 5. Pre-lovec: Nageljček na oknu: 6. Pavčič: Pred durmi, Laiovic: Serenada. Poje Gostiša Alojzij. 7. Prelovec: Mrzeča je zunaj trda noč, Prelovec: Ti si urce zamudila. Poje Lupša Friderik: 8. Hace: Uvelo lišče. Ha-ce: Arija Frana jz opere »Adel in Mara«. Poje Rakovec Ladislav. 9. Prelovec: »Fantje zgodaj vstajajte«, »Bom šuštarja vzela«. 10. Dev: »Spet ptičke pojo«, S'm se rajtov ženiti«. 11. Marolt: »Pisemce«, »Kaj b' jaz tebi dau«. 12. Bučar: Venček narodnih. Pri klavirju: Zupanjč Darko. Koncert bo 4. t. m. ob 20. ur; v frančiškanski dvorani in so vstopnice po 15. 10, 8. 6 in 3 din v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. Istotam 6e dobi tudi tiskanj 6jx>red. Občinstvo opozarjamo na ta koncert.
I— Itt grob. V eploini hAifiUef Je
umrl g. Ivan Ručiga]. Vzornega družinskega glavarja bodo jutri ob 17. opremili k
večnemu počitku. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— V osmrtnici za pok. gospo Marijo Gosti? je bilo pomotoma objavljeno, da bo pogreb ob 5 uri. Pogreb bo pa danes ob poj 5. uri, kar s tem popravljamo.
u— Vprizoritev spevoigre »Na TrSki gori«. V Zg. Šiški, na rojstnemu domu prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, kjer deluje prosvetno društvo pod njegovim imenom, je postalo zadnji čas ja-ko živahno. Iz dvorane se čuje sleherni večer lepo ubrano petje in godba, to so vaje za predstoječo vprizoritev. V vsej diski in okolici vlada veliko zanimanje za domačo spevoigro, ki ie bila na šentjakobskem odru že osemnajstkrat. Režijo vodi sama avtorica ga. Metka Bučarjeva, petie in godbo pa nadebudn; društveni odlvornik in pe-vovodja g. J. žižmond. Predstava bo v nedeljo ob 20 na prostem pri »Kamnitni mizi«. Ker je vsebina igre že sama na sebi jako zanimiva bo vprizoritev impozantna, ker bodo nastopili najboljši igralci ter močan moški in mešani zbor z orkestrom.
Lepo, medlo se leeketa-Jočo kožo po solnčenju napravi T S CHAMB A Pil. Drogerija Gregorid d.z o.a. LJubljana, Prešernova 5.
u— Proslava »sv. Konstantina« patro-na naših železničarjev, bo v četrtek 3. junija. Oficielni del bo ob 10.30 v glasbeni dvorani »Sloge« — Ljubljanski dvor, ne-oficielni del pa kot »zabavni sestanek ob Sori« v kopališču Gorenja vas - Reteče j ob sodelovanju godbe »Sloge«. Vsa Zelezni-! Carji in njih rodbinski člani ki imajo že-■ iezniške legitimacije, imajo pri vseh vla-k h in iz vssh smeri prost prevoz, ostati (neželezničarji) platajo polovično voznino, za kar kupijo pri odhodu cel vozni listek, ki velja za brezplačen povratek. Dne 3. junija bo voz i do postajališča Gorenja vas -Reteče izredni vlak z odhodem iz Ljubljane ob 14. Iz Gorenje vasi-Reteče se bo vračal ob 20.25. Udeleženci, neželezni-čarji, ki se bodo poslužili rednih vlakcv, morajo imeti poleg vozne karte še obrazec K 13, ki se za povratek žigosa na postajališču Gorenja vas - Reteče. Udeleženci, ki =e bodo vozili s posebnim vlakom tja in nazaj, ne potrebujejo tega obrazca. Za zabavo bo dobro preskrbljeno. Vstopnine ni. Ugodna pril ka za kopanje v topli Seri. K obilni udeležbi vabi oblastni odbor Udruženja jugoslovenskib narodnih železničarjev in brodarjev.
u— Garden-party in kazinski vrt pomenita senzacijo za Ljubljano. Priljubljena vrtna slavnost bo otvorila danes vrt restavracije Zvezde. Na vrtu se bodo ohladili Ljubljančani že od danes dalje ob dobri kapljici in točni postrežbi. Uprava restavracije bo poskrbela za marsikaj, česar do danes še ni izdala. Edino, kar smo izvedeli, je, da bodo točili na vrtu prvovrstna vina in stalno sveže pivo. Poleg tega pa bo imenitna kuharica skrbela za pristna domača in cenena jedila. Gospodinjam se malo ljubi poleti kuhati, zato se bomo navadili preživljati tople večere na vrtu restavracije Zvezde. Brhke dečve bodo postregle vsakogar in vse enako hitro in točno. Pa če jih bo premalo, pridejo nove in nove strežajke, ki kljub svoji spretnosti in urnosti ne bodo vplivale na kako zvišanje cen. Kakor je geslo kavarne Zvezde: »Vse za gosta«, tako bo isto geslo veljalo od danes dalje za restavracijski vrt. Navadili se bomo reči: »Na kazinskem vrtu me dobiš«, ali pa: »Ne iščite ga po vsej Ljubljani: na kazinskem vrtu sedi in si ohlaja grlo!« Torej na svidenje na kazinskem vrtu.
n— Tnd; našim članicam nismo poslali posebnih vabi za GartenPartv, in jih prosimo po tej poti. da se gotovo udeležijo, s svo:imi znanci ajj pa same jutrišnje, naše prireditve na restavracijskem vrtu »Zvezde«. Začetek ob 19. Pododbor društva »KnegJ-nja Zorka«.
u— Drnšfvo absolventov drž. dvorazred-nih trgovskih šol ima v nede!;o 6. t. m. ob 9. dopoldne v restavraciji Zvezdi svoj šesti redni občni zbor. Udeležba je za vsakega člana dolžnost. Popoldne pa priredimo izlet na Fužine in pričakujemo, da se boste tudi tega udeležili v lenem številu. Odbor.
u— Slovensko zdravniško d-u;tvo priredi LI. znanstveni sestanek v petek 4. t. m. ob 18. v predavalnici internega oddelka Obče državne bolnišnice v Ljubljani s predavanjem g. docenta dr. Ladislava Klinca o pre-osnov- aminovjh kisljn. Vabljenj Vfi gg-zdravniki jn medio.incj!
n— JNAK »Edinstvo«. Odborova seja bo v četrtek 3. t. m. ob 11. istega dne zvečer bo zadnjj redni plemum letnega semestra-Odbor.
n— JNAD. Jadran. Drevj ob 20. seja plenarnega odbora. Točnost! Tajnik I.
u— Kal jen je nočnega miru je že zelo starinski naslov vsakoletnih pritožb meščanov v mirnih mestih, ki si nikakor ne želijo neprestanega hrupa in ropota zgolj za ceno pridevka »velemestno«. V Ljubljani odpiramo na poletje okna, da se sobane vsaj nekoliko nadihajo blažilnega hladu. In prav vsi bi morali biti ponoči obzirni, da si vzajemno ne bi rušili nočnega pokoja. Seveda se v Ljubljani ne da odpraviti ropot tramvaja, pa če je še tako hudo študentom in gospodičnam, ki razvnetih živcev študirajo za izpit. Lahko pa bi bili obzirni vsi oni, ki proti jutru s konjskimi zapre-gami divjajo iz periferije v mesto in tirajo svoja kljuseta, kakor da se vozi sam Elija, ne pa prismojen mesarček ali mlekar-ček. A tam gori okrog šišenske cerkve se ponoči oglašajo »vasovalci.« Jako redni so. V noči od sobote na nedeljo je pa bilo njehovega tuljenja s harmoniko vred odločno preveč. Ljudje so ogorčeni. Toda, kaj je to ponočnjakom mar! Saj, če bi vsi ti imeli kaj poštene zavesti, da se ljudem ne sme krasti nočni počitek, bi mirovali. A tako —
u— Po veliki raciji na vagabunde in krošnjarje. Od nedelje do ponedeljka je ljubljanska policija priredila obsežno racijo, da preišče in prečisti predvsem vrste ilegalnih krošnjarjev in drugih iskalcev priložnostnega zaslužka, ki se zadnje čase v zmerom večjem številu gibljejo po Ljubljani, obenem pa, da se ogleda tudi za raznimi starimi znanci kriminalnega oddelka in policijskih zaporov, ki jih oblast na vsako toliko izžene preko mestne meje, a se zmerom iznova vračajo v mesto. Policijski organi so iz mesta in iz sumljivih zbirališč na periferiji privedli v zapore okrog 50 aretirancev, med njimi največ siromašnih krošnjarjev iz Bosne in iz drugih južnih pokrailn, ki se bavijo s pro-
KINO*

MATIC

Veliki francoski šlager po istoimenem gledališkem komadu Henryja Bern-steina VIHOR Charles Boyer — poznan lz filma »Mayerling«, Gaby Barlay
LOGA
Velika ljubavna zgodba SEVER VABI
Rochelle Hudson	Robert Ker t
TEL. 22 21
UNION
Samo dva dni! Krasen film o globoki ljubezni slavne žene
MARKIZA POMPADUR
Kathe Nagy, Willy Eichberger, Leo Slezak
Najnovejši žurnali — dosedaj najboljši
posnetki katastrofe »Hindenburga« itd.
Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri. — Obenem znižane cene v Matici in Unionu na din 2.50, 4.50, 6.50. 8.— in 10.—, v Slogi pa din 2.50, 4.50, 6.50 in 9.—.
dajo drobnega blaga od človeka do človeka. Največ je bilo med njimi takih, ki za krošnjarjenje sploh niso imeli dovolilnice. Taksa za krošnjarsko koncesijo velja sicer samo 100 din, davki, ki jih davčna uprava zaračunava po svojih, preprostemu razumu pogostokrat težko pojmljivih računih, pa lahko znesejo vsote, ki jih krošnjar niti v dobri sezoni ne zmore. Dokumenti nekaterih so bili že zdavnaj iz veljave ali izstavljeni na čisto druga imena, mnogi izmed njih pa so se ukvarjali tudi s prodajo tihotapljenega in prepovedanega blaga. Poleg krošnjarjev pa je prišlo policiji v roke tudi večje število poklicnih vagabun-dov z juga, ki so menda pred leti prišli k nam z namenom, da si poiščejo poštenega zaslužka, a so se nazadnje odločili rajši za lažji, cenejši način. Tako so aretirali skupino Bosancev, ki je Čez dan bivakirala pod kakšnim kozolcem ali v šupi na Ljubljanskem polju, ponoči pa se je razhajala po nedovoljenih opravkih. Na dveh izmed njih so našli čisto nove vojaške bluze in hlače, ki izvirajo brez dvoma iz tatvine v kakšnem vojaškem skladišču.
S Novo tvorniško | skladišče
■ ANGLEŠKIH - ŠKOTSKIH BLAGOV
išče okrajne in mestne zastopnike za vso državo, Prodaja na obroke in za gotovino. — Pismene ponudbe pošljite na Oglasni Zavod »Farna«, Beograd, Poštanski fah 493 pod »Stamtex«.
S ■
:
s
m
u— Še o pobiranju smeti v predmestjih in o nekaterih drugih rečeh. Pred dnevi je »Jutro* objavilo dopis, v katerem so davkoplačevalcu z inkorporiranega ozemlja prosili mestno občino, naj uredi pobiranje smeti in odpadkov tudi po ulicah, kn so šele z jnkor-poraoijo prišle k mesrtu. če se že smatra za upravičeno, da izdaja stroge ukrepe o higieni jn snagj v predmestjih. Notica je imela ta uspeh, da ho mestna ohoina 5. t. m. v
Dolenjske Toplice
železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma, sklepov tn mišic, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, organičnih motenj srca tn krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti itd. Predsezonske cene do 15. junija: 10 dni Din 600.—. 20 dni Din 1.100.—. Polovična vožnja. Pojasnila daje uprava.
NOVA UPRAVA.
resnoj pričela na svoje stroške ipobiratj smet? tudi po inkorpopjranem ozemlju, kakor je to delala doslej v mestu. Sluga z meet-nesra magistrata je popisal številke hiš. ki so že doslej na lastne stroška dajale odvažati smetj po zasebnem vozniku, in ka.kor kažejo vsa znamenja, bo tudi mestna občina pošijljala svojega smetarja, sa-mo na vrata
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v juniju
po stoletnem koledarja
S. 2. Marcelin
Za<inJ4 krajec ob 6.24.
C.	3. Klotilda
P.	4. Frančišek
S.	5. Bonifacij
N. 6. Norisert
P.	7. Robert
T.	8. Medard
S. 9. Primož Mlaj »b 21.43.
Č. 10. Marjeta P. 11. Barnaba S. 12. Janez F. N. 13. Anton P. P. 14. Bazilij T. 15. Vid
del. oblačno, hladneje nestanovitno, morda dež hladen dež, malo sonca deževno, hladneje sončno, ponekod dež sončno, krajevni dež sončno, ponekod dež lepo, sončno lepo, sončno soparno
soparno, krajevni dež soparno, ponekod dež soparno, morda dež soparno, kraj. nevihte
PoročHo Meteorološkega zavoda na univerzi 1. junija
Ljubljana 7. 762.6, 19.4, 66, SW1, 4. —, —; Maribor 7. 761.7, 15.0, 80. Wl, 10, —, —; Zagreb 7. 762.7. 17.0, 70, Wl. 5, —, —; Beograd 7.' 763.8, 18 0. 70, ESE2, 3, —, —; Sarajevo 7. 766.4, 11.0, 60, 0, 6, —, —; Skoplje 7. 767.1. 16.0, 80. O. 2, —, —; Kumbor 7. 764.6 19.0, 80, E2, 5, —, —; Split 7. 764.8, 21.0. 60. ESE1, 7, —, —; Rab 7. 762.3, 23.0, 30. S3, 10, —, —.
Temperature: Ljubljana 25.0, 16.0; Maribor 24.0, 13.0; Zagreb 26.0, 14.0; Beograd 25.0, 120; Sarajevo 21.0. 6.0; Skoplje 24.0. 14.0; Kumbor —, 16.0; Split 28-0, 174»; Rab —, 16.0.
teh hiš. Tak postopek pa »e nam bo zdel
precej neumesten, da ne rečemo krivičen, »aj vsi plačujemo enake davke in nI treba delat« nobenih izjem. Prav bi bik), da bi se voz občinskega smetarja ob 6obotah popoldne tudi v predmestjih ustavljal pred vsako hišo. kjer bo pripravljen zaboj s smetmi, Pa ko že govorimo o davkih in pravicah naj dodamo še. da bj se enake pravice nanašale tudfl na davčno olajšavo za posest-ri?ke novih hiš na jnkorporjranem ozemlju. Z ureditvijo Velike Ljubljane smo vsi skupaj postali meščani, a posestniki novih hiš e priključene periferije eo kljub temu ostali • i-bčan, drugega reda. Za tiste, kij so si zgra-dilj nove domove v nekdanji ljubljanski občini in ki si jih grade v sedanji Velikj Ljubljani velja davčna olajšava za 30 let za tiste izmed finančno najšibkejših, kj so zidali še v nekdanjih okoliških, zdaj priključenih občinah, pa samo 10 let. To krivico bi morala že iz lastne pobude popravit; tista oblast, kj je inkorporaeijo predlagala, in ti-t*ta, ki jo je izvedla jn potrdila. Ker sta ti c!ve oblasti enotno davčno povišanje že uveljavili, naj bi tokrat; izvedli tudj enotno davčno olajšavo.
