te ek ■ih Amerikanski Slovenec In sP>ri«; Foreign In Language Only oest advertising medium to reach a quarter million oiovcmans in the United States. Kates on request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Best; Element of Americanized Slove-nians. It covers News aud Contains Matters -of Special Importance to Them Not Pound Elsewhere ŠTEVILKI 38. JOLIET. ILLINOIS, 5. APRILA 1918. LETNIK XXYII. •t« »i in. Britanci in Francozi v zmagovitem odporu. iji a« jk § »t k* Odbili več nemških napadov in zopet osvojili nekaj močnih postojank. amiens varen, pravi foch. Nemci pripravljajo baje nov pogon. Američani v ognju. Amiens varen, pravi Foch. London, 1. apr. — General Foch, n°vi aliirski poveljnik, je izjavil, da je mesto Amiens ohranjeno, in da je Pripravljen, to zajamčiti. To je pri-sl° kot močno polajšilo, ker britansko občinstvo popolnoma uvažuje resne Posledice, ki bi sledile izgubi Ami-ensa. •1 ^ II ¥ A i I Tr«e translation filed with the postmaster at Joliet, 111., April 4, 1918, as required by the act of October6,1917. Boj za vas Grivesnes. S francosko armado na Francoskem, ,apr; (Po Associated Press.) — Ves "včerajšnji popoldan, snoči in danes so bila močna nemška krdela preganjana proti vasi Grivesnes, kake pol Poti med Montdidierom in Moreuilom, 0cividno z namenom, izsiliti prehod Pr°ti železnici, držeči v Amiens od JUga. Vse prizadeve sovražnikove so bile rezuspešne. Francoske čete so se tfdno držale v dolgi in neprestano ponavljani borbi v predkrajih in po ce stah v vasi, kjer so se vojaki bojevali 2 bajoneti in ročnimi granatami. Vas je še v francoskih rokah. Nemci So bili odbiti s težkimi izgubami. Nemški mrtveci povsod Še dalje •severno so se Britanci in Francozi bojevali ramo ob rami v soseščini Hangardjken-Santerre ter so Preprečili, da niso goste kolone sa-Vražnikove pridobile na ozemlju, in so Pozneje zopet osvojili nekaj postojank s številnimi ujetniki. Kjerkoli aliiranci zopet pridobijo na °zemlju, najdejo kupe nemških mrtve-^ev> ki jih vpadniki niso utegnili podati. Videti je, da so Nemci utrpeli strašnih izgub vsled francoskega stre-nja s topovi. Nemcem je dosedaj primanjkovalo °Pništva, ali danes so dovedli več topov Sovražnik ima velike "tank-e". ^'deti je, da imajo gotove nemške ete ni nogo "tank-ov". Neko uplenjeno Povelje kaže, da jih je bilo pet po-Jenih na razpolaganje eni diviziji, °C'm ^javljajo ujetniki, da je bilo število Tankov'' izdelanih izza I # poslednje jeseni. Ta vodila obsegajo male "tanke", deset ton težke in osem metrov dolge, tri metre široke in polčetrti meter visoke, ter suhozemske križarke, štirinajst metrov clolge, štiri metre široke in štiri visoke, s hitrostjo od sedem do petnajst kilometrov. Oborožena so ta strojna vozila s topom in strojnimi puškami, kakor tudi s plamenovzmeti. Opremljena so z durmi in odprtinami, ki se dajo ne propustno zapreti. True translation filed with the.postmaster at Joliet, 111., on April4, 1918 as required by the act of October6,1917. Bojevanje prijenjalo. London, 2. apr. — Sporazmeren pokoj je ob vsej veliki bojni fronti v Pi-cardiji nocoj, kakor poročajo. Dočim so bile topniške demonstracije okrog Montdidiera in dalje severno, blizu Arrasa, je bilo pehotno bojevanje manjše obsežnosti v primeri z velikimi napadi prejšnjih dni. Kjerkoli so bili posamni boji, je bil uspeh na strani francosko-britanskih čet. Francozi in Britanci so potisnili sovražnika nazaj ponekod v zadnjih štiriindvajsetih urah ter uplenili, ujetnikov in strojnih pušek. Mir pred viharjem. Odnehljaj v borbi pa utegne biti samo mir pred obnovo viharja, pravijo tukajšnji opazovatelji, ker se obe stranki zadovoljujeta z malimi podjetji, dokler se velike bojne mašine zopet ne uredijo in poženejo naprej. Vse kaže, da se je prvi strašni nemški naval upehal in da so strašne izgube zaustavile kajzerjev program prodiranja do nagle zmage. Ko prihajajo poročila iz raznih virov, postaja bolj-inbolj očividno, da so bile nemške izgube grozne. Vojni zbori razsekani. Vojni zbori so bili dejansko razsekani v kose. Neko poročilo iz nevtralnih virov ceni nemške izgube na nič manj nego 500,000 mož izza pri-četka ofenzive. V takih okoliščinah je bilo potrebno, doposlati novih vojnih zborov in preurediti tiste, ki so bili v boju, preden zopet lahko postanejo izdatne bojne enote. bojišču je neizpremenjen. Protinapadi, ki jih je podjel sovražnik blizu Hebu-terna in s posebno trdovratnostjo proti višinam zavzetim po nas med rekama Luce in Avre, so se zlomili s težkimi izgubami. Manjši pehotni spopadi so se vsšili med rekama Avre in Oise. Francozi so nadalje obstreljevali Laon in številni prebivalci so postali žrtve. Spopadi med pozvedovalnjiiii oddelki so se pripetili na vzhodnem bregu reke Meuse. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April4, 1918. as required by the act of October6,1917. Američani v ognju. Z ameriško armado na Francoskem, 3. apr. (Po Associated Press.) — A-mcriške čete na gotovem drugem odseku nego v Toulskem okrožju so bile podvržene izredno močnemu plinove-mu napadu. Napad se je začel snoči in nadaljeval v prestankih do današnjega jutra. Pomešani s plinovimi izstrelki, ki so jih "pošiljali Nemci, so bili izstrelki raznesnih tvarin. ROJAKI, KUPUJTE LIBERTY BONUE! V soboto, dne 6. aprila se začne podpisovanje za tretje posojilo - svobode. še več fan10v bo sklicanih. 1,600,000 Američanov mislijo poslati na Francosko že letos. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April4, 1918, as required by the act of October 6,1917. Britanci zopet zavzeli Ayette. Z britansko armado na Francoskem, 3. apr. (Po Associated Press.)— Zopetna osvojitev Ayetta, južno od Arrasa, po Britancih je najvažnejša novica s severne bojne fronte danes, izporočena dosedaj. Ayettski odsek je bi! eden najlju-teje napadanih pasov. Nemci so žrtvovali velika števila vojakov v priza-devi, da se tu trdno ustanovijo. Britanci so snoči naskočili in zavzeli močno' nemško točko južno od Hebuterna, ki je okrožala obrambne postojanke. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April4, 1918, as required by the act of October6,1917. Nemško poročilo. Berlin, prek Londona, 2. apr. — Nocoj izdano naznanilo vojnega urada se glasi: Zapadno bojno torišče: Položaj na True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April4, 1918, as required by the act of October6,1917. Poročila si nasprotujejo. London, 3. apr. — Uradno poročilo generala Haiga in naznanilo berlinskega vojnega urada si naravnost nasprotujeta. Britansko poročilo pravi, da je mesto Ayette zopet v britanskih posesti. ; Berlinsko poročilo pravi, da se je britanski napad v Ayettu izjalovil. Berlinsko poročilo pravi, da so nemške čete včeraj zavzele višine jugo-zapadno od Moreuila, in da so bili Britanci, ki so napadli z močnimi oddelki med Marcelcavom in reko Luce, prepodeni s težkimi izgubami. True translation filed with the post master at Joliet, 111., April 4, 1918, as required by the act of October6,1917. Francozi zaustavili napade. Pariz, 3. apr. — Nemški napad južno od Moreuila je bil snoči odbit po francoskem streljanju in sovražnik je bil nezmožen, ustanoviti se v kakem True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., April 4, 1918, as required by the act of October6,1917. Kupujte Liberty bonde! Washington, D. C., 3. apr. — Ogromne subskripcije ali podpisovanje za tretje Liberty bonde v soboto, otvoritveni dan kampanje, se napovedujejo v vseh poročilih posojilnih