Ali ze imate? Amerik, -slovenski Koledar za i. 1899 velja le 25 centov. Ako ga še nemate, sezite hitro Vpo njem, ker zaloga se zelo zni- L; $žuje, kar dokazuje, daje Koledar!r j res dober in ličen. fi List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste^r. G. 3STe w , 21. jSL 1899. ZLo^fco VH. Velo na naročilo. Cenjene naročnike prosimo, da bi nam blagovolili kolikor preje mogoče doposlati naročnino, ker imamo pri dvakratnem izdajanju lista obilo stroškov. Ako kdo ne zamore več poslati nego vsaj za četrt leta je dobro. gjtf Za $i dobite list četrt leta to je 26 -številk in še naš Koledar. Tpravnistvo. 0 položaju premogarske obrtnije. • V Pittsburgu se vrši ta teden posvetovanje zastopnikov orgauizira-nih premogurjev s posestniki premo-gokopo^. da se vnovič pogode za zaslužno lestvico. Zaključek tega posvetovanja bode odločno vplival na delavsko gibanje leta 1899. Od zaključka je odvisno, ako bodemo imeli letos velik premogu rski štrajk. Različne okoliščine kažejo, da se najbrže pojavi štrajk. Kapitalistič- stoje krajevna Unija premogarske zveze, kterej člane podjetniki ker sami komandirajo. Ako se člani pomnožujejo, to še nikakor ne pomeni, da je organizacija bolj utrjena za borbo, in kapitalistom nasproti še bolj neuporljiva. Sedanje Btanje zveze premogarjev je kakor kaže še najboljše, ktero je kedaj kaka delavska organizacija v tej deželi dosegla. Po letnem poročilu tajnika je število članov poskočilo na 54.000, v dveh letih je poskočilo za okroglih 35.000. Kljubu temu pa ni organizacija nasproti kapitalistom prav nič bolj utrjena za borbo. Slabost organizacije se je pokazala pri hudem prepiru mi-nolega tedna, namreč pri prvih štirih sejah po otvorjenju posvetovanja. Predsednika Ratchforda in večino narodnih uradnikov so obdolžili, d a so delali nato, da bi bil Mitchell izvoljen nastopnikom Ratchforda. Mitchell je le začasno posloval kot predsednik, odkar je bil Ratchtordod McKinleya imenovan članom obrtnijske komisije, in mož je kakor tudi Ratchiord, udan sku- ti i listi, kteri so o načrtih premo garskih nagnat >v po navadi dobro < Piui posestnikov velicih premogo-štrajk za skle- koPov» ^terim na čelu je Mark Hanna in F. M. Osborne (McKin- „Občni štrajk v okrajih za mehki I Obravnave o tej premog v Pennsylvaniji in sosednih poučeni, smatrajo njeno stvar. ,.Bradstreet" piše: okrajih za mehki ley°v bratranec). obdolžitvi so posvetovanje napra krajih je pričakovati 1. aprila". Vlle za tekmujočih koristo- Nekaj posestnikov največjih pre-!lovcev- Manjšina, ktera je ugovar-mogokopov se prav nič iz tega ne >la elementom Mark Hanna (Pa-storč in celo žele štrajk. Ako res tnck Dolan, John McBride, \V. T. pride do štrajka, smemo biti pre- Louis in dr.) je tudi služkinja ka-verjeni, da hode štrajk na korist pitaliatov. Vse kaže, da se je orga-kapitalistov in celo od njih uprizo- nizacija z naraščanjem števila čla-ren, ravno tako kakor je bil poeled- uov le še bo1' vdala vPllvu kapita-nji veliki premogarski štrajk. K a- ^8tov- pitalisti, kteri si upajo prouzročiti Ako pogledamo število članov tako nevarno manipulacijo, raču- orgauizacije malo bližje, vidimo, najo se zagotovostjo, da bodo štrajk da se je tam najbolj pomnožilo, kakor hitro bodo želeli, lahko tudi kjer so kapitalisti bili mnenja, da končali pod pogoji, kteri bodo njim jih bodo najbolj ožemali. Od 54.000 povšeči. K vspehu njih mauipula- članov jih pripada 46.000 na te štiri cije jim bode gotovo pomagalo vod- države: Illinois, Ohio, Indiana in Btvo štrajka, ktero vso organizacijo Pennsylvania. Te spadajo z West kontrolira. Virginijo na takoimenovani „com- Orgauizacija Un'ted Mine Wor- petite field", na pridobivalni okraj, kers je v poslednjih letih obstala le kteri tekmuje na istem trgu. Meh-še vsled milosti premogarskih ka- «ega premoga je teh pet držav pred pitalistov. Precej velik del done- - leti pridelalo 100 milijonov ton, akov odmenjenih organizaciji, od- od teh ati Pennsylvania in Weat trgajo članom pri zaslužku in ga Virginija pridelali skupaj 63 mili-po kapitalistih izplačajo uradnikom jonov ton, Illinois in Ohio pa 33 Unije. Tudi ker se to ne zgodi, ob- milijonov ton. Smoter temu je bil, da so vedno večji del trga West Virginija in del Pennsylvanije prisvajale, Illinois je komaj obdržal svoj trg. Ohio ga 2>a zgubila. Velike premogarske štrajke poslednjih let so prouzročili posestniki pre-mogokopov v Ohio, Ulinoisu in manj bogati v Pennsylvaniji, da bi delavce njih tekmovalcev v West Virginiji in zapadnej Pennsylvaniji pridobili za organizacijo in svojim tekmecem zvišali zaslužke, to je posilili višje pridelovalne stroške. Strajk, kterega so leta 1897 prouzročili iz tega uzroka, ni dosegel namere. Po končanju štrajka so organizirani delavci seveda nekaj pridobili po takoimenovanej čika-škej pogodbi, ali to so dobili od onih kapitalistov, proti kterimi štrajk ni bil naperjen. Vse to bo pa kapitalisti le zato storili, da bi še enkrat poskušali omajati stališče West Virginije. Podpirali so zvezo premogarjev s tem, da so z organizatorji in boycotom one premogarske barone sili v platež višjih zaslužkov. Tudi ta načrt je ponesrečil. V West Virginiji je od 20.000 premogarjev le 375 organiziranih, v Pennsylvaniji pa od 75.000 premogarjev pri mehkem premogu le 7500. Kjer so nameravali ljudi proti volji kapitalistov organizirati, tam ni za-mogla ta zveza prav nič opraviti. Postala je le tam močna, kjer so jej kapitalisti pomagali v to. Ako pod vodstvom te zveze zopet nastane velik premogarski štrajk, se ta ne bode nič druzega dotikal, nego bode