Iz Celja
e— Učiteljsko zborovanje. Sresko učiteljsko društvo JUU v Celju bo zborovalo v soboto 5. t. m. s pričetkom ob pol 9. do-T>oldne v mestni narodni šoli v Celju. _ Na dnevnem redu je tudi predavanje književ-Tiice učiteljice gdč. Ruže Lucije Petelinove iz št. Juri;a ob juž. žel. »O vzgojnem vplivu umetnosti«.
p— Sostanovalcu ie ukradel 18.000 din. V začetku maja je prišel k neki gospe Pred grofijo 17-letni dijak Josip M. iz Vinice pri Črnomlju in najel pri njej sobo z vso oskrbo. Dejal ji je, da je pri nekem odvetniku v Celju v službi, kar pa ni odgo varjalo resnici. Simuliral je, da hodi zju-trai v službo, iu se je opoldne vračal. V ponedeljek dopoldne pa je ostal doma in se je okrog 10. zaklenil v sobo. v kateri je stanoval s tremi drugimi moškimi. Ključavnico je zamašil s papirjem. Vlomil je v kovčeg, v katerem ie imel njegov sostanovalec. kleparski pomočnik Alojz A. shranjene svoje prihranke v znesku 18000 Din. A. je nameraval ta znesek drugi dan na Jožiti. Josip M. si je prisvojil ves denar, pustil svoj kovčeg pri gospodinji in izginil, ne da bi bil gospodinji plačal hrano in stanovanje. Oškodovanec je šele zvečer opa-z.il tatvino. Policija je izdala za storilcem tjralicn
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »INTERMEZZO«.
12
a— Vojni minister preko Maribora. Z
včerajšnjim jutranjim brzi:vlakom se je vrnil i z čehoslovaške preko Maribora v Beograd naš vojni mini ter general Lju-bomir Marič s soprogo gospo Ljubico in svcjdm spremstvom. Kot zastopnik mari-ttorske garmzije sta bila ob pr hodau vlaka na kolodvoru podpolkovnik Juraj Cor-dašič in kapetan Pušelja.
a— Kulturno delo Ljudske univerze. V ponedeljek zvečer je b i v prostorih Ljud" fke univerze 16. redni občni zbc*r Ljudske univerze. Poročali so o lanek:letnem kulturnem delovanju predsednik inž. Kuiko-vec, tajnik prof. Bizjak in blagajnik g. Maielič. V pretekli sezoni je prired ja Ljud" ska univerza skupno 60 večerov, in sicer 50 predavanj, 9 kulturno filmskih predvajanj ter eno mladinsko prireditev. Predavanja je obiskalo 8635 poslušalcev, tako da pride na vsako priredtev povprečno 343 poslušalcev. Denarno stanje izkazuje 41.440 din Pri volitvah so bili izvoljeni inž. Kukovec predsednik, prelat dr. Kovači podpredsednik, prof. dr. Dolar predsednikov namestnik, prof. Bunc tajnik, prof. dr. Crnek tajnikov namestnik, Matelič, blagajnik, prof. Kos blagajnikov namestnik. Odborniki: ga. Maistrova, dr. Kukovec, dr. Travner, ravnatelj Vrabl, prof. Bzjak, prof. Rihter, ravnatelj dr. Tomn-šek prof. Druzovič ter nadzornik Senko. - Preglednika računov sta dr. Poljanec
dr. Rapotec.
a— Spored današnjega koncerta »Dra-
e« v unionski dvoranj bo obsegal moške zbore ter samospeve in zbore z orkestrom in harfo.
a—Važna pridobitev mariborske gasilske čete je velik tank, v katerega je mogoče v dveh in pol minutah spraviti 3000 1 vode in ki pride v poštev zlasti preko zime v krajih, kjer ni razpoložljive vode, oziroma kjer je voda poledenela. Mariborska gasilska četa je izdelala tank v lastni režiji in sicer na ogrodju turbmke »Ste-yer«. S količino 3000 1 vode je mogoče pogasiti požar, ki zajema navadno hišo. V ponedeljek 31. maja zvečer je b la na koncu Betnav ke ceste preizkušnja novega tanka, ki so ga tečno v 2 in pol minutah napolnili z vodo. Preizkušnja je v smislu ugotovitev posebne konvsije dobro uspela.
a— Umrla je v tukajšnji porodnišnici v 60. letu starosti zarebnikeva soproga Frančiška Meškova.
a— V Mariboru so dediči. Me tno pogla" varstvo razglaša: Frisher Jožef (morda Wr:scher, Vrischer ali Fischer, iz Maribora je umrl v Ameriki in bi bilo potrebno najti njegove dediče. Baje se nahaja v Mariboru ali bližnji okolici njegova sestra Mar ja. Sorodniki naj ?e javijo ustmeno ali pismeno v komsk ripci jskem uradu mestnega poglavarstva do 10. t. m.
a— Popisovalni urad »e seli. Konskrip-cij ki oddelek mestnega poglavarstva se danes in jutri seli iz dosedanjih prostorov na Slomškovem trgu 11, pritličje levo, v nove pro;tore na Slomškovem trgsu 6, I. nadstropje. Zaradi selitve bodo v oddelku poslovali le v najnujnejših zadevah.
a_ Pasja steklina. Mestno poglavarstvo razglaša: V sredo 26. maja je poginil na steklini pri konja ču v Dogošah pe* žolt, kocast, 50 cm visok, 12 let star, last g. Blaža G elmana iz Tržašlke ceste 67. Pes je ugriznil konjačevega hlapca, če pa je ugriznil še druge osebe, do sedaj ni 'znano in se pozivajo vsi, ki bi za tak slučaj vedeli, da to prijavijo takoj mestnemu vet. uradu v mestni klavn;ci. Ravnotako se pozivajo vsd, ki bi vedeli, da je dotični pes pogrizel druge pse, da to prijavijo. Občnstvo se opozarja, da bo konjač lovil nezavarovane p:e, ki se usmrtijo brez izjeme. in se opozarja na razgla3 mestnega poglavarstva glede pasje stekline in strogega pasjega zapora.
a—Rupnik je vse priznal. Zloglasni ponarejevalec F rame Rupnik je pri zaslišanju na policiji priznal, da je nameraval ponarediti denar in da mu je preskrbe] kemikalije 42-letni Vekoslav P. iz Po-brežja, ki je tudi priznal svojo soudeležbo z izpovedbo .da je v to svrho izdal 2000 din. Ponarejenje denarja je nameraval Rupnik izvršiti na nekem posestvu pri Slovenski Bistrici.
Gospodarstvo
Izvoz železne rude iz
rudnikov
Od znatno	cen pri izvoza so imeli koristi samo zakupniki
Železarska industrija po vsem sveta je lanj in letos v zvezi z oživljenjem investicijske delavnost^ zlasti pa v zvezi z rastočim oboroževanjem zavzela nepričakovan razmah. Velika evropska železarska podjetja danes navzlic izkoriščanju polne kapacitete ne morejo izvršiti vseh naročil. V zvezi z rastočo produkcijo železa pa je nastopilo veliko povpraševanje po železni rudi in so danes železarska podjetja, zlasti v Srednji in Zapadni Evropi v velikih skrbeh za dobavo dovoljnih količin železne rude. Pred le bi, ko je bila potrošnja železne rude zaradi krize majhna, nismo mogli izvažat; naše rude navzljc odlični kakovosti. Pogosto se je čuJo. da železna ruda iz naših rudnikov ne ustreza potrebam železarn, kar so očitno spravjli v svet konkurenčn; rudniki. Danes pa se za to našo rudo iz Vareša in Ljubije kar pulijo. L. 1933 je ves naš izvoz železne rude znašal komaj 24.000 ton. že predlanskim pa se je dvignil na 180.000 ton. lani na 313.000 ton. letos pa bo gotovo prekoračil 400.000 ton. Doslej je našo železno rudo kupovala predvsem Madžarska, v manjši meri sta kupoval; to rudo tudi Ru-munija jn Češkoslovaška. Lan- je šlo v Madžarsko okrog 62% vsesra izvoza, v Rumu-nijo 28% in v Češkoslovaško 10%. Izvažamo torej predvsem v klirinške države, čeprav je dane6 železna ruda na svetovnem trgu kupcijskj predmet, ki pe lahko v vsaki količini proda po ugodni ceni za svobodne device. Znatni izvoz v Madžarsko jP vrhu tesra povzroči da so na.-m hudo narasle zamrznjene terjatve v tej državi, jn smo morali potem iz Madžarske povečat« uvoz industrijskih izdelkov, da smo nrjšli dn denarja. To rudo na bi lahko dobro prodali drugam za svobodne devize. Kakor poročajo sedaj iz Beograda, obstoja namera, da se prepove izvoz železne rude proti plačilu v kliringu.
V zadnjem času se je povpraševanje po železni rnd; še povečalo. AnglMa je odkupila vel j,k del švedske in norveške produkcije, španski rudnik; v Bjlbau pa ne obratujejo za radi državljanske vojne. Veliko je zlasti povpraševanje od st-ran; češkoslovaške in Rumunije. Skoro vse dr?avp so uvoz železne rude kontingenf:rale. da zasjsrurajo
potrebne količine domačim železarnam. Edm svoboden trg je še Jugoslavija, Češkoslovaška se zlasti živo interesira za našo železno rudo in bi jo kupila 200.000 ton, Madžari zahtevajo približno enako količino. Nemci pa še več. Nemšk; interesenti ee mudijo v naši državi jn iščejo primerne terene za eksploata-cijo železne rude. ki jo imamo pn nas v izobilju.
Cena, ki jo plačajo inozemske železarne, je danes mnogo višja, nego je bila pred leti in se še stalno dviga. Navzlic temu pa naša država, ki je lastnica železnih rudnikov v Varešu in Ljubiji, nima od naraslih cen skoro nikakih koristi. Država eksploatira te železne rudnike sicer v lastn; režiji, vendar ti državni rudniki ne prodajajo rude neposredno inozemskim kupcem, temveč so vso produkcijo dali v zakup. Zakupd imajo v resnici monopol za prodajo te dragocene surovine iz naših državnih rudnikov. Najhujše pa je to, da zakupci ne dobe le provzije od prodanih količin, temveč imajo v zakupu in plačajo izvoženo rudo državi odnosno državnim rudnikom po nizkih cenah, ks so veljale pred dvema letoma v času. ko so bjl« svetovne cene najnižje. Na ta način gre ogromn; dobiček zaradi znatnega povišanja cen v žepe teh zakupcer in ne morda ▼ korist države, ki je lastnica rudnikov. Okolnosti. da je prodaja dana v zakup, je tudi pripisati, da je šla železna ruda v zadnjih letih, kakor rečeno, predvsem v Madžarsko, ne ?lede na interese našega plačilnega prometa z inozemstvom. Zakupe* se zaradi sigurnega dobička niso nič trudili, da bi rudo prodali drugam. Da tem zakupcem omogoči vnovčenie zamrznjenih terjatev je morala država v Madžairsk; drago kupovati razne industrijske proizvode.
Kakor poročajo jz Beograda, bo 30. junija potekla zakupna pogodba med našim, državnim; rudniki in beograjsko tvrdko A. E. Kosovič & Comn., kj jima sedaj izključno pravi-co prodajati to rudo v jno-zemstvo. Prodaja rude ne bo več dana nikomur v za-kun in bodo državni rudniki odslej Bam* izvažali rudo v inozemstvo, obenem pa bo izdana prepoved izvoza proti pračilu v kliringu.
Zaposlenost v posameznih gospodarskih
panogah
V tekstilni in oblačilni Industriji je v Sloveniji zaposlenih že preko 20.000
delavcev in delavk
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je sestavil statistiko o gibanju števila zavarovancev v posameznih panogah v mesecu aprilu. Kakor smo že poročali, se je v tem mesecu skupno število zavarovancev v primeri s prejšnjim mesecem povečalo za 2939. To povečanje števila zavarovancev je skoro izključno sezonskega značaja ln je v zvezi s pomladnim oživljenjem gradbene delavnosti Pr' gradnjah nad zemljo se je število zavarovancev povečalo za 2014, v industriji gradbenega materijala za 670 in pri gradnji cest, železnic in vodnih zgradb za 158. Povečanje za 202 zavarovanca beleži nadalje papirna industrija in za 121 zavarovancev kovinska industrija. Zmanjšalo pa se je število zavarovancev v gozdno-žagarski industriji za 343, v čevljarski industriji za 107 ter v živilski industriji za 97.
Razvoj v poslednjih letih
V primeri z lanskim aprilom smo imeli letos v aprilu za 6254 zavarovancev več. Od tega povečanja odpade največji del na tekstilno industrijo, kjer je bilo v aprilu že 15.633 zaposlenih delavcev in nameščencev, to je za 1711 (za 12.3%) več nego lani v aprilu in za 5785 (za 59%) več nego pred štirimi leti. Tu je še omeniti oblačilno industrijo, kjer je bilo v aprilu 5099 zavarovancev, to je za 370 več nego lani in
za 823 več nego pred tremi leti. Skupaj je sedaj v tekstilni in oblačilni industriji 20.886 zavarovancev, to je skoro ena četrtina vseh zavarovancev v dravski banovini. Pred tremi leti je bilo v teh strokah 4090 zavarovancev manj.
Tudi v gradbeni stroki je letos precej večja zaposlenost. Pri gradnjah nad zemljo, pri gradnji cest, železnic in vodnih zgradb ter v industriji gradbenega materijala je bilo letos v aprilu 12.330 zavarovancev, to je 1550 več nego lani in 4750 (62%) več nego pred dvema letoma, ko je gradbena delavnost zabeležila najmanjši obseg.
V kovinski industriji smo imeli v aprilu 7270 zavarovancev, to je za 516 več nego pred enim letom in za 1053 več nego pred dvema letoma. V gozdno žagarski industriji je bilo letos 640 zavarovancev več, v industriji za predelovanje lesa pa za 386 zavarovancev več; skupaj smo imeli v gozdno-žagarski industriji in v industriji za predelovanje lesa 10.240 zavarovancev, za 1026 več nego v lanskem marcu ko je zaposlenost v lesni stroki dosegla najnižje stanje. V čevljarski industriji Je bilo v aprilu le 88 zavarovancev več nego lani, v usnjarski pa 434. Sedaj je v čevljarski industriji 2957 zp.varovancev. v usnjarski pa 2124.
