St. 37*	PoStnlna plačana v gotovini.
, dne 28. novembra 1923.
Izhaja vsako sredo.
Leto.V.

Glasilo »Samostojne
"■riT	__;_

Naročnina >
t « ♦ • •
Din 20--Din 10--Din 5--Din I*—
nke za Slovenijo

oomasal si sam, in §y@I® sfaiiile v državi uravnal sS sam!
Inserati:
mali oglasi do 9 petit vrst ...........	S Din 150
večji Inserati od 10 petit vrst naprej .......	i Din 2—
notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta . . . .	> Din 3'—
Uredništvo in upravništvo lista fe v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. v hiši „Ekonoma".
Občni zbor S H S
bo v soboto, 22. decembra v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelništva o svojem delovanju in o delovanju obeh okrožnih odborov.
2.	Poročilo tajništva.
3.	Poročilo odsekov.
4.	Obračun za pretečeno in proračun za prihodnje poslovno leto.
5.	Volitev načelnika in podnačelni-kov stranke.
6.	Volitev članov v glavni izvrše-valni odbor.
7.	Volitev članov v okrožna odbora.
8.	Volitev blagajnika in dveh računskih preglednikov.
9.	Slučajnosti.
Poverilnice za delegate prejmejo vse krajevne organizacije pravočasno.
Ivan Pipan, načelnik.
velik
shod
Pobiianie ciraginle m ie marsikaj.
V zgodovini bo zapisano.
Da bi oprali svojo krivdo, pišejo klerikalni listi dan na dan, da bo letos plačevala Slovenija beograjskemu centralizmu nič manj ko 6000 milijonov hron davka.
Res je to! Toda grda laž je, če vale kulukarji krivdo na druge.
Stvar je jasna in enostavna, da ne more biti bolj.
Dve leti je bilo 8 samostojnih poslancev v skupščini 419 poslancev v stanu, da prepreči vse nove davke, pa čeprav je imel Kumanudi ravno tak apetit na nove davke ko Stoja-dinovič.
24 poslancev Jugoslovanskega kluba v skupščini 312 poslancev pa nI imelo niti te moči, niti te sposobnosti, da bi tudi samo pol leta obranilo ljudstvo pred novimi davki.
In 8 samostojnih poslancev je bilo osamljenih, 24 poslancev Jugoslovanskega kluba pa ima 70 Radičevih in 19 Spahovih poslancev kot zaveznike.
Vseeno ne donašajo ljudstva drugega ko sama bremena.
Takšna je enostavna resnica in te ne zbriše nihče in zato bo zapisano v zgodovini na večne čase, ko bo ljudska sodba že davno obračunala s kulukarsko SLS:
da Je plačal slovenski narod tedaj ko ie izročil vso svojo politično moč SLS najvišje davke, da Je plačal tedaj 6000 milijonov kron davkov in da nI za to skoraj ničesar prejel.
Vklesana v zgodovino bo ta resnica na vse večne čase in vse vpitje kulukarjev te resnice ne izbriše.
Zapomnite si to, vi sleparski ku-lukarjil_
Kmetje in obrtnikil
V soboto, dne 1. decembra vsi v Maribor na
proti novim davkom, novim taksam in kuluku.
Shod se vrši v Gambrlnovl dvo-dvorani (ne v Narodnem domu) ob 10. url dopoldne.
L« tisti masa, ki s« boril L« tistemu zail)e pravica, ki sa unlo beril
Zato v soboto, dne 1. deeebra vsi Štajerci v Maribor, na protestni shod I
Ni kmalu ljudstva, ki bi tako spoštovalo postave in bi se tako vestno pokoravalo zapovedim oblastev, kakor je slovensko ljudstvo, zlasti še podeželsko. Vsled tega je v Sloveniji največji red in vsled tega plačuje Slovenija tako točno davke, kakor nobena druga pokrajina.
Kakor pa kažejo dopisi z dežele, ki smo jih prejeli v zadnjem času in sicer od verodostojnih ljudi in takih, ki ne tožijo zaradi vsake malenkosti, pa pojmujejo nekateri gospodje to spoštovanje postav našega ljudstva popolnoma napačno. Vedno bolj pogosti so gospodje, ki vidijo v točnem izpolnjevanju zapovedi našega ljudstva hlapčevstvo in ki zato mislijo, da smejo ž njim postopati na način, kakor se je z ljudstvom občevalo v temnih fevdalnih časih. Naj si zapomnijo ti gospodje, da je izpolnjevanje postav znak kulture in če naše ljudstvo vestno izpolnjuje svoje državljanske naloge, dela to v prepričanju, da bo tudi država izpolnila vse svoje dolžnosti do državljanov.
Toda v zadnjem času je ljudstvo v tej svoji veri vedno bolj varano. Vedno večji davki se nalagajo ljudstvu, vedno večja bremena se zahteva od njega — ljudstvu pa se ne daje ničesar. In pri tem ko morajo kmetovalci odprodajati od svojega kapitala, da zadoste svoji davčni dolžnosti, pa vidi naše ljudstvo, kako se na drugi strani razmetuje denar. Vrhu vsega pa so na delu še brezvestni demagogi, ki s špekula-tivno hujskarijo hočejo ljudstvo zapeljati še na ono usodno nevarno pot, da bi zamenjalo "režim z državo, da bi podvzelo nevarne korake.
V takih časih je dvakrat dolžnost vseh patriotov, da stopnjujejo svoje delo in da na ta način vsaj deloma popravijo to, kar zakrivlja režim. Zlasti pa imajo to dolžnost uradniki, katerih eksistenca je od ugleda, bogastva in moči države naravnost odvisna.
Te svoje dolžnosti pa se veHk del uradništva vedno manj in manj zaveda in nasprotno se more zopet opažati povsodi, da se drugače občuje z gospodom in drugače s kmetom, zlasti pa revežem in da se tudi drugače razsoja proti bogatinu in drugače proti revnemu kmetu ter delavcu.
Nikjer pa se to tako očitno ne vidi, kakor pri izvajanju zakona o pobijanju draginje. Ne glede na to, da je ta zakon tako slab in tako neso-cijalen, da bo v večno sramoto demokratskemu ministru, ki ga je izdelal in podpisal, ga hočejo gotovi gospodi še bolj poslabšati s tem, da ga razlagajo in po njem razsojajo v najbolj pouličnem konsumentskem naziranju.
Z ozirom na današnje časnikarske razmere, ko se zida polemika dostikrat le na potvarjanju člankov in v njih izrečenih misli, moramo takoj povdariti, da smo tudi mi proti draginji in da smo za vsak pravičen in odločen boj proti njej.
Ne moremo pa pritrditi načelu, da ni draginje, če so industrijski izdelki daleč nad svetovno pariteto in da je draginja tudi tedaj, če so kmetijski pridelki in obrtniški izdelki pod svetovnimi cenami. Ali da rečemo priprosteje: Odločno smo proti temu, da ni kaznovan niti en veletr-žec, niti en velelridustrijec in čeprav odira s svojim dragim blagom vse prebivalstvo, da pa Je takoj obsojen vsak rokodelec, vsak kmet, vsak obrtnik, če proda svoj pridelek, svoj Izdelek le malo višje, kakor pa smatra njegov sodnik za pravično.
Gremo še dalje in rečemo: Kaznujte vsakega kmeta, vsakega obrt-
nika, vsakega rokodelca, če v resnici prodaja svoje blago po oderuški ceni. Toda bodite pri tem pravični!
In krivični ste, če tudi kmetu ne priznate zamudnih obresti na kapitalu, če ne upoštevate riskantnosti njegovega dela, če nočete ločiti blaga od blaga, če niste natančno poučeni o produkcijskih stroških kmetovalca in obrtnika in če ne primerjate cene njegovih pridelkov s svetovnimi cenami!
Gospodje, roko na srce! Kdo od vas je tako vesten, da vse to pre-vdari! Koliko vas je, ki tega ne storite, temveč ki pravite kratkomalo, kmet ima vsega dosti, kmet mora dajati poceni.
In v resnici daje tudi kmet po ceni, ker ne zna kalkulirati kakor bi moral, ker ne vodi knjigovodstva.
Če bi kmet, pa tudi manjši obrtnik, vodil knjigovodstvo, potem bi strahoma opazil, da izdaja vsako leto več kakor mu pa donaša kmetija dohodkov, potem bi uvidel, da mora davke in obleko plačevati s tem, da seka les, da prodaja živino, da kratkomalo uporablja svoj kapital v kritje rednih izdatkov.
Gospodje, ki se ponašate s svojimi študijami, prevdarite samo enkrat z vso resnobo, kam to privede, če bodo lepega dne morali vsi kmetovalci — in če bodo trajale sedanje razmere še nekaj časa, se bo to moralo zgoditi kaj kmalu — uporabljati svoj kapital v kritje rednih izdatkov. Ali se ne zavedate, da je tedaj naša država, ves naš narod zadet v svojem jedru, ali se ne zavedate, da je konec vsega, če spozna ves kmetski stan, da kmetija ne nese in da opusti svoje delo.
Kdo ga bo nadomestil? Kdo bo oral njive? Kdo bo vlačil z življen-sko nevarnostjo hlode iz gora?
Tisti časi, ko je grajščak mogel kmetovalca prisiliti, da ostane kmetovalec, so minuli za vedno. Danes ni sile, ki bi mogla kmetovalcu braniti, da zapusti svojo zemljo in da odide v rudnike. Naša sreča je, da je danes Amerika zaprta, ker drugače bi zastrmeli vsi, kako bi razsajalo izseljevanje! Največja sramota za vso našo inteligenco je ravno to dejstvo, da se hoče ljudstvo iz svobodne nacionalne države izseliti v tujino, ker ne more doma obstati. Menda vendar ne bo nihče tako naiven, da bi mislil, da se selijo družinski očetje z vso rodbino v tujino vsled želje po doživljanju dogodkov.
Kdor ima dom in rodbino, ta ne proda domačije, če ni v to prisiljen.
Gospoda, sodite zato pravično kmeta in uporabljajte tudi paragraf o boju proti draginji na pravičen način! Vendar ne bo ta paragraf edin paragraf, ki bi se dal postaviti pravilno samo na eno stran, če se pa vsi drugi paragrafi tako z lahkoto postavljajo na vse načine, kar čutijo zlasti revnejši sloji in kmet seveda v prvi vrsti.
Vse zlo sedanjega časa je ravno v tem, da se toliko kriči o demokraciji in ljudovladi, da se jo pa povsodi tepta. Naša inteligenca se še ni odvadila starokopitni vseskozi reakcionarni misli, kakor da morajo gotovi krogi vedno imeti svoje privilegije in da se deio ne plačuje po svoji vrednosti, temveč po tradicijah. Amerika, s svojim kultom intenzivnega dela in zato svojo največjo produktivnostjo, je za našo inteligenco še vedno španska vas. Zato pa tudi tisti skoraj da neiztrebljiv nazor o kmetski pari.
Ni dolžnost uradnika in inteli-genta samo to, da vrši svojo službo, ker že služba mu nalaga tudi to
dolžnost, da je učitelj in voditelj naroda, ali pa tvega, da se bo tudi njegovo delo plačevalo le po njegovi dejanski vrednosti. Ne velja ta stavek samo za današnje valutarno mi-zeme čase, temveč tudi za vse druge.
Kmetovalec, obrtnik in delavec, to so trije stebri države, ki danes izvršujejo svojo nalogo v polni meri. Inteligenca je četrti steber države in ta ne vrši svoje naloge, temveč jo nasprotno škandalozno zanemarja. Uprava države, to je delo inteligence in vsled tega ji gre časten naslov četrtega stebra. Samo naša sramotna uprava pa je kriva, če ni v Jugo-
slaviji onega blagostanja, ki bi , ralo biti z ozirom na naravno boga-: stvo dežele in z ozirom na delo kmeta, obrtnika in delavca. Ali ne; ustvarjajo mar ti nadprodukcije? Poglejte vendar številke našega izvoza!	!
Inteligenca ima v državi isto na«, logo, katero po večini slovenska žena že izpolnjuje, to je, da drži tri vp-gale hiše pokonci.
Kdaj bo naša inteligenca držala vsaj en vogal? Kdaj postane steber?
Tudi pobijanje draginje mora pokazati Inteligenco kot steber, ne' pa, kot konzumenta!
„$!ov. Narod".
«ar
Proti našemu članku o »hipotekami banki« je zagromel »Slov. Narod«. Očita nam nehvaležnost, češ, da je bil prav on, ki je bil stal ves čas simpatično napram naši stranki in napram našemu gibanju in da vsled tega ni zaslužil, da smo ga tako okrcali. »Slov. Narod« pozablja, da smo mi le odgovarjali na njegov izpad proti nam zaradi »hipotekar-ne banke«. Razven tega uganja »Slov. Narod« grdo hinavščino. Priznamo, da je bil »Slov. Narod« prijazno pozdravil ustanovitev Samostojne kmetijske stranke, da jo je ves čas spremljal simpatično na njenem političnem pohodu ter jo branil pred neupravičenimi napadi. Zlasti je obsojal, ko so jo jeli sovražno preganjati liberalni »mladini« in ko se je mladinsko »Jutro« besnejše zaganjalo vanjo kakor pa naši naravni nasprotniki — klerikalci. Pravilno je vedno poudarjal, da pljuje »Jutro« v lastno skledo ter da razdira napredno fronto, ki bi morala kakor nepro-diren zid stati nasproti pogubnemu klerikalizmu. Da se je klerikalizem, ki je bil ob prevratu na tleh, tako razpasel, na tem imata največ zaslug r— »Jutro« in njegova stranka.
Res hvaležni smo bili »Slov. Narodu«, ki je, dasi nenaprošen in ne-pozvan, vzel v zaščito našo stranko ter v svojih predalih opetovano podpiral naše rodoljubno, napredno stremljenje, gospodarsko in politično osamosvojitev slovenskega kmeta.
Toda velika je razlika med Slov. Narodom pred 8. novembrom in med Slov. Narodom po tem dnevu. Oni »Slov. Narod« je bil Narod starega dra Tavčarja, moža poštenjaka, moža pristno slovenskega značaja. Odkrite in iskrene so bile njegove besede, s katerimi je spremljal poštene svoje misli.
Dne 8. novembra pa so lastniki tega »Slov. Naroda« postali »mladini« in Jutrov urednik je postal obenem urednik »Slov. Naroda«. Ni se še dobro ogrel na stolu, ki ga je bil prej zasedal dr. Tavčar, že je porabil prvo priliko za napad — na nas. Ta Slov. Narod ne sme več apelirati na našo hvaležnost, kajti to ni več Narod, to je — Jutro v drugi izdaji v potvorjeni obliki z razliko, da se ta sedanji Narod hinavsko 'skriva za starim dr. Tavčarjem. Ni Je večje brezobraznosti, kakor če Jutrov urednik v člankih v Slov. Narodu
»Pro domo« ln »Naše stališče« zatrjuje, da hoče nadaljevati politiko dra Tavčarja. Strahopetci hočejo slepiti javnost, da bi ne videla izpremembe v osebah, ki sedaj vedit-jo in oblačijo pod streho Narodne tiskarne. Dragi somišljeniki, ali poznate gledališko igro »Faust«? Marjetica kleči in moli pred znamenjem Matere božje. Ko pa se zaupno ozre kvišku, se ji namesto nebeške podobe zareži sam vrag, Mefisto. Poglejte pozorno za sedanje hinavske članke »Slov. Naroda« in uzrli bo^te spačeni obraz znanega Mefista s Kongresnega trga (Vegova ulica).
Ne bodo nas premotili. Čemu se skrivajo strahopetno? Ali imajo slabo vest? Pošten nasprotnik nastopa odkrito in ne našemljen. Ni je večJe žalitve za dra. Tavčarja, kakor če si natikajo njegovo masko. Dol ž njo. Svoje dosedanje naročnike, vzgojene v politični tradiciji narodnosti in naprednosti, predvsem pa poštenosti, hoče Žerjavov »Slov. Narod« premotiti, da bi mu ostali zvesti. Oni novi »Slov. Narod«, ki mu je bilo prvo dejanje, da je po volji in želji dr. Tavčarjevi oživljeno Narodno-napredno stranko pognal izpod svoje strehe pod kap! Tako grdega političnega čina, povsem vrednega dosedanjim činom znane klike, še ni kmalu doživela vsa politična zgodovina našega naroda. »Slov. Narod« je doslej vedno povdarjal, in lahko je bil ponosen na to, da je neodvisen, da je nepodkupljiv. Svoj čisti prapor je sedaj vrgel v cestno blato. Prodal se je za drag denar in delati hoče politično verižništvo na debelo. Politično prepričanje je na dražbi — kdo da več! Kaj ideje, kaj značaj, kaj načela. V zagrebški žganjarni se vse prekuha in na trg pride prav poceni roba. Tako se danes dela politika za narod, za državo. Z denarjem in za denar ter za profit. Ali se je potem čuditi, da je vsa naša politika padla pod ničlo.