le poskuB kapitalistov, da bi delavci za nje kostanj iz žerjavice vlekli. Ako hočejo premo-garji imeti organizacijo, ktera ne bode zastopala koristi kapitalistov, si morajo ustanoviti tako organizacijo, ktera ne bode prav nič imela opraviti s kapitalisti in bi morali iz nje vsacega mameluka takoj spoditi, kteri bi čvekal o kakej spravi ali sporazumljenju na ,,dobrem potu", ker tak človek vedno cika na svoje koristi, ne pa občne. Dobrih ,,širokoustnih agitatorjev" jim je potreba, da bodo kaj zvarili na korist delavskega ljudstva in te naj le zajemajo iz njih lastne srede, ker vsi drugi so sumljivi, ako ne naravnost sleparji. Razmotrivanja pod črto. (FOr Free-1-ante.) ( Konec.) Po prihodu Krištofa Kolumba, Corteza in druži h arečelovcev bo bile srednje-am^riške dežele obljudene z vpč milijonov srečnih prebivalcev. Ti narodi bo živeli v obilici in še sedaj se najdejo sledovi v teh krajih, kteri kažejo, da bo dosegli precejšnjo stopinj j človeškega napredka. Ti pohlevni otroci narave, kterim je bilo bojevanje z orožjem za bogastvo neznauo — ti ao padali pod mečem Špancev kakor pada rumeno klasje pšenice pod ojatrim srpom žanjice. Te ljudi ao Španci morili iz gole ošabnoati, kar jih niso takoj v početku pomorili, ao jih polovili ia jih kruto priganjali k delu v zlatih in srebrnih rudnikih. Pomieliti moramo, da ti prvi Amerikanci niso bili navajam težko delati —delali so toliko, da ao imeli dosti vsega potrebnega za življenje. Koščeni atrah kapitalizma je prišel v to deželo a prvim Špancem in Vi, dragi rojaki veate, da še sedaj kruto goapodari. Toraj za druge, kteri ne premikajo svojih udov pri delu, ao morali aedaj nesrečni Amerikanci delati. Lepe tovore zlata, arebra in dišav ao uailje-valci na Španako zvozili. Ondotni velevlaatniki, plemenitaši in drugi fini postopači ao tratili ta bogaatva in razmetavali kakor pesek, ter v živinakem zauživanju potrošili darove zemlje, na kterih je bilo pro-kJetstvo onih, kteri bo morali z velikanskim naporom in trudom, solznimi očmi in potom v obrazu vzdigovati zaklade iz naročaja zemlje. Pri vaem tem pa so bili ti Španci jako pobožni ljudje in še sedaj krasijo kipi vliti iz zlata in srebra hrame Onega, kteri je dal največjo zapoved : ,,Ljubite bližnjega kakor samega sebe.1* Nenasitena požrefinost španskih priseljencev v Ameriko je v kratkej dobi uničila vse prebivalstvo. Ni bilo več rok, da bi pri trdem delu bogatile Špance. Kaj storiti? V tej zadregi dal je nek jezuitski pater svet, potrebno delavno moč poiskati v Afriki. Na afrikanakih obrežjih ao aedaj začeli Španci loviti zamorce, cele trope bo jih pokupili tudi arabskih ljudilovcev. Teano ao natlačili Španci b tem človeškim blagom Bvoje ladije ter od-pljuli proti Ameriki. Kako kruto so zopet Španci tukaj ravnali s temi zamorci, to presega \ 3ak0 domišljijo. V sedanjih časih prevažajo nemo živino tisoče milj daleč, a dovedejo jo na cilj potovanja zdravo. Ti ubogi zamorci, kteri niso druzega storili, nego da so bili rojeni, niao hi Ji tako srečni. Polne ladije teh siromakov je poginilo na prevožnji v Ameriko. Kdor pa ni poginil tem potom, tega je pa ča kala še hujša oaoda. Biči podivja- nih Spancev so neusmiljeno sekali črno kožo teh zamorcev pri delu, u n-. tisoče in tisoče jih je bilo na ta način usmrtenih. Potomce onih zamorcev, kteri niso na ta ali na oni način poginoli, vidimo sedaj tukaj v Zjed. državah. Še le leta 1365. so bili rešeni osobne sužnosti po hudej vojski. Par stoletij so do-važali vjete zamorce v Ameriko in še le Angleži so tej človeštvu v sra-moto-služečej kupčiji se živim človeškim mesom konec storili. In tudi to se je še le v nedavno mino-lih časih zgodilo. Niso ,,krpali in varili zastonj" razsvitljeni možje raznih stoletij in raznih narodov 1 Ako človek obrne svoje duševno oko v te črne, krvave prizore, polne duševne gnjilobe in živinske strasti — potem še le ve, da človečanstvo napreduje v omiki in blaženju src Naj se zgodi s Kubo, Porto Rico in filipinskimi otoki — deželam, kteri so vsled vojne med Španijo in Zjed. državami bile oslobodene španskega jarma — karkoli hoče, njih stan Be bode zboljšal. Pritira-lo jih je to na pot, ktera vodi do uživanja človeških pravic. Kapitalizem bode sicer spočetka vzel v avoje roke vajete gospodarstva, ali tudi v prebivalce teh otokov bode enkrat šinila samozavest in spoznanje človeških pravic — potem bode pa pot gladka. V topa je potreba seveda še dosti široko-ustnih agitatorjev. Iz Ml novili kolonij. Španski vjetniki. L o n d o n, 17. jan. Kakor se iz Madrida poroča, je španska vlada sklenila, poslati delegata na Filipine, da se bode glede oprostitve špauBkih vjetnikov naravnost \ z vstaši pogajal. M a n i 1 a, 17. jan. Dr. Kriiger, tukajšnji nemški konzul je rekel danes, da je absolutno neresnično, da bi on, ali kdo nemških prebivalcev v Manili imel kako zvezo z filipinsko vlado. Nemška vlada je konzulu v Iloilo celo prepovedala, prevzeti varstvo španskih interesov, vkljub temu, da ga je general Rios pred odhodom zato prosil, ker se je bala spletk z amerikansko vlado. 