Pretežni del novih vlog absorbirajo državni zavodi
Vloge pri bankah in hranilnicah so prekoračile 11 milijard
Po podatkih študijskega oddelka Narodne banke so znašale 1. aprila hranilne vloge pri vseh bankah in hranilnicah v naši državi 11.238 milijonov din, to je 247 milijonov več nego 1. marca. S tem so hranilne vloge v naši državi po dolgi vrsti let prvikrat prekoračile mejo 11 milijard. V primeri z lanskim 1. aprilom znaša povečanje 878 milijonov, v primeri s predlanskim 1. aprilom pa 940 milijonov. Največji del prirastka v primeri z lanskim letom odpade na državne denarne zavode, kakor je to razvidno iz naslednje primeijave (v milijonih din):
drž. zavodi hranilnice banke 1. IV. 1936 2308 1933 6119
1. IV. 1937 _ 2856_2122__6260
razlika	548 + 189 + 141
Od enoletnega prirastka vlog v višini 878 milijonov din odpade torej nič manj nego 548 milijonov ali 63% na državne zavode in le 27% na vse ostale denarne zavode. V teku enega leta so pri državnih zavodih narasle hranilne vloge za 24%, pri hranilnicah za 10%, pri privatnih bankah pa le za nekaj več nego 2%. V teh številkah se zrcali velika konkurenca, ki jo delajo državni zavodi tako samoupravnim hranilnicam kakor tudi privatnim bankam pri zbiranju hranilnih vlog. Razmerje se je šele letos zaradi vračajočega se zaupanja v hranilnice in banke nekoliko zboljšalo v korist hranilnicam in privatnim bankam. Od 1. marca do 1. aprila so, kakor rečeno, narasle vse hranilne vloge za 247 milijonov. Od tega prirastka odpade na državne zavode 92 milijonov ali 37%, na hranilnice 47 milijonov ali 19% in na privatne banke 108 milijonov ali 44%.
javlja, ker so vse delnice v rokah Henrya Forda, njegove žene in sina Edsela B. Forda. Nepremičnine in produkcijske naprave so v bilanci vnešene z vsoto 242 milijonov dolarjev, zaloge z vsoto 95 milijonov, medtem ko znašajo blagajniška sredstva in naložbe nič manj nego 378 milijonov dolarjev. Delniška glavnica znaša le 17 milijonov dolarjev, rezerve 18 milijonov, nabrani neizplačani dobiček pa 603 milijone dolarjev,' skupaj torej izkazana lastna sredstva 638 milijonov dolarjev (31 miljard dinarjev). Premoženje družbe pa je v resnici še mnogo večje glede na okolnost, da so produkcijske naprave v veliki meri odpisane. Obveznosti družbe so Izkazane v višini 80 milijonov dolarjev, kar je majhen znesek v primeri z ogromnimi likvidnimi sredstvi 378 milijonov dolarjev.
Fordova bilanca
Bilanca ameriške »Ford Motor Compa-ny« kaže za leto 1936. znatno povečanje dobička. Leta 1932. je bilanca zaradi znatnih odpisov izkazala izgubo v višini 70.3 milijona dolarjev; naslednje leto je znašala izguba 3.5 milijona dolarjev, leta 1934. je bil zopet zabeležen dobiček 6.9 milijona dolarjev, predlanskim dobiček 3,6 milijona dolarjev, lani pa se je dobiček povečal na 26.4 milijona dolarjev (1280 milijonov din). Pri teh zneskih pa je že odbita eventualna dividenda, ki pa se ne ob-
Gospodarske vesti
= Ogromen promet v sušaški luki. Po poročilih s Sušaka ee je v tamošnji luki promet v zadnjem času zelo povečal, zlasti je narasel promet z lesom, žitom, premogom jn rudami. Ponovno se je v maju dogodilo, da so morale ladje več dnj pred luko čakafcj na krcanje. ker ni več prostora v tesni luki. Zaradi tega je prišlo med delavsko organizacijo in delodajalci do pogajanj zaradi uvedbe dela v dveh posadih, da bi se na ta način promet pospešil. Prišlo je do sporazuma in se od 21. maja vrši delo v luki od 6. do 14. in od 16. do 24. ure. Prj tem dobe delavci, ki pridejo zjutraj na delo za čas od 6. do 8. ure. in delavci, ki delajo zvečer, za čas od 22. do 24. ure 50% dokiado na mezdo, kj je določena b kolektivno pogodbo od 13. marca. Delo v dveh posadih se bo vršilo toliko časa. dokler bo to zahteval narasli promet.
= Jugoslovenska dražba Schicht — Le-ver zvišuje glavnico. Jugoslovenska d. d. Schicht — Lever povišuje svojo delniško glavnico od 20 na 30 milijonov din. Družba je bila ustanovljena leta 1921. kot Jugoslovenska Georg Schicht d. d. z delniško glavnico 6 milijonov din. Leta 1928. je zaradi fuzije s Prvo Osiješko tvornico mila zvišala glavnico na 8 milijonov, leta 1931, pa zaradi prevzema jugoslovenskih obratov angleške družbe Lever Brothers Ltd (Port Sunlight) na 20 milijonov din, pri čemer je spremenila naziv firme v Jugosl. d. d. Schicht — Lever. Družba spada v koncem češkoslovaške tvrdke Schicht (Usti n. L.), ki je v tesnem sodelovanju z angleško družbo Lever Brothers. Nova sredstva iz povišane glavnice bo družba uporabila za
nakup izključne pravica sa naOtene
znamke »Jelen«, Apolo«, »ženska hvala«, »Radion«, Eminol«, »Elida« in »Sarg-Olivia«, ld so last firme Lever Broth. in nizozemske firme Jurgens.
= Povlianje glavnice. »Jelica«, d. d. za električna in industrijska podjetja v Ca-čku, ki ima električne centrale v Cačku, Kragujevcu in Jagodini in spada v interesno sfero družbe Oesterreichische Indu-striekredit A. G., je zvišala svojo delniško glavnico od dosedanjih 5 na 25 milijonov din.
= Obveznice 7% stabilizacijskega posojila iz leta 1931. Lastniki obveznic 7*/» stabilizacijskega posojila kraljevine Jugoslavije jz leta 1931 (jugoslovanske tranše). ki bo izročili svoje obveznice glavni podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani zaradi perforiranja z označbo »Plačljivo v dinarjih«, se obveščajo, da so obveznice per-forirane in naj jih prevzamejo protj vrnitvi potrdil.
L junija.
Na ljubljanski borzi so se danes v privatnem kliringu trgovali avstrijski šilingi po 8.06 <n angleški funti po 238. V zagrebškem privatnem kl rlngu je bdi promet v avstrijskih šilingih po 8 04, ▼ angleških funtih po 238 in v grških bonih po 33.75. Nemški klirinški čeki so nekoliko popustili in stanejo v Ljubljani 12.37, v Beogradu 12.4453 m v Zagrebu 12.44 odnosno za konec junija 12.47 in za konec avgusta 12.46.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notirala ekoro nespremenjeno 409—411 (v Beogradu je bil promet po 410). Zaključki pa so bili v 8% Blairovem posojilu po 96.50 dn v delnicah Trboveljske po 265.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2403.66—2418.26, Berlin 1751.03 — 1764.90, Bruselj 736.70— 741.76, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.86—216.92, Newyork 4338.50—4374.82. Pariz 194.47 — 195.91, Praga 152.19 — 153.30, Tret 229.19 — 232.27.
Curih. Beograd 10, Pariz 19.53, London 21.6075, Newyork 438.3750, Bruselj 73 9250 Milan 23.0750, Amsterdam 240.95, Beri n 175.70, Dunaj 81.30, Stockhohn 111.40, Oslo 108.5750 Kobenhavn 96.45, Praga 15.27, Varšava 83, Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 409 — 411, 4% agrarne 52.25 — 52.50, 4»/« severne agrarne 52.25 — 52.50, 6% beglu-ške 76 den., 6% dalm. agrarne 74.50 den., 7% in vest. 88 den., 7% Drž. hip. banka 99.25 den.. 7% Blair 86.50 — 87, 8% Blair 96.25 — 96.50; delnice: Narodna banka 7150 den.. Trboveljska 265—280, šečerana Osijek 160—190, Gutmann 65 hl„ Osiječka ljevaicmica 180—190, Dubrovačka 350—410 Oceania 250 den., Jadranska 400 den. Din.
Beograd. Vojna škoda 409.50 — 410 (410), 4%" agrarne — (52.50--52.75), 4% severne agrarne — (52.50), 6% begluške 76.50—77 (7675), 6% dalm. agrarne 74.50 —75 (74.75), 7% stabiMz. 87 den., 7% invest. 88.25 — 88.75 (88.50), 7% Blair 86.25 — 87-50, 8% Blair 96.25 den., Narodna banka 7200 bi., PAB 196—199 (198.75).
Blagovna tržišča
ŽITO
-j- Chicago, 1. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 112.50, za sept 111; koruza: za julij 122.375, za sept- 110.50.
-f- Winnipeg, 1. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 122.50, za okt. 122.75, za dec. 115.
+ Novos&dska blagovna boria O^« m-)
Tendenca neizpremenjena Pšenica: baška sremska 174 — 176, slav. 174 — 176. banat-ska 173 — 176. baška, potiska 179 — 181, Oves: baški. sremskj. slav. 102.50 — 105. Rž: baška 144 — 146. Koruza: baška }n sremska 92 — 94. banaiska 90 - 92. Moka: baška in banateka »Og« in >0gg« 257.50 — 267.50. »2c 237.50 — 247.50. >5« 217-50 — 227.50 >6c 187.50 — 197.50 »7« 157.50 — 167.50, >8« 115 _ 120. Otrobi: baški, ba-natski 91. — 96.
BOMBAŽ
-f- Liverpool, 31. maja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za julij 7.12 (prejšnji dan 7.21), za okt. 7.06 (7.15), za dec. 7.01 (7.11).
S o"k o I
Sokolsko društvo Moste priredi jutri 3. junija ob 20. v kinu Moste predavanj? »Socialno zavarovanje delavcev« s slikami Predaval bo predavateli ZKD g. dr. Bran ko Alujevič.
Sokolski igralci v Trbovljah izdajajo svoj gledališki list. Podjetni in domiselni fantje, ki se zbirajo v igralski družini našega Sokola, so uvedli nedavno vsega uva-ževanja vredno kulturno novost. Za pre-miero »Bratov sv. Bernarda«, ki smo jo z lepim uspehom doživeli sredi aprila, so izdali prvo številko okusno opremljenega in skrbno urejenega lista »Sokolsko gledališče Trbovlje«. Poleg drugega drobiža je
Erva številka prinesla tudi članek o na-
>gah sokolske drame, o »Bratih sv. Bernarda« in o moderni inscenaciji. Za pre-miero Lichtenbergove »Kariere kanclista \Vinziga«, ki bo v režiji Roberta Plavšaka v soboto 5. junija, pa je izšlo simpatično gla-silce že v kar malo luksuzni izdaji. Med ilustracijami prinaša list štiri zanimive posnetke prizorov iz »Bratov sv. Bernarda« in portrete glavnih igralcev iz igre Psterno-sta, Ramovževe, Plavšaka in Pahorja. Razen članka o »Karieri kanclista Winziga« in raznega aktualnega drobiža prinaša ta številka uvodni članek pod zaglavjem »Dajte, da se sme jemo...« in ps zgodovinsko skico o razvoju Sokolskega odra v Trbovljah, ki jo je prispeval Jože Velkavrh. Od tod povzemamo zanimiv podatek, da se je pričelo gibanje zs ustvaritev Sokola in Sokolskega odra v Trbovljah že takoj po zgodovinskih septembrskih dogodkih v Ljubljani leta 1908. Pobudo je dal mladi učitelj Velkavrh in po pripravljalnih sestankih, ki bo se vršili pri pokojnem bratu starosti Počivašku in pri še živečem Go-ropevšku, se je kljub oviram od strani oblasti vršil proti koncu januarja 1. 1909. v prav takrat izgotovljeni Fortejevi dvorani, dobro obiskani ustanovni občni zbor trboveljskega Sokola. Vzporedno pa bo se vršile tudi priprave za prirejanje gledaliških iger in v ta namen se je vršil že decembra 1908. sestanek pri Parašuhu. Na tem sestsnku je bilo sklenjeno, da se kot prva igra uprizore »Legionarii«. Režijo je vodil Karel Berger, glasbo pa je oskrbel Oskar Moli. Proti koncu januarja L 1909.
MUHE
PRENAŠAJO BOLEZNI.
FLIT
JIH UNIČI
ril* ladelan p« aaaaaealtlb rsMpttta
«
— «ol&4* zanesljivo.
ZAHTEVAJTE IZRECNO Hit V PLOMBIRANIH. ORICIHALMIH ROČKAH
je Sokolski oder z »Legionarji« doživel svoj krst. V kratkem bo torej naš Sokolski oder praznoval z matičnim društvom vred že 30-letnico svojega obstanka in za to slavje se bo moral začeti že kmalu pripravljati. K njihovemu listu našim igralcem iskreno čestitamo, za soboto pa jim ob »Karieri kanclista \Vinziga« želimo polno dvorano in mnogo uspeha.
Sokolstvo škofjeloškega okrožja je z vsemi svojimi oddelki članstva napravilo v nedeljo izlet na Zaprevalje in je ta prvi poskus sokolskega družabnega izleta naravnost odlično uspel. Sokoli in Sokolice iz Poljanske in Selške doline ter Škofje Loke 60 se od raDih jutranjih ur spenjali proti Zaprevalju in se potem proti poldnevu sešli. Razpoloženje je bilo najlepše. Okrog 200 sokolskih pripadnikov se je našlo v pri-j jetni 6okolsk; družbi, peli so sokolske pes-I mi in se potem polagoma spet vrnili na do-j move, prepojeni zadovoljstva in zavesti, da ' je sokolska misel vsidrana pač tako, da je noben vihar in zalet ne bo zlomil. Prvemu družabnemu izletu nai slede še mnogi, 6aj se moramo le čuditri, da nismo prišli ze prej na m sel takih izletov, ki so mimo vsega tudi lepo propagandno sredstvo za sokolsko misel.
ZJL ... .. /
Nova biološka raziskovanja so dognala, da razni glivicam slični organizmi povzročajo srbež, tvorbo prhljaja in izpadanje las. To dejstvo se je takoj praktično uporabilo pri Trylisinu, KER TRYLISIN VEDNO VZPOREDNO KORAKA Z VEDO. Trylisinu je sedaj dodana posebna substanca, ki osvobojuje teme in lase teh škodljivcev, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trylisin je vsled tega še učinkovitejše in popolnejše biološko sredstvo, ki hrani, krepi in vzdržuje Vaše lase zdrave, odstranja prhljaj in preprečuje izpadanje las.
Sokol v DobovJ .Uprava je zaključila, da se po zgledu drugih delavnih društev priredi vsako prvo soboto v mesecu družabni večer. Namen družabnih večerov naj bi bil jačanje vezi med vsem članstvom. Ni da bi bjlo samo telovadeoe članstvo aktivno, teanveč se čuti nujna potreba, da tudj ostalo članstvo živj v stalnem sodelovanju. Prvi tak večer je ,'melo društvo v soboto 1. t. ta. Zbrala se je dobra polovica članstva. Na večeru je nastopil tudi društveni orkester. Zelo se pogreša petje, ki se je v društvu vedno gojilo, a zaradi premestitve staroste br. Vadnala je začasno potihnilo. Prosve-tar br. Kežmana si je zamislil času primeren spored, ki se je dovršil v zadovoljnost vseh navzočnih. Potrebo in pomen družab-njih sestankov je oČTtal starosta br. Vadmal, ki je obudil tudi spornim na psatelja Ivana Cankarja. Vsak po eno od njegovih odličnejših. krajših spisov sta podala br. Gr-bec in Vučajuk. Br. Veble je orisal zgodovinski pomen Zrinjskega jn F m n kopana. Prosvetar br. Kežma-n je govorjl o okultijz-tnu. o nevidnih silah, ki n-is vse okrožujejo. Naposled se je starosta še poslovil od br. Vjadfka Kovačiča, ki odhaja v zrakoplovsko šolo. Zelo bo pocrešan, saj je zg olno vodil i<n vadil sokolsko moško deco.
Iz Zagorfa
r— Domov je prišla umret. V soboto dopoldne je šel rudniški upokojenec France Poženel iz Zagorja po svojo ženo v ljubljansko bolnišnico, ker mu je bilo sporočeno, da je ne morejo ozdraviti. Imela je za-strupUenje v rokah in nogah. Popoldne jo je mož pripeljal domov. V nedeljo ob 11 pa je ženica že izdihnila. Stara je bila let jn je bila na glasu dobre soproge in matere.