Tovarišu v Knaflovi ulici povemo torej na ves glas, da nimamo najmanjšega vzroka biti hvaležni sedanjemu bankokratskemu »Slov. Narodu«. Odslej gojimo čisto druga čustva napram njemu, ki od zaničevanja niso preveč oddaljeni. Pa %e eno povemo, da je sedanji »Slov. Na rod« z vsem njegovim ozadjem najmanje sposoben delati ali pa celo ustvarjati — napredno fronto.
lopovščina gospoda leboia.
Glasom »Slovenca« z dne 27. novembra je dejal poslanec Zebot pod zaščito poslanske imunitete v finančnem odboru med drugim tudi sledeče:
»Na čelu odseka za kmetijstvo v Slovenji stoji mož (Sancin), ki je kot
avstrijski častnik in protivnik Slovencev vodil za časa vojne rekvizi-cijo živine in živil v Slov. Štajerski.
Na to lopovščino poslanca 2ebo-ta, ki hoče pod zaščito poslanske imunitete s kleveto denuncirati rod-
binskega očeta, ne moremo in nočemo molčati, ker le predobro poznamo falotsko klerikalno metodo. Obrekovanje je bilo izrečeno v skupščini samo zato, da bi mogli se£hj vsi klerikalni listi nekaznovano navijati to lopovščino in da bi bila tov. Sancinu odvzeta celo moži)Qšt obrambe.
Ni sicer treba tov. Sancinu, da se brani, ker njegova dela ga najbolj? priporočajo in ker uživa pri vseh flrf-štenjakih tako spoštovanje, da fca
kleveta pretepaškega Zebota, ki je Že mirno vtaknil v žep očitek, da laže, pač ne more zadeti.
Toda zaradi resnice in ker se prt nas splošno zelo rado potvarja zgodovino, par dejstev.
Pred vojno je bil tov. Sancin Istrski deželni poslanec in sicer kot Slovenec v hrvaškem volivnem okraju, že samo to dejstvo govori cele knjige in priča z naravnost dokumentarno zgovornostjo, da je bil tov. Sancin eden prvih narodnih delavcev v Istri. Kaj pa je pomenilo biti v Istri narodni delavec, tega seveda poslanec Žebot nikdar ne bo vedel, ker preko nizkotne demagogije se njegov duh, še manj pa njegov značaj, nikdar ne bo povzpel.
Med vojno je bil tov. Sancin eden tistih nad vse redkih oficirjev, ki ni nikdar prikrival svoje narodnosti in ki je občeval z vojaki vedno le kot tovariš in kot oče. Vsi spodnješta-jerski vojaki, ki so služili pod San-cinom, bodo to radevolje potrdili. In so tudi že z dejanjem potrdili.
Ko je ob času preobrata morala ogromna večina bivših avstrijskih oficirjev iskati svoje moštvo in se pred njim celo skrivati, je bil tov. Sancin eden onih častnih izjem, ki se je med svojim moštvom počutil najvarnejše in najboljše. In med tem ko je oni operetni slovenski vojni minister Pogačnik podil po preobratu fante dom.ov, so ostali Sancinovi fantje iz lastne volje pod orožjem in bili tisti, ki so rešili in osvojili Maribor.
Bodi pribito to, in general Maister nam bo to gotovo rad potrdil,
da brez Sancina ia njegovih fantov, ne bi bil Maribor nifedar naš!
Kot pravi narodnjak, ki smatra aa svojo dolžnost, da stori vse, kar more, seveda tov. Sancin svojih zaslug nI nikdar obešal na veliki zvon. Zato je šla javnost preko teh zaslug. Naj bo!
Ampak da si drzne sedaj poslanec Zebot, ki ga je dvignilo samo prostaško hujskaštvo, obrekovati tov. Sancina kot protivnika Slovencev, to je tudi za slovenskega klerikalca nekaj nezaslišanega.
Pa še par besed o rekvizicij! živine in živil. Mi poznamo eno institucijo, ki je kar na debelo odirala slovenskega kmeta pri rekviziciji živine. To je bila slavnoznana klerikalna vnovčevalnica. Ko so po vsej Hrvatski plačevali živino po 7.40 K, je ta plačevala po Sloveniji živino po 2.60 K. Ta vnovčevalnica ie diktirala cene, ta je bila glavni grešnik. Toda pretepaški Zebot tega grešnika ne vidi, temveč ker rabi greh, se čisto navadno zlaže o tov. Sancinu.
Ne bomo polemizirali z Vami, poslanec Zebot, ker umazali bi si roke. Rečemo samo eno. Oldevetati, de-nuncirati ste hoteli tov. Sancina, v svoji hujskaški nerodnosti pa ste mu napisali častno izpričevalo. Kot šefa oddelka za kmetijstvo ste ga hoteli spraviti ob kruh, navesti pa niste mogli niti ene njegove napake kot uradnika. Samo o tem pa Vam pri-stoja sodba!
Dobro ste se udarili po zobeh in to je vsaj en vaš pozitiven uspeh kot poslanec! Fej Vam!
Balo, ki @a naša inteligenca ne vrli«
V prejšnji številki »Kmetijskega lista« je izrekel Bartol Stante veliko zamisel, da bodi inteligenca čuvarica ideje kmetskega pokreta in narodnih staro-žitnosti. In kakor da je čutil, da govori o stvari, ki se je ne da razrešiti z enim aH dvema stolpičema tiskanega časopisnega papirja, je podal samo moten obris, v kakem položaju je inteligenca pri nas sedaj in če je usmerjena v to svojo nalogo. In prav je storil: Predno se koga postavi na važno in častno mesto, mora iti skozi ogenj preizkušnje.
Skoro presenetljiv je pojav, da napram naddvetretjinski večini kmetov in delavcev, masi naroda, razven belih vran inteligenca ne vodi nikakega računa pred svojo vestjo. Kar je tembolj čudno, če pomislimo, da je imela v enem sto-Jetju že lepo število velikih duhov kot kažipotov pred seboj. Vzrok je: potegnila je korenine svojega življena iz duha kmetske hiše in iz sokov slovenske grude. In vendar so imeli v njih vse, kar je predpogoj za razvoj duha življenja v človeku. V njih bi našli ono priprostost, ki ne pozna častihlepnosti in hinavščine, ali katera je vendarle zvezana z žilavo odpornostjo in močjo, ki se ne baha in ne išče sužnjev. Tisto značajko slovenske duše, ki je utelešena naturi naroda, ši-rokogrudnost, ki se nagiblje že v pravo bratoljublje, je inteligenca zapravila;, potrošila in jo nadomestila z raznimi, nasprotujočimi si nazori modroslovne zmesi zapadne Evrope. Nikoli ni čutila potrebo iti za onimi očiščevalci človeške duše, ki so edino pot pokazali v široki narod nazaj. In hlapčevski duh pred tujimi maliki je postal že tako silen in vsegamogočen, da je izpodrinil 3z njihovih duš tudi kritičnega duha, ki naj bi vsaj s pametjo precenil vrednost
malikov. Kako torej naj bodo ljudje, ki so sami zgubili vsako notranje ravnotežje, prvoborci velike ideje in njeni čuvarji? In človek, ki je izgubil notranje merilo ali vsaj hrepenenje po njem, pa ga ne išče tam, kjer edino ga lahko najde, ni li zgubil vse in postal suha veja na živem deblu? Odžagati je treba suho vejo, zakaj dmgače razje nevarna bolezen tudi deblo in ga uniči. Naša inteligenca je oni Črtomir, ki je bojeval boj za svobodo in si je nataknil kuto, Prešem pa se je boril proti kuti in dosegel svobodo - duha pravega člove-čanstva.
Glavni znak sedanje inteligence je njena laž pred samo seboj, častihlep-nost in klečeplazna vladoželjnost. Saj tudi ni čudno, ker je zgubila kriterij za presojanje med dobrim in zlom iz zgoraj navedenih vzrokov. Zato s prav pretkano razumnostjo uporablja v političnem boju, v osebnem in javnem življenju marsikatero besedno orožje, ki skriva za sabo le površne in pulile nazore brez srca, brez duše in veliko-poteznosti. To je tisti slavni »rafinirani razum«, ki je upropastil še vsako veliko idejo in uklenil nauk ljubezni in spoštovanja do dela in človeka v železno rakev. In kar je najhujše: vzel je človeku svobodno voljo. — Iz označenih vidikov moramo gledati na državo današnjega časa, pri kateri se inteligenca udejstvuje in gradi. Zato Je družba, katere hrbtenica je ona, pokvarjena, bolna do mozga in obsojena k smrti.
Mnogi so, ki mislijo, da bo kmečki pokret uspel, samo da vržejo med narod nekaj socijalnih zahtev in da na njihovi podlagi vpijejo o najbolj kričečih socijalnih krivicah. Zanje velja.isto, kar
sem rekel o današnji inteligenci, Razlikujejo se od nje toliko,, da krožijo kakor odtrgani meteorji mod ugašajočim svetom in med novcnastajajočim. Ni dovolj, da se pokaže na socijalne krivice, treba je vse več: treba je tudi novega, velikega, vernega duha.
In kak je upliv take inteligence na naš preprosti kmečki narod? Reči moram, da samo škodljiv, zakaj moralne sile nima v sebi, zato mu ne more dati prav ničesar: ne novega duha in ne stražarjev grude in njenih plodov. Kvečjemu, da mu jemlje oboje. Saj je bil njen zadnji, najbolj krvavi čin, da je vsled borbe s katoliško dogmatiko padla s pravim zverskim cinizmom tudi po naši čisti slovenski duši in ji hotela vzeti božje dostojanstvo. Ta narod, ki jo je nekoč pričakoval z odprtimi rokami in bil vesel vsake dobrine iz njenih rok, je sedaj razočaran, ter je izrekel svojo obsodbo nad njo. Toda nekoč je imela može, kakor so Jurčič, Levstik, Tavčar, Vošnjak in drugi, ki so smatrali za svojo prvo dolžnost, da se »povišajo« med — narod. Končno sodbo si je podala naša inteligenca tudi še sama, posebno v poslednjih letih: zatajila je svoj narod tudi politično.
Vse, kar sem povedal vedo oni, ki gledajo z odprtimi očmi. In vidijo prepad, lci je nastal, in valove velike poplave. Glasno trka narod, da sprejme, kar je njegovega. Kdo se mu bo upiral? Prišel je že čas kulturnega preporoda in socijalne preobrazbe, in če ga ne oznanimo sami, ga bo oznanila krvava zarja na izhodu, ter požgala nas in celi narod storila za maščevalca nad nami. Edina smernica naše mladine mora biti: vzgojiti v nas velikega človeka, prostega od vsake hinavščine, brez zle misli in samo ene volje: postati komaj vredna posoda naše grude in poljedelca. On bo čuvar in izvoljenec, da ustanovi iz pokreta nov zakon. Treba pa je, da spoznamo do kraja dušo priprostega naroda in poiščemo vse veliko iz davnine, česar ni pozabil nikoli. Povrniti se moramo iz tujih cest in tujega' mišljenja nazaj v kmetsko hišo, na polja in v sen roda na vasi. In kar lebdi kakor motna slika v dušah naroda, izkopljimo iz globin. Saj narod ni ničesar drugega, kakor debele plasti zemlje, v katerih ležijo, razdeljene v premnoge žile, dragocene rude, ki jih moramo dvigniti in z njimi obogatiti sebe. Če storimo tako, nam ne bo težko iz kovin staro-žitnosti in narodne duše ustvariti orodje: nov, naš socijalni red, izraz naše idejne sile in materijalnih potreb. Potem šele bo poljedelec oni, ki bo za-klinjal predstavnika svoje svobodne volje, kakor nekdanji korotanski kmet. To bodi smer vsaki ustavnosti in socijalni zakonodaji, a fundament pravo naroda do revolucije, kadar mu bo hotel kdorkoli vzeti zunanji izraz pravice in z njim zaščitene dobrine iz jemlje in dela.
V soboto 17. t. m. so se zbrali v Ljubljani zastopniki Akad. Agr. klubov iz Beograda Zagreba in Ljubljane. Zborovali so in se pogovarjali, kakor se pogovarjajo ljudje, ki imajo ljubezen do njega, ki se poti na materi zemlji. Zatorej je razumljivo, da so si povedali marsikaj. In kar je najlepše: spoznali so, da je človek kakor narod organ z dušo, ki ima prosto voljo. Zato so se brez pridržka postavili na stališče federacije, ker tako želi pravičnost, človeško dostojanstvo in delo njega, ki se poti kjerkoli, zakaj pred njimi ni nikake
razlike med pravicami narodov. Jasno je, da se bo s prerodom balkanskih narodov rešilo to vprašanje kot sarno-posebi umljivo, ker je predpogoj vsakega miru na Balkanu.
Fran Onič, član Akad. agr. kluba »Njiva«.

Kmetje in obrtniki radovljiškega okraja!
Dne 8. decembra bo ob 11. uri dopoldne v prostorih gostilne Kun-stclj
v Radovljici
velik protestni shod proti novim in krivičnim davkom.
Na shodu poročata tov. Pucelj in bivši državni poslanec Grafenauer.
Vsi na shod, da bo že udeležba sama najizdatnejši protest.
Načelstvo SKS.
u nmjj. janiBiMsmeai
Hsfsetskim fantom
Živimo v petem letu po najgrozovi-tejši vojni, kar jih je videl svet — živimo v razmerah, ki so veliko ffežje in pomembnejše, kakor one prejšnjih po-kolenj. Pred našimi očmi se razvijajo v naglici največji dogodki in svedoki smo velike zgodovine. V tem času ne smemo ostati samo opazovalci Dolžnost kmetske mladine je, da pripomore s svojim navdušenjem, s poštenostjo svoje mladosti in z delom k boljši bodočnosti našega naroda. Kmetska mladina mora smatrati za svojo dolžnost, da pazno zasleduje ves preokret v našem javnem življenju in da sodeluje pri vseh važnejših pokretih.
To zamoremo pa doseči le tedaj, ako se združimo k skupnemu delu. S svojim lastnim delom moramo vplivati na smer javnega življenja in izrabiti vse proste ure z vzajemnim spopolnje-vanjem svojih zmožnosti, svoje izobrazbe in dela. Kmetska mladina je pred vsemi drugimi poklicana k temu delu. Kmetski stan tvori oni važni faktor, ki je glavna opora celemu razvoju našega naroda in naše države. Vsak narod ima samo eno sigurno osnovo in to je zemlja. Videli smo v vojni goret! rudnike, trdnjave, tovarne in cela mesta — a samo eno se je upiralo vsem besnostim vojne podivjanosti in to je bila zemlja. Da, tudi njo so opustošili, a niso je uničili. Iz zgodovine vidimo, da je poljedelstvo prva oblika kulturnega razvoja človeštva. In med vojno je postala zemlja težnja, ljubav in upanje vsega sveta. Kdor je imel zemljo in je imel dovolj kruha, je ostal zmagovalec. Iz vseh teh ozirov je poklicana kmetska mladina, da se dvigne, organizira in uveljavlja v javnem življenju.
Naš program je predvsem vzgoja k gospodarskemu, kulturnemu in političnemu delu. Potreba poljedelske vzgoje je tako nesporna, da moramo z vsemi sredstvi delati na to, da jo razširimo med celim našim narodom. Vsled tega hočemo tudi posvetiti največ pozornosti gospodarski vzgoji naše mladine. Kot prosti in svobodni državljani moramo sodelovati tudi pri zgradbi naše države, kar smatramo za eno najvažnejših nalog, ako hočemo, da bo živel naš narod v blagostanju in zadovolj-slvu. Toda kdor hoče sodelovati pri tem delu, mora poznati ustroj dTžave. Vsled tega hočemo posvetiti mnogo pozornosti državljanski vzgoji naših članov, ki bodo poklicani v bodoče sodelovati
v javnem političnem življenju. V kratkem je naš program; Kmetsko mladino združiti v trdno organizacijo, pomešati ji pri vzgoji, sodelovati pni delu za po-vzdigo našega poljedelstva, za povzdi' go našega kmeta, vzgojiti državljane, ki bodo poznali dolžnosti do države in ki ss bodo znali boriti za pravice svo-jega stanu.
Kmetski fantje in dekleta, poživlja-mo vas, da se organizirate v »Društvih kmetskih fantov in deklet«. V vsaki občini, v vsaki vasi se naj ustanovi društvo. Vsa tozadevna navodila daje pripravljalni odbor »Društva kmetskih fantov in deklet«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
E^a številka »Domoljuba".
Ne bojimo se kakor klerikalci resnice in zato ne pravimo, kakor pridigajo oni: ne berite nasprotnih listov, temveč mi pravimo: čitajte vse liste. »Kmetijski list«, ko tudi vse klerikalne in demokratske, toda čitajte jih s prevdarkom, primerjajte jih in potem sodita, kdo piše resnico.
Zlasti pa vzemite v roke zadnjo številko »Domoljuba« (ono od 21. novembra), ki je posvečena skoraj v celoti nam in ki je tako lažniva, tako neumno lažniva, da je sramotna celo za »Domoljuba«.