300 španskih vjetnikov je danes odpotovalo na Špansko in 7500 jih še tu ostane. Filipinska vlada v Malolos je naznanila, da se pripravlja odpustiti vse civilne v jetnike ; izvzemši mnihov. Amerikansko filipinska komisija svoje delovanje še ni zaključila. Med tem se je tudi položaj nekoliko zboljšal. Vsta-ški časopis poroča, da je 5000 Filipinov, kteri so bili pred 14 dnevi v okolici pred Manilo zbrani, odrinilo v notranje kraje. Kubanski kabinet. Havana, 17. jan. Claui kabineta, ktere je imenoval glavni go-verner Brooke kot svetovalce uprav-ništva, so danes nastopili svoje služke. Kabinet obstoji iz nastopnih članov: državni oddelek in notranje zadeve. Domingo Mendez Capote; finance, Pablo Desvenier ; pravo in pouk, Gonzales Launza; poljedelstvo, obrtnijo, kupčijo, in javne zgradbe, Saenz Vanez. Danes zjutraj je bil izdan dekret, da naj vojni governer razdeli civilno upravništvo v omenjene štiri dele in imenovanim možem izroči vodstvo posameznih oddelkov. Že obhaja jo slavnosti. Havana, 18. jan. Odlični Kubanci so danes večer priredili članom kubanske skupščine velik banket. Pričakovali so 142 gostov. Glavni governer je poslal svojega pribočnika, mestni governer pa ves svoj štab. Vladalo je splošno navdušenje in kubanski govorniki so hvalili Zjed. države in tukajšnjo amerikansko upravništvo. Trust za ha van ski u b a k. Havana, 19. jan. Amenkan-ski kapitalisti, ktere zastopa 20 ue\v-yorških baukarjev. nameravajo osnovati trust, kteri bode nadzoroval ves pridelek tobaka na Kubi. Njihov zastopnik je obiskal Havano meseca oktobra in nabiral podatke o prometu. Njegovo poročilo je bilo za podjetje ugodno in od istega časa si vedno o tej zadevi dopisujejo. V prvej vrsti so se zagotovili sodelovauja Gustav Bocka, največjega obrtnika na svetu. Ta je minolo leto osnoval z angleškim kapitalom družbo z 550.000 funtov šterlingov. Odkupi se lahko, toda samoumevno ,,Facon" se mora plačati. Družba ima tovarne v Aguilla de Oro, Henry Glav,, Inti-midad Kspanola, Corona Kosa de Santiago, Flor de Navas, Esteila, Legitimidad, Honradez, Hidalguia in Comercio. Poleg tega je še kakih 15 neodvisnih tovarn, med temi je najimenitnejšaIuclem, ktera tudi želi posest Amerikancem prodati. Kuba pridela povprečno 500.000 zavojev tobaka na leto, vsaka vredna od $40 do SS00. Povprečno je cenitev S50 za zavoj zelo zmerna. Letni pridelek je tedaj vreden 25 milijonov dolarjev, kteri se v petih letih zviša na najmanj 35 do 40 milijonov dolarjev. Osnovani trust namerava s pridelovalci v Pinar del R10 in Havani skleniti pogodbe za pet let. Te dve pokrajini sami pridelati 3,30u.(j00 zavojev na leto. Ako imajo enkrat te, potem ni nikakili težav si zagotoviti pridelek v okraju Remedios 100.000 zavojev in v pokra jini Santiago 700 zavojev. Vstaja vSamoi. Krivda ueoiskesra konzulu dišea v Apiji, da bi nemškega konzula j os ta vila na cesto, kteri se je vgnejzdil. Vse stranke so v tem edine, da je nemški konzul odgovoren za razsajajoči boj. Očividno je prelomil vse dogovore, ker je spremljal Mataafove pristaše, ko ao ti mesto napadli in podpirali opozicijo proti Malietoa Tanusu. Ko sta britiški in amenkanski kouzul to zvedela, odložila sta sodišča in zaprla vrata. Ko je nemški konzul zahteval ključe, mu jih nista hote-I . dati. Nemški konzul je potem z silo vlomil vrata, odtrgal ključavnice m pustil nove napraviti. Pozneje je pripeljal nemškega predsednika občinskega upravništva v zbornico, kteri je stopil na balkon* in kričal: ,.Jaz sem višje sodišče, jaz sem višji sodnik!" Kričeča množica mu je odobravala. Britiški konzul je zaman zahteval ključe. Nek Skotec z imenom Mackin je splezal na streho in razpel samoaško zastavo, med tem pa sta britiški in amenkanski konzul s pomorščaki udrla v poslopjo in pregnala nemškega konzula. Potem sta sodišče 1'ormelno otvorila in za-pretila vsakoga zapreti, kdor bi ae ujihovi avtoriteti ustavljal. Nem- V nekem mestu imajo Slovenci štiri društva, tam se je vršil pred pred nekaj časom „kontest", kteri se je sukal okolu dveh osob. Eden mladeničev je bil ud necega slovenskega društva, drugi pa ni bil ud nobenega slov. društva, akoravno je bil Slovenec, ali bil je med on-dotnimi rojaki jako priljuben. Pristaši obeh strank so nabrali med Beboj precej denarja, da bi si zagotovili precej dragocen dobitek; kar bi bilo več dohodkov od stroškov zabave in dobitka, to naj bi pa potem pripadlo stranki, ktere kandidat bode zmagal. Vsak glas je veljal 10 centov, tako je prišlo kmalu blizo $400 skupaj; ali živahno zanimanje za mladeniča, kteri ni k nobenemu društvu spadal, je zadalo strah uradnikom slov. društva in rekli so med seboj: ,,Na vsak način mora naš dobiti, društvo potrebuje denarje!" Ko se je kazalo, da bode neud zmagal, ao uradniki društva vzeli denar iz blagajnice, ter ga vložili Bkrivši v kontestno blagajnico. Na ta način ao pomagali svojemu udu k dobitku, svojej blagajuicipak nad 200 dol. ptuiega denarja. To nepošteno postopanje pa ni ostalo tiho, že drugi dan so šepetali rojaki med seboj kaj Be je pripetilo. Reči pa moram na čast Slovencev onega mesta, da ao to nepošteno postopanje obsojevali. Propali kandidat je zahteval denar, ker to je bil denar njegovih prijateljev, žugal je, da bede iel k aodniji itd« London, 19. jan. Iz Auklanda. N. so brzojavlja, da sta bri- tiški in amerikanski konzul, po padcu vlade Metaatas >vih pristaših, vlomila vrata višjega so- 9 9 i & ft i $ I 6 I fi 1 e 1 1 1 i I',* Naše pivo je poskušeno od največje pivovarske akademije v deželi. Mi vemo kako se ima variti. Zato je SUPERIOR STOCK PIVO najboljša pijača. Prodaja se povsod i. BOSCa BREWINS CO., LAKE LINDEN, - - JtlCH. Društvo, kterega uradniki si s^ tako umazali, nosi ime svetnika. Ko je prišel ta humbug na dan, je to jako jezilo načelnike onega društva. Preiskovati so pričeli kdo je izdal vso stvar. K-es so iznašli krivca, in ker je fant pošten tudi ni tajil, temveč rekel, da je tako postopanje grdo za vse društvo. Kaj so storili načelniki društva se tem ,,izdajalcem"? ,,S u s p e n-dirali so ga za več mesece v!" Toraj