«— Nezgoda zaradi neprevidne vožnje.
V nedeljo ie birma privabila poleg zunanjih botrčkov tudi druge ljudi iz različnih krajev v Zagorje. Vozor, avtobusov in taksijev je bilo toliko, da ie bila res prava sreča, da med nepoučeno množico nj prišlo do hudih nezgod. Neki avto pa je zavozil zvečer v železno ograjo mostu m a šepovni. Ponesrečil se ie Karel Medvešček, sin trgovca in krojaškega mojstra iz Trbovelj. Družba v njegovem avtu ie hotela obiskati go-! stilno v Toplicah, pa je avto zavozil v osra-' jo s tako silo, da ie potnike vrgel z voza. Voz se je spredaj ves razbil in je tak o6tal na kraju nesreče še do naslednjega dne. Ponesrečenemu Medveščku je nudil prvo pomoč dr. Grum. nakar so ga odpeljali z avtobusom " Trhov!ie. Pa tudi ta vožnja ni bila srečna, kmalu na klancu je tudi avtobus zdrknil z ozke ceste, šele z drugim vozilom so močno ranjenega Medveščka pripeljali domov.
INKASANT.
»Ali ste pri Dreti kaj kasirali?«
»Ne, gospod. Drugi teden moram priti.«
»Ali ste govorili z gospodom Dreto samim?«
»Ne, ko sem stopil v stanovanje, se jo oglasila njegova papiga: ,Nič denarja! DrugI teden!'«
PRED SODIŠČEM.
»Obtoženec, tu stojite zaradi žaljenja časti. Tožitelj pravi, da ste ga imenovali napihnjenega idijota.« i »Ne, gospod sodnik, to ni res. Besede »napihnjen« še svoj živ dan nisem rekel.«
Med avtobusnimi podjetji in šoferji londonskih busov je prišlo do sporazuma. Promet na ulicah angleške prestolnice kaže zopet normalno sliko
Zgradbe brez železa
Večja uporaba kamna pri gradbenih delih v Nemčiji
Nemški režim si prizadeva, da bi dosedanjo uporabo železa za gradbene namene, kj je znašala doslej 320.000 ton na leto. anižal na 130.000 ton.
Gradbeni načrti, ki bi kakor doslej predvidevali za vsako stanovanje uporabo 1 .tone železa, 6e ne bodo več sprejemali. Upravno poslopje, ki je njegova gradnja stala 5 milijonov mark, je požrlo doslej za jekleno konstrukcijo 4000 ton železa. Odslej ne bi smeli porabit; več nego 1000 ton.
Po drugi strani premišljuje nemška vlada o tem, kaj naj stori, da bi se navzlic tem omejitvam gradbeno delovanje ne zaviralo. Demografska politika stremi celo za tem, da bi se stanovanjski prostor; povečali. Malo stanovanie označujejo za smrt sdrave polnovredne družine s tremi ali šti-
rimi otroki. Nova štedilna politika režima, kar se tiče uporabe železa v gradbeni stro kj postavlja gradbene podjetnike in arhitekte pred vrsto novih problemov.
Režim priporoča večjo uporabo kamna namesto železa in se sklicuje na to, da ;e železo novodobna gradbena sirovina, k; je kot takšna stara komaj sto let in ki njen-3 trpežnost; zato še niso dovolj preizkusili. Velike železne zgradbe zadnje preteklosti niso izpolnile pričakovanja. Le malo mostov in dvoran je držalo več nego petdeset let v nasprotju s kamenitimi zgradbami antike. Tudi les bodo uporabljaj!, v Nemčiji v večji merj za gradnje, seveda pa bo treba pri tem slediti z lesom kot kurivom, kajti Nemčija tudi lesa nima dosti. V načrtu ie tudi večja uporaba umetnih in stisnjenih snovj za gradbene namene.
Diktator motri vojsko
Kemal Atatiirk, zaslužni preporoditelj Turčije, zasleduje potek manevrov turške vojske na odprtem terenu
Malverzacije avstrijskega diplomata
Te dni je pobegnil iz Sankt Gallena v Švici tamkajšnji avstrijski generalni konzul, polkovnik dr. Otto Rohner in polic ja je ugotovila, da je poneveril 300.000 do 400.000 švicarskih frankov.
Najhuje je osleparil neko hranilnico pri Buchsu, jn sicer za. 160.000 frankov. Aretirali so blagajnika te hranilnice, nekega To-sija, k; je 6<odeloval z Rohnerjem. Tosi je užival v katoliških krogjh velik ugled. Aretirali so ga do tiralici na krovu nemškega prekomomika »Europe« baš ko je hotel uiti v Ameriko. Pobegnila je tudi prijateljica sleparskega generalnega konzula. Dr. Rohner je bil osnoval pod imenom »Kana« 6 kapitalom 2 milijonov frankov poročevalsko agenturo za katoliški tiisk v Švici, in sicer v največjem slogu. Akcije te družbe eo ponujali posebno na Holandskem.
Tatvine na pariški železniški postaji
Na .paketni pošti pariške vzhodne postajo so že dalj časa izginjale dragocene pošiljke blaga. Sedaj je policija končno izsledila tatinsko tolpo, k; so jo sestavljali sairpj železniški uradnik; in ki je počenjala svoje de lo že od 1. 1935. Doslej so aretirali štiri člane te tolpe. Skupno škodo cenijo na okrog 2 in pol milijona frankov.
V blatu so se zadušili
Katastrofalne posledice zemeljskega plazu v Mehiki — Ljudje bežijo na hribe in na strehe
Iz Mehike poročajo o katastrofi, ki je prav tako grozna, kolikor nenavadna. Mesto Tlul-pujahuo je uničil zemeljski plaz in po zadnjih vesteh pogrešajo 700 oseb. Natančnega števila mrtvecev doslej ne vedo, vendar ga cenijo na najmanj 500. Število ranjencev znaša okrog 1000.
Katastrofa je uničila več nego polovico mesta, to je več nego 1000 hiš.
Nad mestom je imela francoska rudniška družba Des Estrellas svoje podjetje, okrog katerega so se z letj nakopičili veliki griči csanjtnega peska. V zadnjem času je vztrajno deževalo in pesek se je spremenil v blato. ki si je nenadno odmrlo pot proti mestu jn se v nekoliko minutah razlilo preko njega kakor veletok lave. To se je zgodilo
Številne žrtve letalskega dneva
V	Londonu so se v soboto producirala vojna letala. Občinstvo je imelo priliko, da si edinikrat v letošnjem letu ogleda na vseh angleških vojnih letališčih vojaška letala. Vsepovsod eo to priliko izkoristili deset tisoči ljudi, ki so 6i mogli ogledati tu-tu doeJei neznane tipe letal. Na letališčih so se vršili vsakovrstni poleti in tekme.
Pri tem se je zgodila tudi vrsta težkih nesreč. V Waddingtonu je neki letalec izgubil oblast nad svoiim strojem 'in letalo ee je zarilo v silovitem padcu globoko v zemljo. Pilot je bil na meslu mrtev.
V	Salisburvju je padel neki letalski fastnik iz manjše višine na tla in se je ubil. V Farnboroughu sta izgubila življenje dva vojaška letalca. V Hanrvvorthu je zadelo neko civilno letalo, ki se ie udeležilo zračne tekme proti otoku Wightu, ob neko hišo, pri čemer je bencinski tank eksplodiral. Hiša je zgorela, letalo se je popolnoma razbilo. Le z veliko težavo so se mogli stanovalci rešiti iz gorečega poslopja. dočim sta pilot in njegov spremljevalec zgorela. Drug aparat, ki se je isto tako udeležil te tekme, je padel na tla, vendar človeških žrtev ni bilo, tretjega letala pa doslej še niso mogli najti. Tudi veliki poskusni poleti pred letalskim dnevom so med letalskimi častniki zahtevali štiri smrtne žrtve. Doslej so zabeležili 11 smrtnih Irtev teh letalskih prireditev,
ponoči, zato je bila katastrofa tem hujša. Na stotine ljudi je blatna masa presenetila v spanju in jih zadušila. Hiše je zalilo blato v trenutku, da n,- bilo mogoče iz njih uteči. Samo tisti, ki so bil j .prebujeni so ee še lahko rešili. V mestu je nastala strahovita panika in prebivalstvo je bežalo na bližnje višine. Mnogo oseb je zbežalo v višja nadstropja visokih zgradb, nad sto Se jih je rešilo v zvonik E1 Monte.
Takoj po katastrofi je proglasil mestni poveljnik preki sod in organiziral reševalno akcijo. Navzlic vsem naporom so do zadnjih vesti našli samo 52 trupel.
»Paviljon luči«
Na pariški svetovni razstavi, ki jo odpirajo tako rekoč po kosih, so oivorili sedaj
belgijski kolonijaJn; paviljon in »paviljon luči«. V zadnjem kažejo vse oblike za uporabo elektrike.
Za posebna filmska predvajanja so pripravili projekcijsko ploskev, ki merf 500 štiri-jaških metrov jn je največja na svetu. Tu so razstavili dalje tudi natančni posnetek največjega francoskega morskega svetilnika, kj jma svetlobno moč 500 milijonov sveč. Tu so razstavili končno tudi ogromno sliko ki ima 600 štiriiaških metrov površine ter kaže vse količkaj važnejše znanetvapnjke sveta, ki so se od davnih časov do dane« baviili s študijem elektrike.
Krstilnik iz čistega zlata
V Rimu so v ponedeljek na svečan način
krstjli prvega sina italijanskega prestolonaslednika. Bodoči prestolonaslednik, k; se je rodjl v februarju in nosi naslov »princa Neapeljskega«, bo imel skupaj dvanajst imen. Kakor njegov starj oče. se bo z glavnima imenoma imenoval Viktor Enraanuel. Botra pri krstu sta bila njegov stari oče in kra-Ijica-mat.; jz Belgije, ki je. kakor znano mati soproge italijanskega prestolonaslednika.
Svečami krst se je vršil v katedrali sv. Pavla v kraljevem gradu na Kvirinahi. Krstilnik je bil iz čistega zlata in je tehtal skoraj 2 kg. Darovalo ga. je mesto Napol j, kjer ee je mali princ, rodjl. Krsta se je ude, ležjlo kakšnih 700 oseb. članov kraljeve rodbine. gostov kraljevega dvora, članov italijanske vlade in d^nloimatekesra zbora. Dame so morale nositi belo obleko z belim pajčo-lanom.
Filmski atlant Rusije
Ruska vlada je dala pobudo za posnetke iz vseh delov sovjetske unije, ki naj b; se sestavil; tako. da b,- v svoji celoti dalj velikopotezen atlant te države. Organizirala je šest filmskih eksped.ic.ij. ki naj bj izvedle potrebne posnetke. Ena teh ekspedicij poj-de v Arktiko in bo na ladijski vožnji po Severnem ledenem morju v živih slikah posnela vse sovjetske polarne postaje. Filmski aMant lx> rabjl v prvj vrsti kot šolsko učilo.
Katastrofa na svatbi
V mestecu Gesiloirlu v srednji An atoli ji so imeli veljko poročno slavnost. Ko sta se ženin in nevesta podala na streho poslopja, v katerem je bilo evatovanje, da bi uživala malo razgleda po pokrajini, se je podstrešno nadstropje iz neznanega vzroka zrušilo in pokopalo pod seboj svate v spodnjem nadstropju. Ruševne so ubjle enajst otrok in dve ženski, osem drugih oseb je brlo smrtno poškodovanih. Novoipoiročenca sta ge rešila živa in zdrava.
Množestveno zastrupi j en je z mesom
V Nasrvredeju na Madžarskem Se je primerila mnočestvena zastrupitev s pokvarjenim mesom. Žena poljedelca Štefana Kor-sosa je postregla svojim sorodnikom in gostom z žolco. katere mpeo ie bilo kakor se je pokazalo, pokvarjeno. Dvanajst oeeb je obolelo z znaki hude zastrupitve, gostitelja sama eta že umrla.
Moderno avtomobilsko dirkališče
Letalo, s katerim je Charles Lindbergh pred desetimi leti zmagovito preletel Atlantski ocean, je zdaj v muzeju Smithson v VVashingtonu
Skrivnost rojstva Lindherghovega sina
Zmagovalec oceana živi v večnem strahu pred
ugrabitelji
Londonski listi pojasnjujejo vzroke, kj eo dovedli zakonca Lindberghova do tega, da sta oek> svojim ožjim sorodnikom zatajila rojstvo svojega tretjega sina. Bala sta se ipred vsem, da bj vest o tretjem rojstvu podžgala zločinske elemente za kakšno novo ugrabitev. Otrok se je rodijl že na dan kronanja v Londonu, a šele dva tedna pozneje je prispela iz Amerike vest, da je Lindbergova, stara mati. ga. Cutterjeva. prejela po svoji se6trj sporočilo o rojstvu. Kje
Baldwinov naslednik
G laso vito avtomobilsko dirkališče Avus pri Berlinu. Voz, ki ga prikazuje slika, je avto tipa Daimler-Benz, last dirkača Caracciole. — Krožna stavba je upravno poslopje dirkališča
Baskiški otroci na Angleškem
Neka angleška transportna ladja je profile dni pripeljala 4200 otrok iz Španije V. Southampton, kjer bodo zanje skrbeli usmiljeni ljudje *
se je otrok rodil, nj bilo znano njts najožjim sorodnikom obeh zakoncev. Zgodilo pa •»e je to v neki ženski klfjmjkj na Devonsbi-reskem trgu, kamor je Lindbergh sam spravil svojo ženo dan pred porodom, seveda pod tujim imenom.
To zakrivanje se je videlo Lindberghu potrebno. ker je po rojstvu svojega drugega sina. danes triletnega Joimvja. prejel mnogo grozilnih pisem, kj so grozila, da mn bodo tudi tega otroka ugrabili. Zaradi tega se .je tudi preselfl iz Amerike v Evropo. Lindbergh n, hotel že zavoljo slabega živčnega stenja svoje žene n,i da bi se stvar z grozilnimi pismi ponovila, zato je poskrbel, da nS nihče zvedel niti o tem, da se zopet čutj mater.
Ga. Lindberghova je z otrokom bolnišnico že zapustila in njenega sedanjega bivališča ne pozma 6pet nihče. Polkovnik Lindbergh je sporočil, da varujejo njegovega Jonnvja po. dnevi jn ponoči pestunje, oboroženi ču-vajj in psi. razen tega ai je izmislil poseben sistem električnih svarilnih naprav. Svojega otroka je ,posebno zavaroval tudi pred fotografi.
Novi angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain na poti v Dovvriing Street
Umor v noči londonskega kronanja
Londonske kriminalne oblastj so odkrile in pojasnile umor. kj ee je zgodil v malo neobičajnih okoliščinah v noči pred kraljevim kronanjem. Umorjenka, 40-letna Rose Fieldova. prva prodajalka velike londonske krznarne, je postala v nekem oziru žrtev svojega navdušenja za slavnost* naslednjega dne. Od svojega šefa si je i z posloval a dovoljenje, da je smela prenočiti v nekem prostoru trgovine, da bi sj mogla zjutraj zarana priskrbeti dober prostor med gledalci. Ko so 13. maja odprli trgovino, bo našli Fieldovo ▼ sobi zadavljeno.
Kakor je mogla policija ugotovit*. je morilec neki moški, kj je Fjeldovo že nekaj časa zasledoval z ljubezenskimi ponudbam} in ljubosumnimi nastopi. Mož je moral zvedeti, da bo nesrečnica prenočila sama ▼ trgovini in je izkoristil priliko, da je izvršil svoje dejanje. Poljcjji je morilec znan in ga zasleduje.