organizacij, katera dohajajo v tukajšnji glavni stan. Akoravno se kampanja urad no ne otvori do 9. ure v soboto dopol dne, krajevni čas, se je z delom že začelo na ta način, da se nabirajo obljube za subskripcije, katere se zabeležijo, ko se knjige odpro. Prva. ura kampanje utegne tako postati rekordna ura iste. Kupujte in hranite. Vlada pričakuje od vas, da boste storili več, nego le kupovali Liberty bonde. Pričakuje, da jih boste tudi obdržali. Splošno je namreč razširjeno mnenje, da sme človek, ki je kupil Liberty obveznico, storiti ž njo, kar se mu ljubi To je sicer resnično, vendar pa v tem ni še zapopadena resnica, kajti mi kupujemo Liberty obveznice, če se podpišemo za obveznice ter jih damo nato naprej z diskontom. Zakladniški uradniki so storili vse, kar je bilo v njih moči, da svare pred trgovskf-t iyiorabo teh obveznic. Dasiravno se nekateri finančni izvedenci ne strinjajo z njimi v tem na-ziranju, je vendar dolžnost dobrega državljanstva ter tudi dobre trgovine, da drži obveznice, katere smo nabavili in da kupi še več in več . Le eden ali dva izmed nas stotin more žrtvovati svoje življenje za deželo. Vsi pa lahko služimo domovini na enjko potreben način s tem, da kupujemo obveznice Liberty posojila. Da. to je enako potreben način, dasiravno zelo majhen v primeri z žrtvijo življenja in naj se obložimo s tako številnimi obveznicami kot jih moremo nositi. Mi vsi imamo namreč še vedno svoje domove, svoje drage, svoj redni dohodek, svojotbodočnost.'> Oni — tam pa so žrtvovali vse to in številnim njih bo vzeto vse... Le ste kupili eno obveznico,. kupite še eno; če ^te jih kupili pet, jih kupite sedaj deset! je odvisno od zmožnosti prevažanja čet v Evropo. Prihodnji sklic vojaških novincev utegne biti tako obsežen, da bo potrebno iti prek razreda 1 v svrho, da se napolnijo vežbališča. Temu bi se bili naborni uradniki radi izognili, če bi bilo mogoče. Aprilska, majska in junijska kvota, ki se zdaj pripravljajo, utegnejo narasti na dvakratno svojo predlagano velikost. Namesto 800,000 vojaških novincev, ki so jih nameravali sklicati letos, jih utegnejo sklicati 1,600,000; to bi, kakor mislijo, izčrepalo razpoložno moštva v razredu 1. Vežbanje v taboriščih in vežbali-ščih se prejkone skrajša, in vojaki se odpošljejo v inozemstvo, brž ko bodo za silo izvežbani. 3AKER V LAŠKEM GLAVNEM STANU. Ameriški vojni tajnik obiskal tudi . Benetke in se prepričal o razdejanju. Rim poroča pretečo nevarnost ob italijanskih linijah. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., April 4, 1918, as required by the act of October6,1917. Mesto Chicago lojalno. Chicago, 111., 3. apr. — Lojalnost je zmagala na voliščih včeraj . Kjerkoli je socializem ali thomp-sonizem pokazal svojo glavo v alder-manski volitvi, so patrijotični volilci trdo udarjali. Socialisti so tihotapili z nelojalnostjo v številnih okrajih, a so bili poraženi. Socialisti poraženi. Milwaukee, Wis., 3. apr. — Nasprotniki socializma nahajajo vkljub zopetni izvolitvi sociališkega župana Daniel W. Hoana, ki je prehitel svoj tiket, nekoliko tolažbe v tem, da je bilo šest socialiških mestnih odbornikov poraženih, kakor je videti in vpričo volilnih poročil iz 105 od 146 volilnih okrajev. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., April 4, 1918, as required by the act of October 6,1917. Laška fronta. Washington, D. C., 1. apr. — Pretečo nevarnost napada po Avstrijcih v v velikem številu proti italijanskim linijam so poudarjali danes v italijanskem poslaništvu. Te dni je poslaništvo objavilo naznanilo, da je sovražnik zbral nič manj nego štirideset divizij ob bojnih linijah, in sedaj prihaja vest, da so te čete prejele bistveno hrano, topništvo in strelivo, na kar so čakale. Pričakuje se, da bo prvi cilj Avstrijcev mesto Breccia, vzhodno od jezera, in drugi napad utegne biti naperjen proti zapadu z namenom, prodreti v Lombardijo. Glavne italijanske tovarne za strelivo in vojne potrebščine ležijo v Lom-bardiji in Pijemontu. Poraz prohibicijonistov. Lincoln, Neb., 2. apr. — Državni senat je včeraj odklonil razpravo o vprašanju glede potrditve prohibicijskega popravka k zavezni ustavi. Malo vrjetno je, da pride vprašanje v razgovor pred rednim zakonodajnim zasedartjem v prihodnjem januarju. Eksplozija. Pittsburg, Pa., 2. apr. — Pet delavcev je bilo usmrčenih in 14 drugih težko ranjenih v tovarni tvrdke Flan nery Bolt Company v Bridgevillu te kom neke eksplozije. Vzrok nesreče ni znan . > W*"mTN.w.|ep,r Union v SMOTČICE ZA FANTE IN NEKATERI, KI JIH BODO PUŠILI. -vcittret?prhr V'ak 30 v*S<>nov, v katerih sc nahaja 11, 000,000 vreč tobaka, dovolj za 400,000,000 smotčic ali zJ.T'*« za odhod iz Durhama, N. C., do pristanišča, odkoder so tobak odpošlje vojakom na Franco-talt0 dobi,,' J " spot,8j nekateri ameriških vojakov, ki bodo uživali tesvalčicc — bataljon topništva, kise vede na francoski fronti, in nekaj vojakov, ki so v bolnišnici, a vendar veseli. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., April 4, 1918, as required by the act of October6,1917. Še več vojaških novincev. Washington, D. C., 2. apr. — Da potrebujejo veliko ameriških vojakov za pomoč pri odvračanju nemškega navala in prodiranja v Picardiji, bo kmalu občutiti v vsakem delu Združenih Držav. Še več vojaških novincev se ima i/abrati za službo v inozemstvu, nego je bilo namerovanih v programu za leto 1918. Mogoče je, da bo vsaka občina pozvana, prispevati dvojno število mladeničev, sklicanih po prvotnem načrtu. Uvrščanje ameriških bataljonov v brigade s francoskimi in britanskimi enotami bo izpraznilo ameriška vežbališča na Francoskem skoro vseh došlecev, razen najzadnjih. Tako sklicane enote ne bodo pripravljene za ulužbo kot neodvisne ameriške divizije, toda zadostno izvežbane za vr-šitev svoje itloge, ako vštete v brigade izvežbanih britanskih in francoskih čet. Tej nare'dbi'KO "ledila povelja za pospešitev prevažanja v inozemstvo ameriških enot, ki so zdaj v ameriških vežbaližčah.' Vsaka razpoložna ladja za tako svrho bo potisnjena v službo. Morda skličejo druge razrede. Novi položaj omogoča sledeče: Število mladeničev, ki se imajo i-ldicati letos, se utegne podvojiti, kar Zanimiva najdba. V Sycamore, 111., je našel farmer Axel Stromberg velikanski zob neke predpotopne živali. Zob tehta nekaj nad 10 funtov in meri v premeru sko raj jeden čevelj. Izvedenci trdijo, da je bila žival, ki je bila lastnica tega zoba, najmanj 50 do 60 čevljev dolga in tako visoka, kakor kaka visoka hiša, tako, da je zamogla grizti vrhove dre ves. Zob bodo poslali v Chicago^ kjer bode razstavljen v Fieldovem muzeju. delu franco-kih postojank, naznanja vojni urad, razen na eili točki. Fiancozi so tudi zlomili nemški napad blizu Kollota in pridobili na ozemlju severno od Pleinonta. avstrijci mislijo udariti. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., April 4, 1918, as required by the act of October6,1917. Slabo vreme. Rim, 2. apr. — "Naše patrole so bile delavne v Tonalskem okrožju in v Ar-ški dolini ter so ujele nekaj nepri-jateljev," pravi današnje uradno poročilo iz glavnega stana. "V Giudi-cariji in vzhodno od Ponte Delia Fri-ula so bili sovražni oddelki prepodeni po streljanju s puškami. "Ob vsej fronti je bilo malo topniške delavnosti. Slabo vreme je oviralo zrakoplovsko delavnost." Jolietske novice. — Brezplačna posredovalnica za delo (Free Employment Bureau), s sodelovanjem vlade Združenih Držav in države Illinois, je bila ustanovljena te dni v mestu Jolietu, z uradi na dru gem nadstropju Joliet National Bank poslopja, kamor so vabljen/i možje dečki, ženske in dekleta, ki iščejo dela v katerikoli stroki, ali pa naj uradu pi šejo svoje želje ali telefonirajo po Chi cago Phone 2520, in njih prošnjam se takoj ustreže. Eden glavnih namenov tega urada je, preskrbovati ^rm^ke delavce za farmarje po vsem Will County. Ta posredovalnica je brez plačna za delodavce in delavce. Urad ima v oskrbi Bleurellyn Rogers. — In odšli so. Namreč vojaški novinci iz Jolieta in okraja Will, po številu 346 fantov in med njimi kakih petnajst slovenskih. Odšli so v sredo popoldne. Velikanska množica ljudi, broječa na tisoče glav, se je zbrala na kolodvoru in po okolnih cestah, da se poslovi od ljubih svojcev, gredočih v daljna taborišča in potem prek morja v krvavi boj za demokracijo in pravico. Nekoliko več izporočimo o genljivem slovesu prihodnjič. Danes samo še kličemo: Z Bogom in na veselo svidenje! — Mladi rojak Avgust Malerič, Oakland ave., je bil tudi med fanti, ki so odšli v sredo v Camp Wright, I.. I., in Fort Williams pri Portlandu, Maine. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., April 4, 1918, as required by the act of October6,1917. Baker v laškem gl. stanu. Italijanski vojni glavni stan, 1. apr. (Zakesnelo.) — Ameriški vojni tajnik Newton D. Baker, v spremstvu članov svojega štaba, je dospel v italijanski glavni stan danes dopoldne. Tukaj sta se mu pridružila poslanik Thomas N. Page, ki je prišel iz Rima, in generalmajor Eben Swift, načelnik ameriškega vojaškega poslanstva v Italiji. Družba je šla k najvišjemu poveljstvu, kjer je bila lična vila postavljena na razpolaganje ameriškemu vojnemu tajniku. G. Baker in g. Page sta posetila generala Diaza, in tajnik je ostal dalje časa v pogovoru z italijanskim vrhovnim poveljnikom. Diaz hvali čete" Z. D. Pozneje je gen. Diaz zabaval tajnika Bakerja, poslanika Page-a in gen. Swifta pri luneheonu. Posvetovanje je dalo priložnost za prijeten pogovor, v katerem je gen. Diaz Jako pohvalil ameriške čete. Gen. Diaz je želel spremiti tajnika Bakerja ob piavski in pogorski fronti,' ali vremenske razmere niso pripustile tega. Baker v Benetkah. Benetke, 1. apr. (Zakesnelo.) — Zapuščenost Benetk vsled odhoda dveh tretjin njih prebiva^tva ter razdejanje mnogih cerkva in poslopij po zrakoplovtkem bombardovanju je spoznal danes Newton D. Baker, ameriški vojni tajnik . Admiral Marzolo, pomorski poveljnik beneški, je poslal svojega štabnega načelnika in admiralsko barko, da dovede ameriško družbo v Benetke. Vozili so se skozi beneške lagune, tako da so videli krajino, poplavljeno po italijanskih vojaških inženerjih v svrho, da zadržujejo 'sovražnikovo prodiranje. True translation filed with the postmaster at Joliet. 111., April 4,- 1918, as required by the act of October6,1917. Rušivec se potopil. London, 3. apr. — Neki britanski torpedni rušivec se je potopil dne 1. aprila vsled trčenja, po uradnem naz-naznanilu, katero je izdalo adminiral- stvo nocoj. o 4. AMERIKANSKI SLOVENEC, 5. APRILA 1918, I IZ SLOVENSKIH NASELBIN. ' Joliet, 111 3. apr. — Kam pa v ne deljo popoldne in zvečer? Na koncert in predstavo, ki ju priredi naše slavno Pevsko društvo sv. Cecilije pod vodstvom gospe Ane Nenianicheve v znani Sternovi dvorani. Čitajte o-glas o tem na tej strani. Snoči se je vršila pevska vaja, kateri smo prisostvovali, in trditi smemo po pravici in resnici, da bo nedeljski koncert res izreden dogodek v kulturni zgodovini naše naselbine. Imeli smo že mnogo krasnih prireditev na našem odru, ali nedeljska bo nadkrilila vse dosedanje, o tem smo prepričani. Če pridete popoldne ali zvečer v dvorano, boste enako zadovoljni. Po navadi so bile naše popoldanske gledališke predstave' le nekake glavne izkušnje, ali to pot je naše pevsko in igralsko osobje tako izvežbano in pripravljeno, da ne bo popoldanska predstava prav nič zaostajala za večerno. To bo zlasti dobro došlo vsem ljubim gostom, katerih pričakujemo iz vseh bližnjih slovenskih naselbin. Nikomur ne bo žal, če pride iz Chicaga, ali Waukega-na, ali La Salla, ali pa tudi iz slovenske metropole v Ameriki, kakor se rad naziva slavni Cleveland, O. Na bogatem sporedu bodo slovenske in angleške pesmi. Nekaj po'sebno lepega bo nudila kantata "The Garden of Flowers"; tu se bodo naša dražest-na dekleta izkazala v vsej svoji pevski in igralski umetnosti. In da bo prvo dejanje iz opere "Cornevillski zvonovi" zopet nekaj takega, kar bi bilo v čast tudi najboljšim angleškim di-letantom, je gotovo. In burka "Ne kliči vraga!" — to bo nekaj nepre-kosljivega, da bo gledalce in poslušalce smeh kar lomil. In tako dalje. Omeniti hočemo samo še neko malenkost, ki pa kaže, da je bil ves program sestavljen s premislekom. Ker se nahajamo v času velike vojne, bo na sporedu tudi deklamacija pesmi, ki jo je spesnil ali zložil najboljši slovenski pesnik-vojak: to je Rudolf Maister, s pesniškim imenom Vojanov, ki se je nahajal začetkom vojne kot domobranski stotnik v Przemislu v Galiciji. Njegova pesem "Za ■sinom", ki bo de-klamirana, je času kar najbolj primerna. To bodi omenjeno le mimogrede. Da bo zlasti petje na višku naše pevske umetnosti, nam jamči ime pe-vovodkinje, ki je rodom Čehinja, torej hči najbolj muzikalnega naroda na svetu. Zatorej v nedeljo na koncert in predstavo v Sternovo dvorano popoldne ali zvečer — ali pa obakrat, kajti vredno bi bilo videti in slišati to divno prireditev desetkrat! — Na sejo v soboto zvečer! Vsi člani jolietske podružnice Slovenske Narodne Zveze so nujno naprošini, da se gotovo udeležijo prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila v soboto, dne 6. aprila, zvečer v dvorani K. S. K. J. Pridite vsi člani, da zabežimo vse Vaše naslove, kakor zahtevajo pravila. Na dnevnem redu bo več važnih vprašanj, ki jih je treba nemudoma rešiti. Med njimi je vprašanje o naši udeležbi na Vseslovenskem zboru, ki se bo vršil v Clevelandu, O., dne 14. in 15. aprila t. 1., torej že črez dober teden dni. Kakor znano, je clevelandska podružnica S. N. Z. v sporazumu z drugimi podružnicami sklenila, sklicati Vseslovenski zbor rojakov iz vseh krajev Združenih Držav v svrho narodne manifesllacije ameriških Slovencev, da smo lojalni napram Ameriki in zaveznikom ter da se strinjamo z deklaracijo Jugoslovanskega kluba državnozborskih poslancev na Dunaju in z idejo. Jugoslovanskega odbora, ki isto idejo zagovarja pri zaveznikih, namreč: da Slovenci, Hrvati in Srbi zahtevamo pred svetom, da se po tej vojni združimo v eno skupno neodvisno jugoslovansko državo. Pridite v »soboto zvečer na sejo, da sklenemo, kako bo Joliet zastopan na Vseslovenskem zboru v Clevelandu. Začetek seje bo ob polosmih (7:30). —- Razobesite zastave v soboto! Dne 6. aprila, t. j. v soboto, bo prva obletnica vstopa Amerike v veliko vojno. To bo naroden praznik za vse lojalne Američane. Tega dne se prične podpisovati Tretje Posojilo Svobode. Razobesite zastave v soboto! — Ku!pite sivoje Liberty bonde! Jolietske banke in finančni zavodi so pripravljeni, da Vam pomagajo pri nakupu obveznic posojila svobode (Liberty Loan Bonds) v tretji kampanji še z večjo radodarnostjo, nego so jo pokazali med prvo in drugo kampanjo. Vsaka jolietska banka posodi kupcu Liberty bonda 95 odstotkov vrednosti istega. Ulite v banko in vprašajte za vsa pojasnila. — Slovenci, pokažite, da ste lojalni napram Ameriki! Kupite si Liberty bondov, kolikor jih premorete! V bon-dih aH obveznicah Združenih Držav bo Vaš denar najbolje naložen in