odkritosrčnost, pravicoljub-je in pošteuje je vredno kazni; nepošteno postopanje je pa dovoljeno pri društvu, ktero ima za patrona svetnika! Zelo kočljivo bi bilo, ako bi prišla vsa zadeva pred sod-uijo — akoravno bo taki kontesti prepovedani po postavah kakor igranje za dobitke. Slovenci bi pa zvedeli po kakih potih hodijo ne-kteri ljudje. V iimerikansko-slovenskemu Koledarju za leto 1399, kterega je izdalo založništvo „Glas Naroda" sem čital precej zanimivega o razmerah Slovencev v Ameriki. Kakor V3i drugi članki je tudi spis ,,Gorenji poluotok Calumet in njegovi Slovani" učinil globok vtis name, osobito pa te-le besede članica (stran 31 in 32 ). ,/Y istini je lepa (cerkev na Calumetu,Mich.,), velika tudi, a že tudi premajhna. Dragocena okna hvalijo blagotvor-ne in radodarne darovalce. Dasi je vse v j j aj boljšem stanu, ni na cerkvi nobenega dolga, marveč ima občina cerkvena več preveč je tia-karska nap?ka) denarja na poaojilu, s čimur smelo trdim, se nemore ponašati nijedna slovenska župnija v Ameriki. Hvala pa čast zatopri-stoji seveda požrtovalnosti tukajšnjih zavedenih bogoljubnih in da- režljivih Slovencev pa Harvatov, ki za svojo cerkev ne prosjačijo pri druzih ljudeh, ter ne iščejo tujega denarja pri fairah, temvečdaru-jejo za čaBt božjo iz svojega žepa." To je lepo, to je slovansko! In duhoven, kteri zna tako svoje vernike navdušiti, ta je pravi mazilje-uec Gospodov. Ako slov. duhoven ne more brez luteransko amerik. Church-fair ustanoviti cerkve in župnjišča, potem naj se pa zadovolji z službo božjo v kakem manjšem poslopja in počasi napreduje, sam ae pa tudi nekoliko omeji. Ako pa vidim v Ameriki cerkev prav siromašno, župnjišče pa lepo, se mi pa pač dozdeva kakor: ,,Gospod v hlevu, blapec pa v palači!" Pred kratkem seje nekškof v Ca-nadi izrekel v svojej propovedi proti "Fairom", da katoliška cerkev ne potrebuje takega denarja in mož ima prav. Bogu mila požrtvovalnost vedno pot najde kako bi se božje ime najbolj proslavila na zemlji! Še se posvetijo svetle zvedice Da božjem nebu ■.. , ........... Entered as second clas matter at ♦he Nkw York, N. Y. Poet office October 2. 1893 »GLAS NAHODA". List slovenskih d» lave«-v v Ameriki. Izdajatelj in uredi..a : Published by F. SAKfoii, 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, la pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.-it n „ pol leta . . . . „ 3.50, » »t m č^trt leta.....1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki ,,Glas Narodu** izhaja vsako a ed- ju sjboto. »GLAS NARODA" („Viuc's of the People44) Will be is*j<-d every Wednesday a id Saturdii}*. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. Za oglas« du 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti a > ue natisnejo De ar naj se blagovoli poslati po M on v Order. Pi spremembi kraja naročnikov ' to« no. da se nam tudi prejšnje bivi išče naznani, da hitreje najdemo asi >vnika. T* »pi om in pošiljatvam naredite u is « vom: „Glas Naroda", 1 »9 Gr jeuwich St. New York City. ški konzul ostane sedaj v svojej hiši in v mestu vlada mir. Iz druzega vira se ,,Times4' poroča, da dogodkov v Sam a ni prezirati. Nobena treh pogodbeno združ.-uih oblast'm ni brez krivde, posebno osupnilo pa je to, da je nemški konzul podpiral Matasfasn Anglijo in Zjed. države je treba grajati ker ste dopustili, da so s*1 nemiri ponovili. Berlinsko pogodbo morajo predrugačiti, če ne b<>de na otokih pozorišče veduih bojev, kteri tudi pop ibeno združene oblasti lah k j p ^t gn-j<» v spletk-. Kadar bode Nicaragua ttuuai dodelan, postane Payo Payo zelo važno mesto. Nestnem pa pozabit ,da ameri-kanski ekspanzij od isti že od 1. 1892 cikajo na Sanico. ,,Daily N^wo" pravi, da so nemiri v Samoi le malenkostni. Velika Britanija, Amerika in Nemčija imajo preveč opraviti, da bi se brigali za otočje. Berolinska vlada bode uajbrže svojega konzula v Api-ji odstavila, sploh pa »e tudi Amerika ne bode nu-tila od Nemčije prav nič dopasti. A u k 1 a n d, N. S., 19. jau. Kakor nudaljna poročila iz Apije po-jasnujejo, znaša število Mataafo/ih pristašev 5010, Malietoa Tanus pa ima le kakih 1000 mož na razpolago. Boj je trajal dve uri in v^Č bojevalcem bo odsekali glave. Amerikanski konzul j<- izdal pro-klamacijo, s ktero zahteva za bero-linsko pog jdbo isti ozir, kakor od amerikanskih postav. Kdor to prelomi, napada avtoriteto washing-tonske vlade. Pomanjkanje na Ruskem. Iz Petrogiada se poreča; Ko e zastopnik ra'uisteratva B<^golj^pnw te dni potoval po baltiških pokrajinah, kjer vlada pomanjkanje, je ▼ javnih govorih večkrat rekel: „Prosimo Boga, da nas drugo leto sope t ue obišče slaba letina!" Te besede zračijo kaj Be v Petrogaških vladnih krogih boje, da še več, kaj te za gotovo smatrajo, minieterstva za poljedelstvo in finance dobivata poročila od tisočerih poročevalcev o položaju polja, že v istini danes računajo na še slabejo letino prihodnje leto, ravno tako kakor leta 1891, kteremuje sledila še slabeja letina leta 1892. Ali tudi ni drugače pričakovati. Vseh s danjih osemnajst governmentov, ktere je obiskala slaba letina, ne bode imelo dobre letine; ako bode vreme še tako ugodno io uradniški aparat de tako točno deloval, k r kmetje so prodali poslednji rep iz hleva in tudi slamo, da se zamorejo preži- veti, ali kakor je knez Uchtomski pisal v „Petersburgskija Wjedomo-sti", da so plačali svoje davke, ter uemorejo svoje polje gnojiti. Toda kako postopa vlada? Povf-odi v okrajih pomanjkanja je od vlade poslano seme prepozno došlo, in »,Moškowg'iija VVjpdomosti" j ravi, da so temu kriva slaba