Če ne veš, zdaj izveš:
da je ▼ Londonu končana stavka vozačev. Zmagale so strokovne organizacije potem, ko so ekstremne elemente potisnil} ob stran;
da je Avhovskf mojster dr. Emanuel L»-sker pravkar na Holandekem dovršil turnejo, na kateri je igral 195 partij. Samo štirinajst-farat je remnziral. vse ostale igre js dobil?
da je Windsorskj vojvoda povabil na svojo poroko 8. junija sledeče osebnosti: H. Lloyda Thomasa, lady Selbvjevo, sira Wal-terja Monktooa. ladv Metcalfovo. njenega moža. majorja Metca-ifa, barona in baronico Rothschjld. go. Menama/novo. kj je teta ga. Warfield-Sinrpsonove. g. Grahama in soprogo, zakonca Bedeauzova, lastnika graščine Candč. Hermana Roeetsa in soprogo. A- G. Allena in Budleva Forwooda. Francoski jn angleški listi objavljajo ta seznam povabljencev brez komentarja:
da je nefcj filmski studio ▼ HoI1ywoodu povabil skladatelja Stravinskega, naj napiše glasbeno spremljavo za nekj novi film. Komponist je sprejel ponudbo;
da sta se na poletu Pariz—Tokio ponesrečila ifranocska letalca Doret in Mjchelet-ti. k» sta hotela priti iz Francoske prestolnice na Jaiponsko iprej nego v sto urah. Padla sta na zemljo pri Hobari na Japonskem otoku Skoku in so ju morali odpeljati v bolnišnico;
da živita na Poljskem zakonca Niedzfal-kowska, k,- štejeta skupno 204 leta. Žena se je rodila 1. 1830, njen mož pa nekaj let pozneje;
da so ugotovili v Zvez; ruskih pdeateljev v Moskvi velike denarne zlorabe zaradi česaT so odstavili dosedanje funkcionarje ter izvolili za novega predsednika književnikov pisatelja Fedina;
da je pokojni angleški državnik Austen Chamberlain 06tavj! 45.000 funtov denarja ter postav,jl za glavno dedično svojo ženo; da je angleški minister za vzgojo prepo-hivedai otrokom nočno delo.
Skrivalnica za letalce
Angleška bomtbna letala so na novo prebarvali . in sicer tako. da jih bo med poletom čjm manj mogoče opa^itj. Po dolgotrajnih po skušan jih eo ee odločili, da bodo zgornjo stran bombnikov pobarvali z neenakomerno razdeljenimi lisami zelene in rjave barve, to je obeh barv. kj prevladujeta na tleh srednjih delov Evrope.
Po teh barvah postanejo bombniki za letala. ki letijo višje, malone nevidna. Spodnja stran pa dob; tako rvano »nočno barvo«, namreč motno orno barvo. Poskusi pokazali, da žarometi k; iščejo ponoči tako pobarvana letala, popolnoma odpovedo.
Tardieu se poroči
Kakor poročajo pariški listi, se bo bivšf francoski ministrski predsednik in vodja delničarjev Andrč Tardieu v kratkem poročil z neko Juliio Langentonovo. Bivši ministrski predsednik bo letos dopolnil 63 let.
Pravijo, da se je usmrtil
Blrffl sovjetski komisar za notranje zadeve Jagoda je baje izrvršfl samomor. Da ne N kompromitiral vlade z raznimi odkritji, ki so se nabrala v preiskavi proti njemu, so prijatelji svetovali, naj rajši sam obračuna z življenjem
ANEKDOTA
Bnahms fe bil napram ženskam, ki mn niso ugajale, zalo negalanten. Neka. pevka ki je imela lep glas, toda nobenih zunanjih čarov, ga je nekoč vprašala, katere njegove pesmi naj poje na svojem bližnjem koncertu. Brabms ji je odgovoril: >Tiete iz moje ostaljne.«
VSAK DAN ENA
»OČka, zdaj pač smem odnesti ročke?«
(»Everybodys weekly«)
M nI ter ni pregled
Teden hrvatske kulture v Zagrebu
Zagreb, SI. maja.
Za prihodnji teden pripravljajo v.Zagrebu velike kulturne slovesnosti, ki so organizirane ob sodelovanju vseh hrvatskih kulturnih činiteljev. Teden hrvatske kulture bo trajal od sobote 5. do nedelje 13. junija. V tem času se bo videlo v Zagrebu marsikaj. kar so Hrvati ustvarili na kulturnem polju. Glavnj dnevi so 5. in 6. juni, ko bo 31. festival hrvatske pevske zveze ter 13. juni, ko bo Seljačka Sloga, osrednja hrvatska kulturna organizacija, ki propagira avtohtono hrvatsko kulturo, zopet priredila v velikem obsegu revijo hrvatske kmečke kulture v narodnih nošah, petju, plesih, običajih in kmečkih igrah. Ves teden bodo, v obeh gledališčih na sporedu samo dela domačih avtorjev. V Hrvatskem glasbenem zavodu bo vsak dan koncert izbranih domačih skladateljev. Na Ljudski univerzi in v zagrebškem radiu bodo številna predavanja s področja hrvatske kulture. Ob tej prj-liki priredi Matica Hrvatska oziroma zagrebški založniki Teden hrvatske knjige. V Zagrebškem zboru bo med tem razstavni sejem narodnih ročnih izdelkov. Ves ta čas bodo dostopni občinstvu tudi vsi muzeji ?n galerije slik. Tako bo Teden hrvatske kulture nudil najlepšo priliko spoznati vso veličino in pestrost hrvatske kulture na vseh njenih področjih. Polovična vožnja na železnicah je že dovoljena.
Podrobni spored velike hrvatske kulturne prireditve je sledeči:
Sobota, 5. junija: Svečana otvoritev v Zagrebškem zboru: Festival hrvatske pevske zveze. Začetek ob 20. uri. Na Ljudski univerzi predavanje dr. B. Širole: »Ljudska glasba kot temelj nacionalne umetniške glasbe«. Začetek ob 18.30. V Narodnem gledališču bo zvečer svečana predstava opere jPorin« od Lisinskega, a v Malem gledališču bo dramska kronika »Zrinjskk od Strozzija. Na radiu predavanje Matice Hr vatske: »Vrednost knjige in čitanja«.
Nedelja, 6. junija: V Zagrebškem zboru: Festival Hrvatske pevske zveze, začetek ob 10. uri, a popoldne ob 17. V Velikem gledališču popoldne Baranovičevi baleti: »Im-trek z nosom« in »Licitarsko srce«, zvečer Odakova opera »Dorica pleše«. V Malem pledališču popoldne Muradbegovičeva dra-rna »Na Božjem putu«, zvečer Senečičeva tragikomedija »Slučaj s ulice«.
Ponedeljek, 7. junija: Na Ljudski univerzi recitacija nove hrvatske lirike. V Zagrebškem zboru ob 20.30 veliki simfonijski koncert zagrebške filharmonije, dirigent
Koncertna revija mariborske Glasbene matice
Mariborska Glasbena matica je ob koncu svojega plodovitnega šolskega leta organizirala celo vrsto šolskih nastopov, ki se vrše dan za dnem. Kot uvod k sklepnim šolskim produkcijam je v sredo 26. maja prikazala pod naslovom »koncertna revija« z obsežnim sporedom (ki ga je prenašala tudi ljubljanska radijska postaja) delo vseh treh društvenih institucij: šole, pevskega zbora in orkestra.	- r-* -v-
V prvem delu je nastopil najprej zbor gojencev pripravljalnega tečaja, ki ga sestavljajo 4—6 letni malčki. Ti pevčki so nam prav čedno podali E. Adamičevi enoglasni »Grgoraš kam kravljaš« in »Račji kljun«. Nato je nastopil mladinski zbor, ki je dovršeno podal dve dvoglasni pesmi: M. Tomčevo »Vrabčeva« in S. Kramolčevo »Jutrnica«. Oba zbora sta nastopila pod vodstvom svojega pevovodje g. O. Bajdeta, ki nas je z lepim podajanjem prepričal, da je mladinsko petje na zavodu v najboljših rokah, tako da obeta postati pod strokovnim vodstvom g. Bajdeta v doglednem času ae važen činitelj našega kulturnega življenja. Klavirsko spremljavo je obskrbel g. cir. Klasinc. Občinstvo je oba zbora in njih vodjo nagradilo z navdušenim priznanjem. Sledil je šolski orkester, ki je podal najprej I. Pleylov »Allegro, op. 8«, zatem pa oskrbel spremljavo k L. Jansovemu »Violinskemu koncertinu« II. in I. stavek, čigar solopart je izvedel 14-letni matični gojenec I. Pall (šola g. T. P.) Pri gojencu P. smo opazili poleg njegovi stopnji primerne tehnične dovršenosti tudi dobro mero muzi-kalnosti, tako obeta s pridnim delom postati ponos zavoda in svojega učitelja. Orkester, ki ga je uvežbal in vodil g. Polja-nec, je zvenel čisto, polno in sočno, da ga je bilo veselje poslušati. Trud, ki ga je v ta lepo zveneči ansambl vložil g. Poljanec, se je v polni meri izplačal, kajti nudil je zbranemu občinstvu prav lep užitek. Nadalje sta gojenki R. Debevec in M. Pla-skan podali lepo zaokroženo dve Dvorž-kovi četveročni sliki »Ob črnem jezeru« in »Na lovu« iz klavirskega cikla »šuma-va«. Obe učenki sta s svojim nastopom pokazali odlično šolo svoje učiteljice gdč. L. Serajnikove, ki je z dolgoletnim delovanjem na zavodu dala že lepo število dobrih učencev; le-ti so potem z lahkoto nadaljevali študij na glasbenih akademijah, šolski del sporeda je zaključil gojenec D. Rogl (šola g. Poljanca) s I. stavkom Viot-tijevega »Violinskega koncerta, op. 23«. Gojenca Rogla smo imeli letos prvič priliko slišati na prireditvi našega zavoda. Pokazal je vsestransko dobro šolo g. Poljanca, zlasti že znatno stopnjo tehnične dovršenosti, ki jo je posebno izpričal v dodatni kadenci. Prepričan sem, da bo g. Poljanec gojenca Rogla dobro vodil dalje po začrtani poti.
Drugi del sporeda je absolviral matični mešani pevski zbor, ki je v prav lepi in dovršeni interpretaciji podal večno lepo E. Adamičevo »V snegu«, J. Slavenskega »Slepačko« in »Voda zvira«; dalje tri stavke iz štiridelne »Božje suite« podpisanega in M. Tomca »Dve belokranjski« (Svatske in napojnica). Do največje veljave sta prišli deli največjega sodobnega jugosl. mojstra obdelave zborovskega stavka — J. Slavenskega. Tudi Tomčevi »Belokranjski« sta v lepi formi zaključili nastop matičnega zbora. Ne mor«m se pa sprijazniti z dejstvom, da je zaključil' s tretjim delom moje »Suite«, ker ne predstavlja kot nekak »Scherzo« pravilnega konca te ciklične skladbe. Konec v pogledu teksta, kakor tudi v kompozitorični zgradbi je jasno začrtan v IV. delu »Suite« (ki je pa bil izpuščen). Dirigent zbora, ravn. g. M. Kozina, je vložil v zbor mnogo truda. Zbor je zvenel čisto, posamezni glasovi so bili enotni, škoda, da je razmerje med moškim in ženskim zborom (16 : 31) tako neenako. Upajmo, da se bo zbor z novim dotokom mladih in svežih moči okrepil, da bo tudi y bodoče vzor ostalim mariborskim pevskim zborom,
Baranovič. Na sporedu Matz, Baranovič, Cipra in Bersa. V Velikem gledališču zvečer Ogrizovičeva >Hasanaginica<, a v Malem Tijardovičeva opereta >Mala Floramye«
Torek, 8. junija: Ljudska univerza: predavanje dr. Ljube Marakoviča: »Hrvatska knjiga v rokah čitateljev«. Ob 20.30 v Glasbenem zavodu: Komorni koncert skladb neodvisnih skladateljev s sodelovanjem zagrebškega kvarteta. V gledališčih: Zajčeva opera »Nikola Šubič Zrinjskk in Glozova opereta >Tu je sreča«.
Sreda, 9 junija: Ljudska univerza: Predavanje dr. Slavka Batušiča: Skozi zgodovino hrvatskega gledališča. Hrv. glasbeni zavod: Koncert zagrebškega komornega tria ter pianistke Maše Majer in pevke Nade Tončič, V gledališčih: Lholkin balet »Djavo na selu« ob sodelovanju Pie in Pi' na Mlakarja in komedija od Petra Prera-doviča ml. »Najbolja ideja telke Olge«. Radio: Predavanje o pomenu in delu Matice Hrvatske.
Četrtek, 10. junija: Ljudska univerza: Predavanje dr. M. Gavazzia »Domače in tuje v 6estavi vaške kulture«. Glasbeni zavod: Koncert zagrebškega kvarteta. Na sporedu: Jarnevič. Baranovič, Vrhovski, Pa-pandopulo in Odak. V Velikem gledališču hrvatski narodni pjesj in narodne pesmi v 6ceni. Izvaja Matica hrvatskih gledaliških prostovoljcev. Malo gledališče: Begovič »Bez trečega«.
Petek, 11. junija: Ljudska univerza Predavanje dr. M. Ivšica »Vloga duhovnih sil v razvoju hrvatskega naroda«. Koncert društvenega orkestra Hrvatskega glasbenega zavoda. Na sporedu: Lisinski, Zaje, Vancaš, Dugan, Širola, Grančarič in Lucič, dirigent Matz. V gledališčih: Bogovič »Matija Gu* bec« ter Svatbeni običaji iz Trebarjevega (rojstnega kraja bratov Radičev), izvajajo sami kmetje.
Sobota, 12. junija: Ljudska univerza: Kmečka književnost, recitirajo kmečki avtorji. V gledališčih: Hatzejev »Povratak« in Zajčeva komična opera »Momci na brod« ter Krleževa drama »Leda«. Radio: »Kako zamišljamo Matico Hrvatsko v bodočnosti«.
Nedelja, 13. junija: Zaključek kulturnega tedna z veliko revijo hrvatske kmečke kulture v Zagrebškem zboru in Velikem gledališču, začetek ob 10. V gledališčih popoldne: Albinijeva opereta »Barun Trenk« in Freudenreichovi »Graničark, zvečer: Go tovčeva opera »Ero z onega svijeta« in Mesarjeva komedija »Gospodsko dijete«.
0. A.
Matični orkester, ki se je letos na dveh samostojnih koncertih lepo uveljavil, je zaključil koncertno revijo s tremi »Deverti-menti« za 'godalni orkester in klavir, delo M. Bravničarja in s čajkovskega »Capric-cio italien« (o vrednoti tega dela sem napisal že ob prvi izvedbi). Zanimal nas je predvsem Bravničar, ki smo ga v Mariboru prvič slišali. Avtor opere »Pohujšanje . . .« in raznih dragih instrumentalnih del, ki sd prodrla tudi že v inozemstvo, se v tem delu giblje v zmernejših mejah to-nalitete Jri posveča svojo^pozprnošt bolj ritmični razgibanosti, ki daje delu živahen značaj. Delo je bilo s strani občinstva sprejeto z velikim aplavzom. Mnogo je k temu uspehu pripomogla izvedba klavirskega parta, ki je na več mestih pisan samostojno, da napravlja češče vtis klavirskega koncerta. Klavirski part, (ki ni ravno najlažji), "je izvedla matična gojenka gdč. D. Kutinova . (šola gdč. M. Finžgarjeve) z dovršeno tehniko in temperamentom. Gdč. Kutinova je na tem zavodu prejela prve glasbene nauke in se danes kot abiturient-ka poslavlja od nas v ponos zavodu in svoji odlični učiteljici.	^
Ravnatelj zavoda g. M. Kozina, ki je zamislil to koncertno prireditev, kakor tudi glasbeno kvalificirano učiteljstvo, sta nam dokazala, da se delo na zavodu vrši z vso resnostjo. Zavod je prebolel perturbacije, ki so ga doletele pred leti ter se povrnil na svoj normalni tir. Obeta nam tudi v bodoče mnogo uspehov, zato je umestno, da ga merodajni faktorji, kakor tudi občinstvo vsestransko podpreta.