najvarneje in bo nosil obresti 4J4 odstotka, torej več, nego jih plačujejo banke. Ves denar, ki bo naložen v teh bondih, bo tudi prost davka, kar je velike važnosti. — Liberty-bonde lahko subskribi-rate ali podpišete v tiskarni Ameri-kanskega Slovenca. — G. Jakob Prestor iz Sheboyga-na, Wis., naš marljivi dopisnik, ki se je nahajal v zadnjem času na potova-pju po Združenih Državah, je prišel danes v Joliet, kjer bi rad ostal, ako bi našel delo kot izučen mizar. Ali bi mu kdo hotel pripomoči k delu? Z njim bi naša naselbina pridobila izvrstnega moža, navdušenega za pevsko in dramatsko umetnost in za vse, kar je narodu v korist. — G. Steve Vertin ml., eden najboljših fantov naše fare, rojen in vzgojen tukaj, sedaj v Stric-Samovi uniformi, pošilja tem potom vsem svojim prijateljem prisrčen pozdrav iz Little Ročka, Ark. — G. John W. Brunskole, v tiskarni A. S. izučeni tiskar, ki je že dalje časa zaposlen v neki veliki tiskarni v Maso-nu, 111., je "second lieutenant" v tamo-šnji enoti državne obrambe zveze prostovoljcev. — Povišba v plačah za barvarje. Jolietski barvarji (painters) prejemajo sedaj za svoje delo 75c na uro. Plače so jim bile povišane zadnji teden, in sicer za 25 odstotkov. — Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet. Adv. Cannonsburg, Pa., 31. marca. — Cenjeni mi A. S.! Helo, g. uredrnik, že zopet sem tu. Kaj pa danes mislite, da Vam imam povedati novega? Ker je Vaš list A. S. glasilo katoliških delavcev v Ameriki, torej najprvo začnem pisati od dela. Toraj dela se pri nas bolj srednje. Kdor le hoče delati, lahko toliko zasluži, da se lahko pošteno preživi. Snoči na Veliko soboto je umrl sinček, 20 mesecev star, družine Anton Tomšiča, naročnika Amerikanskega Slovenca. Bolan ni bil še eden dan ne. To je eden prvih od 47 naših malih v Mladinskem oddelku K. S. K. J. Danes pa imamo krasen pomladanski dan, kot nalašč. Vzbudila se je rajsko ljubka spomlad iz dolgega spanja. Vstal je pa tudi, kakor je rekel, Zmagalec smrti in Odrešenik sveta. Aleluja! Pa še nekaj, g. urednik, kaj mislite, kaj? Oj, strašno! Neka dobra mati mi pride z napol prestrašenim glasom povedat. Prehitim jo v govoru in jo nestrpno vprašam: "Mati, kaj se je novega zgodilo?" "Že zopet ste vsi v 'cajtangah'," mi pravi, "J. in T. Skazi-mir in cela cannonsburška črna ban-da." "Kakšna cannonsburška banda?" jo radovedno vprašam. "Ali Vi mati mislite na Alexander godbo, ali kaj?" "Ne, ne," mi zašepeta bolj potihoma, "črna banda, to mislijo na Vas. Vam pravijo, kar Vas je še katoliškega prepričanja, "nazadnjaki", da živite še v f.. .. temi, da niste še spregledali i. t. d." "O, prmejdunej," se začudim. "V katerih 'cajtangah' pa je dopis, mati?" jo vprašam. "V Glas Svobode. Ali še nič ne veste?" mi pripoveduje s tihim glasom. Dopis je iz naselbine Meadow Landsa. John Križaj (rdečkar) je pa podpisan." "Kaj pravite Vi, mati, kje bi pa mi dobili tisto številko, v kateri je dopis v nji?" "Jak. C. jo ima, morebiti jo bi dal," "Ej, saj res — Jak je napol katoličan, napol slabo-tomiselc, gotovo bo toliko (Jober, dajo bo dal." Alright, rečeno, storjeno: jo že imamo. Torej idimo k stvari. V številki 22 Glas Slabote dopis iz Meadow Lands, Pa., piše neki gospod (rdečkar) tako brozgo, da take se ne more drugod na>ipiti, kot seveda edino v Glqp Slaboti. Ko bi ne bilo škoda prostora v Vašem cenjenem listu A. S., bi bilo vredno cel dopis ponatisniti. Tako pa posnemimo samo nekatere cvetlice: Gospod rdečkar pravi, da bi kmalu slovenska javnost ne znala, da je tudi Meadow Lands slovenska naselbina Če pa prelistamo knjigo "Amerika in Amerikanci", pa v nji najdemo zapisano tako le: "Iz Meadow Lands-a. Pa., smo pa dobili tako ostudno poročilo, da bi bila sramota vsem Slovencem, ko ga bi objavili." Vidite, tam bo ostal v zgodovini zapisan sramoten pečat Meadovvlandske* naselbine. Zal, da živi med Vami nekaj dobrih duš, vsa čast jim. Dalje: Kar pa Vi, g. rdečkar, čvekaste od tistih žlahtnih rož, Vas pa jaz ne razumem, kaj hočete povedati. Jaz si tolmačim takole: Najlepšo rožo v vrtu je utrgal oni, kateri si je zbral kako brhko in pridno dekle v zakonski stan. Po Vašem je pa trgal urednik newyorske avemice (tako kakor ga že Vi nazivljate) po Cannonsburgu. Nak, drugikrat mu pa ne bomo več pustili trgati rož po naši naselbini.. . Dalje ste se Vi, g. rdečkar, malo zmotili. Vaša žena ni tukajšnjega lokalnega zastopnika spodila; potovalnega bi bila pa kmalu stepla, no, ker je bil pa zavber fant, mu je zatnkrat prizanesla. Lokalni zastopnik pa še ni bil v Vaši hiši. On jo pozna, saj je še v starem kraju pisala gospodu kapelanu dopisnico, grozeč mu, da ga bo spraskala, zato ker jo je svaril pred ponočevanjem. Seveda ji je pa g. ka-pelan v Domoljubu primeren odgovor-ček dal: Kaj maram, če taka me spraska, Ki fantom kot mačka se laska. Dalje poziva g. rdečkar g. urednika A. M. na Meadow Lands. Revež, kako te on pomiluje. Torej tako cerkev imate, pa ste toliko napredni, da niti toliko ne veste, h kateri veri spada. Vidiš ti, g. rdečkar, kako ste napredni, pa še toliko ne veste, kaj ste, ali svo-bodomiselci, ali socijalisti. Če meni ne verjamete, pa le vprašajte Vašega •sodruga E. Kristana, koliko kvodrov sta že prispevala Mr. Konda in Mr. Skubic v socijališki klub. Iz tega se razvidi, da se nekateri socijalisti toliko razumete na socijalizem kot sosedova krava igrati na harmoniko. XW. Ely, Minn., 31. marca. — Cenj. uredništvo "Am. Slovenca"! Naznanjam Vam, da je danes zgodaj zjutraj umrl nagle smrti g. Marko Slo-bodnik. Pokojnil^ je bil doma iz Slanine vasi pri Metliki in je bival tukaj nad 25 let. Zapušča soprogo in več odrastlih otrok. Bil je star okoli 65 let in je delal za Chandler-kompanijo skoro ves čas. Pokojni je bil dober in skrben mož. Pogreb bo v torek 2. aprila. Sveti mu večna luč! J. J. P- Sheboygan, Wis., 29. marca 1918. — Ker sta me Slovenija in Glas Svobode imenovala lažnika, ne da bi prišla z dokazi na dan, in ker so me nekateri v dopisih surovo napadali, hočem dokazati — kdo je lažnik. Iz izvlečka zapisnika glav. odbora Slov. Rep. Združenja, kjer Mr. E. Kristan poroča o svojem shodu v Sheboygan, Wis., 3. marca t. 1., je med drugim tudi sledeče: Nasprotniki so si mnogo prizadevali, da bi shod preprečili, kar se jim pa n: posrečilo. Šli so celo k distrikt-nemu attorneyu in ga prosili, naj shod prepove. Mož pa jim je pojasnil, da v svobodni Ameriki nikakor ne gre u-porabljati taktiko žandarske Austrije. (V Glas Naroda 26. marca 1918.) Da je to podla laž, Vam podam tu izjavo Sheboyganskega district attor-neya, ki se glasi: Sheboygan, Wis., March 28, 1918. To whom it may concern: At the request of Mr. Anton Sta-rich of Sheboygan, Wisconsin! I wish to state that he nor anyone else has ever requested me to interfere with or stop a certain meeting which was held on the 3rd day of March, 1918, at the City of Sheboygan, at which meeting Mr. Etbin Kristan was the principal speaker. CHARLES VOIGT, District Attorney. Na to laž Mr. E. Kristana bi se ne oziral, ali ker je prišla celo v glavni zapisnik Slov. Rep. Združenja, je dobro, da ljudje čim preje spoznajo, kako jih ti nepoklicani voditelji z lažnji-vostjo za nos vodijo. Zato te lažnji-ve neznačajneže še danes boli resnica, da delajo pod krinko narodnosti za socijalizem. Anton Starich. trpite na pokvarjenem želodcu. Tudi pomoč temu je na Vas ležeča. Kri, ki je raznaševalka, dobi v svoj tok razne strupe, kateri se morajo odstraniti in Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je