pota. Gotovo je pa temu mnogo kriva vladiua počasnost početkom letošnje zime. Ko je bil še pravi čas vspešuo pomagati in bi tiinančni minister z resnim delovanjem lahko odvrnil mnogo zla za prihodnje leto, ni hotel ta ničesar čuti o slabej letini, Še le ko je car odposlal svojega po-bočnika v okraje kjer trpe pomanjkanje in ministerstvo notranjih zadev na to delovalo, so se morale odpreti državne blagajnice. Sedaj potujejo ruski uradniki po stepah Sibirije in nakupujejo konje za kmete, s^daj kupujejo živež in seme. Toda v mnozih vaseh (posebno v governmentih Ufa in Kassn) že razsaja legar vsled lakote, Kakor poročajo razni mali časniki dežele, stroga ruska cenzura jim to ne za-branjuj3 in oblasti ne oporekajo. Poleg tega pa dela kmetovalcem še vreme velike skrbi. Do koncem novem br i (ruskega koledarja) po vpej Rusiji še ni padlo nič snega, gorak dež je prouzročil celo spomladansko vreme, toda hkrati prve dni decembra se je oglasil na severu Ir/ave tako hud mraz, da so v Pe-terburgu ob večerih pričeli kuriti ua ulicah, ta mraz se je kmalu pojavil tudi na iztoku in na jugu države. Celo v pokrajinah ob iztočnem morju, kjer ni tako velika vremenska razlika, pravijo, da bode prihodnja žetev komaj srednja. Rusko ljudstvo zamore toraj le z velikimi turbini gledati v bližnjo prihodnjost. V ministerstvu za po-jedelstvo so že pričeli postajiti mnenja, da se kmetijsko gospodarstvo iz lastne moči ne more več kvižko povspeti, da se slabe letine vedno bolj pogosto pojavljajo. Kmetu manjka vse. On nema pojma o redu« n obdelovanju polja, nema dovolj živine, nema gnoja, niti dovolj in lobrega semena, mnogo krat pa tudi ne potrebnega orodja Da I i se kmetijstvo zopet povzdignilo. morala I.i država stotiut in stotine milijonov izdati, ali akt bi tudi to mnenje potrebe dospele v d t ž", v ue kr ^g«, kdo ve, ako bi hotela vlada tako globoko poseči v blagajnice, z malim ,,flikanjemt4 p? ni nič pomagano. Dopisi. La Salle, III., 15. jau. Namenil sem se v ,,Glas Narodu" naznaniti o pokojnem rojaku Jožefa Kozina, kteri je tukaj umrl mi uoii mesec. Pokojnik je 19. dec. L 1- še deial v tovarni za cink, drugi dan pa je na nagloma umrl. Pokojni Kozma je bil rojen v Krški vasi, župnije Cerklauske na Dolenjskem, star je bil 35 let. Pogreb je bil 22. dec., veliko občinstva je pokojnika spremilo k zadnjemu počitku. Ker je bil pokojnik čiau dveh nemških društev in vsako teh plača dedičtm tisoč dolarjev, dobe ti $2000. V starem kraju zapušča mater in 2 sestre. Vsem rojakom iu rojakinjam, ktere so ga spremenile k poBlednje-uni p >»• tku se podpisani v imenu uj govih ftjiodaikov prav srčno zavalim. Mihael Teršelič. Mountain lion, Minn., 16. jan. Prosim g. urednik „GJas Naroda", da sprejmete moj dopis, v kte-rem naznanim cenjenim rojakom, kteri si želfc imenovana zemljišča (Homesteads) prisvojiti, da naj se napraviio ua pot in vse tako uredč, da bodo v nedeljo 29. jau. v Du-luthu, Minn., v ponedeljek zjutraj ob7£ uri odrine vlak iz Dulutha, ter pride sem ob 10|; na kolodvoru bodem pričakoval rojake 30. jau., vtorek zjutraj odrinemo, ali po sa ueh, ali peš, ker kraj kjer so bližnji claimi se nahaja od 10 milj do 100 od tukaj, tako da bodemo bližnje najprej odkazali in potem kjer si bode kdo hotel zbrati. One cenjene rojake, kteri mislijo gotovo priti, prosim, da mi takoj pišejo dopisnico ako pride, ker zemljemerec bi rad preje vedel koliko mož pride in ue bi preveč časa zamujeval in VBa-kemu odkazal in vse izgotovil. Kteri ne bi zamogli priti 30. jan., pa lahko prid« jo 13. febr., seveda prosu bi, da mi tudi ti naznanijo svoj prihod. Veljalo bode vse skupaj (izvzemši jK-tne stroške na Lai.d-office S16, zemljemerec pa račuua za odkazanje parcele in dotične številke ua Land-, flice odda S50, toraj skupaj za 160 akrov S66 in vsak svoje potne stroške. S tem vabim rojake v Ameriki, kterih veseli, da bi postali gospodarji v novej domovini, da se udeležč odbiranja teh zemljišč. Nasvidanje! John Sterle, Mountain Iron, Minn., St. LouiB Co. Razne vesti. Jetika v New Yorku. Dr. Arthur R. Guerand iz New Yorka je preiskoval 4. in 6. „ward" v New Yorku, posebno pa ulice: Pell, Mott, Chatham, Cherry, Mul-bery, Baxter in Bowery, ter o tem predložil poročilo iz kterega je raz-vidno, da se jetika širi. V 4. ..ward" stanuje v 663 hišah 18.323 osob. V 248 izmed 663 hiš so kostatovali jetiko in sicer se je pripetilo v treh letih 541 slučajev. Zdravnik pravi, da je bilo v mnogih hišah opizovati tri leta zaporedoma po jt-deu ali več, v nekterih pa celo po 8 do 11 slučajev. V nekterih hišah razsaja jetika že 8 ali 9 let; v petih hišah se je od 1. 1888 do 1893 pripetilo nič manj nego 36 smrtnih slučajev za jetiko. Take okužene hiše naj bi podrli, ker so itak stare in zdravju nevarne v vsak. m oziru. V 6. j.ward" so konstatovali jetiko na 19 cestah in v 239 hišah. Število bolnikov v posameznih letih od 1. 1S94 je bilo: 157 slučajev 1. 1S94; 127 1. 1895; 191 1. 1897; 6. „ward" šteje 22.897 prebivalcev in ker stoji tam 630 hiš, spada na vsako hišo 36.3 prebivalcev. Izmed 81.828 hiš vsega mesta, so se v slednjih letih 18.771 pripetili smrtni siučaji vsled jetike in v 4252 hišah več let z* poredoma. Poročilo bode služilo v podlago zakonu glede jetike pri poetavo-dajalstvu. Proračnn za dobrodelne namene. V vsfj državi New York prejema kakih 2A milijona ljudi podporo iu v^ako leto izdajo kakih 22 milijonov dolarjev v dobrodelne namene. DotičDi odsek ponavlja v svojem poročilu, da bi se moralo zlorabi zdravniških zavodov v okom priti, tudi se pritožuje, da so gotovi zavodi nadzorovanja od iblastij oproščeni. Tako je na pr. bila družba za varstvo otrok še le vsled pravde primorana se nadzorstvu odseka podati. 