Pa si oglejmo to številko »Domoljuba«, lista, ki ga priporoča sam škof in v katerega pišejo tudi duhovniki. Naj nam pa oproste bralci, če bomo pribili samo najmastnejše laži »Domoljuba«, ker kot revni in samo na sebe navezani kmetje, nimamo denarja, da bi pisali tako na široko ko »Lažiljub«.
V uvodniku, ki poroča o »delu« klerikalnih poslancev beremo sledeče mastne laži in potvorbe.
Najprej pride seveda ona slavna krilatica o Pucelj-Zerjavovem centralizmu. Ugotavljamo samo na kratko, da je imel ta centralizem za seboj samo 11 poslancev in da mu gre zato prvenstvo zmožnosti, da je v skupščini 419 poslancev v vseh svojih zahtevah prodrl in to kljub temu, da je bil proti centralizmu Jugoslovanski klub s svojimi 24 poslanci.
Potem beremo o uspehih tov. Z&-bota, ne o onih resničnih kot o pretepanju v Mariboru, temveč o onih neresničnih v Beogradu. Čujte kaj je v »Domoljubu« vse Zebot dosegel. 1. Vi Slovenijo se bo pošiljala boljša sol, ko v druge pokrajine. Kdor tega ne verjame naj se gre solit (k Zebotu)! — 2. Davek na poslovni promet se je za obrtnika znižal za 50 milijonov dinarjev. (Kdor od obrtnikov tega ne bo občutil, temu pač ni za pomagati!) 3. Liberalni tobak je državo veljal 55 odstotkov več, kakor bi smel. Sedaj pa plesni. Kdo je temu kriv, »Domoljub« sicer ne pove. Tudi tega ne pove, kdo bo to odpravil. Pač pa nam zamerja, ker ne pišemo o plesni ^em tobaku. Kadilci, ali je to treba? Uradne laži so 4. poglavje Zebotove »kunštnosti«. Tu si-ccr ni Zebot ničesar dosegel, toda protestiral je in zakaj? V proračunu je zapisano, da plača Slovenija 51 milijonov dinarjev davka, v resnici pa da jih plačuje 6000 milijonov kron. In Žebot je hotel, da se to tudi zapiše. Pa so mu seveda z veseljem ustregli in zapisali, da plača Slovenija 6000 milijonov kron davka.
Ampak, kdo bo sedaj plačal te davke? Mar Žebot?
Potem nam pripoveduje »Domoljub« še celo vrsto predlogov posl. Žebota, ki
P. Merimee:
atteo Falcone.
Ko človek zapusti PoTto Vecchio In se napoti na severozapad v notranjost otoka, tedaj vidi, kako se svet primeroma hitro vzdiguje in po treh urah hoda po zavitih stezah, vsekanih v visoke stene In ponekod presekanih od jarkov, pride človek k zelo obsežnem makiju. Maki je koča korzlkan-skih pastirjev in pribežališče vseh, ki so prišli v nasprotje s sodiščem. Treba vedeti, da korzikanslci kmet zažge del svojega gozda, da se ne bi mučil z gnojenjem rvoje njive. Ce se razširi plamen dalle, kar I.or bi pa bilo treba, nič zato. Samo da je erovek siguren, da bo imel dobro žetev, ker je zaseja! to s pepelom drevja pognojeno .semljo. Ko se žito požanje — slamo namreč puščajo ležati, ker kdo bi se mučil t njenim zbiranjem — zraste lz korenin, ki so "stale od ognja nedotaknjene, pogonkl, ld dosežejo v kratkem višino 7 do 8 čevljev. To se imenuje maki. V nJem Je raznovrstnega drevja in grmičevja In človek more skoz maki samo s sekiro.
Ce ste ubili človeki. odbftite v porto-vekijskl maki ln živeli boste tu z dobro puško, smodnikom ln kroglami brez skrbi Pastirji vam dajo vsega, sira, mleka ln kostanja ia vam se ni treba bati niti sodnikov niU sorodnikov ubitega.
Matteo Falcone (izgovori Falkone) Je •fanoval leta 1898 pol milje od tega makija. Matteo je bH za ta kraj bogat. Živel je gosposko, to je, da ni ničesar delal, samo od Ibbodka svoje živine, za katero so skr-mU pastirji. Ko se je pripetil dogodek, o ka-arem bom govoril, se mi je zdel največ 50 It »tar. Mislite si moža srednje rasti, toda lirapfce postave, 6rnih las In z orlovskim 'tmom, velikih oči in mrkega lica. Veljal je najboljšega strelca, ki je zadel v noči tako ko podnevi. Ce bi postavili 80 r daleč zapaljeno svečo za prozornim
papirjem, širokim ko krožnik, bi Matteo pomeril in minuto kasnele, ko ste svečo ugasnili, bi njegova krogla prebila papir ravno tam, kjer Je bil plamen sveče.
Vsled te svoje spretnosti si je pridobil Falcone veliko ime. Govorili so o njem, da Je ravno tako dober prijatelj, kakor Je grozen sovražnik. Ker Je bil drugače miren in uslužen. Je živel z vsemi v dobrih odno-šajih.
Toda ko je bil še v Gortu, kjer se je oženil, Je, kakor se Je govorilo, ubil s puško svojega nasprotnika in tekmeca ravno v trenutku, ko se Je ta bril pred ogledalom. Ko se Je stvar potlačila, se Je Matteo oženil. Njegova žena Giuseppa (Jožefa) mu Je rodila najprej tri hčere (vsled katerih je hotel skočiti iz kože) in končno sina, kateremu Je dal Ime Fortunata. Ta je bil up njegove hiše. njegov naslednik. Hčerke so bile dobro vzgojtene, sinu pa je bilo, ko se pričenja naša povest, šele 10 let, toda videlo se Je, da Je vreden očeta.
Nekega jesenskega dne je odšel Matteo zarana s svojo ženo, da pogleda svojo živino. Mladi Fortunat je hotel oditi z njima, toda živina Je bila predaleč. Sicer pa Je bilo potrebno, da ostane kdo doma.
Mali Fortunat je mirno ležal na solncu In sanjal kako da bo šel prihodnjo nedeljo v mesto k svojemu ujcu korporalu. (Kor-porali so bili nekoč poglavarji korzikanske občine, kadar so se uprle fevdalni gospodi. Danes se še daje ponekod ime korporala ljudem, ki uživajo velik ugled In ki so na način pravi sodniki nad celim okrajem. Po starem običaju se dele Korzikanci v pet stanov: plemiče (vzvišene in gospodo), kor-porale, državljane, plebejce in tujce.
Ko je Fortunat to mislil, ga nakrat vzdrami strel puške lz njegovega razmišljanja. Vstane in se obrne proti strani, iz katere je pal strel. Skoraj padejo drugi streli in vedno bližje in bližje. Končno se prikaže na stezi, ki je vodila k Matteo vi
koči človek, v obleki planinca. Komaj se je vlekel opirajoč se na puško. Krogla mu je prebila stegno.
Ta človek je bil hajduk, ki je šel ponoči v mesto po smodnik. Pade! pa je v zasedo korzikanskih strelcev (vojakov). Branil se je Junaško in posrečilo se mu je, da je ubežal. Toda vsled rane ni mogel ubežati v maki.
Približal se je Fortunatu in mu dejal:
»Ti si sin Mattea Falcone?«
—	Da.
»Jaz sem Gianetto Sanpiero. Preganjajo me strelci. Skrij me, ker ne morem več bežati
—	Toda kaj poreče moj oče, če te skrijem brez njegovega dovoljenja?
»Dejal ti bo, da si storil dobro.«
—	Kdo ve?
»Skrij me hitro! Vidiš da gredo!«
—	Počakaj, da se vrne moj oče.
»Da počakam? Sto gromov! Cez pet minut so tu. Ajdi, skrij me, ali pa te ubijem.«
Fortunato mu odgovori z največjo hladnokrvnostjo.
—	Tvoja puška je prazna in v torbi nimaš več krogle.
»Imam nož!«
—	Pa moreš li steči za menoj? In skoči hitro v stran, da ga hajduk ni mogel dohiteti.
»Ti nisi sin Mattea Falcone. Ali mar hočeš, da me ujamejo pred tvojo hišo?«
Otroka kakor da bi to dirnilo. »Kaj ml daš, če te skrijem,« reče pristopivši.
Hajduk izvleče iz torbe petfrankovski novec, ki ga Je brez sumnje namenil za smodnik in mu ga da Fortunato se nasmehne, zgrabi Gianetta in mu reče: »Ne bol se!« Takoj napravi veliko luknjo v kup slame, ki je stal pri hiši in skrije Gianetta. Potem nameče slamo in končno mu šine v glavo še hajduška zvijača. Vzame mačko z mladiči in jo položi na slamo, da bi izgle-
dalo ko da se nihče slame sploh dotaknil ni. Potem natrese skTbno po sledeh krvi pesek ln se vleže na solnce, miren, da nI mogel biti bolj.
Par minut kasneje je stalo pred Matte-jevo hišo šest vojakov pod vodstvom narednika, ki je bil nekaj v sorodu z Matte-jom. Imenoval se je Teodoro Gamba. Bil je to oster človek, strah in trepet hajdukov, katerih je že več spravil v ječo.
»Dober dan,« reče Fortunatu. »Ali si zrastel! Ali nisi videl človeka, ki je pred malo časa šel tu mimo?«
—	Ah, nisem še toliko zrastel, kakor vi, reče dete mirno.
»Tudi to bo. Toda reci mi, če nisi videl človeka, ki je šel tu mimo.«
—	Ce sem videl človeka, ki je šel tu mimo?
»Da, Hovekž. v planinski obleki.
—	Človeka v planinski obleki?
»Da! Odgovarjaj hitro in ne ponavljaj moja vprašanja.«
—	Zjutraj je šel tu mimo duhovnik G. na svojem konju. Vprašal me je po zdravju očeta in jaz sem mu odgovoril...
»Ah. ti smrkovec! TI hočeš z menoj zbijati šale. Takoj mi povej, kam je šel Gianetto, ker njega iščemo in jaz sem prepričan, da je šel po tel stezi.«
—	Kdo ve?
»Kdo ve? Jaz vem, da si ga ti videf.«
—	Kaj se mar vidi, kdo gre mimo, kadar se spi?
»Ti nisi spal, paglavec; streli so te zbudili.«
—	Kaj vi mislite, da vaše puške tako pokajo? Risanka mojega očeta daje mnogo močnejši pok.
»Da bi te vrag. hudičev sin! Jaz sem popolnoma siguren, da si videl Gianetta. Morebiti si ga celo skril. Alo, tovariši, pojdite v hišo in poglejte, če n! tam. Vlekel se je samo še po eni nogi in toliko je pameten, da ve, da ne more priti do makija. Sicer pa se nehajo tu tudi sledovi krvi«
—	Toda kaj bo rekel oče? vpraša Fortunato Jokaje; kaj bo rekel, če sliši, da ste šli v njegovo hišo, ko njega ni bilo poleg?
»Smrkovec ti!« reče narednik in ga prime za ušesa. »Ali veš, da jaz morem, samo če hočem, prisiliti tebe, da ubereš drugo struno? Morda se1 ti bo razvezal jezik, če ti jih naštejem petindvajset?«
Toda Fortunato se je neprestano drl:
—	Moj oče Je Matteo Falcone!
»Ali veš, ti poba, da te morem odpeljati v Korto ali Bastijo. Dejal bom, da te vržejo v ječo in da boš spal na slami z okovi na nogah. In glavo ti vzamejo, če ne boš povedal, kje je Gianetto.«
Otrok prasne v smeh in Teča:
—	Moj oče je Matteo Falcone!
»Narednlče,« reče tiho eden od vojakov, »nikarte, da se osovražlmo Matteju.«
Gamba kakor da Je bil v zadregi. Pogovarjal se je tiho s svojimi vojaki, ki so že preiskali hišo. To nI bil poseben posel, ker hiša Korzlkancev obstoji lz enega samega prostora Od pohištva je bilo v njem miza, klopi, skrinje ter lovsko in kuhinjsko orodje. Med tem jc mali Fortunato gladil svojo mačko in videlo se je, kakor da bi užival zadrego vojakov.
Eden vojakov se približa kup« slame. V5dl mačko, zabode bajonet v seno ln zmigne z rameni ko da bi hotel reči, pa saj vem, da ni tu ničesar.
Narednik in njegova četica sta že končala svojo pTdskavo: že je popolnoma resno Izgledalo, da gredo dalje, ko naenkrat njihov vodja, v prepričanju, da pretnje ne morejo uplivatl na sina Falconovega, pričenja poizkušati zadnje sredstvo, če se ne bi morebiti dalo pridobiti mačka z lepa in z darovi.
»Poblč. zdiš se mi prebrisan fant. Prišel boš še daleč. Ali to kar delaš z menoj ie slabo. In odkrito ti rečem, če ne bi bito tvojega očeta, bi ti še! z menoj!«
—	Brezuspešen posel.
(Nadaljevanje sledL)
t« so vsi padli v vodo. Zakaj se je to 'zgodilo, žalibože »Domoljub« ne pove, .toda nam se zdi, da je temu čisto gotovo Pucelj kriv, ki sicer ni bil pri seji, ki pa že zna tako narediti, da vedno le "njegova obvelja.
I	Ampak nekaj je 2ebot vendarle do-(segal. Najmanjša obdačljiva vsota se sje zvišala na 3500 dinarjev. Kdor ima
290 dinarjev mesečno, ta ne bo plačal 'davka. Potnagano nam je! C Načrt ministra Kojiča proti slovenski industriji je propadel. Cegava je ta zasluga), »Domoljub« zopet ne pove. jPovemo pa mi, da klerikalnih kulukair-' Jev ne!
II	»Uspehi« Zebota so zaključeni ta sedaj pride na vrsto Pušenjak, ki velja
jkot finančni strokovnjak Jugoslovanskega kluba. Kakšen pa je ta »strokovnjak«, pa nam pove sam »Domoljub«, ld piše, da }e Pušenjak nastopil proti temu, da bi tudi zadruge plačevale poslovni davek. Lepo ie to od g. Pu-šenjaka, samo njegova pot je bila čisto napačna. Kakor poročamo na drugem mestu je namreč stvar ta, da odloča o davčni prostosti zadrug sodišče. Če Je '•'temu tako, ali ni potem višek nepremišljenosti stvar zopet vlačiti pred centralistično skupščino, ko pa je upravno sodišče v Celju že ugodno rešilo stvar. Finančni strokovnjak Pušenjak ga Je torej kapitalno polomil!
Nato ponavlja »Domoljub« »Slovenčeve« laži o ljubljanski univerzi. Kon-itatiramo najprej, da so tigri Zebot, Pušenjak in Vesenjak že pripoznali, da je »Slovenec« glede poslanca Dorde-viča lagal. Res pa je dalje, da hvali jokavi Vesenjak še danes Boga, ker je govoril fin. ministru za slovensko univerzo mesto njega tov. Pucelj, ker je le prenerodno pokazati pred vseučili-škimi profesorji svojo nezmožnost.
Pri slovenskih sodnikih so naši ku-lukarji seveda čisto nedolžni. Tudi atek bi smel z isto pravico reči, da jih je samo njegov uipliv in pa veljavna beseda Nežike rešila pred redukcijo.
Za Pušenjakom pride na vrsto Vesenjak, ki se je vmešaval v zunanjo politiko, ko da že ne bi vsa skupščina znala, da o te] stvari, kot o marsikateri drugi, ničesar ne ve. Vesenjak je zar hteval med drugim povrnitev ujetnikov iz Rusije. Ob pravem času se jxh je spomnil.
Končno pride glavno delo klerikalnih poslancev, nastop poslanca Kulovca. O ^njegovih lažeh glede kmetijstva na drugem mestu. Tu bi priSbili samo eno neumnost, ki je presneto slabo izpričevalo
doktorja. Kulovec je namreč govori, itakor da smo mi proti kmetu. Vraga, vsi pravijo, da smo jim nasprotni. Toda to mora tudi neumnež uvideti, da vsaj za enega moramo lati! Gospod Kulovec pa je tako zloben, da niti te priproste resnice noče videti. Končno poroča »Domoljub« kaj je vse dosegel posl. Kulovec. Da se bodo ljudje znali obrniti na pravi naslov, kadar ne bodo mogli prejeti denarja, ki ga jim je Kulovec v »Domoljubu« dosegel, omenjamo vse
»uspehe« g. Kulovca in sicer kakor da bi bili resnični.
Za regulacijo Save pri Gameljnih se bo dalo pol milijona dinarjev, za hudournike 600.000, za kmetske kredite 400.000 itd. Vse to in še mnogo več dobi Slovenija, če ne bo dež.