najboljši čistilec želodca in droba. Zabasanost, neprebava, glavobol, migrena, nespečnost, nervoznost in druge želodčne neprilike se nikakor ne morajo zoperstaviti Trinerjevim uspešnim lekom. Cena $1.10. V lekarnah. — Za revmatizem, nevralgijo, putiko, spahnenje, otekline, boleče ude itd. poskusite Trinerjev Liniment, ki hitro in gotovo pomaga. Cena 35 in 65c po lekarnah, po pošti 45 in 75c. — Joseph Triner Co., Mfg. Chemists, 1333-1343 S. Ashland A vel, Chicago, 111. — Adv. JUGOSLOVANSKI POKRET NA SLOVENSKEM. POZDRAV BELI KRAJINI. ZI. M. šuklje, Anaconda, Mont. Pozdravljam Belokrajna te, ti moj domači kraj! Od Kolpe do Gorjanskih sten se zdiš mi kakor raj: Karkoli videl sem poljan v življenja srečnih dneh, Največ prijetnosti zavžil sem tam na tvojih tleh. Pozdravljam rojstna zemlja te, ti dedov mojih dom! Le srce bije mi za te, te vedno ljubil bom: Oko te išče, srce mre, po tebi koprneč, Za tebe vedno v meni bolj žari plamen goreč. Proslavljam domovina te, saj slave vredna si, Ker mnogo bojev vidla si od turških časov ti; Predrzni Turek je želel uničiti tvoj rod. Al Belokranjec vztrajal je in zmagoval povsod. Zato pa Belokrajna te spominjam se odtod; Zastonj ti »ličnega sveta iskal sem jaz povsod — Po tebi in za te srce mi vedno bolj Kori, Izginila nikol ne boš mi iz spomina ti. (Slovenec, 15. I.) "Wilsonov govor o soglasnosti onih, kateri vladajo, in onih, katerim se vlada, podkrepljen z vzgledi ruske revolucije o samoodlo-čevanju, se je globoko ukoreninil v modernem mišljenju in se je danes razširil po celem svetu tako, da je treba z njim računati kot z zelo realnim političnim faktorjem. Ideja samood-ločevanja narodov je zavladala tudi našim javnim naziranjem kot najsil-nejši politični faktor. Njegovo moč moremo preceniti in meriti po odporu, ki se je dvigal proti tej ideji od strani onih, katerim bo prej ali slej odpel zadnjo pesem.. . Največji nasprotniki samoodločevanja narodov so pruski junkerji in njihovi samoteliti, nemški in avstrijski Pan-germani... Vredni bratje pruskega junkerstva so madžarski grofi. Kar velja o junkerjih, velja tudi od njih od prvega do poslednjega... Lmamo pa še eno kategorijo: ono, ki nosi na jeziku ^moodločevanje, v srcu ga pa preklinja. Resnični prijatelji samoodločevanja pa so: vsi, ki so bili in ki so še vedno teptani in tlačeni, ki trpe socijalno in politično, socijalno kot posamezniki, politično pa kot narodi... Ti tlačeni se dvigajo in pravijo: mi sami smo država, mi sami smo narod. To so ideje tlačenih, ideje preganjanih, istotako pa tudi ideje moderne civilizacije, ki je še vedno zmagala nad bajoneti, na katere se naslanja prusko junkerstvo in grofovsko pangermanski in madžarski nacionalni šovinizem. Svetlost modernih idej sije od dne do dne jasnejše in močnejše in tema krivice bo izginila pred svetlostjo pravice. Junkerski duh leži danes v poslednjih zdihih. Sicer še tolče okoli sebe, toda to nas ne plaši. Ta duh, ki je vodil vojno, je danes v agoniji. To nam je znano in zato verujemo v dober konec naše borbe za pravico in svobodo..-." "Naše samoodločevanje in slovenske (Slovenec, 16. I.) "Po celi Jugoslaviji, zlasti pa na Slovenskem, vre in kipi v narodu, ki navdušeno in prepričano podaja izjave za Jugoslovansko deklaracijo. To je naš narodni plebiscit, katerega cilj in namen je: popolna politična narodna in ekonomska svoboda. Naše žene in dekleta po mestih in vaseh podajajo s takim razumevanjem za deklaracijo, da bi se mogli mnogi intelektualci od njih učiti. V našo zadnjo planinsko vas naj pridejo diplomati, da čujejo voljo našega naroda iz ust slovenskih kmetic in delavk. Iz vseh krajev — brez izjeme— nam javljajo o velikem požaru pokreta za naš cilj. Piscu teh vrstic je pripovedovala neka deklica iz šmartna pri Litiji, ki je zbirala podpise po planinskih vaseh, da ni bilo ne ene žene ali dekleta, ki se ne bi z navdušenjem pod pisala. Izjavljale so, da so srečpe, ako morejo tudi same kaj doprinesti za tako stvar in da bi šle tudi več ur daleč, da bi dale svoj podpis za Jugoslovansko deklaracijo. To so besede slovenskih mater, žen in deklet onih, katerih kri se preliva na bojiščih. Naj si to zapomnijo oni, ki mislijo, da bo hotel naš narod še prenašati robstvo. (Nadaljevanje na 5. strani.) Severova zdravila vzdrzuieio v zdravje v družinah. KAKOR TONIKA, ALI KREPČILO. Kakor zdravniki zatrjujejo, bi morala vsebovati vsaka tonika take stvari, ki bi ves nai telesni sestav utrjevale in bi bolniku v i obče pomagale. V sled toga priporočamo vsem bolnim in slabot- ' nim osebam, da naj rabijo VABILO NAI KONCERT IN PREDSTAVO -ki ju priredi- li m s Pevsko Društvo Sv. Cecilije POD VODSTVOM GOSPE ANNE NEMANICH V NEDELJO, DNE 7. APRILA '18 POPOLDNE IN ZVEČER V STERNOVI DVORANI 801 N. Chicago St., Joliet, 111. Začetek ob 2:30 pop. in 8. zvečer. Vstopnina 50 in 25c. I. DEL: KONCERT. 1. a) "Keep the Home Fires Burning", za mešan zbor, C. Lucas, b) "Star Spangled Banner", F. S. Key, poje mešan zbor. 2. "Zaostali ptič", za mešan zbor, J. Aljaž 3. a) "Sweet Little Buttercup", H. Paley, priredila za tri ženske glasove gospa A. Nemanich. b) "Water Lilies", H. R. Buck. 4. R. Maister-Vojanov: "Za sinom", deklamira gdč. Frances Čulik. 5. "The Garden of Flowers", kantata, uglasbil Luigi Denza: a) "The Morn" — Jutro. Prebujenje metuljčkov. b) "The Dance" — Ples. ' c) "White Butterfly" — Belin. Milo prosi. d) "The Butterfly Swings on the Flowers" — Metuljček se ziblje po cvetkah. Uspavanka. II. DEL: CORNEVILLSKI ZVONOVI. Izbirka iz I. dejanja opere "Cornevillski Zvonovi" (Bells of Corne-ville). Poslovenil F. G. — Med-potjo na mestni trg. In prepir med vaškimi dekleti. OSEBE: Vaška dekleta: Jerica ........................................gdč. Marie Stonich. Lizika .......................................gdč. Marie Judnich. Jeanne .......................................gdč. Frances Čulik. Leonora .........................................gdč. Anna Mutz. Mannette.......................................gdč. Julia Rogina. Lisette ........................................gdč. Mollie Bezek. Florette ......................................gdč. Anna Smolich. Suzana ..........................................gdč. Ann* Bezek. Serpolette, malopridnica.........................ga. Anna Nemanich. Baili, okrožni glavar.................................g. Martin Rakar. Vaščanke — gdčne. Amalia Klepec, Jennie Smolich, Mary Mutz, Rose Kocjančič, Anna. Stukel, Anna Vi.detič, Angela Stukel. Vozniki — gg. Louis Simonich, Joseph Rogina, Frank Videč, Frank Russ, Joseph Videtič. III. DEL: "NE KLIČI VRAGA!" Burka v enem dejanju s petjem. Spisal Jaka Stoka. OSEBE: Levičar, bogat posestnik............................g. Martin Rakar. Polona, njegova žena .......................gdč. Theresa Nemanich. Milka, njiju hči.....................................gdč. Anna Mutz. Meteljkov Miha, posestnikov in krčmarjev sin......g. Joseph Rogina. Tone, seljan .........................................g- Frank Russ. Vse petje spremlja na piapo gdč. Margaret Nemanich. Med odmori igrata na piano gdčni. Margaret Nemanich in Marie Stonich. K mnogoštevilni udeležbi vabi PEVSKO DR. SV. CECILIJE. Olajšanje je na Vas ležeče. Ako pogledate globlje v življenje, sprevideli bodete, da ste krivi raznih prestopkov rednega življenja in hrane, zatorej ste si pri tem sami krivi, ako i Ali imate bolne zobe? Ali imate slab želodec? ■ a - ■ ■ m s S Ali veste, da so mnoge bolezni povzročene po slabih zobeh. Pridite k nam da pregledamo vaše zobe in damo nasvet—vse zastonj. Vse naše delo je hitro in jamčeno. 