1. oktobra je bilo v raznih zavodih 6627 starih in osamljenih osob, 11.788 siromakov, 723 slepcev, 1721 gluhih, 31090 zapuščenih otok, 1354 onemoglih vojakov, 322 božjastnih v Graigovi koloniji, 9622 b dnikov v bolnišnicah, 1085 idijotov v norišnicah, 1288 \ državnih zavodih, 3514 mladoletnih zločincev, 16^6 dečkov v zavodih za po boljša nje. Skupaj 71.013 osob. Odsek zahteva za vzdržanje naprav S 1,015.000, za izvanredne stroške $500.415, skupaj 81,514.415. Pri-vatni dobrodelni zavodi imajo §23 milijonov dohodkov, ter dobe $22 milijonov in trdijo, da skupno milijona ljudi podpirajo. Za $500.000 blaga zgorelo. Na 6. ave. v New Yorku je 18. jan. po noči v šestnadstropnem poslopju pogorela velika zaloga čevljev. Ogenj je nastal v kleti in se precej razširil pred no so ga zapazili. Dva moža sta v poslopju sna-žiia in ob 9. uri ovohala dim, toda nista se brigala dalje. Kmalu po tem je zapazil nočni čuvaj plamen v kleti in pozval požarno brambo, ktera je bila hitro na mestu. Nastavili so kakih dvanajst cevi v klet, toda plamen je bil tako silovit, da so se morali kmalu umakniti. Poklicali so še več brizgalnic, ker se je med tem ogenj podvigaluiku razširil že v drugo nadstropje. O polu noči je še vse prav hudo gorelo, plamena sicer ni bilo videti, toda dim je bilo tako gost, da ognjegas- ci ni bo mogli drug druzega videti. Prouzročena škoda na poslopju in blagu je baje b zavarovalnino pokrita. Kako je ogenj nastal ni znano, uekteri pravijo, da je bil aparat za toploto pokvarjen, drugi pa, da je nastal ogenj po električnej žici. Zakonska dvojica zadušila. Tomaž Allen, kteri je bil telegra fist v glavnem poslopju Western Union Co. v New Yorku in njegova žena Carrie sta se zadušila v hotelu na 43. cesti kjer sta stanovala. Posestnik hotela je šel 17. jan. zjutraj mimo Allenove sobe in takoj zapazil plinov duh, toda ni se dalje za to brigal. Ko pa proti večeru, dvojice le ni bilo iz sobe in plinov duh ni ponehal, vlomili so vrata. Našli so plinove peteline odprte, žena je ležala na postelji na obrazu, mož pa na tleh poleg postelje z glavo proti steni. Dvojica je bila 15. febr. 1896 poročena iu od minolega julija stanovala v hotelu. Kaj je bilo uzrok samomora še ni dognano. Žena se je baje nedavno pritožila, da njen mož prebije noči pri igri. Nesreča v tovarni. V tovarni tobaka Lorillard družbe v Jersey C i tj* se je razletelo veliko 18 ton težko kolo. 35 let star mašinist in 18 let stara delavka sta bila pri priči usmrtena, in dve druge ženski ste bili hudo poškodovani. Kolo je imelo 18 čevljev v premer-ju iu Be vrtelo s polno hitrostjo, ko se je razletelo in kose z strašno silo vrglo na vse strani. Razdjalo je ves prostor, prebilo strop in steuo vrglo na dvorišče. V tovarni posluje 5000 delavcev in med temi 700 v tistem oddelku, kjer se je pripetila nesreča. V bližnjem nadstropju je bilo 600 delavk, kterih se je polastil velik strah, zagnale so grozen krik in le s težavo so jim ubranili, da niso v splošni zmešnjavi poska-kale skozi okna. Ko so se nekoliko pomirile, odpustili so jih isti dan domu, ker so bile preveč nervozne za delo. Kaj pa to ? Hazleton, Pa., 19. jan. Lehigh I n, 17. jan. Že nekaj dni je nek nepozuanec napadat z bodalom iti ranil več otrok in jeden včeraj ranjenih žrtev je danes umrl. Med vsem prebivalstvom vlada grozen strah in matere ne puste več mv "jib otrok v šolo, ker redarstvo do sedaj Se ui bilo v stanu napadalca prijeti. Pariz, iT. jan. Bivši major l£«terliazv, kteremu je bilo zagotovljeno pr< — to spremstvo iz Holand-skegu na Francosko, je daneB večer d ^el sem, da bode v Dreyfusovi zadevi pri ovrinjim sodišču spričeval. Okušali so ga izpraševati, toda upiral se je trdovratno, o tej zadevi kaj ziniti. L o n d o n, 17. jan. Pariški dopisnik „Daily Telegraph" poroča: ,,Odli^eu vodja Karlistov mi je povedal, da je v Španiji vsh priprav-Ijeiio za karlistično vstajo, Don Carlos je odločen vse uprizoriti in resno nastopiti, vse čaka samo na ujegovo znamenje." L o n d o n, 17. jan. ,Daily Mail* je dobila brzojav iz Budapešte, da •o v magjarskem komitJtu Arad zopet nastali resni izgredi. Vojake iz Arada so odposlali na lice mesta. V Ijuti bitki je bilo usmrtenih 16 upornikov in 10 v ijakov. V lTj-Szent-Auna so bili 4 osobe usmrte-ne, 16 pa ranjenih. Dunaj, 18. jan. V državnem zboru »o nemški liberalci stavili predlog, da naj bi prihodnji četrtek na dnevni red prišla zatožba ministrstva. predlog je bil z 165 glasovi proti 101 zavržen. V Pragi so političue napetosti zopet do vrhunca prikij>ele, vedno je čuti o pretepih, izzivanju in napadih, posebno prouzročenih po nemških dijakih. Nek tak nemški pobalin je ustrelil z revolverjem češkega dijaku. R i m, 18. jan. Papež je avstrijsko vlado pozval, politično propagando v prid protestantizmu prepovedati. Nemška narodna vodja Schouerer in Pangerman izdajata sedaj na Češkem uek spis, v kterem katoliki, kteri se podpišejo, oblju bijo, ako se na ta načiu nabere 100.000 podpisov, bodo prestopili k protestantizmu. Pač slabi možje in omahljive i. Pariz, 18. jan. „Soleil" danes priobčuje vest, da je car Nikolaj povabil cesarja Viljema in francoskega preds-duika Faurea, da naj spomladi prideta v Riviero, kjer bode car bival nekaj tednov. To poročilo daje povod slutnji, da Be ■ tuje rusko-nemška-francoska zveča. Ali je pa raca! Cairo, 18. jan. S*m došla poročila pravijo, da se je Emir Ahmed Fedii t vso ostalo, 2000 mož močno