In s tem so izčrpali vse uspehe ku-lukarjev in prehajamo na drug članek: »Šest milijard in Puclja še ni sram.« To je, kakor že naslov kaže, masten članek. Besede so sočne, špekulacija na neumnost pa je naravnost vzorna. Vsega je seveda Pucelj kriv in njegov centralizem. Zato se nam vsled bogatina Puclja sedaj slabše godi ko pod Turki. Da se škofom za časa turških vojn v svojih gradovih ni slabše godilo ko danes, že verujemo. Toda za Puclja in druge naše tovariše pa je le boljše, da nismo več v tistih časih, kajti drugače bi se nam godilo tako, ko tovarišem Matije Gubca, ki so na povelje škofa Draškoviča viseli po drevesih in rdefili Savo. Tov. Pucelj pa je tudi kriv vsemu zapravljanju v državi. Predragi »Domoljub«, ali morda tudi za one milijončke, ki jih je zapravil dr. Korošec z nakupom haremskih čeveljčkov, ali tudi za one milijončke, ki so šli za Koroščev strupeni fižol, ali tudi za one milijončke, ki so se pokradli ob demo-billzaciji?>
In ker mora biti Puclja za vse grehe, ki se dogajajo v državi, sram, poživlja potem »katoliški« »Domoljub« svoje bralce, da ne berejo »Kmetijskega lista« in da ne poslušajo tov. Puclja.
Kako pa! Kako pa bi se drugače kleveta mogla obnesti, če bi ljudje poslušali tudi obrekovanega, če bi prišla potem resnica na dan.
Tako klevetniško, tako lažnivo piše »Domoljub«, toda ljubljanskega škofa in vso duhovščino ni sram, da priporočajo to lažnivo cunjo kot katoliški Usti
Ali zapoveduje mar naša vera obrekovanje in lažnivost!
Tudi vsa tretja stran je posvečena nam ali bolje rečeno lažem v boju za »Kmetijsko družbo«. Pa o tem smo že pisali, oziroma pišemo na drugem mestu.
Vse tri svoje glavne strani je posvetil »Domoljub« nam. Naj nam oprosti, če smo mu mi malo manj. Toda zato vse naše besede drža, »Domolju-bove« pa ne.
Vsi tisti, kl bodo brali »Domoljuba« in naš list, bodo nam pritrdili. Tistim pa, ki bodo brali le »Domoljuba« seveda ni pomagati ln zato njim tudi naš blagoslov.
Vi tovariši pa, ki ste možje, ki ne pripogibate tilnika, ki ste ponosni in ki mislite s svojo glavo, Vam pa rečemo: Z »Domoljubom« in »Kmetijskim listom« od hiše do hiše, da spozna resnico ves narod. In zapomnite si! Vset, kar piše »Kmetijski list« morete dokazati pred sodiščem in mi Vam bomo dali ves potreben dokazni materijal.
Kar pa piše »Domoljub«, pa se pred sodiščem ne da dokazati!
Zato pogumno v boj za resnico, ki bo prinesla kmetu in obrtniku zmago-!
H
Izmed drugih laži prinaša »Slovenec« z dne 15. novembra t. 1. tudi sledečo: »Poslanec dr. Kulovec je zahteval, da se tudi v Sloveniji ustanove nove kmetijske šole. Prodrl je edino njegov predlog, da se ustanovi za Prekmurje kmetijska šola. Ustavila se je nova postavka v znesku 50.000 Din, ki naj služijo za prve predpriprave za ustanovitev te šole.«
Po tem poročilu bi človek mislil, da si je dr. Kulovec res priboril velikansko zaslugo ter da dobimo le vsled njegovega predloga in pritiska ter upliva, ki ga ima klerikalna stranka v Beogradu, v najkrajšem času toli potrebno kmetijsko šolo v Prekmurju. Da je to gorostasna laž in da se hoče poslanec dr. Kulovec kltltl s pavovim perjem, naj kaže sledeče pojasnilo:
Ministrski svet je v svoji seji z dne 30. januarja 1922 osvojil predlog ministri tov. Puclja, da se ekspropriirata (razlastita) grad Brdo v svrho ustanovitve kmetijske šole na Gorenjskem in grad Raklčan v svrho ustanovitve kmetijske šole v Prekmurju. S tem aktom sta bili tedaj gornji šoii ustanovljeni in potrebna je bila le ekspropriacija gornjih veleposestev. V proračunu za leto 1922—23 nahajamo tudi potrebni kredit za predpriprave za ustanovitev teh šol v znesku od 1 milijona kron. Sr svedeli smo iz pozitivnega vir;, tudi že vse pohištvo in ves p Inventar kupljen za obe šoli.
Na podlagi gornje rešitve ie ministrstvo za poljoprivredo dalo nalog oMastvom v Ljubljani, da se ima takoj apočeti s predpripravami za ustanovitev gornjih šol tet da se imajo v to pnbo ekspropriirati veleposestva barona Zoisa na Brdu za ustanovitev šole ■i Oorenjskem in veleposestvo Valxe
Ustanovitev kmetijske šole v Prekmur u.
Pavovo perje posl. Kulovca. - Posl. Klek! proti kme* tijski šoli. — Klerikalci za grofa in proti agrarni reformi. — *5Slovenčeve" laži.
v Rakičanu za ustanovitev šole v Prekmurju.
V	kolikor smo informirani, se nahaja vprašanje razlastitve veleposestva na Brdu še pri okrožnem agr. uradu v Ljubljani, medtem ko je odločitev glede razlastitve veleposestva v Rakičanu že padla v prvi in drugi instanci in sicer ugodno za ustanovitev šole. Veleposestnik se je baje pritožil na ministrstvo za agr. reformo in upa, da bo s pomočjo klerikalcev gornjo razlastitev preprečil.
Da se vidi, kakšni hinavci so naši klerikalci, kako znajo lagati in kakšno dvojno igro igrajo v tem vprašanju, prinašamo dobesedno upit poslanca Klekla, ki govori proti ustanovitvi kme-tijke šole v Prekmurju, kakor tudi izjavo — mimogrede povedano — imper-tinentno in žaljivo za naš kmetski narod — klerikalnega veljaka prof. Man-tuanija:
Upit poslanca Klekla se glasi: Agrarna direkcija SHS v Ljubljani je pod št. 3335 z dne 16. oktobra 1922 sklenila odlqk, kateri razlastuje veleposestvo Raklčan kljub protestu od strani zainteresiranih občin in samega prebivalstva, da bi se na njem gradila nižja kmetijska šola.
V	razlogu omenjena »Zveza županov«, katera je baje zahtevala šolo, ni bila od oblasti potrjeno društvo in člani tega društva nikdar niso dobili pooblastila od obči-•'.E!, da v njenem imenu govorijo. Pa sami
"ritni niso niti znali, kaj so podpirali, drugače župan J. Lipovec bi ne protestiral proti soli, kljub temu, da je bil ud »Zveze«. | Vsakemu je jasno, predvsem pa onim, ki lorslrajo to šolo, da je Zveza županov obstajala kot nelegalno društvo in da so njeni člani bili prlprosti, sicer dobri hi pametni možje, — ki niso znali, zakaj se gre. Politične stranke so pa samo v principu odobrile načrt, da b! bila dobra ena taka šola, nikakor pa se niso Izrazili, da se ta v Raklčatiu mora ustanoviti.
Celo delo se forslra ne zaradi ljudstva, ampak zaradi nekaterih oseb, ki bi rade
prevzele vodstvo šole in uživale dohodke posestva, katere pa niti približno ne vedo tako gospodariti, kot naše prekmursko ljudstvo, katero s svojo marljivostjo in učenostjo lahko živi na tako malem kotičku zemlje, kot nikjer več v celi državi. Dajte se, gospod minister, informirati, pa mi sami bodete prav dali.
Čast mi Je, g. ministru predložiti pod
a)	potrdilo bolnice od M. Sobote;
b)	izjavo in ugovor občin Rakičan-Li-povci;
c)	izjavo prof. dr. Jos. Mantuani;
d)	njegovo na podpisanega naslovljeno pismo, v katerem se navajajo priče, da vaši uradniki ljudem pretijo z odpovedjo drv, ako ne podpišejo prošnje za šolo.
Vsi ti podatki Jasno svedočljo, da šole seda« še nI treba.
Čast mi je vprašati g. ministra:
1.	Hočete li razlastitev veleposestva Rakičan v svrho ustanovitve kmetijske nižje šole razveljaviti do donošenja zakona o agrarni reformi?
2.	Hočete li, za kar vas uljudno prosim, zaradi umetnin, ki so v gradu, v dogovore stopiti z g. ministrom prosvete, zlasti z g. Petkovičem, opravnikom navedenega muzeja v Beogradu?
Prosim Vas, g. minister, dajte mi brzojavno odgovor, da pomirim staro, nad 70-letno posestnico, da more mirno prebivati i v naši državi, kakor drugod po celem svetu, v lastni hiši. ČrenšovcI (p. Beltinci). Prekmurje, 15. nov. 1922.
Klekl Jožef, s. r.
(Nadaljevanje sledi.)
„l£me$ijska družba."
Položaj v »Kmetijski družbi« je ostal v bistvu neizpremenjen. Kompromisni predlog vlade, da razsodi o vsem sporu razsodišče, je bil od naše strani načelno sprejet, ker nočemo nikdar spore v gospodarskih in stanovskih korporacijah tirati do skrajnosti.
Naš cilj glede »Kmetijske družbe« je bil od prvega početka in je še danes vedno isti.
Kmetijska družba mora delovati in da bo njeno delovanje pravilno, se mora vršiti strogo po pravilih. Kdor zlorablja pravila ali kdor namenoma gazi pravila, temu ni za Kmetijsko družbo, ta naj gre zato iz nje!
To je pravično in pošteno stališče, ki mora zmagati.
Klerikalno stališče pa je čisto drugo in tekom zadnjih mesecev, zlasti pa po Jarčevem puču so postali njih cilji vidni za vse.
Klerikalci pravijo: Kmetijska družba mora biti naša, ali pa jo naj vzame
vragi
In zakai to?
Kmetijska družba s svojim blagovnim prometom je tista sila, ki preprečuje, da bi kdo odiral kmeta pri nakupu gnojil in drugih neobhodnih potrebščin.
Če Kmetijske družbe ni, potem ima monopol na trgovino z gnojili in drugimi kmetijskimi potrebščinami Gospodarska Zveza in milijoni so jej zasigu-rani, za kmeta pa izgubljeni.
Če je Kmetijska družba v klerikalnih rokah se zgodi isto, kajti prvo, kar bodo Storili klerikalci, če pridejo do moči bo to, da bodo ukinili blagovni promet Kmetijske družbe.
Klerikalci so sedaj to tudi odkrito priznali in vsa njihova prizadevanja merijo za tem, da bi vlada z ozirom na nek brihten paragraf društvenega zakona Kmetijsko družbo razpustila.
Toda ta podla nakana klerikalcev se ne bo izvršila. Bil je preprečen Jar-čev puč, tudi najnovejši klerikalni načrt bo doživel isto usodo.
Kmetijska družba mora obstati in SKS bo poskrbela, da se to zgodi.
ICmafeka
SJ>>
Dočim je »Jutro«, z izjemo par malenkostnih pripomb, podpiralo naš boj za red v »Kmetijski družbi« lojalno in tudi uspešno, pa je »Domovina«, demokratski »špuktrigel« za deželo napisala j sledeče:
»V boju za Kmetijsko družbo so go-! spodle od SKS lahko uvideli, da so sami prešibki za spopad s klerikalci. Da bi Jim ne šli na roko demokrati, ki so to storili navzlic erdobiiam, ki iih ]e uganjalo vodstvo SKS napram JDS. samo zaradi na-oredne stvari, bi Samostojni danes tudi Kmetijsko družbo zavozili. Vodstvo SKS le sedal lahko videlo, kaj pomeni bratska in nesebična pomoč v nesreči, videlo le lahko, kako velike važnosti Je, če se za kako stvar zavzame naše časopisje, osobito »Jutro«, ki se le ta teden borilo pravzaprav ItoH za Interese SKS kakor pa za interese TDS. Vse to pišemo le zato, ker želimo, da bi voditelje Samostojnih vendar že enkrat srečala pamet in bi se raje borili skupno z demokrati proti klerikalcem, namesto da se bore sami, aH pa če Jim to kaže, tudi skupaj s klerikalci proti demokratom.«
Nismo ml tisti, ki bi molčali na napade, zlasti pa ne na tako hinavske, kakor je predležeči napadi, pravilneje, stokanje »Domovine«.
Ugotavljamo najprej, da se boj za Kmetijsko družbo ne odloča v časopisih, ampak na občnih zborih njenih podružnic, ko se volijo delegati za občni zbor. Edino toliko opsovana SKS ie bila tista, ki se je za te občne zbore intere-sirala in ki je po vestnem delu dosegla, da nimajo niti po 18. marcu klerikalci večine na Kranjskem. Ta je v naših rokah ln zato smo sami dovolj močni, da zmagamo v boju za Kmetijsko družbo,
kakor smo bili tudi mi in samo mi tisti, ki so jo klerikalcem iztrgali!
Nismo pa nobeni nestrpneži in zato glede Kmetijske družbe z nikomur ne iščemo boja in zato smo vsaki napredni struji vedno dali v Kmetijski družbi večji upliv, kakor bi si ga pa sama mogla priboriti.
Če misli demokratska stranka, da smo mi vsled Kmetijske družbe navezani na njčno podporo v taki meri, da bi morali, recimo odnehati v ^x>ju za Hipotekarno banko, potem se krvavo motijo. Mi nismo nikdar in nikoli na prodaj in tudi za ceno »Kmetijske družbe« ne!
Več ko smešno je, če se »Domovina« boji za našo pamet. Naj bo vesela, če smo kot njeni nasprotniki neumni, bo vsaj ona lažje žela. Tiste kvasarije o naprednem bloku pa bi se v resnici že enkrat lahko nehale. Naj se gospodje spuste najpreje v načelen boj, potem pa naj šele skušajo prikrivati s frazami iz 1. 1880 svoje prave namene pri naprednem bloku.
Končno si naj zapomni »Domovina«, da se mi ne vežemo nikdar zato, ker bi nam to kazalo (»Domovina« sodi pač po sebi!), temveč vežemo se le, če ljudstvu tako kaže. V tem slučaju, če zahteva ljudski interes to, pa bi se vezali tudi s klerikalci proti demokratom! Odvisno je to le od demokratov, če bodo delali za ljudstvo ali pa za banke!
Naši kulukarji silno radi govore o svoji ljubezni do kmeta. Zlasti za časa volitev so v tem oziru radi glasni. Toda žalibože se kaže ta kulukarska ljubezen do kmeta le v besedah, dočim govore njihova dejanja čisto drugačno pesem.
To smo že opetovano dokazali. Sedaj pa se je potrudil tudi »Slovenec«, da doprinese isti dokaz. V svoji številki z dne 17. novembra se v uvodni ljubljanski notici silno huduje nad ljubljanskim tržnim poročilom, ker se pravi v tem poročilu, da so cene kmetijskih pridelkov padle. S tem, da se škoduje uradnikom, ki ravno sedaj zahtevajo povišek plač.
»Slovenec« bi menda hotel, da bi se še naprej govorilo o kmetu, kot o tistemu, ki neupravičeno draži svoje pridelke. »Slovenec« je torej čisto na strani onih meščanov, kl pravijo venomer, da se godi kmetu dobro, da ima vsega v izobiliu, da zato lahko plača davke.
Samo enkrat se je povspelo ljubljansko uradno tržno poročilo do tega, da je povedalo resnico o cenah kmetskih nrideJVov in že »e »Slovenec« nejevoljen, že ie vzrojil. Nič ni mar »Slovencu«, da je danes kmet v tako težkem položaju, da mu vozovi krompirja in zelia ne dajo ničesar, ker mora oba pridelka prodajati v brezcenje, »Slovenec« pozna samo eno skrb. kako bi Ljubljana po ceni jedla.
In Kmetska zveza na to protikmet-sko pisavo »Slovenca« molči in io s tem Mnhmie. še več. Njen predsednik Brodar se ne bo sramoval kmetovalcem priporočati »Slovenca« in hujskati proti »Kmetijskemu listu«.
Kdor pljuje v lastno skledo, ta naj si hitro naroči »Slovenca«, ta naj gre med knlukarje!
1% fltioi^i^l*.