Prof. Karol Pahor.
Kakšno štetje je slovensko?
Glede na debate teoretičnih strokovnjakov v tem vprašanju ni nezanimivo čuti mnenje praktičnih poznavalcev slovenskih narečij. Resnica je namreč, da je korotan-6ki del našega naroda sprejel pod vedno večjim vplivom germanizacije nemški način štetja: petinštirideset, osemindevetdeset itd. dasj ga staroslovenski jezik ne pozna. Panonski del našega naroda, zlasti Prekmur-ci, pa pozna samo štetje, ki se je po osvo-bojenju rabilo v osnovnih šolah in govori stiridesetpet in devetdesetosem. O tem bi se g. referent Erjavec lahko poučil pri g. ministru dr. Korošcu kot pristnemu Prleku.
O starem načinu štetja torej lahko rečemo, da ie pri korotanskih Slovencih udomačen, ne pa pri panonskih, razen, če jih prepustimo kot »Neslovence« Hrvatom, .ki jih že tako reklamirajo zase. Čisto zgrešeno je potemtakem ex cathedra trditi, da je staro štetje slovensko.
Visoko čislam učenost gg. prof. Breznika in Ramovša, ne morem se pa ubraniti vtisa, da v svojih delih premalo alj 6koro nič ne upoštevata panonskega, zlasti prekmurskega dialekta, dasi ima mnogo več pristno slovenskih izrazov nego silno germani-zirano korotansko narečje. Pisala sta^ strokovne razprave pač pred vojsko, ko še nismo poznal; lepote in blagoglasja narečja »ogerskih« Slovencev.
Ako torej upeljemo zopet stari način štetja ,kj ne ustreza niti številčnemu redu, 6e ne oddaljimo samo od drugih Slovanov (Čehi dopuščajo oboji način štetja) temveč tudi od štetja visokokulturnjh romanskih narodov. Kolikor mi je znano, štejejo samo Nemci petinštirideset itd. Čemu naj jih samo mi posnemamo? Mar zato, da se zopet približamo nemškemu vplivu, kj smo se ga po osvobojenju nadejali za vedno otresti? Ne morem 6e iznebiti vtisa, da ima vse to novo uvajanje 6amo namen odtegniti nas zbližanju e Srbi in Hrvati. Zato naj se upelje zopet »staro« štetje, naziv »ljudska šola« (Volksschule!), rabi čistj germanizem, »otroški vrtec«, ki zveni slovenski vprav smešno in si pod njim slovenski pristni kmet ne more misliti drugega nego majhen vrt za otroke, jn zametavanje izraza »dete«, dasi je ta beseda pri panonskih Slovencih edina v rabi tn izraza »otrok« sploh ne poznajo. Kako malo poznamo lepo panonsko narečje, je razvidno iz strokovnega članka nekega vseučiliškega pr6fesorja,; ki obžaluje, da Slovenci nimamo izraza za nezakonskega otroka, V panonskem delu Slo-
venije rabijo sa to Sotjve« aX fotlve«
brez žaljivega emisla.
Namesto, da bi izrabili politično združitev s Srbi m Hrvati tudi v to, da se otresemo
germanizacije v jeziku, nošnji, pesmi itd. pa uvajamo »stare« izraze, ki nam jih je vsilila Avstrija, odnosno so nastali pod
vplivom germanizacije.
Ko smo obiskovali čisto nemžke ali vsaj utrakvistične gimnazije, 6mo se učili iz srbohrvaščine samo Kosovske pesmi in Smrt Smail age Cengiča, toda bili smo navdušeni in smo se naučili teh krasnih epov prostovoljno na pamet, dopolnjevali svoje zna nie s čitanjem knjig, in če smo pred vojno prišlj v Beograd, so nam Srbi priznali lepo govorico, samo naglas ni bil pravilen. Dandanašnji se uči mladina srbohrvaščine 10 let, pa njeno znanje ne zadošča niti za pismeno maturjtetno nalogo. Mi smo io morali delati iz grščine, latinščine in nemščine! Kam plovemo?	Dr. 1». J.
Zapiski
Dr. Stojana Bajifa »Delovno pravo« (splošni del, Ljubljana 1936) izide v kratkem pri Gezi Kohnu v Beogradu v nekoliko izpopolnjeni srbskohrvatski izdaji z naslovom »Osnovi radnog prava«. Tako bo delo mladega slovenskega znanstvenika v enem naj-
aStoalneJtfh jwlio?tft BtfcCl prava, falje
, J — ftiršlm juridičrtun krogom v vsej
Jugoslaviji. O dr. Bajičevem »Delovnem pravu« m> priobčile v zadnjih mesecih nekatere pomembne revije zelo laskave ocene Alpbonsa Daudeta »Pisma ia mojega mlina« v slovenskem prevodu. Poznavalci Dau-detovega dela so si že dolgo želeli, da bi dobili v lepi izdaji in sočnem prevodu eno najljubeznivejših knjig francoske prevodne literature, Dandetovo mojstrovino »Pisma iz mojega mlina«. To željo bo v doglednemu času izpolnil znani prevajalec iz francoščine dr. Janko Tavzes, ki je pravkar napovedal slovensko izdajo te čudovito lepe, Provansi posvečene knjige, tako polne poezije in umetniških odlik. Daudetova »Pisma iz mojega mlina« izidejo, kar moramo samo pohvaliti v reprezentativni izdaji. Za opremo skrbi mojstrski ilustrator E. Justin, ki pripravlja za to izdajo okrog sto izvirnih slik. Knjiga bo natisnjena dvobarvno in bo na razpolago tudi omejeno število posebne bibliografske izdaje na razkošnem papirju in v luksuzni vezavi. Daudetova »Pisma iz mojega mlina« so nedvomno vredna te pozornostj in prijatelji lepe slovenske knjige bodo nedvomno navdušeno pozdravili napoved prizadevnega prevajalca in samozaložnika. Subskricijska priglasila naj se pošiljajo na naslov: Dr. Janko Tavze6, Ljubljana, Vegova ulica 2.
ŠPORT
Revanž proti ČSR nam res ni uspel
Dvoboj v lahki atletiki smo izgubili s 95 Vi : 68 Vi
Preteklo soboto in nedeljo smo imeli v Zagrebu v gosteh Češkoslovaško državno reprezentanco lahkoatletov. kj so prišli na revanžni dvoboj, na povratku jz Grčije. La-ni je v juniju nastopila v Pragi naša reprezentanca, kj je dvolwj zgubila s 26 točkami razlike (97 : 71), letošnji naš poraz (951/* : 68'/a) pa se je celo povečal za eno točko na 27 razljke.
Od vtisov našega posebnega poročevalca na tem tekmovanju prinašamo še nekatere:
Ko so lan« po dolgem obskalj naši lahko-atleti zlato Prago, so bilj povsod prav prisrčno sprejeti. Gostitelji so se potrudili, da bj našim fantom čimbolj postregli v vsakem oziru. Ze zaradj njihove dobre volje je bilo nujno oprostiti neke pomanjkljivosti, ki so 6koro neizbežnem celo pri tako velikem organizacijskem aparatu kakor ga imajo Cehi v svojem lahkoatletskem športu. Letos je bilo zato pričakovati;. da se bo JLAS potrudil po najboljših močeh za enakovredno revanžo. Res je finančno 6tanje Bedanje uprave težko in jo še vedno bremeni prevzeta dediščina dolgov, bi pa zato vendarle ne smeli pokazati nasproti gostom, da nam gre za denar tako trdo. Tako ee je zgodilo, da so prireditelji namestili kar obe reprezentanci v nekj manjši hotel z malo udobnosti jn le povprečno hrano. Gostje so bili na potovanju že dvanajsti dan — bili so že v Atenah — zato so bili precej izmučeni od vožnje in večkratnega menjavanja hrane. Oboji —gostje in naši se pmj takih raz-iper^h niso. modi v potrebnem mjru odpo-^i. kar je najen pogoj dobrega razpoloženja;. Vodja gostov, simpatični dr. Bleha je sicer zatrjeval z vso vljudnostjo, da so zadovoljni, če pa smo vprašali atlete, je bila večina drugega mnenja. V ostalem se je na tekmovanju samem videlo, da mora vendarle bit? na tem nekaj resnjce, ker so bili doseženi z nekaj izjemami le povprečni rezultati brez prave borbenosti. — Izrazili smo že mnenje, da je bjl ta nastop vsaj za nas nekoliko prezgoden, sedaj nam tudi potek dokazuje, da bi bilo bolje, če bi se počakalo do jeseni.
*
Tekmovanje s ©ehosiovafci je bilo na bo-kolskem stadionu Kralja Aleksandra I., ob Maksimira. Tehnično nudi ta stadion gotovo vse možnosti za dosego dobrih uspehov. Tekmovalna proga sicer n; baš idealna, je pa gobovo med najodličnejšimi v državi.
Gradjanski —
velik in majhen
»Leipziger Neueste Nachrjohten« so te dni med svoje aktualne beležke iz športnega življenja po svetu uvrstile tudi naslednji člančič »na čast« Gradjanskemu v Zagrebu:
»Morda je še znano, da smo teden dni prej prav na tem mestu poročali o čudnem postopanju jugoslovenskega nogometnega prvaka Gradjanskega iz Zagreba, ki je 8 Cheiseo sklenjeno gostovanje odpovedal samo zaradi tega, ker so Angleži na Dunaju izgubili proti Admjri 0:3 in v Grazu proti štajerski reprezentanci 2;4.
Pri nas smo takoj podvomili, da Grad-janskemu ta gesta ne bo usipela, kar se je res tudi zgodilo. Angleži eo v teku pogajanj glede finančne strani nekoliko popustili in Gradjanski ie preklical svojo odpoved. Med tem je Chelsea izgubila v Beogradu v nočni igri še tretjo tekmo, in sicer to pot kar z 1:6.
Sedaj si je lahko predstavljati, s kakšnim besom so se Angleži pretekli četrtek vrgli na Gradjanskega. Uspeh je bil ta, da je Chelsea pokazala odlično igro, zmagala 1:0 in baš v Zagrebu slavila prvo zmago po treh porazih in proti društvu, kj je baš zaradj teh porazov sploh ni hotelo videti. To pnjde vse od tod ...«
Gradjanski je po zasluženo dobljenem državnem prvenstvu zavihal nos nasproti vsem domačjm in tudi tujim klubom. Zadeva z angleškimi profesional; je dvignila precej nepotrebnega in škodljivega prahu za nas in dobro br bilo. če bj takšne mednarodne športne dogovore kakof kolfj imel v rokah še kdo drugi razen klubov samih, če ne, se nikoli ne bomo rešili teh večnih afer!
V neka) vrstah
Pnjhodnje meddržavno srečanje bo imela naša državna nogometna reprezentanca to nedeljo v Beogradu, in sicer proti Belgiji. Dokončna Ipostava našega moštva še ni določena.
V nedeljo je bila na Dunaju važna konferenca odbora za srednje-evropsk; pokal, na katera je bila med drugim določeno nogometna reprezentanca Srednje Evrope, kj bo 20. junija v Amsterdamu igrala proti Zapadni Evropi. Moštvo bo sestavljalo 6 Italijanov. 4 Madžari in po trije Čehj in Avstrijci. Vsi igralci bodo. nekaj dn; prej skupno trenirali v Milanu, nato pa skupno odpotovali v Amsterdam. Dokončno postavo bo določil Italijanski eavezni kapetan Pozzo. Na tej konferenci; je bilo — posebej za na« važno — sklenjeno tudi to. da bo prihodnja odbocova
Doskočišča so res bolj mehka, a ae dajo pred vsakim tekmovanjem primerno utrditi, kar ne zahteva posebnega truda.
Podrobne rezultate smo že objavilj. zato bi bjl zanimiv kratek pregled in primerjava z lansko bilanco. V Pragi smo v 16 točkah tekmovanja dosegli tri prva mesta (disk dr. Narančič. 5 km Krevs in 100 m Bauer). Letos beležimo enako le tri zmage (disk Kleut. 1500 Goršek m štafeta 4X100). V Zagrebu 6ta padla dva naša rekorda (češki nobeden), v Pragi pa je bjla bjlanca: pet jugoslovenskih in dva češka (1500, 5000, krogla, kladivo jn švedska štafeta odn. od Cehov daljina fn paljca). — Organizacija az povsem tehnične strani je tudi v Zagrebu vidno zaostajala za praško, četudi smo z balkanijado že prestali tudi to »šolo«. Vsepovsod podobne razmere, kakor da res moramo le počasi naprej, ko bi lahko stopili malo hjtreje. Ko že ni bilo pravega razpoloženja zaradi vseh omenjenih pomanjkljij-V06ti. bi moral vsaj tehnični aparat dati večjega impulza vsem« tekmovanju.
Revanž nam torej žal bj uspel, četudi bo se čirie jn celo Stale zelo optimistične izjavo — za nas seveda Mnogi naši tekmovalci so dal; iz sebe, kar je bilo možno, je pa razumljivo, da pri takem razmerju — bolje nesorazmerju — tudi pogum nekoliko popusti. Čehi so tudi dosegli le povprečne uspehe, kj so jim sicer zadostovali za tolikšno zmago, treba pa je upoštevati, da so bili od dolgega potovanja že precej utrujeni. Našim se je povrhu vsega poznalo še pomanjkanje treninga, ki gre sicer precej na račun neugodnega vremena, toda pri treningih brez najpotrebnejših gmotnih sredstev in pripomočkov se tudi ne morejo pričakovati čudeži.
Čehi so se dogovorili za letošnji oktober, da pridejo v goste na dvoboj Praga ; Zagreb. predvidene pa imajo Se važne meddržavne nastope z Nemčijo, Avstrijo in Ma-džansko. — Ne smemo pa prezreti važnega dejstva, da je šport pri njih zaradi splošno večjega razumevanja jn podpiranja gmotno precej solidno fundiran jn ga tudi država precej bolj matematično podpira, ter vrši važno vzgojno poslanstvo v dobro vsemra narodu, kj ge zato kre^ hi dviga ter uspešno uvršča med najboljše. — Naš JLAS pa ima med drugam že v kratkem dogovorjen važen dvoboj proti Italiji v Trstu (13. junija). za katerega pomenja zadnj: nastop v ZagTebu važno preizkušnjo, ki jo je treba vsekakor v vseh pogledih uvaževati.
Mr.
konferenca v Beogradu jn pa, da bo tekmo za srednje-evTopski pokal med Grashopper-som jz Curjha in Prostjejovom. ki se bo igrala na Češkem, sodil beograjski sodnik Mika Popovič.