vojno podal poveljniku egiptske topničarke „Metemueh" na višnjevem Nilu. Fedilu se je posrečilo pobegniti proti jugu. Dunaj, 19. Vi'jem Gross, zakupnik velikih zemljišč jo je popihal v Ameriko zapustivši ogromne dolgove. (Va Gulaš Ave. y New Yorku bode dobro došel, ako kaj čenča aeboj prinese.) Dunaj, 19. jan. V Ljubljani bo zopet čutili potres. Ljudje zbraui v gledišču so čutili podzemski sunek, kar je prouzročilo strah, ali ni bilo nikakih Hudih posledic. London, 20. jan. „Daily News" so dobile brzojav iz Rima, kteri naznanja, da je papež zbolel za lahko infiuenco. Dr. Lapponi, papežev zdravnik, pravi, da ta slučaj ui nevaren, ako se ne pojavi še kaka druga bolezen. Berlin, 20. jan. Po renskih pokrajinah je povodeuj, Reua in nje pritoki so že izstopili; mnogo je Škode na nasipih, cestah in železnicah Tudi v južnej Nemčiji so reke in potoki zelo napeti, v nekterih krajih pa ž- pristopili struge. Elba je pri Hamburgu tudi že stopila iz struga in nižje dele mesta pre-davila. Kolin, 20. jan. Paralec (Jack the ripjjer). kteri je v Kolinu poslednjih 14 dni prouzročil velik strah z svojimi živinskimi zločini, se je preselil v Miinster Westpha-len kakor poroča ta mošnja policija in pričel svoje zversko delo. Včeraj večer je zabodel dve deklici, ter jima hotel trebuh proparati. Deklici sti v smrtnej nevarnosti. S a n Miguel, Azore, 20. jan. Avstrijski parnik „Tergeste", kapitan Sutore, kteri je pljul iz New Orleansa in Newport News, je dospel sem z veliko luknjo prav tik nad vodno črto, kar se je zgodilo vsled udarca s težk sidro. Xj±s-fc©3s:_ Na Stolacu. (Povest i/ Hercegovine.) (Dalje.) V tem treuotku ko je Mujo skočil v vrbovo grmovje bo ga prijele krepke možke roke, in predno je za-mogel kričati, so ga inočne roke prijele za vrat. Kakor bi trenil, je bil zvezan in usta so mu zamašili. Pri svitu lune je spoznal starega Baj ro, očeta Umihane, in nekaj njegovih sorodnikov. „Ti neverni pes", rekel je zanič-ljivo Bajro, in je Muji v obraz blu-uil, „te bodemo že priučili vasovat hoditi k mohamedanskej deklici." „Ne rabiti orožje, Ibrahim", rekel je Bajro, ko je eden Mohameda ncev s handžarjem mahal okolu glave Muje. „Ne rabiti orožje, ni potreba prelivati krvi! Nespametni bi bili, ako bi si nakopali krvno maščevanje zaradi njega. Le v varno zavetje ga spravimo dokler Be Umihana ne omoži. Vzdignite ga 1" Vrečo so potegnili Muji čez glavo in potem ga tako povezali, da se ni mogel ganoti, štirje možje so ga vzdignili in odnesli. Možje so korakali skozi skalovje proti gradu, skozi propalo zidovje in zapuščena okna pa je mesec vpi-ral svoje polno obličje.-- Ko se je Umihana drugo jutro po srečnih sanjah vzbudila, je stopil njen oče v njeno sobo in jej naznanil, da bode poBtala žena strica Alija, trgovca. Ali je v Serajevu in se bode v petih dnevih povrnil, šesti dau bode pa poroka. Po teh besedah je ostavil stari Bajro sobo ne čaka je odgovora Umihane. V šestih dnevih toraj I Prihodnji petek bode žena Alija, tega tako imenovanega strica, kteri je trideset let stareji od nje, gologlav in škilav Hercegovec, ki seje preživel kot tihotapec in ropar, sem in tja tudi kot trgovec, ko je prodajal kar je uakral, ali oropal, ter bil sorodnik družine, Umihana ga je vedno na skrivej z grozo opazovala. Do prihodnjega petka ne bode mogla videti Mujo, in ako pride k ašylk, bede Umihana že žena tolikanj črtenega strica. 2. ' Dne 13. junija 1878 je Berolinski kongres soglasuo skleuol: „ Turške pokrajine Bosnijo in Hercegovino bode zasedla Avstro-Ogerska in vodita upravo nad njima!*' in že meseca julija 1878 je Avstrija v Slavoniji na severnej meji Bosnije mobilizirala trinajsti armadni kor, in je korakal v Bosno, med tem ko bo za zasedanje Hercegovine v Dalmaciji zbirali osemnajsto divizijo. Turčija se na kongresu ni upirala zasedanju Bosne in Hercegovine, ostale evropejske vlasti so pa to soglasno sklenole, zato so smatrali, da ne bode nič oviralo zasedanje teh pokrajin po Avstro-Ogerskej. Za Avstrijo je bilo zelo važno se polastiti teh dveh turških pokrajin. Nad štiri sto let so tam razsajali verski in plemenski boji, in pri mnogoštevilnih prepirajočih se strankah, od kterih je bila sedaj jedna, sedaj druga na površju, je bilo tudi leto na leto mnogo begunov, kteri so bežali, da rešijo sebi, svoji ženi in otrokom golo življenje čez avstrijsko mejo in postala butara vlade. Tudi cele tolpe tepe-nih, ali zasledovanih političnih strank, ktere se niso zimogle drugače rešiti, so morale prekoračiti avstro-oge-rsko mejo in na tej strani tako postopale kakor v sovražuej deželi, pobrali so prebivalcem \a-si brez varstva vse, kar so za-mogli rabiti, in zato niste imele ne Slavonija, ne Dalmacija pod temi razmerami miru. Poslednja leta je morala Avstrija vsako leto skoraj po tri milijone goldinarjev uporabiti, da je za-mogla preživeti in vzdržati bosen-ske in hercegovske begune. Od Turčije ni bilo mogoče nazaj dobiti teh novcev, niti ni zamogla turška vlada napraviti mir in red v Boaniji in Hercegovini. Zato je dal kongres Avstro Ogerskej pooblastilo, da sama napravi red v teh zanemarjenih turških pokrajinah. Dne 29. julija so prestopili Avstrijci v Slavoniji bosansko mejo. Dne 31. julija in 1. avgusta pa so oddelki osemnajste divizije iz Dalmacije udrli v južni del Hercegovine ; prestop čez meje se je vršil skoraj brez ustavljanja. Turška vlada pa ni naznanila vojnim posadkam v Bosniji in Hercegovini, da se zasedanje teh pokrajin po Avstriji vrši z dovoljenjem turške vlade, infanatačni, neizobraženi, ua vedne vstaje in boje privajani prebivalci