W1en ie šel prvi vagon jabolk iz Belokrajine in ie s tem led prebit Vsi tisti. Vi so imeli opravka z od-pošiliatvijo sadja, so se lahko nekaj na-vKV Kunčiia ie bila srednja, vendar je vladalo popolno soglasje med kupcem in oroda'f>1ci. Od nas bi se lr>hko izvajalo veliko več sadja vendiff morajo pridelovalci pomniti prav dobro, to-le: Vse sad;f\ ^amenieno za kupčiio je treba obrati. Prve dni naj bo na kupu. no-tem se s:a pa detie širom. Važno je. kako spravimo sadie na kolodvor. Nai-boJJ5? ie o^.-^rja. če zanikamo jab^ltea v močne Irište. kar velia za posebno žlahtne vr^te. Drugo sndie pa, če ni drugače naložimo v koš. ki za n? dnu in ob straneh precej obložimo s slamo in vmes med vrste devamo tudi slamo. Mer.ienie na mernike daie na kolodvoru •dosti dela in vzame silno vr-liko časa. 7a+o ie naibolje dati voz z •'•;holki stehtati in ootem se prazen voz še enkrat stehta. Na ta način ne bo nepotrebnega pričkanja za kak mernik, ker se lahko všteie rden ln drngl. Delo gre pa potem tudi hitreje od rok. Najbolje je vedno. da oride trgovec k prevzemu blaga na nakladalni postaji, ker lahko takoj ugovaria orofj clabemu nridelku itd. — Naimani*a škoda je vedno, če se vsi *t>ori rešijo na nakladalni. postaji, ker danes ie voznina in ležarlna jako draga in včasih se zeodl. da kdo nasede kakemu špekulantu, kl noče prevzeti blaga na nakladalni postaji ampak kje na meji pred Izvozom ln potem pritisne na kmeta, da mora dati sadje za vsako ceno, aH ca r>a voziti domov. Zato je pač najboliše. da se strnejo kmečke vrste v gospodarske zadruge, ki bodo potem
lahko same razpečavale sadje in ga naravnost same izvažale. Na ta način ostane ves dobiček pridelovalcem. Ali zdi se nam, da je najtežje pripraviti kmete do tega, da bi se organizirali v razne zadruge in veliko hudega izvira iz znane nevoščljivosti, ki ni niti krščanska, niti gospodarska.
V	bodoče bo treba nastaviti cene za posamezne vrste in le na ta način bo mogoče pripraviti naše-sadjarje do tega, da bodo sadili in pomnoževali le par vrst, ki bodo imele dobro ceno.
Belokranjec je bil od nekdaj navezan na sebe in je danes toliko bolj, ker je Amerika zaprta. Od .velekapitalistič-nih lesnih podjetij pa nima belokranjski kmet najmanjše koristi, Če tudi mogoče »kibicira« pri eni ali drugi tvrdki kak naš človek. Kakšne koristi ima Belo-krajina od teh podjetij, hočemo povedati v eni prihodnjih številk našfega lista, da bo videl svet, kako so nam uničili Belokrajino in kaj nas še vse čaka. Obenem pa tudi povemo, koliko smisla imajo ti gospodje za našo prosveto in izboljšanje gospodarstva za one kraje, iz katerih so že izvlekli milijone in jih mislijo še.
Gradac v Belikrajini. Usoda gra-dačke graščine je zapečatena. Prodana je za 21,800.000 kron. Sedaj bo oropana Belokrajina zadnjega gozda in — čez nekaj časa bomo hodili po les v Italijo, kamor ga danes tako pridno od nas izvažajo. Belokranjec, poglej kaj se godi okoli tebe! Kar ti ni pobral Turek in kasneje nemški graščak, to ti je pobral Jud in nazadnje te je prevaril še lastni brat.	^
Me v Južno Ameriko!
Tržaška »Edinost« prinaša po italijanskih Ustih naravnost strahotne podatke, kako se godi izseljencem, ki so nasedli brezvestnim agentom in odšli v Južno Ameriko.
V	listu »O Estado de S. Paulos ki izhaja v Braziliji je čitati na 10. strani številke z dne 13. oktobra t. 1. sledeči oglas: »Resna oseba odstopi 26 prvovrstnih družin, ljudje z dežele, ki bodo v kratkem prispele v San Paulo na podlagi dogovora s pogodbo. Poizvedbe od 15. do 17. v ulici Anitanda 2 A, 3. nadstropje, soba 11.« —
Nek Italijan je šel tja se informirat io izvedel tole: Oglas je podal gosfrod Ferreira da Rosa, lastnik kmetije (fa-zende) v Batasesu. Ferreira je izjavil, da je naročil za sebe omenjene družine^ dr jih pa več ne rabi in da jih odstopi za 30 contos de reis (okoli 280.000 dinarjev). Pripomnil je, da ga družine veljajo malo manj ko polovico te vsote. Ferreira bi odstopil družine potom redne notarske pogodbe, takojšnjega plačila 5 conto de reis, ostali denar pa bi moral prejeti ob izročitvi »blaga«. Vse te družine so bile iz Istre.
Ta slučaj jasno dokazuje, da ni priseljenec v Braziliji nič drugega ko Suženj, s katerim se trguje in postopa 2 njim kakor s psom.
Pripominjamo dalje, da je podnebje v Braziliji zelo nezdravo in da ostane po večini od vsakih 10 izseljencev le eden živ.
Izseljenci se nadalje zlorabljajo še s tem, da se jim plača izplačuje neredno, ali pa sploh ne. Znani so nešteti slučaji, ko so izseljenci iz obupa rešili sebe s samokresom.
Tudi v druge južnoameriške države naj nihče ne gre, če nima že v naprej zasiguranega dobrega mesta in pa zanesljive prijatelje.
Ne v Južno Ameriko, ker tam vlada velikanska brezposelnost in brezsrčno izrabljanje ljudi!
Podpirajte domačo obrt!
Domača ali hišna obrt je navadno nastala na kmetih. Po zimi si pripravlja kmet svoje orodje in si dela novo. Kosišča, toporišča, vozne ročice, grab-lje itd., vse to si dela naš kmet še danes sam. Pridne in številne družine izdelujejo tudi več orodja za prodajo. N. pr. ribniška suha roba, zobotrebci. Žene pa se lotijo lepih del, ki jih imenujemo na-rodno-umetniško obrt. SeA spadajo razne klekljane čipke (špice), vezenine, belokranjske pisanice in božični prtički.
Kapitalizem ne pozna usmiljenja. Kjer le vidi kakšen dobiček, že napne vse sile, da si prisvoji, ne glede na to, čeprav se pri tem uniči par revnih družin, ki se pečajo s tako obrtjo, ki jo potem tovarne posnamejo. Razne čipke so prevzele tovarne in vezenine tudi,'grafična ali tiskarska obrt pa nam je uničila našega kmetiškega slikarja, ki nam je včasih toliko lepega to živega narisal ali naslikal. Znamenita škofja Loka, domovina slavnih slikarjev Šubicev je imela preje vse polno živopiscev, ki so hodili po svetu in »malali martre«, t. j. slike, ki so se postavljale na krajih nesreč in zločinov. Danes tega žal ne vidimo več. Ali pa naši kranjski čebelj-njaki! Kako pisani in ocifranl so bili nekoč. Koliko smešnega ie bilo na sta-
Tih končnicah — danes vsega tega vkoraj nj vei.
Industrija ubija našo domaČo obrt. Božični prtički — tisti tako živo pobarvani, preprosto a lično delo raSe kmečke žene se morajo umikati nemškim izdelkom, ki se importiraja dasi je to na veliko škodo naše domače obrti in če hočete tudi industrije. Domač -:.brt-lik, kmetiški človek, pač ue more konkurirati tujim velepodjetjem. Srarno-a pa je za »domače« tvrdka, kakoršre so po Ljubljani in po deželi, da ne podpirajo domače narodne obrti. Opozarjamo vse trgovce in tudi posamezmke, da naj kupujejo le prtičke domačega dela. Vse tuje tiskarniške izdelke pa odločno zavrnite. Znano nam je n. pr., da se delajo v Žalni prav krasm slikani prtički, ki dajejo nekaj zaslužka raznim ubogim družinam. Iz prijaznosti sprejema naročila šola v Žalni ali pa naše uredništvo.
Dolžnost naša je, da podpiramo vsako kmetiško domačo obrt, ker le v medsebojnem podpiranju in slogi bo naša rešitev. Zato dajajte vedno in povsod prednost domačim izdelkom pred tujimi, ki uničujejo našega malega človeka!
t Josip Stritar. Dne 25. novembra ob 10. uri zvečer je umrl v Rogaški Slatini Josip Stritar, slovenski pesnik in estet. Pomen Stritarja za slovensko književnost, njegove zasluge za slovenski narod so velike. Razširil je slovenski horicont, znova odkril Slovencem Prešerna in vso slovensko književnost je zbližal z Evropo. Pa tudi za jugoslo-vensko misel ima Stritar nevenljivih zaslug. Pesmi raje v njegovem dunajskem »Zvonu« so bile prve iskre jugo-slovenstva med Slovenci in sicer med najširšimi plastmi naroda. Upliv Stritarja na slovensko inteligenco je bil velik in celo desetletje je bil Strifar na književnem polju naravnost merodajen. Velike zasluge si je stekel Stritar tudi za slovensko mladino, vsaj je bil eden najboljših mladinskih pesnikov, čegar dela so še danes vzor "lepote. Kjer je zastavil Stritar svoje delo, povsodi je bil dosežen uspeh, kajti Stritar je imel izvrstne pomagače in kakor vselej, tako se je tudi pod Stritarjem izkazalo, da je peščici inteligentov, ki so slbžni in ki poznajo samo en cilj, delo za narod in ki se ne ustrašijo nikdar in nikoli braniti resnice, vedno zmaga zasigura-na. Med prve može našega naroda spada pok. Josip Stritar in slovenski narod mu bo to mesto vedno ohranil. Slava spominu velikega Stritarja! —
Josip Stritar je bil rojen 6. marca 1836. v Velikih Laščah na Dolenjskem, kjer je tekla zibelka tudi našemu Levstiku in Trubarju. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, po maturi pa je odšel na Dunaj na filozofično fakulteto. Po dovršenih študijah je prepotoval vso za-padno Evropo in leta 1878 je nastopil profesorsko službo na Dunaju, leto dni kasneje, ko se je oženil s Ter. Hoch-reiter. Na Dunaju je ostal do lanskega leta, ko se je preselil v Rogaško Slatino.
(Jubilej Gangla.) Prijatelj iz dežele nam piše: Prav toplo srno vsi pozdravili Vašo notico povodom 50 letnice zaslužnega narodnega delavca, g. Engel-berta Gangla. Po mojem skromnem mnenju pa treba omeniti še eno lepo lastnost g. Gangla, ki ga povzdiguje zlasti v očeh kmetskih borcev. Čeprav odločen demokrat, je vendar g. Gangl vedno povdarjal, da mora imeti kmetsko ljudstvo svojo lastno stanovsko stranko. Danes, ko bi nekateri tako zelo radi slepomišili z naprednim blokom, je mnenje odličnega borca napredne misli, za nas posebno dragoceno. In vsled tega kličem g. Ganglu ob njegovi petdesetletnici krepak: Živel! Na mnoga leta!
(Hipotekama banka.) Na naš članek o Hipotekami banki molči tako »Jutro«, ko njegov najnovejši sluga »Slovenski Narod« ko grob. Gospodje pač vedo, da stvar tako smrdi za nje, da je najbolje, če molče. Bomo pa zato mi še podrezali. Pripominjamo dalje, da je poslala Zveza slovenskih zadrug tako »Jutru« ko tudi »Slov. Narodu« nad vse stvaren popravek, ki je popolnoma odgovarjal § 19. tiskovnega zakona. Niti tega popravka nista priobčila demokratska »poštenjaka«. Mladini se torej tako zelo bore proti klerikalizmu, da so sami prevzeli klerikalne metode, da se namreč sme nasprotnika obrekovati, da pa mu ni treba dati zadoščenja.
(Rakovo pot) je nastopila SLS, pravi dr. Šušteršičev »Ljudski tednik«, ko razmotriva volilne rezultate v Žireh, in na Rakeku. Obenem pa pravilno povdarjas da še ni prišel čas za hozano, ki se razlega v svobodomiselnem časopisju, ker ljudje da so trenutno samo še nezadovoljni s kulukarsko politiko SLS, ni se pa spremenilo njih prepričanje. Z mnenjem dr. Šušteršiča soglašamo in zato rečemo: SLS bo strta šele tedaj, ko bo kmetsko ljudstvo sprejelo kmetsko misel. Ne nezadovoljneži s SLS, temveč borci za zmago kmetske misli
bodo rešili kmetsko ljudstvo. Zato. je prva doižmfst vsakega kmetovalca, vsakega obrtnika, da dela za zmago kmetske misli.
(»Domoljub« izpremeni z novim lotom svoje irne) in se bo imenoval »Ivan Pucelj«. Tako se bo vsaj naslov kril z vsebino, zakaj sedaj se ne.
(»Murski Straži«) svetujemo, da ne pokaže prihodnjič v tako bleščeči obliki, kako zelo je bila zade"ta. Na vse neokustfosti o požiranju pa naš prezir.
(Klerikalna polomija v Pišecah.) V nedeljo, dne 18. novembra t. 1. je priredil posl. Kranjc v Pišecah shod, ki pa se je spremenil vsled nastopa tov. Ureka v shod SKS. Potek vsega shoda, zlasti pa govor tov. Ureka je poučen in tako zanimiv, da priobčimo prihodnjič obširno poročilo, ker nam je danes vsled obilice že za prejšnjo številko zaostalega gradiva nemogoče.
(»Poslanec Kugovnik) je poročal o delovanju -Jugoslovenskega kluba«, piše »Slov. Gospodar«. Cisto pravega poročevalca si ie zbral Jugoslovenski klub.
(Po Horjulu) sprašujejo ženice atka, če bo že kaj kmalu. No, saj veste kaj! — Pa atek nočejo dati pravega odgovora in pravijo, da so za ovtonomijo. Mi pa pravimo: že mogoče, če bo Nežika pustila.
(Na »Domoljnbove« laži) glede Kmetijske družbe res ni vredno odgovarjati. Samo eno bi pripomnili. Tak strah pred Pucijem ima »Domoljub«, da ga je videl celo v Kmetijski družbi, kjer Puclja sploh bilo ni. Kadar začne kdo pri belem dnevu videti strahove, tedaj je v resnici njegov konec blizu.
(Demokratski shodi.) JDS prireja po deželi dan na dan shode in sestanke in »Jutro« piše o njih na način, kakor da bi bila že vsa dežela trdno v taborju JDS. Kakšni pa so ti »shodi« v resnici, pa kaže jasno sledeče poročilo iz Planine: »Tu so priredili demokrati v dveh tednih tri shode. Vsi shodi so se vsled popolne neudeležbe ljudstva popolnoma ponesrečili. Tako ni prišel na prvi shod niti govornik, na drugem je bil zato govornik sam, na tretjem ra je bil samo logaški okrajni glavar, ki je poučil govornika, mimogrede povedano slavnega doktorja, da se običajno ne vrše shodi, kjer ni poslušalcev! Tako izgledajo demokratski shodi od blizu.
(Brezovica.) Ustanovitev društva »Kmetskih fantov in deklet«. — Dne 4. novembra se je vršil pri nas sestanek brezovških fantov in deklet radi ustanovitve društva kmečkih fantov in deklet. Sestanka se je udeležilo do 30 fantov in deklet iz brezovške fare in iz Ljubljane, dalje člani akadem. agrarnega kluba »Njiva« in odborniki »Zveze društev kmečkih fantov«. Sestanka se je udeležil tudi marljivi tovariš Blaž iz Tomaževega pri Ljubljani. Sestanek je otvoril nadvse agilni in marljivi bre-zovški nadučitelj Zdravko M;kuš, ki je v zbranih besedah pozdravil vse navzoče in razložil namen sestanka ter domačinom predstavil iz Ljubljane došle tovariše, nakar je zaprosil tov. predsednika »Zveze društev kmečkih'fantov in deklet, da prevzame predsedstvo in vodi zborovanje. Tovariš predsednik Tomšič je po lepem pozdravnem in pro-gramatičnem govoru oddal besedo tov. Blažu, ki je v navdušenem govoru pojasnjeval nujno potrebo fantovskih in dekliških društev za kmečko mladino, zlasti danes, ko preti kmečkemu stanu huda in žalostna bodočnost tako v kulturnem in političnem, kakor tudi v gospodarskem oziru. — Po Blaževih lepih in navduševalr.ih besedah, katerim so navzoči z Izvanredno pozornostjo sledili, je tajnik »Zveze društev kmečkih fantov in deklet« tov. dr. Rlko Fuks obrazložil prisotnim namen teh društev, njihov program ter pravila, kar so sprejeli navzoči z odobravanjem. Po zaključnem govoru tov. predsednika in po soglasni izvolitvi pripravljalnega odbora se je razvila dolga prijateljska debata, ki je dokazala kako veliko zanimanje vlada za novo društvo. — V pripravljalni odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči tovariši ln tovarišice: predsednik tov. Remškar iz Loga, za ostale odbornike ln odbornlce pa naslednji: Ferdinand Mar?nko iz Vn. Goric št. 15, Blaž Urbančič iz Brezovice št. 9, Franc Novak iz Notr. Goric št. 39, Antonija Urbančlč iz Brezovice št. 9 in Manica Marinko iz Brezovice št. 30. — Brezovica je tako stopila na čelo naših fantov in deklet. Sodeči po zanimanju, ki je vladalo na ustanovnem zboru novega društva, smo trdno prepričani, da bo Brezovica tudi ostala vsem zavednim kmečkim fantom in dekletom vzor prave kmetske trdnjave. Naj žive brezov-ški fantje ln dekleta, odločni borci za zmago kmetskega ljudstva!