Konec tedna se prično v Zagrebu tekme v tretjem kolu za Davisov pokal med Južno Afriko hi Jugoslavijo. Kakor znano, eo Južni Afričani v letošnji konkurenci za Davisov pokal igral," že dvakrat, in sicer proti Holandski zmagovito s 5;0 fn proti Novemu Zelandu prav tako z uspehom 4:1. Južnoafriško ekipo tvorijo igraloj Kirby, Farque-hareon. Edes in Fannin.
Za danes je prijavljen v Beograd prihod bolgarskih kolesarjev, ki bodo startal; na »Vremenovi« etapni dirki Beograd—Sofija v torek 8. t. m. Bratskim športnikom pripravljajo v Beogradu prisrčen sprejem. Skupno z njim; bo prispelo v Beograd tudi okoli 200 bolgarskih izletnikov, ki bodo počakali na odhod dirkačev jz Beograda, nato obiskali nekatere kraje po Srbiji in se nato vrnili v Sofijo, kjer bodo spet navzoči pri prihodu dirkačev. Kakor našj kolesarji bodo tudj bolgarski do začetka dirke poča-kals na odmoru v Arandjelovcu.
Po tekmi med SK Železničarjem In SK Amaterjem v Maribora. Iz Trbovelj smo naprošeni za objavo: V nedeljo se je na igrišču SK Železničarja v Mariboru odigrala finalna tekma med SK železničarjem in SK Amaterjem. Igra se je končala s težkim porazom za Trboveljčane, obenem pa je nudila nazorno sliko, kakšen ne sme biti nogomet. Takoj na začetku tekme so se iz vrst mariborskega športnega občinstva čuli klici, ki so podžigali domače igralce: »Start na moža, ne na žogo!« »Polomi mu noge!« Igralci SK železničarja so res startali na moža in igralci SK Amaterja si niso več upali startati na žogo, da so domači lahko gospodarili ves čas igre. Igralcem SK železničarja pa še ni bil dovolj uspeh pred občinstvom. Ko so Amaterci odhajali z igrišča mimo kabine, v kateri so se že nahajali igralci SK železničarja, so ti napadli goste iz Trbovelj in s pestmi navalili nanje. Težke poškodbe je dobil zlasti igralec SK Amaterja Ivan Sajevic, ki je bil pretepen po vsem životu, najhujše poškodbe pa ima na obrazu. Po pravici so se Trbovellčani vpraševali, ali so to tisti igralci SK železničarja, o katerih so listi toliko pisali, kako lepo znajo Igrati nogomet. Upamo, da bo LNP napadalce poiskal in poplačal. — A. Z.
SK Slavlja. Popoldne od 17. dalje trening vseh nogometašev na igrišču Jadrana. Enako velja tudi za petek. £a£no zaradi nedeljBkfžfr sestffisanjft!
Zbor lahkoatletskih sodnikov za Ljubljano. Za miting v nedeljo 6. t. m. na stadionu ob Tyrševi cesti se odreja tale sodniški zbor: vrhovni sodnik: Griinfeld, vodja tekmovanja: Kermavner, starter: ing. Cerar, sodniki: Windisch, Savo Sancin, Gorjanc, Cek, Trtnik, Premrl, Stropnik in Slamič, službujoči odbornik: Windisch. Vsi navedeni gospodje naj bodo na Stadionu ob 8.45. — Dopust za gg. Slamiča in Vi-dica se po sklepu odbora ne odobri.
SK Ilirija (lahko atletska sekcija)* Redni treningi sekcije so vsak torek, četrtek in soboto na igrišču za Kolinsko tovarno od 17.30 dalje. V petek 4. t. m. ob 18. bo v klubovem lokalu šelenburgova 1/n. sestanek atletov zaradi razporeda za nedeljsko tekmovanje. Uradne ure sekcije vsak petek od 18.—19. v klubovem lokalu.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri.
Sreda, 2. junija: Rivala. Red Sreda. Četrtek. 3. junija: Cyrano de Bergerac. Pre-
miersk; abonma. Petek, 4. junija: Florentinski slamnik. Red A Sobota, 5. junija: Cyrano de Bergerac. Red B.
P. n. občinstvo opozarjamo, da bo premiera Rostandove igre »Cyrano de Bergerac« v katerj proslavi g. Levar svoj jubilej, v operi, vse nadaljnje predstave »Cy rana de Bergeraca« pa v drami.
OPERA Začetek ob 20. url.
Sreda, 2. Junija: Veseli etudenček. Rei A. Četrtek, 3. junija: Car Kalojan. Red Četrtek.
Petek, 4. junija: Zaprta
Sobota, 5. junija: Prodana nevesta. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 2.: Bela bolezen. C. Zadnjič. Četrtek, 3.: Žkoljka. Znižane cene. Zadnjič. Petek, 4.: Zaprto.
Sobota, 5.: Trije vaški svetniki. V korist Združenja gledaliških igralcev.
Radio
Sreda, 2. junija
Ljubljana 12: Glasba južnih Slovanov (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 14: Vreme, borza. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Šah. — 20: Josephina Bakerjeva poje (plošče). — 20.10: Kako potujemo (g. Janko Siherl). — 20.30: Vgsel večer. Sodelujejo: Jožek in Ježek ter Radio orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Akademski pevski kvintet.
Četrtek, 3. junija.
Ljubljana 12.00: Virtuozi igrajo (plošče).
—	12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Vreme, borza. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. —19.50 Zabavni kotiček. — 20: Koračnice (plošče)
—	20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 20.30: Iz vseh krajev Slovenije. Sodelujeta pevski zbor »Sava« in radijski orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za ples (plošče).
Beograd 18: Narodne melodije. — 18.40 Plošče. — 20: Simfoničen koncert. — 21.10: Narodne pesmi. — 22.20: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20.00: Prenos iz Beograda. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.25: Iz čeških operet. — 20.35: Delni prenos Verdijeve opere »Ples v maskah«. — 22.50: Plošče.
—	Varšava 19.10: Glasbeno literarne slike.
—	20: Kreislerjeva opereta »Sisy«. — 22.15 Komorna glasba. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 13.45: Komorna glasba 6 plošč.
—	16.05: Popoldanski koncert. — 17.30: Klavirske skladbe. — 19.25: Zabavni glasbeni program. — 20.20: Dve veseloigri. —■ 22 20: Koncert dunajskih simfonikov. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 18.00: Operetne melodije. — 19.20: Letalske koračnice. — 20.10: Glasba Joh. Straussa. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — Mjjnchen 18.15: Moderna muzika na starem instrumentu. — 18.30: Virtuozno muziciranje. — 19.15: Plošče. — Katnikova opereta »Princ iz Tule«. — 23: Prenos iz Stuttgarta. — Stuttgart 19: Operna glasba. — 20: Koncert po željah. — 21.15: Pesmi in verzi o luni. — 22.30: Lahka godba orkestra. — 24: Nočni koncert. -
Iz Trbovelj
t—^ Pogreša se 621etni vpokojenee Ivan Prešiček. V petek dopoldne se je odpravil od doma z namenom, da gre malo v gozd proti Kolku (Spitzberg), vendar pa ee mož do danes še ni vrnil. Ker je pogrešani Prešiček bolan v glavj, 6e bojijo domači, da se mu je prepetila nesreča. Preiskali so že sicer V60 smer. kamor se je revež napotil, vendar brez uspeha. Kdor bi kai vedel o pogrešanem Prešičku, naj sporoči njegovi ženi Mariji Prešiček, pri Cestniku, ' Loke 425, alj pa v podružnici Jutra.
Iz Ptuja
i— Kino Ptuj. V zredo in četrtek »Angel pekla«.
Podpirajte CMD
rA. POLTZER:
42
oKaminski napušč
št /3
Prigode Patrtcije Holmove
VVhinstone tava v toni
Redar, ki mu je visoki naslov, o kakršnem se niti sanjati um upal, močno dobro del, je gospodični precej vljudlno pokazal pot v kriminatoi preisko. valili oddelek.
Komaj je nadzornik zagledal Viodeto, je presenečen poskočil.
»Miss Viodet, to je pa res lepo!« je smehljaje se vzkliknil, in kar iznemada se je oglasilo v njem skrivno upanje.
Pospravil je z nekega stola uradne spise in poprosil Violebo, naj sede.
»Gospod nadzornik, najprej vas moram prositi, da bi poslali koga na cesto, kjer čaka Han sumov taksi; njegov potamer kaže sedemš ilingov in šest-penijev, če se ni račun že povečal. Prosim vas, plačajte zame ta znesek.«
Whinstone je naročal, naj uredijo zadevo in se nato spet obmli h gostji:
»Ste bili morda na izletu, gospodična Violet?« jo je vprašal.
A Violeti ta mah (ni bilo do šal; iskala je vred-
nega uvoda aa svoj dmamatsOd doživljaj. In qwt si
je vzela prizor iz filma za vzor — kar nas učL dta. je pridno obiskovanje kina šola za vse okolnosti v življenju... Vsaj Violet je tako mislila. Poskočila je, planila proti osuplemu nadzorniku in siknila:
»Da se mi ne ganete, aiko vam je življenje dra-go...«
WhinstDne je od presenečenja obnemel ki otrpnil kakor Lotova žena.
Viodeto je pa mahoma napajcSa zadirega, ker ni našla prehoda v svoje poročilo. Zameriti ji ne smemo, kajti učinkovit prizor je bil iz zdavnaj minulih dni nemega filma.
»Ali ste me prestrašili!« se je pohlinil nadzornik.
»Kaj ne da?« je smehljaje se rekla Violet, ki 9e ji je vračala samozavest svetske dame.
»To je gotovo nova družabna igra?« ji je Whio-sitone podtaknil.
»Ugandii ste! Snoči smo jo ves večer igrali pri lady Walpolovi; strahu ni bilo ne konca ne kraja«
»In kako se imenuje ta zanimiva igra?«
»Imena ji nismo dajali... A zdi se mi, da jo je vojvoda Sailisbuiryjsiki krstil »kurji semenj« — ker človeka pri nja kurja polt obliva.«
Ta misel je bila obšla Violeto kakor blisk iz jasnega in nemalo je bila ponosna nanjo.
»Izvtrsfcno! Res originalno!« je vzkliknil vljudno nadzornik.
Violet se je mahoma spomnila, zakaj je bila prišla. Ozrla se je, in ko je videla, da je ne more ali-
šattt nobeno nepoklicano tiso, > s oStikovito preprostostjo rekla:
»Ali poznate naslov Mellerjeve žene ?<
Whinstome je uganil, da se je bilo dekletu slučajno posrečilo velevažno odkritje, in poskočil >M3as Violet, kaj veste?« Toda miss Viodet je ponovila vprašanje: »Ali veste, kje stanuje Me&ler-Ortegova žena?« »Bogme, ne! Doslej nisem niti vedel, da ima Meller vobče ženo.«
Zdaj je jela Violet poročati o svojem srečanju v restoramu na Cheapsidu in o tem, kako je v taksiju zasledovala Francozinjo ter po dolgi vožnji, — ki je dozdevno služila gospe Meller je vi za oprav-Ijenje raznih nakupov •— nazadnje dognala, da stanuje gospa v nekem hotelu nedaleč od Britakega muzeja.
Whinstone, ki je napeto poslušal Violetino povest, je razburjen vprašal:
»Miss Violet, ali zanesljivo veste, da stanuje v hotelu »Abadie«?
Violet, videč da gre njeno odkritje nadzorniku do živega, je zviška odvrnila:
»Dragi gospod Whinstone, če jaz tako trdim, se lahko zanesete! Razen tega sem dognala tole: gospa Meller-Ortegova stamuje v hotelu pod imenom madame Dupres, in to od 1. novembra.«
»Trenutek, prosim, miss Violet!« ji je segel Whinstone v besedo. »Odkod veste, da se v resnici piše Meller-Ortega ? Pisemski ovoj tega še davno ne dokazuje!«
Vioftet se je sočutno nasmehnila. »Ali vam nisem omenila, kaj mi je rekla Francozinja: da je omožena s Spancem? Dupres pa vsekako ni špansko ime!«
Whinsbone se je toplo zahvalil za dragoceno sporočilo ter spremil Violeto do izhoda. Bila sta že na hodniku, ko se je Whinstone spomnil, da je bil obisk Patricijine prijateljice na prvi mah zbudil v njem neke upe...
In Violet, kakor da bi bila ugenffla to misel, je mahoma dejala:
»Moja prijateljica je huda, ker vas ni nič na Iz-pregled«
Whinstonu so se zasvetile oŠ. Ne da bi se spomnil vsaj puhlega izgovora, da je imel mnogo dela, je hitro vprašal: »Ali se je gospodična Holnaova tatko izrazila?« »Ne samo enkrat, dragi nadzornik!« To je bilo gladka laž, a Violet jo je vzela brez pomišljanja na svojo vest. Konec koncev ni bila slepa in je videla, Koliko je bila ura pri njem im pri nji. Zato je tudi takoj dodala:
»Seveda mi marate povedati, kaj ste opravili v hotelu »Abadie«! Jutri zvečer bova s Patricijo v »Princesu« — prav za prav bi morala k baronici Goudovi na družabni večer — a vse te sijajne prireditve mi začenjajo presedati — torej pridite, gospod Whinstone! »Princes« je skromen lokaj -ček, toda človek se v njem dobro počuti; plesalci so kavalirji, in celo kraljevski princi ga pogosto obiskujejo.«
MALI OGLASIH
Službo dobi
Beseda i Dta. teve* • Dta. •• liti« tU dajanje Malo** • Din. Najmanj« tneaek O Din.
Gospodično
a trgovsko naobrazbo, vsaj enoletno pisarniško prakso, perfektno v slovenski ln nemški korespondenci, iščem na deželo. Vsa oskrba v hiši. Nastop z 1. avgustom. Oziralo se bo le na one z dežele, prednost onim, ki so v slabem gmotnem položaju Kavestl Je zadnje službovanje in zahtevo plače. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pisarniška moč 777«.
13163-1 Praktikantko
»prejme drogeri ja. V po-štev pridejo samo gospodične, ki obvladajo tudi nemščino. Ponudbe 8 slik« na ogl. odd. Jutra pod »IJrogistinja*.
13181-1
Tapetniški
pomočnik
dobi mesto. Ivan Bernik, tovarna rolet, Ljubljana, Linhartova, 8.
18316-1
Žagarja
za vodno žago, sprejmem takoj. Zore Alojzij, Dobrova. št. as, pri Ljubljani.
13517-1
Sobarico
sprejme mtakoj. Naslov v vsah poslovalnicah Jutra.
33504-1
Ketlarice
sa boljše nogavice, sprejme takoj tovarna Vidmar, Ljubljana, Savlje 1B.
19361il
Gospodično
za pisarno 'n gospodinj stvn, sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Natančni po datki in slikat.
18562-1
Službe išče
'»b Besed* 80 oa», 4»
rek S Dio. n Šifro al) 4a-tanje naaie>*a ■ Din; naj-manlffl cneeefr 10 Din.
Elektrovarilec
avtogenični in kovinostru gar, išče zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13335-2
Manufakturist
isto verziran konfekcije, galanterije, z večletno pra. kso, agHen prodajalec, 39-leten, samski, želi spremeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samostojen manufakturist«.
13538-2
Kuharico
po možnosti Sk>v«nko 36 do let staro, pridno in adravo, iščem. Pism-ene ponudbe na Franja Jakil, Bo-Stanj.	13530-:!
Kuharico
ki j« dobro izvežbana, z večletnimi spričevali, STed-nj-e starosti, iščm za veliko trgovsko hišo v Ljubljani. Ponudbe pod »Stalna služba« na ogl. odd. Jutra.