so takoj segli po orožju. V malo dnevih je bila po vsej Hercegovini in BoBniji oznanovana verska vojna, in ni bilo potreba dosti agitacije, daje bilo vedno na vojno pripravljeno prebivalstvo ter ne le samo turške posadke, mobilizirano v obrambo. V dolini Narente so korakali avstrijski oddelki proti Mostaiju, glavnem mestu Hercegovine. Odposlali so pa tudi močne strauske patrulje in teh jedno ob dolini Brega ve. Proti iztoku, proti Stolacu je korakal bataljon 32. avstrijsko-oger-skega pešpolka. Napredovanje se je godilo le počasi. Prve dni so bili prebivalci krajev, kamor so dospeli Avstrijci, prijazni vojnim oddelkom. Ob koncu kraja je vedno sprejel Muktar, občinski predstojnik, z najstarejšim možem in duhovnov raznih veroizpovedanj vojne oddelke in jim prinesel kruha in soli v znak prijaznosti. Ali hkrati seje to spremenilo. Vasi, v ktere so dospeli avstrijski vo jaki, so bile popolnoma prazne. Le par starih mož in žena, kteri niso mogli oditi, so bili edini prebivalci, vsi drugi pa so se živino in vsem imetjem vred bežali v gore. V hrbtu naj pre korakajočih oddelkov je postajalo nemirno. Patrole so bile ustreljene, iz raznih skrivališč so streljali na male oddelke in prvi bataljon 32. pešpolka, kteri j« po Bregava dolini korakal proti iztoku, je že v malo dneh pogrešal zvezo z glavnim oddelkom. (Dalje prihodnjič.) Drobnosti. Umestni koraki. Občinski svet ljubljanski je v r.aduji Beji sklenil odposlati na naučno minister-stvo pritožbo zarad nemškonacijo-nalnega rogovilenja realičnega profesorja dr. Binderja in zahtevati, da se ta z drugimi enako politiku-jačimi nemškimi profesorji premesti s tega zavoda v nemške kraje. Ob jed nem je sklenil izreči v tej vlogi tudi svojo nevoljo nad po« hujšlji vim početjem teg-i profesorja. — Pričakovati je, da korak ne bo brez — sadu! * * * Dolenjske železnice. Jesen in zima sta tovorni promet na teh železnicah znatno in izdatno pomnožili in oživeli, in kakor kaže zlasti obili izvoz prašičev, lesa in živil, bo bilanca koncem leta vsaj ugodnejša od preteklega leta. Vedno bolj pa se od meBeca do meseca oglaša potreba po podaljšanju novomeške proge do Karlovca, s katero bi bila ta železnica obvarovana skoro trajnega — nazadovanja! Pa je vse nekako potihnilo in zanimanje ponehalo za izvršitev tega načrta, ali ka-li? Če bo dežela Kranjska vsako leto po 15—24 tisoč „gori plačevala", si ne bo m<jake prosim, da bi mi blagovolili naznaniti njegov naslov: John M oži na, Worthing-ton, Dubuque Co.. Iowa. idj Kje je? HELENA MAROLT, dnma i z Mo ravč, župnija Sv. Gregor, sodu« okraj Velike Lašče. Mene j" pra\ hudo oškodovala, zato bi rad zwd'-za njo. Ako kdo rojakov ve za njen naslov, naj ga blagovoli naznaniti: John K a s t 9 l i c, Box 60, E veleti.. Mi ud., St. L mis Co. (1. febr.) Kje jo ? ANTON RATAJC, ali po domač. Sapor, doma iz Lokev, župnija Trebnje. Preu enim letom je bival v San Francičco, Cal. Kdor rojakov ve za njegov naslov, uaj ga blagovoli naznaniti: August M i k o-1 ič, 718 Hamilton Str., Cleveland Ohio. (21. j.) 120 čevljev dolg in 25 širok ; oskrbljen je z VSO OPRAVO in pripravljen za poset. Hotel je v Mountain Irou, Minil., na Mesaba Range in ga prodam za polovico cene kar mene stane, ker ostavim Duluth, M mn., in se podam v Californijo. Poslopje je pripravno za SALOON iu BOARDINGHOUSE in pravi tnož bi naredil lepe novce. Za pojasnila 5« obrni na : JACOB STUBLER, 21, Superior Str.. Duluth, Minn (S i";-. 1 Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni ^SAlvOOiV, kteregi o.lprom dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO: fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dob.-r WHISKEY in druge LIKERE, ter prodajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY. MTOIT. Rudarji in podzemeljski delavci Razžaljen je veličanstva. Beligrajskega gledališkega komika Jurija Babiča so obsodili v 6 mesečno ječo, ker je posnemal in smešil razkralja Milana. Babic zna izbor-no posnemati najvišje srbske glave in kralj Milan je nekdaj sam pohvalil Babica, da ga zna prav dobro kopirati. Kralj Aleksander pa ni tako potrpežljiv in ne trpi, da bi se smešil njegov oče. kteri prihajajo v Zjedinjene držav -, 111 sedaj iščejo Btalno delo, dobe isto v Fayal, Genoa in Minneso ta rudnikih v Mesabi in Vermilion okraiu za železno rudo v državi Minnesota. V imenovanih okrajih dobi pet do šest sto rudarjev delo in tisoč več, kakor hitro ae oglasi spomlad. Plača je od SI.60 do 82.25 na dan, kakoršno delo kdo ima. Delo je stalno po zimi in po leti in v ruduikih je varno. Dobre hiše dobe družine za primerno najemščino, od So do Š7 na mesec. Strauke, ktere žele zgraditi svoje lastne hiše, dobe potrebni materijal, za kterega lahko plačajo v mesečnih obrokih od #5 do $10. Ako bi rudarji ali delavci želeli priti v ta - .kraj. pase ne čutijo varne to storiti brez nadaljnega poizvedovanja, lahko pišejo na John Martinoviča, George K o b e t a ali Joe Blatnika v Eveleth, St. Louis Co., Minnesota. Imenovani možje delajo v Faval rudniku, ter jih bode veselilo pisati svojim rojakom podrobnosti glede tega kraja. Captain G. W. WALLACE, Manager of the Fayal Iron Co., EVELETH, MINN. IGN. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno BOŽIČNO ali NOVOLETNO darilo. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domoviue, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj aenem na eno Bliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, CALTJMET, MICHIGAN. Slovenci! Ako pošljete denar v ataro domovino, želite koga •em dobiti, ali potujete doma, obr-mtesens P. Sak*«r