(Preserje.) V nedeljo, dne 18. novembra je priredilo sokolsko društvo Finžgarievo ljudsko igro »Razvalina življenja«. Vsem igralcem ln igralkam (sami domači fantje in dekleta), kakor tudi režiji naj služi nadvse povoljen obisk v najslabšem vremenu, izredno zanimanje med gledalci in navdušeno ploskanje kot dokaz priznanja kritike. Najbolj je ocenil igro in prireditev kon-
cem predstave star mož, ki je dejal: »Pft' se res tako gdtli V življenju.« — Za jfrireditelje je posebno častno in, laskavo, da so dosegli tak uspeh brez sodelovanja domače inteligence, ker so učiteljice, dasi naprošene, odklonile vsako sodelovanje pti igri. Tudi jih ni bilo k predstavi; sploh ne kažejo nobenega zanimanja za izvenšolsko delovanjei, kar povzroča med vsemi vaščani upravičeno negodovanje. Tako odtujevanje od dela med narodom ne zbližuje šole in doma, ter je le obsodbe vredno. — Prirediteljem pa kličemo: Le krepko po začrtani poti!
(Št. Jernej na Doieujkeni.) Pod tem naslovom se je v »Domoljubu«, z dne 14. omveunbra 1923 na 487. strani zopet oglasil neki »šentjernejčan«, ter izpustil vso jezo na mene. V koliko se je zlagal, pač ni treba pametnim Šentjernej skim občanom dopovedovati. Onim pa, kateri so mogoče njegovemu članku verjeli, povem sledeče: Noben pošten Slovenec ne vtakne psovke »lažnik«, ki je za imenovanega dopisunčka še vse premajhna ocena, kar tako meni nič, tebi nič v žep, da bi jo nosil s seboj. — Torej dopisnik, kateremu v prvi vrsti to velja, operi se, potrudi se, da Ti lahko pred sodiščem ponovim to psovko in Ti jo tako na čelo pritisnem, da jo bodeš nosil pri belem dnevu po Št. Jerneju in Te bodo spoznali še oni, ki Ti do danes verjamejo. Jaz ne iščem poslanske imunitete za odgovornega urednika, temveč se pišem vedno in vsak dan
Dr. Josip Kune.
i»ki»a«»n«s ®-jfia&Ma
(Skupščina) se sestane dne 30. novembra, da določi dnevni red seje za 3. december, ko se prične njeno redno zasedanje. Opozicija napoveduje, da se bo borila proti vladi z vsemi sredstvi in da bo z obstrukcijskimi govori skušala preprečiti sprejem rednega proračuna. Kakor pa mi poznamo našo opozicijo, ki jo tvorijo v glavnem demokrati in blokaši, pa v njen uspeh le malo verujemo. Pašič bo v obliki kakšne koncesije pritisnil kak obliž in opozicija bo strta. — Značilno za radikalni režim pa je, kako izgublja skupščina vedno bolj na pomenu. Proračunska razprava, ki bi morala trajati 60 dni, ne bo trajala, če se posreči radikalen načrt niti 30 dni. Tako izgublja parlamentarizem pri nas stalno na pomenu in tega niso krivi samo radikali, čeprav v prvi vrsti, temveč tudi klerikalci in demokrati, ki nastopajo tako slabotno.
(Proračun) je merilo sposobnosti vsake stranke, kajti proračun je tista realna stvar, ki donaša volivcem takojšnjih koristi. Kakšne koristi pa bo iz proračuna deležna Slovenija, povedo klerikalci sami najjasnejše, ko kriče, da mora Slovenija plačati 6 milijard davkov. Teh 6 milijard je dokaz klerikalne nezmožnosti in odgovor na zaslepljenost volivcev, ki so dne 18. marca zaupali takim tigrom svojo usodo. Tiger v živalski obleki je željen krvi, tiger v poslanski obleki pa denarja. Zvišane dnevnice in pa nezaslišano zvišan proračun so za to najlepši dokaz.
(Pašičeva bolezen.) Demokrati so mislili in bili tudi tako neprevidni, da so jasno povedali, da jim bo Pašičeva bolezen omogočila vstop v vlado. Okoli te točke se namreč suče vsa demokratska politika. Pa Pašič je ozdravel in izkazalo se je zopet, da ni Pašičeva bolezen nič drugega ko barometer političnega položaja v Beogradu. Pašič zdrav, vse zdravo, Pašič bolan, nekaj ni v redu, Pašič je zopet ozdravil, znak, da je kriza premagana.
(Popoln neuspeh Radiča v Londona.) Ker je Radič v svojem »Svobodnem Domu« lažnivo poročal o uspehih svoje
intervencije v Angliji je dobil od angleške vlade poziv, da zapusti Anglijo.^ Radič misli odpotovati v Ameriko, kjer ga čaka še bolj siguren polom.
(Bolgarske volitve.) Bivši bolgarski Poslanik v Beogradu, Todorov, je izjavil, da si je vlada Cankova priborila večino le z nasiljem. Opozicijonalni kandidati so bili aretirani ali celo ubiti. Kjer pa to ni zadostovalo, so bili poslani makedonstvujušči, ki so prisilili volilce z bajoneti, da so glasovali za vlado. Kljub temu je dobila vlada toliko glasov, ko opozicija in rešila jo je le volilna geometrija. Pri zadnjih volitvah pod Stambolijskim se je udeležilo volitev nad 1 milijon volilcev. Sedaj pa so bile volitve obvezne, volitev pa se je udeležilo samo 840.000 volilcev. Niti med inteligenco ni dobila vlada sigurne večine. Volitve so dokazale, da so za viado Cankova samo makedonstvujušči in rezervni oficirji, ki imajo od sedanje vlade gmoten dobiček.
(Nemčija) je v vedno večji notranji krizi. Nove vlade ni mogoče sestaviti. Nasprotja med meščanskimi in socialističnimi strankami rastejo dnevno. Le malo verjetno je, da se bo Nemčiji posrečilo preprečiti državljansko vojno. — Nemški industrijalci so se s francoskimi sporazumeli in je Francija tudi tu zmagala.
(Na Angleškem) se pripravlja vse na voliven boj. V 50 okrajih je bila vložena le po ena kandidatska lista in so ti kandidati takoj bili proglašeni kot izvoljeni. Večina jih pripada konservativni stranki, ki bo tudi najbrže zmagala.
General Maister ostane še nadalje predsednik razmejitvene komisije med nami in Italijo, čeprav je upokojen.
Prvi slovenski župan v Ptuju, g. Bla-žek, je bil v torek, dne 20. t., m. slovesno zaprisežen.^ Za podžupana je' bil izvoljen soc. dem. Šegula.
Vse slovenske sodnike in sodne uradnike bodo na Primorskem upokojili. Tako zahteva fašistovska pravica.
VeSesejm v Beogradu bo marca meseca pirhodnjega leta.
Potniški promet med Brajdico ln Jugoslavijo je bil otvorjen. Dalmacija je tako dobila dobro zvezo z državo.
Proračun je bil v finančnem odboru povišan za 281 milijonov in znaša sedaj 10.625,000.000 Din.
Naše državne železnice so postale z letom 1921/22 aktivne. Za leto 1922/23 znaša Čisti dobiček 181,053.262 Din.
Francosko posojilo Jugoslaviji v znesku 300 milijonov francoskih frankov je francoski senat odobril.
Veliko britansko posojilo Jugoslaviji. Pariški listi poročajo, da bo Velika Britanija posodila Jugoslaviji 23 in poi milijona funtov (okoli 9200 milijonov dinarjev). Polovic« posojila bo prejela Jugoslavija v denarju, polovico pa v vojnem orožju.
Jugoslavija dolguje Angliji 23.634.677 funtov šterlingov in sicer 13,910.627 funtov v gotovini, 9,824.050 pa za naročeni materijal.
Proces proti morilcu Daskalova se obnovi, ker se ie izkazalo, da ni bolgarski, temveč Jugoslovanski državljan iz Štipa in da se ne piše Nikolov, temveč Čičonkov. Njegov zagovor, da je moral ubogati make-donstvujušče, je torej bajka.
Proračun Češkoslovaške Izkazuje za leto 1923/24 primanjkljaj v znesku 630 milijonov čeških kron.
Avstrijski proračun Izkazuje 8.346 milijard av. kron dohodkov in 9.182 milijard izdatkov, torej 836 milijard, ali 4000 milijonov naših kron primanjkljaja.
Francoski ministrski predsednik Poln-care je dobil v parlamentu zaupnico z ogromno večino glasov.
Trgovinska pogajanja med Albanijo in Italijo so se pričela te dni v Rimu.
Italijansko posojilo dobi Bolgarila v svrho povzdige svoje industrije in pa oborožitve vojske. Posojilo Je bilo sklenjeno za časa bivanja bolgarskega vojnega ministra Kalfova v Rimu.
V zadnjih bojih med separatisti in vladnimi četami je bilo v Poruhrju ubitih 130 oseb.
Velike protižldovske izgrede so uprizorili nemško nacionalni dijaki po avstrij-
skih univerzah, ki so vsled teh izgredom bile začasr.o zaprte.
Pri volitvah v gdansko zbornico so do> bili Nemci 115 zastopnikov, Ptiljakl pa 5. Gdansko ie čisto nemško mesto, ki pa je samostojno, toda pod vrhovno upravo Poljske, ker služi kot luka Poljske.
(Tržne cene v Mariboru.) 1 kg govejega mesa I. 25 Din, II. 23, III. 20. Teletina 1 kg I. 32.50, II. 30. Svinjina 30—40 Din. Kože: 1 komad konjske koze 150 —225 Din, 1 kg goveje kože 17.50—20 dinarjev, telečje 25—30, svinjske 1125, gornjega usnja 105—120, podplatov 100 —140. Perutnina: 1 majhen piščanec 20 —27, večji 27—37, kokoš 50—55, raca 50—75, gos 80—100. Jabolka srednje in slabše vrste so po 3—6 Din 1 kg. Žito: 1 kg pšenice 3.50, rži 3, ječmena 3, ovsa 3.25s koruze 3.50, prosa 4, ajde 3, navadnega fižola 4.50. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0. 6.50, št. 1. 625, št. 2. 6. št. 4. 5.75 št. 6. 5.25, št. 7. 4.50, prosene kaše 7.50, ješprenja 6.50, otrobov 225, koruzne moke 4, koruznega zdroba 5—6, pšeničnega zdroba 7, ajdove moke št. 1. 9.— št. 2. 7.50. Krma: 1 q sladkega sena 100—112.50, otave 100 —112.50, ovsene slame 75. Kurivo: 1 kub. met. trdih drv 200, mehkih drv 175, 1 q trboveljskega premoga 42—45, velenjskega 27—30, 1 kg oglja 1.50—2, 1 kg koksa 1—2.10 dinarjev.
(Zagrebški tedenski sejem.) z dne 21. t. m. Obisk in dogon slaba radi neugodnega vremena. Cene so popustile, zlasti svinjam. Za kg žive teže notirajo: domači voli I. 13.25—13.75, II. 13—13.5, III. 10—11, bosanski voli I. 12—12.5, II. 10—11.5, III. 9—10, mlada živina 10.75—12.5, krave I. 11.5—12.5, II. 10— 11, bosanske 8—9, teleta I. 21.5—22, II. 20—21, svinje pitane sremske 25—27,
II.	21—22.5. Krma: seno 100—125, otava 115—137.5, detelja 125—140, slama 105.
(Dunajski živinski sejem) z dne 19. t. m. Dogon 3684 glav; od tega 1346 domačih, 490 iz Madžarske, 5 iz Češkoslovaške, 1195 iz Jugoslavije, 628 iz Ru-munije in 20 iz Danske. Notirali so za kg žive teže (v tisočih aK) voli I. 13.5 —15.5, ekstremno do 20, II. 11—12.5,
III.	9.5—10.8, biki 9.5—14 (15), krave 9—13 (14.5, slaba živina 6—9.5. Cene nazadovale.
(Poštne pristojbine bodo v Avstriji) s prvim decembrom povišane in sicer poštne za 70 odstotkov, telefonske pa za 100 odstotkov.
(Italijanski državni dolg) je znašal koncem marca 188 milijard 296 milijonov lir.
(Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico) ima svojo redno sejo v nedeljo, dne 10. decembra v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Udeležba obvezna.
(Nova hranilnica.) V L j u b 1 ia n i se je ustanovil Hranilni in posojilni zavod, reg. zadr. z o. z., ki začne poslovati z dne 1. decembra t. 1. na Dunajski cesti št. 23, pritlično. Zavod izvršuje vse posle kreditnih zadrug: prejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun, daje posojila, izvršuje inkaso itd. Pogoji so najugodnejši v vsakem oziru. — Prvo načelstvo je takole sestavljeno: Predsednik je Fran Peterca, širom znani posestnik in trgovec na Dunajski cesti v Ljubljani. — Podpredsednik je Josip Šiška, stoln! kanonik v Ljubljani in zemljiški posestnik na Pšati. Odbornika pa sta v celi Sloveniji najboljše znana lesna trgovca in posestnika Franjo Škrbec in Fran Bartoi. — Ta imena so nam jamstvo za najlepši razvoj mladega in trdno zasnovanega zavoda.
(Opozarjamo na današnji inserat) trdke »Donica«, Maj zel j in Raj-š e I j, trgovino z manufakturaim, usnjenim in galanterijskim blagom.
■■■■■■■■■a
in posojilni zavod
res. zadr. z o. z.
Sp
začne posSovatl dne 1. decembra tek. leta
majski cesti it. 23.
rejensa hranilne vloge pod najusodnejšimi pogoji,
upoštevajoč od finančnega ministra že naznanjeno davčno prostost hranilnih vlog.
Vloge na tekoči račun, najusodnejše po dosovoru.
Daje posojila proti poini varnosti najkuSantnejše.
V Ljubljani, dne 26. novembra 1923.
Frane Peterca, posestnik in trgovec v Ljubljani, predsednik, Josip Šiška, stolni kanonik v Ljubljani in posestnik, podredsednik, Franjo Škrbec, iesni trgovec v Ljubljani in Fran Bartoi,
lesni trgovec v Ljubljani, odbornika.
WmWMMWWWWMWWWWWmWm
ilillflDD
^iffiH«ai!UHaiiiiHiniW!iHflinmnw!!iiiwiiimiiinniu|
j IWHIII!l!llllllllllllllHIIIHIIIIIIlHIIII!ll|linilinilll!ll!J!iSii!!miUni
Zavarovance obrtnikov.
Ozir na produktivnost dela, da se omejimo le na ta državen in nacijona-len razlog, zahteva, da je vsak posameznik, vsak stan zavarovan za slučaj onemoglosti, bolezni in invalidnosti. Samo od človeka, ki ve, da mu njegovo delo osigura življenje v slučaju onemoglosti, bolezni ali kakšne druge nezgode, samo od takega človeka se sme in mora pričakovati, da bo pri delu z vso dušo, da bo prodUciral toliko, kolikor more in n« samo tega, v kar ga prisili nadzor.
Ta gospodarski razlog je tako močan in tako tehten, da je že ž njim dokazana potreba zavarovanja za prav vse produktivne delavce in zato tudi za obrtnika, ld je eden prvih produktivnih delavcev. Vsled tega tudi ne bomo govorili o potrebi obrtniškega zavarovanja še posebej in bomo prezrli vse argumente humanitete, reda v državi, socijalne pravičnosti itd., ki ravno tako kategorično govore o potrebi zavarovanja obrtnikov.
Govorili bomo le o načinu, kako to zavarovanje izvesti, oziroma še točneje povedano, o načinu, kako se ga ne sme in ne more izpeljati. Povod za to nam daje referat g. Ravniharja na obrtniškem shodu.
Radevolje priznamo najpreje, da je referat g. Ravniharja temeljit in da je zaslužil, da bi se tudi naši dnevniki ž njim pečali, vsaj oni, ki sicer tako mnogo govore o svoji ljubezni do obrtnika. Priznati pa je treba še eno dejstvo, da bo naša kritika objektivna, to namreč, da je Jtnel g. Ravnihar nad vse težko stališče, ker je v sedanjih razmerah skoraj nemogoče določiti ključa za prispevke in podpore in ker je vrhu tega gradivo za zavarovanje obrtnikov v Sloveniji, še bolj pa v ostalih delili države, skoraj neobdelano.
Vendar pa ima tudi slovensko obrtništvo na polju zavarovanja že svoje izkušnje in sicer tako drage izkušnje, da bi jih moral vsakdo upoštevati in da bi moral vsak načrt obrtniškega zavarova vanja sloneti na teh izkušnjah.
So to v glavnem izkušnje, ki so jih Imeli obrtniki ?. bolniško blagajno in z zavarovanjem delavcev. Dovoljujemo si trditi, da je glavna hiba referata g. Ravniharja, da ni teh izkušenj uvaževal v dovoljni meri. Po svojih skromnih močeh bomo zato skušali njegov referat v tem oziru izpopolniti.
Od davkov in drugih nepriljk težko prizadetega obrtnika zanima predvsem eno vprašanje: koliko bo treba plačati, kako in kdo bo denar upravljal in koliko bo obrtnik za vplačan denar prejel. Iz tega vzroka se tudi mi lotimo najprej tega dela referata g. Ravniharja in prepričani smo, da smo zadeli s tem v bistvo obrtniškega zavarovanja.