22k Gold Crown low as - - - $4 Full set teeth low as - - - $5 | Najnižje cene v mestu za najboljše delo. j T\D U/ U I EE NAJCENEJŠI S UK. W. n. LCC ZOBOZDRAVNIK j H Odprto od pol 9. zj. do 9. ure zv; ob nedeljah le zjatraj ^ ™ 227 Jefferson St. Tel. 3219 Joliet, 111. j _ Severa's Balsam of Life j (Severov Življenski balsam). Ta ' balzam je osobito priporočljiv pri zdravljenju navadne in pogoste zapeki (zabasanosti) neprebave in bolestih na jetrih. Poskusite to toniko kadar imate spremenljivo mrzlico; posebno naj bi jemale to toniko stare in slabotne osebe. Natančna navodila so označena na vsakem zavitku. Cena 86c. Dobi v vseh lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA A. Nemanich, St. A. Nemanich, Jr- Chicago Phone 2576 A. Nemanich & Son BANK Real Estate Insurance Loans Renting V lastnem domu 1002 N. Chicago Si., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po =3%= in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stocks-Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hišr Izvršuje.~»o terjatve in poslujemo kot au...inistratorji, varuhi, ko»-zervatorji ter v vseh enakih zadevah. [Naročite se na Amerikanskega Slovenk AMERIKANSKI SLOVENEC, 5. APRILA 1918, ft. B®BBB®®®®B®®®ffl@@fflBB®BBBffiBBBBH®B®BB®ffl®B@ gi BBBBBBBaasssBBBBSBBssBBBBBsssBSBSBBB y I IZNAJDBA. I m - s m .... ii ® Igrokaz v treh dejanjih. — Spisal V. Tratnik ffl SI (S) BBBaBBsasBB®BH®®B®asa®®®®a®H®BSB®BaB laaaaasaaaaaaiaaBsaaBBBBaBBaaBBaaBaaaBaa (Dalje.) 3. prizor. > Vinko (pri mizi sede glasno računa). Iks na tretjo je enako m r kvadrat minus ipsilon, delje s 357im korenom iz a kvadrat plus m na iks minus prvo plus iks na 33to. Ida (vstopi). Vinko, ali še nisi šel Počivat? Vidiš, da si bolan, pa se tako trudiš. Vinko (pišoč). M je enak plus minus kvadratni koren iz... Ida (opazi, da Milančka ni). Oh, o-troka ni! Kje pa je otrok? (Pohiti k-Vinkotu.) Kam si dejal Milančka? Vinko (nekaj trenotkov začuden gleda soprogo). Ida. Tak povej brž, kam si ga dejal. Vinko (zamišljen gledajoč soprogo). Ne vem! (Hiti pisati dalje.) Iks kvadrat plus a na iks minus tretjo minus ... Ida. Torej sam ne veš, kam si ga dejal? Navsezadnje bom še jaz začela misliti, da si nevarno bolan! Vinko. Ne 1 Plus minus kvadratni koren iz p iks... Ida. Vinko, nikar vendar ne bodi tak. Kaj bo s teboj, če bo šlo tako dalje? Vinko. P krat kubični koren iz 12 minus psi krat t kvadrat... Ida (ga prime za levico). Vinko! Vem, da nisi nič zalega storil otroku, ker ga imaš rad. Poslušaj me, Vinko! Jaz moram izvedeti, kje je Milan. Vinko. Zdaj še logaritem iz 12; t0 je ena cela, nič, sedem, devet, ena, osem. M a. Vinko, lepo te prosim, povej mi vendar! Vinko (vstane, zgrabi meh in gre v Peč pihat). Ida. O nel (Mu jemlje meh iz rok.) Ne boš več tega. Vse to je samo nesreča za naju. (Mu vzame meh, ki ga položi na tla, in Vinkota stišči "azaj k mizi na stol.) Vinko. Pusti me. (Se prime z rokami za glavo.) To me strašno razburja, če tako-le govoriš v me. Ida. Mene lepo ubogaj, pa te ne ^o nobena reč več razburjala. (Mu Položi roko na čelo in ga prime za roko.) Glej, kako imaš vročo glavo, roka pa mrzla kakor led. Sam ne veš, kako zelo si bolan. Privošči si tudi kaj počitka. Le mene ubogaj in boš videl, da bo prav. Vinko (vzatne v roko pero). Danes moram to izračunati do konca. Ida (mu vzame pero in je položi na ^a k mehu). Ne boš računal. Si že doslej preveč. Ako bi bil nekoliko '"anj računal, bi bilo za naju mnogo bolje. . V i n k o (si podpira glavo z rokami ln gleda spise, ki leže na mizi). Ah, toliko logaritmov! Kdaj bom pregle-a'> so-li prav prepisani? To je dela ^a eno celo noč. Čakaj, tu je knjiga ogaritmov. (Vzame v roko knjigo logaritmov.) 1 da (mu vzame knjigo in jo položi na tla k mehu). Pusti vendar to neseno knjigo. (Ida položi roko na spi-Se") Kaj ne, da danes ne boš več racunal? , V i n k o (se zagleda v peč in odgo-Vaj"ja počasno). Ne vem. t d a (se Qklene njegove roke z obe-^a rokama). Ali me slišiš? Ali razu-^ kaj govorim? 1 n k o (molči in strmi v peč). ni, d a- Odgovori. Lepo te prosim, ' ar vendar ne bodi tak. Povej mi kje je Milan. Ql ,lnko (kaže s prstom na peč), bo^ m°de' novega stroja, ki se kot parni stroj, in vendar krat V n^em Požgalo razmeroma tri-eit'Sn1ma.n^ Premoga. To bo takorekoč Id -"' Stro' za Prcln°g-mor.1 T'ho bodi, tiho. Te ne tfaj t"' 1>0slušati. če tako govoriš. In ]an? 'Pomagajo vsi stroji, ako si botro. • Ja 1>rilne za ramo.) Glej, ves se ®Cs v* • i koj. J "om začela sama z otro- v; akf> — umrješ? vleč ' " k ° ^vzamc svinčnik iz žepa in i *{UnSp'8e Idi izPod roke). Nekatere I (|U' "'orani Se enkrat pregledati. '°ži n* 'I"" Vzanu' sv'n£'n'k in ga po-tfedov i k, mehu). Nič ne boš pre-Ida s'Va ' 1' jaz "e pustim. (Potem šaj £0,oži roko na spise.) Poslu- Semkai ' b°Va sPravi,a tc",e sPise bo v a inVJ"'z',ica LeP° zaklenila jih »ačin hoš sPravil Na vsak (Ga I)rn0ras noc°j deti delo iz rok. vCs tJL . za r""o). Saj vidiš, da se °d teh ,tS 0(1 razb,,rjcnja. To je vse V ; n 'esrefinih računov. st'f M,,^0 •ienilje sP'se)' Pusti, pu-j d oram nocoj dokončati. k!c»e). J? ■ SPUC V miznico in za- /tlej da J 1,0 lepo »Pravljcno. do-rt se Pozdraviš. U N 4- Pr«or. °v,n*kova (v.topi z Milanč- kom v naročju; z njo pride tudi zdravnik dr. Gornik). Ida (pohiti Novinškovi naproti). Torej vendar! I, Milanček, kje si pa bil? Kako me je že skrbelo, kje si! (Vzame otroka.) Novinškova. Ni mu bilo hudega. Pri hišnikovih je večerjal. Ida (zdravniku). Gotovo so vam že moja mati povedali, kako je z mo; jim soprogom. D r. G o r n i k. Se mi zdi, kaj je. Vinko (vstane počasi in potegne z roko preko čela). Kaj želite gospod, da prihajate tako pozno? Dr. Gornik (Idi in Novinškovi). Izvolite iti vun. Sama se bova naj-ložje pomenila. Naj se godi karkoli, vedve ne smeta priti v sobo. Sicer se bo vse pokazilo. 5. prizor. Dr. Gornik (Vinkotu). Moje ime je dr. Gornik. Kako je z vami, mi je že povedala gospa Novinškova. (Pelje Vinkota k mizi.) Sedite in lepo mirno me poslušajte in bo še vse dobro. (Sedeta. Zdravnik prime Vinkota za zapestje.) Mrzlico imate, gospod doktor. A tu se ne boste izzdravili, ker je hladno stanovanje in peč ste zazidali. Vinko. Nisem je zazidal. Motor sem naredil iz nje. Nocoj moram dovršiti račune o sili motorja in jutri jih pošljem patentnemu uradniku. (Odpira miznico.) Dr. Gornik. Računali ne bote nocoj več. Vam jaz ne pustim. Vinko (vstane). Kaj? Kako? Kje imate pravico meni braniti? D r. G o r n i k. O tem ne bova govorila. Poklicali so me sem, da vam pomagam. A druge pomoči za vas ni, kakor da pustite delo in greste za nekaj časa v bolniščnico. Vinko. S kakšno pravico mi morete tu ukazovati? Dr. Gornik (vstane; proti poslušalstvu). Tu bo treba skrajnega sredstva. (Prevrne z nogo peč v lonce. Proti Vinkotu.) S takšno-le pravico vam ukazujem. (Kaže na peč.) Kolikor je škode, se bo obilno povrnilo. V/nko (besni, prevrne stole in mizo). To je zločin, tolovajstvo! Naznanim vas sodišču. Dr. Gornik (stoji ob prevrnjeni peči s prekrižanima rokama). Bodite mirni. Ubogajte me in po preteku nekaj tednov boste zopet zdravi in zadovoljni. Tačas pa, ko bote v bolnišnici, bom poizkušal, najti vam dobro službo. Vinko (meče stole). Tolovaj, razbojnik! Kako si drznete tako gospodariti v mojem stanovanju?