13533-1
Šivilje in
praktikantke
prejme takoj Salon Mary, IJbHTveisova c. 3.
13546-1
Dva krojaška
pomočnika
sprejmem takoj za boljša d'-!a. Ludvik Roškar, Flo-rijanska al. št. 22.
13544-1
Krojaškega
pomočnika
za fina, velika dela, sprejme KikJ, Litija.
13547-1
Brivski pomočnik
prvovrsten- delavec, perfek ten bubi-strižec, želi spre-menčti mesto. Star 35 let, vojaščin« prost. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Treaen in nekadilec«.
13339--2
Besed* 1 Dtn torek 8 Dtn za Šifro »H tajanje ojj«Iov* 5 Din. ^ajmanjSI znesek 17 Din
Podzastopnike
za prodajo dobroidočega predmeta .iščem. Provizija 30—av/o. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13532^5
Krojaškega
pomočnika
sa fino, veliko delo, takoj ,
•prejme Hren, Prešernova I mobranska cesta 15. St, 54.1.	13568-1 I	13396-4
r/
Seseda 1 Dta, tere* 8 Dia. sa gjfr« *U lajanj naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Strojepisni pouk
(po desetprstnem sistemu). Večerni tečaji od 6. do pol 8, ln od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike ln izvežbance. Tečaji se vrše 1 do 3 mesece. Na razpolago so stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do pol 8. ure zvečer. Prlčetek pouka 4. junija. Najnižja šolnina učna ura 2 Din. Chri stolov učni zavod, Do-
Prodam
Beseda 1 Din, davek 8 Dtn. za Šifra ali dajanje naslova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din.
2 otomanski
pregrinjali
d plišasti namizni prt, vse novo in lepo. zelo poceni naprodaj. Ljubljana, Cesta 39. oktobra 9/II. vrata 16, 1:3567-6
Izložbeno okno
tri hrastova 370 X 160 z jekleno roleto, kompletni mlin dnevno 400 kg žita, pločevinaste cevi 30 premera in drugo, prodam. Jos. K.irbiš, Celje.	13518-6
Otavo
4.0TO kg prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13331-6
Dvovprežno kočijo
malo rabljeno, elegantno izdelano, prodam. Feliks Kovačač, Dobova 7.
19519-6
Elektrolux
hladilnike
na električni, plinslr 'n petrolejski pogon po ugodnih plačilnih pogojih prodamo. TEHNA DRU2BA. Ljubljana, Mestni trg 23.
telefon 2580.	____
10328-6
Najboljši trboveljsk
PREMOG
brez prahu, koks, snha drva
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59
Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Seno
prešano prodam Graščina Jelšingrad, Šmarje pri Jelšah.	13434-33
G. Th. Rothman:
VRTISMRČEK in ŠILONOSKA
Nove pustolovščine
11
Ves trd od groze stojim na mestu. Birojed je izginil, kakor da bi ga sova vzela. Če mu ne bi bil pripeljal zaušnice, se nesreča ne bi bila zgodila... Vse to je moja krivda! Gledalci se zgrinjajo na kup. Vsi segamo z rokami v vodo ... Toda joj, nihče ne utiplje ubogega fanta...
Beaeoa l Dtn. tevek t Din ca Šifro ali dajanje naslova Din Najmanjši tneeeJt H Dm
Zelena papiga
je ušla. Sliši na ime »Ja-ka«. Najditelj naj jo odda proti nagradi IDO Din. Sv. Petra 74/1.	13615-27
Obrt
Beseda l Dul teve« 8 Dm.
Besede 1 Dia, davek 8 Dia. za Šifro ati dajanje naslova 9 Dia. Najmanjši cneeek O Dia.
Krasno poslopje
ta Šifre 'ali laJan*je~naslova I najmodernejše sb&nova-
5	Dim. Najmanjši cneeek	s baloni ln kopal-t? Din. nico, parket L, plin, elek
I trika, centralna kurja-Gumbi - plise va> ^^ prostori za
entel, aiur, predtitk, monev	Ž'™
grame, hit™ izvrši Matek £ta 55 f^1}0™ a?L^
6	Mikeš, Ljubljana, poleg	I X hotela štrukelj. I gm & S^OOO^^Lari-
boru, 15 minut od središča mesta. Pripravno za moderno gostilno, sanatorij ali kaj sllčn«-ga. Ponudba pod »Iz-
Beseda 1 Dta, torek 8 Din, I
fttro Ul dajanj« oasiova I druz- Jutra v Mariboru.
85-30
Din. NajmaojU 17 Ma.
cneeek i
13016-20
Hotel
visoko rentabilen, r naj-I bolj renomiran-em zdravilišču Slovenije is družinskih | razlogov takoj naprodaj ta I hranilne vlo^e Mestne hranilnice ijnbljanske. Ima 40
Hranilne vloge
raznih denarnih zavodov, delnice ls vreunostne papirje
nakup in prodajo
posluje najboljše proti go- | opremljenih sob, opremlje-tovini takoj koncesijonirana I na je restavracija t kuhi tvrdka	I njo, s vsem priborom, vrto-
AL» PLANINSEK I ^ veranda, garaže, velika
Ljubljani. Beethovnova al. JZarsko "poslo^Tf^\ *d 14/L Telefon	~'^J-jo ^
39-16 I si jo mogoč. Pojasnila daje: Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1.
Bančno kom. zavod I Maribor
Aleksandrov^ ul. 40. Vam izvrši prodajo ali nakup
hranilnih knjižic
vseh denarnih zavodov
telefon 35-10.
Kupim hišo
trgovsiko ali stanovanjsko. Ponudbe s navedbo najnrž je cene, na podružnico J»-
najboljše in najvestnejše. I ,v-	.Inaek<)
Samo pišite na naš naslov I >Izf,,aMrM' v gotov,«*, in mi Vam pošljem« gotovino po pošti naprej. Za odgovor priložiti Din 3.— znamk.
181-16
ia-5t»-ao
	Protestni s	hod	v omari	p e r i 1	la i
Posojila
dobe državni m samoupravni uslužbenci v Ljubljani v gotovim in blagovnih bonih. — »HERMES«. Informacije | Tavčarjeva i
87-16 I
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
ijbolj renomiranem zdravilišču Slovenije iz družinskih iranilne vloge Mestne hranilnice ljubljanske.
Hotel
visoko rentab ien. v najbolj renomiranem zdravilišču Slovenije iz družinskih razlogov takoi uaprodaj za hranilne vloge Mestne hranilnice ljubljanske. Im« 40 | opremljenih	opremlje- j
na je restavracija s kuhinjo, z vsem priborom vrtovi, veranda, garaže, velika j
vinska kle» s posodo, go- „ , . . . . spodarsko poslopje Ltd.	' ntn. la>ek S Dta,
Prevzem še za letošnjo se-	"""l^J
zijo mogoč. Pojasnila daje: ' s Alojzij Planinšek, Ljubljana. Beethovnova al. M/L, i -r» , , telefon 36-io.	' Dvosob. stanovanje
219 I komfortno, soinčno, poceni oddam. Naslov v vseh po-
VISOKO RENTABILEN v naj
razlogov takoj na prodaj za hranilne vloge Mestne hranilnice ljubljanske.
Ima 40 opremljenih sob, opremljena je restavracija s kuhinjo z vsem priborom, vrtovi, veranda, garaže, velika vinska klet s posodo, gospodarsko poslopje L t. i Prevzem še za letošnjo sezijo mogoč.
Pojasnila daje: Alozij Planinšek, Ljubljana Beethovnova ul. 14/L, telefon 35-10.
Najmanjši 17 Dta
znesek
Izgubljeno
elovalnicah lutra.
13033-21
Opozorilo
Avto, moto
Beeeda i Dta. tevek 8 Din.
Šifro als dajanje naslova a Din. Najmanjši zneoek 17 Dta.
6-sedežni avto
poltovorm, 4> Ks. v zelo dobrem stanju z vsemi rezervnimi deli in rezervno mašioo radi selitve prodam za cca Dir, 10.000. Prevozil 30.000 km. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13109-10
Avto Fiat 503
prodam za nrako ceno. — Kančič, Tržaška e 18, Vič.
13670-10
Beseda 1 Dta. oavek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dta.
Kolesa
partija popolnoma novih najboljših znamk in iabira starih, poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti kri-žanske cerkve).
19540-11
Beseda 1 Dta, tevek 8 Dta. ca Šifro aii dajanje naslova 0 Dta. Najmanj® tneacfe 17 Dta.
Rheinmetall Borsig
standart to mali parta^ bel pisalni stroji so prvovrstne — kvalitetne znamke ln Be dobivajo v poljubnih barvah. — Naročila sprejema Rov-Sek D., Kolodvorska ul. 35-1. Zahtevajte predvajanj« strojev na domu.
13036-29
Majhno stanovanje
. podstrešno, kuhinj« majhna, Od 35. maja t. L pogre- oddam eni osebi. Idrijska sam dve obveznici Ratne št. 6, OStan in dom), štete ser. 6390 br. 0606—	18334-ei
0910 ter ser. 6066 br. 0091
—0(05, ki sem jn izgubil .	.
oz. sta m; bili ukradeni. EnOSOb. Stanovanje Proglašam ju za neveljav- 18 predsobo in kuhinjo, od-ni skupaj s kuponoma ra dam za 1. julij. Lepodvor-mare t. 1., ki še nista bila ska št 3.
vnovčena. Najditelj dobi nagrad«}. Dr. Veble Franc, Ljubljana, eClovška 134.
10502-28
13536-31
Štirisobno
stanovanje
z vsemi pritiklinami, v 3. nadstropju, oddam za avgust termin na Erjavčevi cesti št. 21. Ogleda se lahko vsak delavnik od 15. do 17. ure. Pojasnila daj« A. garabon. Zaloška cesta, »t. 3.	13534-21
Beeoda 1 Dtn. tevek 8 Dm. ta Šifro ali dajanje aaslora 1 Dta. NajmanjB I* Dia
Slovenka
želi vzeti v najem gostilno I Dvosob. Stanovanje
v Mariboru, Celju aH oko- parketirano, soinčno ter P<*M9oho s štedilnikom, oddam valnicah Jutra.	na Cesti 29. oktobra (SAm-
MS3M7 | ski cesti) 28.
1963941
Dve sobi s kuhinjo
* vsemi pritiklinami, oddam. Tovarniška nI. 27.
13518-131
Stanovanje
sobe in kuhinje, oddam 1. julija. Parket, elektrika, natančneje pri ge. Sfiligoj, Kosovo 2B3.
10510-21
Trisobno stanovanje
solnčoo, v drugem nadstropju, v centru mesta, takoj oddam. Ogled med 1,— 3. in 19.—30. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13S5O-01
4-sobno stanovanje
s pritiklinami, odda za 1. julij Hranilni in posojilni konsorcij, Ga jeva 9.
13853-31
Enosob. stanovanje
manzardno, odda-m na Blei-wen®ovi cesti št. 9. Informacije JI. nadstropje, levo.
13336-21
Dvosob. stanovanje
s pritikHnamii, oddam 15. junija ali 1 julija stalni stranki. Lev čeva uj. M.
13571-31
Naročniki »JUTRA« so zavarovanj za 10.000 Din.
Gostilno s
posestvom j
dam takoj v najem brez- | plačno osebi, ki bi mi posodila večjo vsoto denarja na vknjižbo. Pismene po- I nudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Sigurnost«.
10963-17
Stanovanja
Enosob. stanovanje
ali veliko prazno sobo iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 50«.
13390-3!a
Dijaške sobe
Sobo
8 hrano, iščen sredi mesta za 3 dijake višjih razredov gimnazije za september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno«.
13566-32
		
JkJOjJJLEii	E	a
Beseda l Din. tevek 8 Dtn. <a Šifro aU dajanje naslova i Din. Najmanjši cneeek 17 Dta.
Sostanovalca
sprejmem takoj v zračno sobo s posebnim vhodom. Ulica na Grad 9.
10827-33
Lepo sobo
stopnišča, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13590 53
Sobo
prazno aU opremljeno, oddam v Gajevi ul. 9, vrata St. M.	13564-33
Lokali
Beseda 1 Din. tevek S Dta. n Šifro ali tejanje oaajora 8 Din. Najmanjši taeeefc tU Dta
Majhen lokal
oddam v Kolodvorski 18, tudi za pisarno. Poizve se pri hišniku.
13506-19
Brivnico
na prometnem kraja, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
195B5-1S
Nabava ovsa
Po sklepu B. P. St. 1646 od 3. februarja 1937. leta SI na podlagi člena 86-98. zakona o državnem računovod- II stvu se razpisujejo
prve nstmene javne licitacije
za nabavo ovsa za vojskine potrebe.
Licitacije bodo v intendanturah: Savske divizijske oblasti v Zagrebu na dan 10., 17. ta 24. julija 1937 leta; Dravske divizijske oblasti v Ljubljani na dan 12. 19. ta 26. julija 1937. leto ta osjeSke divizijske oblasti na dan 14. ta 22. julija 1937 leto ob 11. uri.
Količina ta ostali pogoji Be lahko izvedo v omenjenih intendanturah. Kavcija 5% nabavne vrednosti se položi pri blagajnah podružnic drž. hipotekarne banke v Zagrebu ali Ljubljani ta pri blagajni Štaba oajeSke divizijske oblasti v Osjeku najdalje do 10. ure na dan licitacije.
I« k&ncelarije Štaba IV. armijske oblasti, E. br. 6900 od 14. maja 1937. leto.
Veliko sobo
soinčno, oddam 1. julija enemu ali dvema gospodoma (tudj gospodičnama) v centru mesta, event. z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13535-33
Dve sobi
s posebnim vhodom, opremljeno in prazno, oddam za takoj. Bleiweisova 3, Salon Mary.	10545-23
Sobo
lepo opremljeno, z eno ali dvema posteljama, oddam tako boljš-ma gospodoma ali gospodičnama. Zibertova 30/1.	13377-33
Sobo in sobico
opremljeno, separirano, čisto in zračno, ceno oddam event. z dobro domačo hra^ no. Kopalnica in vrt na ra.Tpola.go, 15 min. od centra. Kolezija, Karadžič«<va št. 40.	13560-33
Sobo
soinčno, odd*m z vso oskrbo boljši osebi, vpokojen-cu(ki). NasKiv v vseh poslovalnicah Jutrra.
13S5R-G0
Sobe išče
Sobo
opremljeno ali prazno, i posebnim vbodom, iščem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oficir <.
ia5Bl-39a
Kabinet
a tj posteljo išče sostanovalec za stalno pri mali družini za takoj. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Točni plačnik«. 18540-33«
Ob vsaki priliki -UJ se spomnite
<b ao .Jutrovi* jtaK ogtasl* i Sloveniji aaj aapeincjia. najcenejša ln najhitrejša poar«4* nialn n stuibe reeb mt, a* prodaje la nakup vseh »tvari, m Mprami&nlna, lokale, podjetja, kapital, toni tre la n vse drago
Nenadoma nam je preminul naš nepozabni soprog, dobri oče in stari oče
Ivan Ručigaj
Pogreb se bo vršil v četrtek 3. junija 1937 ob 5. uri popodne iz mrtvaške veže Splošne bolnice.
LJUBLJANA, 1. junija 1937.
Žalujoče rodbine: RUČIGAJ, BOJKO tn ADLEŠIČ.
Urejuje Davorin EavIJen. «•* Izdate S* konzorcij »Jutra« Adoll RIbnika& -* Za Narodno tiskarno 4 d» kot tfakarnatia Fran fr^j

»x