V nasprotju z g. Ravniharjem smo mnenja, da je vsako zavarovanje obrtnikov nemogoče, če ne bo vsaj v začetku k zavarovanju prispevala tudi država. Obrtnik je tako gmotno izčrpan in sedanja gospodarska kriza vrhu vsega talko zelo pritiska na obrtnika, da je popolnoma Izključeno, da bi mogel obrtnik s svojimi lastnimi sredstvi vplačati za zavarovanje takšne vsote, da bi bilo niči pomagano.
bolnim ali onemoglim obrtnikom v res-
Res je sicer, da bi se moglo pri obveznem zavarovanju obrtnikov premožnejše obrtnike, vsaj so tudi take izjeme še na svetu, prisiliti, da plačujejo večje vsote in dasi pri tem sami večinoma niso deležni dobrot zavarovanja. Toda tako obvezno zavarovanje bi bila skrajna krivičmost in zato napačno in se zato tudi trajno ne bi moglo držati in bi poleg tega še gospodarsko slabo uplivalo. Pri obveznem zavarovanju ni namreč obrtnika primerjati s tovarnarjem. Je socialno pravično, če plačuje tovarnar za svojega delavca, od čegar dela ima tovarnar svoj dobiček, del ali tudi večino zavarovalne premije. Toda samo stanovska skupnost je preslaboten argument, da bi plačeval zavarovalno premijo obrtnik za tovariša,, od čegar dela ničesar nima, ld je lahko celo njegov konkurent, zavarovalno premijo. Tako da-kurent. Tako daleč pač ne sme iti obli-gativno zavarovanje.
Ce pa je temu tako, in vsi obrtniki bodo temu pritrdili, potem je absolutno jasno, da revnejši obrtniki sami nikakor ne bodo zmogli, v prvih letih že celo ne, za zavarovanje potrebnih vsot, ki naj bi znašale po mnenju g. Ravniharja od 40 do 200 dinarjev mesečno. Zato rečemo še enkrat: Obrtniško zavarovanje je izvedljivo v res učinkoviti obliki le z državno pomočjo in vsako zavarovanje mora sloneti na tej podlagi.
Je v interesu države same, da prevzame to nalogo. Moč države sloni na srednjih slojih, na srednjem kmetu in na obrtniku. Ne proletarijat, ne kapitalistični svet nista v blagor države. Danes se bori obrtnik za svol obstoj in proti ved-
no bolj napadalnem« velekapitalizmu se bore žadnfi ostanki obrtništva za svoj obstoj. Če skrbi država za sebe, potem mora tudi skrbeti za obrtnika in to stori, če zavaruje obrtnika, da je ta v vsakem slučaju gotov svojega obstoja. Da, državno zavarovanje bi moralo iti celo tako daleč, da bi bil obrtnik zavarovan tudi v slučaju brezposelnosti, da ne bi bil vsled pomanjkanja prisiljen, da postane hlapec velekapitala.
Dosedanje izkušnje obrtnika pri zavarovanju pravijOfc da se ni zgodila nikdar večja napaka, ko tedaj, ko se je zavarovanje centraliziralo. Izkušnje obrtnikov na tem polju so tako bogate, da ni treba danes obširneje o njih govoriti. In teh izkušenj ni upošteval g. Ravnihar in vsled tega ne moremo njegovega predloga osvojiti tako kakor bi želeli.
Še ene načelne važnosti bi se dotaknili: g. Ravnihar je izračunal, da bi v desetih letih,samo Slovenija zbrala na prispevkih za obrtniško zavarovanje vsoto od 50,000.000 dinarjev in pri tem povdarja, kake gospodarske koristi bi bil lahko ta kapital.
Naše umenje pa ni tako rožnato. Predvsem trdimo, da ni danes slovenski obrtnik v stanu, da bi zbral tako vsoto, zlasti ne, če naraste vrednost denarja, na kar je treba računati. Drugič pa nam ta vsota, če bi jo obrtniki vseeno zbirali, ne imponira toliko po možnosti njenega blagodejnega upliva na gospodarski razvoj dežele, kakor pa je velik naš strah, da bi imele glavni dobiček od tega denarja samo banke in industrije, kakor se pri delavskem zavarovanju tako lepo vidi.
Zato mora dobiti zakon o obrtniškem zavarovanju nujno potrebno izpopolnilo, ki bo jamčilo, da bo ves od obrtnikov nabran denar šel tudi v resnici le v obrtniške namene.
Tega jamstva pa danes ni in ga ne bo tako dolga dokler obrtnik ne prelomi popolnoma z dosedanjo tradicija, dokler se obrtnik popolnoma ne osamosvoji.
Tako nas privede tudi obrtniško zavarovanje do kardinalne točke obrtniškega vprašanji, do obrtniške organizacije.
Šele njena izvedba na čisto stanovski podlagi, na popolni emancipaciji od liberalcev in klerikalcev more ustvariti podlago za uspešno izvedbo obrtniškega zavarovanja. Dokler pa te organizacije ni, bodo tudi orni načrti za obrtniško zavarovanje ali le pobožne želje — ali pa atentati na obrtniške žepe.
(Simon Jenko: Izbrani spisi za mladino.) Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okras'1 Franjo S t i -p 1 o v š e k. V Ljubljani 1923. Izdala in založila Učiteljska tiskarna. Strani LII. + 104. Cena eieg. vez. knjigi 28 1 >in. — Kot sedmi zvezek znane Erjavec - Fleretove zbirke »Slovenski pesniki in pisatelji« je izšel sedaj znameniti pevec Sorskega polja. Človek bi na prvi pogled mislil, ds bo iz spisov tega našega najnežnejšega lirika težko sestaviti primerno antologijo za mladino, a se-stavljalca sta pokazala ravno nasprotno. V spise uvaja čitatelja obširni in doslej najpopolnejši Jenkov življenjepis, ki prinaša mno&o, doslej še neznanega gradiva, spisi so pa potem razdeljeni v »Pesmi«, »Pripovedne pesnitve« in »Povesti«, zaključuje pa knjigo zanimiv »Tolmač«. Izbrala sta prireditelja vse najboljše Jenkove stvari, ki so primerne za mladino, tako da je pesnikova slika popolna, če izvzamemo seveda erotično snov, ki ne sodi v mladinsko knjigo. Nedvomno bo po knjigi mladina segla z največjim veseljem, zlasti ker jo je okrasil mladi slikar Fr. Stiplovšek tudi z lepimi ilustracijami Založništvo opozarja že sedaj tudi na A. M. Slomškove izbrane spise, ki so že v tisku in s čimer bo omogočila čitajoči publiki zopet dostop do tega velikega preroditeija štajerskih Slovencev, saj so njegova dela že davno izginila z našega knjižnega trga. Pripravljata pa Erjavec in Flere tudi že izbrane spise Janka Kersnika, ki slede Slomškovim.
(Pratika za deco.) — Izdala in založila Zvezna tiskarna, Ljubljana 1923. Cena navadni izdaji Din 25.—, luksuzni Din 30.—. Naročila v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8 in po vseh knjigarnah. — Že nekaj časa so povpraševali ljudje, kakšna bo neki ta Pratika za deco, o kateri se zadnje čase toliko govori. No, zdaj, ko leži pred nami, lahko mirno rečemo, da Visoko prekaša vse naše pričakovanje. Saj to ni mladinska knjiga, kakor smo jih vajeni in kakor jih hvali kričava reklama, to je uprav umetnina, ki bo gotovo imela v naši literaturi trajno vrednost. Od prve do zadnje strani velikega kvart- formata je vse v dvobarvnih slikah, ki so trotovo najboljše dosedanje Gasparijevo delo na tem polju. Tu je nakupičenega tolikp, da se otrok ne bo naveličal »Pratike« niti v enem dnevu, niti v enem tednu, niti v enem celem letu. Kollikorkrat jo bo odprl, tolikokrat se mu bo odkrila v novi obliki. In to je baš tista poglavitna lastnost, ki jo mora Imeti vse, kar je namenjeno deci! V skladu s tem je tudi tekst, ki ga je napisal Tone Gaspari. Svež, sočen, pester in nov. Tako ie »Pratika za deco« delo, ki se samo hvali. Dajte ga v roko mladini. — Saj je cena zelo nizka — pa boste videli, da nas potrdi. — Založba je šla do skrajnih mej možnosti in je opremila knjigo tako, da je lahko vesela tega svoiega dela.
(Andersenove pripovedke.) Za slovensko mladino priredila UTVA. Splošna knjižnica št. 7. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 112. Cena broš. 12 Din, vez. 17 Din. Ander-sen, stari znanec mladine, nam je še vedno ljub in drag. Morda ni človeka, ki bi bil tako usposobljen za pripovedovanje bajk in pripovedk, kakor Andersen, čegar življenje Še ena sama čudovita pripovedka. Pisateljica Utva je iz bogate Andersenove zakladnice odbrala deset najbolj drastičnih pravljic ln jih v gladkem, lepem jeziku po-
dala slovenski mladlnj. Ker so tudi dekana
loka'ižirane, bodo našim čitr. t oljarn tem do-stopnaje. Založba »Splošne knjižnice« je s tem novim zvezkom zopet dokazala, da ji besede, ki jih je objavila v svojem programu, niso samo besede, temveč, da se hoče res ravnati po njih. V vsakem oziru lepo opremljeni knjigi želimo mnogo, prav mnogo prijateljev. Andersenove pripovedke se dobe po vseh knjigarnah ln pri založništvu Zvezne knjigarne Ljubljana, Marijin trg 8.
(Emil Gaborlaa: Akt št. 113 ) romati, poslovenil E. V. »Splošna knjižnica« št. 8 v Ljubljani 1923 Založila in natisnila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, 536 strani. Cena broš. 22 Din, vez. 28 Din. — Akt št. 113 je roman tiste vrste, kier se dejanje kopiči in razpleta vsak hip v novi napetosti, polno spletk in borenja, roman, kakršnega ljubijo bralci, ki berejo kniige za zabavo in razvedrilo. Tem vsem bo gospa Fauvelova junakinja, ki jim bo izzvala mnogo sočutja, ko bn drhtela še kot mlado dekle, pa tudi ves čas, ko jo preganja nepošten brat njenega nekdanjega ljuhlmca. Sočustvovali bodo z nesrečnim blagajnikom Prosperjem In se veselili dobrotljive usode, ki pošlje nesrečnemu mladeniču tako spretnega rešitelja. »Akt št. 113« je sicer detektivski roman s kompliciranim in zavozlanim dejanjem in z drznimi čini, ki pri-vežejo bralca, vendar se giblje vedn^t v primernih mejah in računa z realnimi značaji in s človeškimi slabostmi in vrlinami. Knjiga je lepo opremljena in je vzlic svoii obširnosti dobiti po zelo zmerni ceni po vseh knjigarnah in pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani. Marijin trg št. 8.
a naše %
(Iz živinoreje.) Pri nas ima skoro vsaka hiša po deželi enega ali dva prašiča, ki ga redi večinoma za domačo uporabo. Oskrbovanje te živali spada v delokrog žensk. Svinja ni pripravna za domačo rejo le zato, ker daje glavno sestavino naše prehrane, ampak tudi radi tega, ker pri tem lahko uporabi gospodinja vse ostanke jedil in vsa ona živila, ki so odveč in ni vredno da bi jih prodajala. Z malim delom in stroškom pretvorimo te preostanske potom prašičjega organizma v prepotrebno mast in meso. V tem baš tiči veliki ekonomski pomen te domače živinorejske panoge. S ponosom kaže kmetica sosedam lepo rojenega pujska. Pridno znaša z njive, kuha in obtoja, da bi se debelil. Debelost ne poveča le teže živali, temveč ji napravi tudi mast okus-nejšo. Vsaka svinja ni za rejo, izkušene gospoduje jo poznajo že po obliki trupa in glave. Tudi se sme debeliti šele pri gotovi starosti. Dokler žival raste, se ne sme rediti; kar porabi za mast in meso, gre na račun rasti. V tem pogledu niso vsa plemena enaka. Nekatero se sme začeti rediti že z desetim mesecem, drugo šele z letom, tretje s poldrugim letom. Kmetje tudi vedo, da se rezani prašiči hitreje odebele. Naipriprav-nejša doba za rejo je jesen. Takrat so živali mirnejše, ker jih ne nadleguje vročina, svetloba in obad; krajši in hladneiši dnevi omogočujejo lažje dihanje in daljši počitek. Prašič mora vsakokrat dobiti toliko jedi, da se naje do sitega; v dobi debelenja Da mora biti krma še obilnejša, tečnejša in ra?no-vrstnejša, da ohrani živali tek. Dobivati inora jed ob določenem času, zadostuje trikrat na dan; prepoirosta jed ovira prebavo. Prašiče krmijo na dvojni način: nemški, ki je v navadi po naših malih gospodarstvih in ki sestoji v tem, da se vsakovrstna zelenjava prekuha, seseklja in oblodi, ali pa hrvatski način, to je surova krma in zlasti žito. Z zelenjavo krmljene svinje ne dosežejo nikoli debelosti onih, ki se rede ob žitih Zato pa je mast domačih prašičev — po mnenju naših preizkušenih gospodinj — mnogo okusnejša, dasi se ne razcvre tako lepo kakor mast hrvatskih in banatskih svinj. Vsekakor pa morajo tudi naši prašiči dobivati poleg zelenjave dovolj redilnih snovi: v mladosti mleka, pozneje obloja, proti zadnjemu pa krompir z otrobi in zlasti koruzo. Umevno je, da tudi snaga mnogo pripomore k dobremu vspevanju živali. Posebno v poletni dobi mora biti svinja čista, saj drugače je tudi nevarnost, da hitreje oboli. Snaea pa daje še drugo veliko korist gospodarstvu: gnoj. Čim več nastelje porabi svinja, tem več gnoja napravi; seveda pa mora biti tudi gnoj dovolj pretvorjen, da pridejo do veljave vse njegove sestavine. V tem času naj tedaj gospodin-a ne štedi z oblojo in žitom: kar izda sedaj, pa ji bo pozneje povrnjeno z debelo slanino in okusnim mesom. H. »Ženski Svet.«
raf-Zo. Ta Je to tudi ftortl in je	na
fanta Celjaka, ki ga je nato malo »pičil*. Pik pa je bil prehud in zato je dobil Celjak 1 mesec dni ječe.	_
V	trafiko Šimica na Vrhniki je vlomil neznan lopov in odnesei znamk za 2250 dinarjev, veliko množino cigar in cigaret ter za 2000 kron različnega drobiža. Skupna škoda trafikanta znaša 18.000 kron.
Iz davkarije v Vipavi so odnesli neznani zlikovci 56.000 lir ali preko 200.000 dinarjev.
Razprava proti morile« Paskljevlču se je pričela v Zagrebu dne 26. t. m. Za razpravo je vladalo velikansko zanimanje in ljudje so se za vstopnice kar trgali.
V	ljubljanskem muzeju je bila že drugič izvršena tatvina. Prvič so bili ukradeni dragi kameni, sedaj pa si je uzmovič privoščil pol kilograma živega srebra.
Vsled pretirano visokih davkov so ljubljanski kinematografi ustavili svoj obrat. Samo mestna občina ljubljanska Ima vsled tega najmanj 50.000 Din mesečno škode.
V	Ukvah na Koroškem je bila velika povodenj, ki je odnesla skoro pol vasi. — Škoda znaša 6 milijonov dinarjev, italijanska vlada pa je dala dosedaj 16.000 dinarjev podpore. Nekaj hiš so že izkopali Iz na-plavijene zemlje.
Premeten goljuf ln spreten tat je Franc Kragelj iz Tolmina. Hodil je po mariborski okolici in se predstavljal ljudem kot odposlanec ljubljanske pokrajinske uprave, ki bo razdelil med prebivalstvo zaplenjene krave po ceni od 1000 do 2000 dinarjev. Kdor hoče tako kravo, naj mu da od 200 do 400 dinarjev are. Več ljudi je temu goljufu v resnici nasedlo, končno pa je prišla njegova goljufija na dan in mož je bil aretiran. Ko ga ie gnal orožnik v zapor, pa je Kragelj uspel, da je ukradel orožniku uro. Dobil je za to 10 mesecev ječe.
Zaradi tatvine sta bila obsojena Filip Cigolich in Janko Kos na 1 mesec dni zapora. Cigolich je ukradel posestniku Majdi-ču 50 vreč, 1 vinjek in kakih 150 jajc. Kos pa mu je pri tem pridno pomagal. Cigolich je tatvino priznal, dočim je Kos soudeležbo tajil. Pa mu ni nič pomagalo.