* 6. prizor. Policijski stražnik (in z njim) Drn-ovšek (ki je istotako o-blečen, kakor v prvem dejanju). Vinko (kaže dr. Gornika). To je tolovaj, razbojnik. Primite ga! Drnovšek (kaže z obema rokama Vinkota). Glejte, glejte, to je tisti. Vidite, kako razgraja? Glejte, vse je po tleh, peč, miza, stoli! .Vinko (vpije vmes in suje stole). To je lopov, razbojnik! Dr. Gornik (Vinkotu). Če je tu kdo razbojnik, ste vi; saj vi razgrajate. Stražnik (stopi k Vinkotu in mu položi roko na ramo). V imenu postave! Mirujte. Odgovarjajte na moja vprašanja. Vinko. Zakaj prijemate mene? Jaz sem tu v svojem stanovanju. Tu je moja soba! Stražnik. Ljubi moj, tega vam ne verjamem kar na besedo. Če to ni vaše stanovanje, vas moram odvesti na policijo. Ako je pa to res vaša soba, vas moramo odvesti v blaznico. V svojem lastnem stanovanju pameten človek ne bo peči preobračal. Drnovšek. Zato pravim, da mora v blaznico. Gospod stražnik, le kar v blaznico z njim. Dr. Gornik. Urez zdravnikovega izpričevala ga nobena blaznica ne sprejme. In jaz sem zdravnik in izpričevala nc dam. Gospod stražnik, tu je legitimacija od električne in v njej moja fotografija. To je dokaz, da sem zdravnik. Drnovšek (dr. Gorniku). Kaj!? Da ne daste izpričevala? Kakšen zdrav nik pa ste^1 Vse uavskriž! Peč prekuc-njena. Pa pravite, da ni blazen. Dr. Gornik. Peč sem jaz prevrnil. Stražnik. Ta-a-ko-o-o? Potem navsezadnje moram aretirati vasi Vinko. Seveda, seveda! (Sede kakor uničen na stol, ki ni bil prevr-njen, in ki stoji ob zidu.) Dr. Gornik. Veste kaj, gospodi stražnik, jaz vam bom nekaj drugega povedal. Tukaj kot zdravnik vršim opravilo, ki je takorekoč uradno. In brez nujnega vzroka me tudi vi ne smete motiti. Zlasti ne voditi semkaj okuženih oseb, kot je na primer— vsaj kakor se vidi — ta-le. (Pokaže Drnovška.) Kje ste tega človeka dobili? Stražnik. Aretiral sem ga, ko... Drnovšek. Ampak po zmoti. Na policiji so me spet spustili. Stražnik. In zdaj me je privedel sem, kjer se baje'gode nerednosti; in, kakor vidim, je tukaj cela revolucija. D r. Gornik. In kolikor jaz vidim, je ta-le človek (pokaže Drnovška) o-kužen. Kažejo se namreč na njem nekateri znaki vročinske bolezni. (Stopi prav k Drnovšku in mu pogleda v o-braz.) Da, da. Najbrže bo tako, dasi gotovo še ne vem. (Dr. Gornik stopi nekoliko nazaj in pokaže s prstom Drnovška.) Torej, vi, gospod v spalni suknji, tu vpričo gospoda stražnika vas kontumaciram. Pojdite kar takoj domov in ne genite se iz sobe. Vi ste kontumacirani! Drnovšek (se prestraši). Kaj? Kontumaciran? Vam pa rajši prej u-idem. Kontumaciran sem nocoj že enkrat bil. (Zbeži.) Dr. Gornik (stražniku). Gotovo sta se pripeljala semkaj. Stražnik. Da. Voz je pred hišo. Dr. Gornik (zakliče skozi duri): Vi, gospod v spalni suknji, pojdite peš domov, da voza ne okužite. Voz bomo potrebovali mi. 7. prizor. Vinko (je tačas na stolu zaspal). Dr. Gornik (stražniku.) In zdaj, gospod stražnik, samo poslušajte. V kratkem se vam bo pojasnilo, kaj je tu pravzaprav v neredu. Glejte ga. (Pokaže Vinkota.) Spi. Takšen bolnik zmeraj tako naredi. Po največjem razburjenju pride naenkrat reakcija. Vse moči odpovedo. Bolnik zaspi. In zdaj poglejte semkaj k peči. Ta peč je iznajdba, je model novega stroja. Meni je njegova tašča povedala, kaj dela. Glejte, tu je zazidal cev za dim, tako da je dim samo skozi to-le veter-nico odhajal iz peči. Pravzaprav ni sam odhajal, ampak ta mož, ki je doktor tehnike, je s tistim-le mehom dim v dimnik tlačil. In še ni šlo. Kakor vidite, je dim vkljub vsemu temu ostal v sobi. Kaj pravite na to? Stražnik. Ne vem, kaj bi rekel. Morehiti ima stvar vendarle kak razumen smisel. Dr. Gornik. Pravite morebiti. Jaz sem ravno iste misli. Morebiti je ta mož velik izumitelj, morebiti je pa velik norec. Doslej ga nisem poznal, zato končne sodbe nocoj ne morem izreči. Naj pa že bo tako ali tako. Lahko ga še rešimo, ako se ga lotimo pravi (Vzame mokro ruto in briše z njo Vinkota po čelu.) Gospod doktor! Slišite? (Vinko odpre oči.) Ali naju poznate? (Vinko molči.) Torej, gospod stražnik, zdaj vam je jasno, kako stvari tu stoje? Stražnik. Seveda. Toda kaj naj storiva z njim. Dr. Gornik. Takoj mora v bolniščnico. Upam, da je voz še pred hišo. Primiva ga vsak na eni strani za podpazduho in ga spraviva na voz. Peljal se bom z njim, da ga oddam v bolniščnico; ondi bom dalje vplival nanj; in upam, da bo čez nekaj tednov zopet zmožen za delo. (Peljeta Vinkota proti durim.) (Zavesa pade.) TRETJE DEJANJE. Vrši se nekaj dni pozneje v bolniščnici. 1. prizor. Vinko (sedi oblečen na postelji). Dr. Gornik (vstopi in vihti v roki veliko listino). Zivio! Tu vam nesem najboljše zdravilo. Vinko (iztegne roko). Pokažite prosim. Dr. Gornik. Le počakajte še malo. Mora vas prej Ipripraviti. Vinko. Ne razumenfi. Čemu bi me bilo treba pripravljati, ako obsega listina najboljše zdravilo zame? Dr. Gornik. Najboljše zdravilo v tem pomenu, da vas bo zanaprej obvarovalo enake bolezni. Prijetno vam pa to zdravilo rte bo, vsaj za sedaj ne. V i n k o. Kolikor od daleč vidim, bi utegnila biti podelitev kake službe. No, saj se itak pripravljam, da me danes izpustite iz bolniščnice. Vidite, da sem se že oblekel. D r. Gornik. Dobil sem vam službo, kakor sem obljubil. A vse je še odvisno od tega, bote-li hoteli podpisati to-le pogodbo. (Dvigne listino.) V i n k o. Najprisrčneje se vam zahvaljujem. Toda kje ste dobili službo? Iii' kakšno? D r. G o r n i k (pristavi stol k poste Iji in sede; listino položi na sosednjo posteljo). Službo inženirja v Drgan-čevi železolivarni in tovarni za stroje. Sprejmejo vas pa le, če se pismeno zavežete, da bo tovarna lastnica vseh iznajdeb. katere bote priglasili patentnemu uradu tačas, dokler bote v službi pri Drgancu. Od vsake takšne iznajdbe hote dobivali samo pet odstotkov od čistega dobička. Lahko vam izdani, da bo ravnatelj jako vesel, ako sprejmete službo, in da vas nestrpno pričakuje. Vinko (zmajuje z glavo). To vendar ni mdgoče, da bi službo sprejel pod takimi pogoji! Pomislite, gospod doktor, kolikor sem se trudil z iznajd- bo, katero sem preračunaval ravno takrat, ko ste prišli v moje stanovanje in me odvedli v bolniščnico! Če torej to iznajdbo proglasim patentnemu uradu, ko bo popolnoma gotova, niti moja lastnina ne bo. Drgančevi tvrdki je vendar ne morem prepustiti brezplačno. In zavreči jo je škoda. (Zmajuje z glavo.) Ne bo nič. Po3 takim pogojem službe ne sprejmem. Žal mi je. Zlasti mi je žal zato, ker ste imeli brezuspešen trud radi mene. D r. G o r n i k. Ima-li ta vaša iznajdba sploh kaj vrednosti, to je še veliko vprašanje, na katero bodo odgor vorili drugi, ne vi. Znano je namreč, da s? vsak izumitelj 'nahaja v stanju takozvane tehnične zaljubljenosti. Zato se mu marsikaj vidi zlato, kar je v resnici samo prazna pena. Vinko. Dragi moj gospod doktor, v teh rečeh niste merodajni. Vaša stroka je zdravilstvo. O tehniki vam ne pristoja odločilna beseda. Dr. Gornik. Kaj pa ste pravzaprav hoteli iznajti? Jaz še zdaj ne vem. Vsn k o (smehljaje sname tablico, visečo nad njegovo glavo na zidu). Razložim vam na kratko svojo iznajdbo. (Hitro riše s kredo na tablo majhen ačrt.) D r. G o r n i k. Po tem, kar mi je povedala gospa Novinškova, ste hoteli iznajti nove peči. Vinko. Da in ne. (Mu pokaže tablico.) Glejte, to je površen naris iznajdbe. Peč, ki vrši trojno nalogo: Greje sobo, na njej se kuha, in hkrati ta peč lahko goni stroje ali električne naprave. Ta peč bo namreč nekakšen eksplozivni motor. Glejte, to-le kolo tu na vrhu bodo gnali plini, ki bodo iz peči odtekali v dimnik. Dr. Gornik. Kakšni plini boto to? Vinko. Dim in pa vse tisto, kar z dimom vred