Na korajžo Je klical delavec Černivec družbo fantov, ki so imeli dekleta pri sebi. Zato se seveda niso dali izzivati in so pozvali Černivca, da naj kar pokaže svojo ko-
(Vstop v Zedlnjene države severoame-rlške) je brezpogojno prepovedan: 1. umo-bolnim, božjastnim, jetičnim, beračem, potepuhom, spolno bolnim, onim, ki slabo vidijo ali ki imajo kako nalezljivo bolezen. Zdravniški pregled }e zelo strog in kdor je količkaj bolan ifrora brezpogojno nazaj v domovino. 2. Vsem, Vi so nesposobni za delo. 3. Vsem, ki so bili kaznovan! zaradi zločina ali nenravnosti. 4. Anarhistom in mno-gožencem. 5. Vsem, ki imajo kako pismeno ali ustno delovno pogodbo. 6. Onim, ki bi padli na breme javne dobrodelnosti. 7. Onim, ki so bili že izgnani iz Sev. Držav Amerike. 8. Otrokom pod 16. letom. 9. Vsem nepismenim. 10. Vsem, ki n majo ob prihodu v Ameriko najmanj 25 dolarjev In sicer potem, ko so že kupili železniško karto do zadnje postaje. — Vstop pa je dovoljen le tedaj, če še ni država izseljenca izčrpala svoje kvote, ki znaša za Jugoslavijo nekaj nad 6000. Kdor od izseljencev je od ameriških, in povdarjamo še enkrat, zelo strogih oblasti zavrnjen, mora brezpogojno na svoje stroške nazaj v domovino. Sedaj so sicer v resnici paroplovne družbe zavezane, da prepeljejo izseljence brezplačno nazaj, toda vseeno je izgubljeno premoženje, kar velja pot v Ameriko. Popolnoma zmotno Je mnenje, da je mogoče priti v Ameriko iz Mehike ali Kanade. Zlasti iz Mehike je to težavno, ker postanejo izseljenci- navadno plen mehikanskih roparjev. Tako so našli še pred nedavnim časom na mehikanski meji 150 mrtvih takih nesrečn h izseljencev. — Varujte pa se tudi pred sleparskimi agenti. Kdor rabi informacije glede Izseljevanja naj se obrne na izseljeniški komisarijat v Zagrebu ali pa na konzulat države, v katero se misli izseliti.
(iz dežele nasilja.) V Mirandolu, v Gornji Italiji se je zgodil sledeč strahovit zločin. Neko mladoletno dekle je bilo posiljeno od neznanega starca. Dekle se je nato iznebilo otroka z detomorom. Nato je bil oče dekleta pozvan v fašistovsko mi-lioo, kjer so silili v njega, da prizna sebe kot očeta otroka, da ie torej on sam posilil lastno hčer. Oče tega seveda ni hotel storiti. Drugi dan so ga našli mrtvega na ulici. Sumi se, da je posilil dekle fašist in da je fašist tudi ubil očeta. Vsi odborniki tamo-šnjega fašistovskega društva so bili aretirani. Taka ie fašistovska kultura!
(Najdaljši most v Evropi) bo most Iz Beograda v Pančevo. Most bo 1500 metrov dolg ter bo imel dva dela. Spodaj bo tekla dvotirna železniška proga, zgoraj pa bo 8 metrov široka pot za vozove, na obeh straneh pa po^rug meter širok hodnik za pešce. Most bo tehtal 30.000 ton. Loki mostu bodo imeli 30 m razpetine in bodo 52 m visoko nad vodo.
(Angteške volitve v malih oelasih.) Računajo, da se bo pri sedanjih volitvah borilo 1400 kandidatov za 615 mandatov. V malih oglasih »Timesa« se agitatorji že pridno pomiiajo. Tako se glasi en inserat: Konservativni agitator za volitve; vodil je že več volivn h bojev; izvrstna priporočila. Ponudbe poslati, na št. ... tega lista. — Drug oglas se glasi: Sijajne, strupene in efektne govore, zlasti za kandidate konservativne stranke Cena: 3 funte (1200 Din) za 500 besed ali 5 funtov za 1000 besed. — Pri volitvah zmaga torej tisti, ki ima največ denarja.
(Reakcionarni klerlkalizem) je zavladal tudi v pravoslavni cerkvi in zato je izena-načenje koledarjev odloženo in v Jugoslaviji bomo še naprej vsak praznik dvakrat praznovali
(9 dn! ped zemljo.) V angleškem rudniku se je pripetila težka nesreča, vsled katere je bilo 51 rudanev odrezanih od sveta. Petorico rudarjev so rešili z največjo težavo po 9 dneh. Nahajali so se 600 čevljev pod zemljo. Ko je nenadoma udrla voda v rov. so bili čisto zbegani. Voda je stalno rastla in segla lim je že do vratu,
ko so našli cev za vetttfacijo In pa J^ so.
plezali nazgor. Po dolsem čak&ini so Splezali nazaj do vode in spoznali da je voda' pitna. Nato so s kamenčki zaznamovali, do kam sega voda. Čez dalje časa so šU zopet gledat, če voda pada, toda s strahom so opazili, da je stopila za en metef. Zopet so s kamenčki zaznamovali stanje vode in videli, da pada, znak, da se dela za njihovo rešitev Pričeli so razbijati in se ranili vso roko. ne da bi jih kdo slšal. Obupali so že nad svojo rešitvijo. Vseh devet dni niso n-lčesar jedli, razven kosa kruha, k!l so ga razdelili na pet d<slov. Končno so slišali delo rešilne ekspedlcije in imeli čudoma še toliko moči, da so ss sami izvlekli iz cevi.
(Nova angleška podmornica.) Največja podmornica za časa vojne je bila nemška podmornica »Deutschland«. Danes je njeno mesto prevzela ang'eška podmornica »X 1«. Gradili so to podmornico v največi' tajnosti in vsak tujec ki je prišel samo v bližino, kjer so grad'li podmornico, ie bil takoj aretiran. Kljub vsem meram opreznosti pa se je posrečilo uredniku »Dai!y Herald«, da je prišel v bližino podmornice in jo fotografiral. List ie bil, ker ie ponesel fotografijo podmornice zaplenjen, oba nje-pova glavna urednika oa aretirana. Vseeno so se izvedele s edeče podrobnosti o tej podmornici. Podmornica Je zgrajena tako, da se more upotrebiti na vodi, pod vodo, po zemlji in v zraku. Ima top s kalibrom 32 cm za boj proti križarkam in manjše topove za boj proti letalom, podmornicam in manjš'm ladjam. Podmornica more podvzeti vožnje do 10.000 km ^olge. Podmornica je za 1400 ton (ena tona ima 10.000 kg) večja od največje nemške podmornice. Podmornica -»X 1« Je bila gotova par dni pred \vashingtonsko razorožltveno konferenco in zato nI bi! sprejet noben sklep proti njeni graditvi In vendar je ta podmornica eno najstrašnejših orožij!
(Dobro je povedala.) Angleški kralj Edvard VIL Je bil kot princ znan kot velik oboževateli igralk. Nekoč )e prisostvoval v Parizu predstavi v kateri Je nastopi a v glavni ulogi slovita francoska igralka Sara Bernhardt. Ves navdušen od niene iffre js pohitel Edvard po predstavi v garderobo igralke, da ji čestita. V svojem navdušenju pa se je pozabil odkriti, nakar mu je rekla igralka: »Visokost! Običajno se krone sicer ne sname z glave, pač pa klobuk!«
(iz zemlie reliordov.) Poročali smo že o par rekordih, ki so j'h dosegli razni prismuknjeni Amerikanm. Taka so pričeli nekateri tekmovati, kdo bo najdaljše plesal, drugi, kdo bo pomi naiveč krožnikov Sedaj poročao o par novih takšnih prismojenih rekordih. V mes+u Montrealu je dosegel svetoven rekord nek gospod, ker se je sprehajal po mestu 42 ur neprestano. V Ch!cagi je dosegel nek Vitbaur rekord v žvižganju, ker je žvižgal neprestano 18 in pol ure. — Pričakujemo, da bodo skoraj poročali listi tudi o onem srečnem člov:ku, ki ie dosegel največji rekord v — neum-I nostt.
(Največja kazen biftamista.) Mlad advokat je moral zagovarjati moža, ki je bil i obsojen bi^amije to ie dvoženstva Ker so j bili vsi dokazi niegove krivde Jasni. Je Šlo samo za to. da bi dosege1 advokat za obtoženca najnižjo kazen. Obrnil se Je zato za nasvet na znamenitega advokata in ga vprašal, katera Je najnižja kazen za biga-mista. Vprašani mu je nato suho odgovoril: »To, da ima dve ženi'*
Črn premog s 7000 kalorijami (toplotna mera) so odkrili v Južni Srbji. Ker ima Trboveljski premog le okoli 4000 do 5000 kalorij, je jasno, da bo izraba prem-ogokopa največje važnosti za državo.
(Električno luč) brez žične napeljave je izumil češki elektrotehnik Pavliček. Pavliček zatrjuje, da se mu je posrečilo spraviti k žarenju potom male brezžične postaje električne žarnice na oddaljenost 5 kilometrov v moči 25 sveč. Izumitelj bo dal svojo iznajdbo, ki je naravnost epohalne važnosti, patentirati.

BSescečebelo perilo
dobi gospodinja brez truda le z Zlatorog-milom! Radi svoje dobre kakovosti niti najmanje ne škoduje perilu!
\ ~ rJ7.
Prepričajte se satnf,. kako ugodni so za nositi. Vzemite pa pred vsem v obzir, da Ia Berson-guml po-tplat cenejši kot usnjeni ter pornenja nosltev letih za Vas v e 5 i k prihranek. Zahtevajte pa od Vašega čevljarja strokovno pritrditev gumi pifplatov z vporabo priloženega Berson-cerueuta.
Za kratek las.
Kdo ie Buadam? Naši čitatelji ga poznajo že prav dobro, ker turški »Bu Adam« pomenja »isti mož«, to pa ni nihče drugi nego naš stari znanec Nasradin-hodža. Pripovedovalci domislic in lopovščin Nasra-dina-hodže so pričeli pog<Tstoma svoja pripovedovanja tako, da niso ponovili imena, temveč so na kratko rekli: »Isti...«, to je turško Buadam. Tako je nastala posebna skupina pripovedk o Nasradinu-hodži, izmed katerih prične vsaka z »Buadam«.
Buadam pride nekega dne v okrajno šolo, kamor je redno zahajal in vidi, da učitelja še ni. Deca pa je tičala na kupu in se o nečem živo razgovarjala. Ko zagledajo Buadama, ga pozovejo in mu povedo, kaj so sklenili:
»Naveličali smo se šole. Premišljevali smo tO in ono, a nismo našli drugega sredstva, nego da ubijemo učitelja. Kaj praviš k temu?«
»A mislite nemara, da se oprostimo šole, če ubijemo učitelja? Čudim se vaši modrosti!«
»A kaj naj naredimo?«
»Če bi našli kako sredstvo, da ubijete
abecedo, tedaj bi se nemara osvobodili šole. A če ubijete učitelja, bo to zaman, ker nam bodejo pripeljali starih: drugega učitelja.«
•
Buadamu je bilo deset let, ko je zahajal s knjigami v torbi v bližnjo okrajno šolo. Nekoč ga sreča sultan, ki se je sprehajal vsako jutro brez spremstva, da bi ga nihče ne spoznal. Sultan brž spozna po zunanjosti, da je deček bistrega duha in se spusti ž njim v razgovor.
»Kam greš, sinko?«
»V šolo.«
»Vzemi ta cekin in si kupi slaščice!«
»Videl ga bo moj oče in me bo vprašal od kod ga imam, še natepel me bo. Ne bo mi verjel.«
»Zakaj ti ne bo verjel?«
»Od kdaj pa daje sultan samo en cikin? Napolni mi torbo s cekini pa bo verjel.«
Sultan pohvali fantovo modrost, mu napolni torbo s cekini in ga pošlje domov.
»Le vzemi ga! Če te bo oče vprašal, reci mu, da ti ga je dal sultan, ne bo te nabil.«
Buadam gre nekoč s svojim očetom v bližnje mesto. Spotoma srečata neki pogreb. Buadam vpraša očeta, kam nesejo mrtveca. Oče mu odgovori:
»Sinko moj, nesejo ga tja, kjer ni nobene stvari, ne jedače ih ne pijače, ne oblek in ne odeje, skratka, prav nič ne.« Buadam mu odvrne: »Zdaj pa le pazi, očka, da ga ne odnesejo v,našo hišo!«
Ali si poravnal naročnino za »Kmetijski list'4.
Skupne rezerve:
Centrala: LJubljana - Dunajska cesta | Brzojavni naslov: Banka LJubljana
Tel« št. 261, 413, 502, 503 in 504.
Brežice. Celja, Gorica, Kranj, Maribor, Met-iiB • kovic, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst
Naprodaj
simendolc, 18 mesecev star pri FRANC BABNIK-U, Tomačevo pri Ljubljani.
Naznanjamo
da smo otvorili trgovino z usnjem iz prvovrstnih tovaren in nakup vseh vrst surovih kož
Maschke & Komp.
Cesta na Juino železnico, nasproti špediterju Ranzlnserju, Utsbljana.
Kupujem vsakovrstne surove koze
po najvišjih dnevnih cenah.
Prodajam usnje
od najfinejših do najnavad-nejših vrst.
Sprejemam
v obdelavo vsakovrstne surove kože po zmernih cenah.
Andrej Omersa
trgovina z usnjem in surovimi kožami Lukovlca pr! Kamniku.
Najugodnejšo ceno in ugodne takojšnje plačilne pogoje za
kostanjev les
nudi lesna tvrdka
MESTIMI11 Celje
Zrinjsiin Fr^posiia f.
Sprejme se tudi več nakupo-valcev v raznih krajih.
iz splitske tovarne oddaja
Primešaj
MASTI N "krmi!
Esikrat na tedsn eno pest.
Ako Mastina v lekarnah, trgovinah n konsumih ne dobite, ga naro&lte pf> pošti. 5 zavojev Alastina stane 28 dinarjev in se jih pošlje poStnine prosto na dom.
Mazilo zoper garJS(naftoi-ma*iio)
uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tepn mazila valja po pošti 20 kron.
Lekarna Trnkoci v LJubljani (Slovenije) zraven rotevls
v LlubSjani, Kolodvorska ulica št. 7
kateri Vam kot mrtev kapital leži po kotanjah, ponudite takoj tvrdkl
POTEK S HEJKSll
nUSHS, Slomškova ul. 11
katera Vam sa plača po najvišji dnevni ceni.

ensisa banka «, Zagreb
Podružnica: LJUBLJANA.
Seiniška glavnica !b nam Sin 50,00.000. Vloga čel Din 125,000.000.
Podružnice:
Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik,
Vršac, Wlen.
Ekspoziture:
RogaSka Slatina (sezonska), škofja Loka, Jesenice.
Agencije:
Bnenos Aires, Rosario de Santa Fe.
Afilljadje s
Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslovenska industrijska banka, d d. Split,
—— Izvršuje vse bančne posle najkulantnefe. —
Vsaka gospodinja mora^imeti doma
Na celem svetu znani kot najbollil. Podružnice in zastopstvo v vseh mestih.
Mala za države m Umi Meruličeva alita br. 5 il. kat.
Filiala UL'SUSi. folcnburgcva ulita štev. 13, MfiRISBS ii HOVUSTO,
S H
i
„DftNICA"
MAJZEU & RAJŠEU
LJUBLJANA, turjaški trg štev. 1
trgovina z inanufakturo, galanterijo in usnjem vseh vrst. Prvovrstno blago. — Najnižja cent.
Na debelo.
Na drobno.
Kami nsfdam taml prejo v tkanje?
Samo v tkalnico
domaČega platna
99
Krosnft
v Ljubljani
e«
Zriniskega cesta St. 6 nasproti cerkva sv. Soiefa
kjer tudi lahko zamenjat la-neno predlvo za močno in lepo domače platno.
iLlllltllllllU—LJ 1111111111 n I
1——t WW mi	"f '	mam—mm
banka ii Beograd i
: Din 60,000.000. Rezerva: Din 3£515.000.
Podružnice:
Bled
Cavtat
Celje
Dubrovnik Ercegnovl
Jelša
Jesenice
Korčula
Kotov
Kranj Ljubljana Maribor Metkovlč
\
Prevalje
Sarajevo
SpUt
Šibenik
Zagreb
— Amerikanski odio. —
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Aflliirani zavodi:
JADRANSKA MM: Trst, Opatija, Wiei2, Zadar.
FRANK SAKSER STATE DANK, Cortlandt Street 82, New-York City.
Veza za Juinu Amerika: BMi€& YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antota«asta, F 'a Aresias, Puerto Natales, Porvenir.
d!!!!!!!!!!!!!!!
HBflHttH^ -1 i _
Tmmrn

Selanburgowa ulica štev. 1
KAPITAL in REZERVE DIN 17,500.000"-.
Izvršuje vse bančne posle najtoč-
::™.r. nejje in najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska	Telelonii 189, 146, 458
□
EKSPOZITURE:
Konjiča
Me2a-Dravogfrac3 Ljubljana (menjalnica v kolodvorski ulici)
Urednik: Ivan Pucelj.
Natisnila »Zvezna tiskarna« v Ljubljan«