iz vsake peči teče v dimnik. Ta plinasta zmes bo gnala kolo grede, ko bo odtekala iz peči. In to kolo bp potlej lahko gnalo druge stroje ali električne priprave. Obenem bo to kolo tudi pihalo zrak v peč, in sicer z velikim pritiskom. D r. G o r n i k. In katera bo pravzaprav tista sila, ki bo to gnala? Vinko. Podobno bo, kakor pri bencinovih motorjih. V bencinovem motorju se iz vsake kapljice bencina razvije velika množina plinov, in ti plini ženejo bencinov motor. Pri moji iznajdbi bo pa iz vsake drobtinice premoga nastalo mnogo plinov, ki bodo gnali to-le kolo, katero tu vidite narisano vrhu peči. Taka peč, tak pe-čni stroj bo cenejši, kot vsak drug gonilni stroj; zanj se bo rabilo manj pre-moguTfot za katerikoli drug stroj iste moči. D r. G o r n i k. S tehničnega stališča te iznajdbe ne morem presojati, ker nisem tehnik. Vkljub temu vam pa brez skrbi lahko rečem, da ta pečni stroj ne bo imel najmanjšega uspeha. Vinko. Bo. Sem vse natanko preračunal. Dr. Gornik. Katere logaritme ste pa uporabljali? Vinko (ga začuden pogleda). Briggove. D r. G o r n i k. Ti so za peči in za štedilnike za nič. Vinko. Kako to? Dr. Gornik. Ker v Briggovih tabelah manjka nekega logaritma, ki je za peči in štedilnike silno važen. Vinko (se smeje). Slišite! (Zmajuje z glavo.) Dr. Gornik (s povzdignjenim gla som). , Tisti faktor, s katerim niste računali, je logaritmus iz ženske trme. In zato so vsi vaši računi za nič, in vsa vaša iznajdba je popolnoma brez vrednosti. Vinko. Toda pomislite, da se bo s pečnimi stroji silno mnogo prihranilo. Dr. Gornik. Pomislite, da bi se tudi pri ženskih oblekah lahko silno mnogo prihranilo. A zakaj se ne?... Logaritmus iz ženske trme je faktor, s katerim treba računati. Zato vam povem: S to iznajdbo ne bo nič. Ženske bodo izdale povelje, da možje pečnili strojev ne smejo kupovati. In kaj vam koristi najpopolnejši stroj, ako ga nihče ne kupi? Vinko. Pa vendar... Dr. Gornik. Nič "pa vendar!" Vi ste tehnično zaljubljeni. V svojo sajasto železno peč ste se zagledali. In če vam te ljubezni ne izbijem iz glave, bote v kratkem res prišli tje, kamor vas je hotel spraviti gospod Drnovšek. Deloma tisti vaš preveliki duševni napor in skrb, deloma stradanje pa mraz, in v treh ali štirih mesecih ste proč. Že zdaj smo vas komaj rešili. (Konec prili.) je bil njegov spomin egiptovskemu ljudstvu svet in mnogo bolnišnic se je imenovalo pp njem. 300 let po I-em Hetepu je napisal egiptovski kralj Atoti razpravo o anatomiji in zopet nekaj stoletij pozneje je živel v Egiptu kirurg, v čigar grobu so bile najdene jako zanimive slike ki-rurgičnih operacij. Nenavadni želodci. Dr. Fenwick je v svojem poročilu na higejeniškem zavodu v Londonu izjavil sledeče: Vsi želodci niso enaki; je takih želodcev, ki tako prebivajo, da zamorejo komaj obdržati človeka na življenju; je pa tudi takih, ki delujejo dva do trikrat toliko, kakor normalni želodec. Normalni želodec zamore v 50 letih prekulfati 25,000' kg hrane, ali se nahaja, tudi takih, ki predelajo dva do trikrat več. Take želodce imajo taki ljudje, katere požrešnost ni možno nikdar nasititi. Prav nedavno se je čulo o nekem dekletu, ki ima želodec izredne delavnosti — brezmejne po-žrešnosti. Dekle je pojelo svbjemu gospodarju v 24 urah 33 kg mesa. Vsako zdravilo proti taki požrešnosti je bilo brezuspešno. In sedaj pomislite, da dobi tako dekle z mlinom v želodcu za ženo kak siromašni delavec! JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace) Kadar imate kaj posla na sodišču aH vložite tožbo zoper koga, ali hočete iz-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker z mano lahko govorite v materinem jeziku. Uradne ure: jutro od 8.—12. Popoldne od 1:30—5. Zvečer po dogovoru. Urad imam na: 321 JEFFERSON STREET, (nasproti Court House), Joliet, Ills. Valentin Fajnik, Jr. Billiard Parlor Tržim fine smodke in vse vrste dufaan. DOBRODOŠLI1 120 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL Kdor je žejen ali lačen se lahko pri meni okrepča. HANSEN <6 PETERSEN GO. 503 CASS STREET, JOLIET, ILLS. BARVAMO ZUNAJ IN ZNOTRAJ Stenski papir po 10c roll in več. JJarva za hiše po $1.95 galon in več. Vse barve. Barva za Ford $1.25. Najboljše ščetke. NjstarejSi zdravnik (sveta. Nemški, v Monakovem izhajajoči zdravniški list poroča: Prvi zdravnik, o katerem imamo verodostojna poročila, je bil Egipčan I-em Hetep, ki jfe živel v času kralja Tekserja, torej o-krog 4500 pr. Kr. Ime pomeni "nosi-telj miru." O velikem spoštovanju, ki ga je ljudstvo imelo do njega, priča njegov grob pri Menfidi, ki se nahaja v bližinj kraljevega groba. Po njegovi smrti so mu izkazovali božjo čast. Mnogi na čast njegovemu spominu izdelani spominki ga predstavljajo kot varuha človeštva. Več nego 4000 let Oči pregledamo Naočnike priredimo Smith & McGuire JEWELERS AND OPTICIONS 320 Tan Bnren St, Joliet D'ARCY BUILDING Andrej Stirn SLOVENSKI ČREVLJAR. Popravljam moške, ženske in otroške ČEVLJE. 1011 N. Chicago Str., Joliet, Illinois. BSfiBSSBiESiS ffiBffi® KBSiBSB I Frank Bambich | Si - SI £ TRGOVEC Z ZLATNINO ^ S 1107i/ž N. Hickory St., Joliet ffl s S yr ffl Se priporoča rojakom, ce po- ijj trebujejo kak kos zlatnine, ffl [g bodisi uro, verižico, prstane jjg tfj ali sploh kar spada v zlatnin- ijj ffl sko trgovino. HS K s aSSKBK BffiBffi SHiBKSHiBffiS Prodajem v»e vrste URE in ZLATNINO. Primani dobite Tsako rež 20 odtto canaj« kot karkoli drug-ja. Prodajam samo jarače-no'bUfo Popravljam ▼•a Trsta amarikanska in starokraj-•ke ura in alatnino za ▼•ako dalo SLOVENCI in HRVATI p celi Ameriki. Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilita mani kaj bi radi pa vam pošljem ceno. Vsaka reč vas koita 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje. JOS. SPOLARICH 901 M Hickory St JOLIET, ILL Thfl Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi se bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. jr. LYONS Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. Garnsey, Wood & Lennon ADVOKATL Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. John Grahek ...G-ostilničar... BffiBSiBSfiBBiB SfiBSfi B SiSSfifflffi® I Homewood Coal i 1 * Yard ^ i $ M MIKAN, MANAGER 1M in Mehak Premoa * * ter drva in kurivo g « 1624 Nichalson St., Joliet, III. if; PHONE 1797W S u; HUBIBIEISIIE (3 IE SI LE [SIIEIElUSISIIEriillEua ml91 ISl31 KISI IS 31 cB 31ISI31LHJ311S13IVS3|IS1 To^im vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. PRODAJAM TUDI TRDI IN MEHKI PREMOG. TELEFON 7612. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. Louis Wise 200 Jackson St. JOLIET, ILLS. gostilničar VINO, Ž CI AN J £ IN SMOBKE. SOBE V NAJEM 1 LUNCH ROOM. 6. AMEttlKAMgia tLOVKWlC. S. APRILA 1918. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sr. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriika Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. » lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1-50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj M poiiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivaliJča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne Vračajo. Cenik za oglase pošljemo na proinjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, III Advertising rates sent on application. BELA NEDELJA. . Mir vam bodi. Prerok Izaija je naznanil, da bo IZveličar Kralj miru. Ob Njegovem rojstvu so angelji prepevali: "Mir ljudem na zemlji." Ko'je Zveličat dovršil veliko deto odrešenja, pozdravlja .svoje učence: "Mir vam hodi." Da pa da ljudem zopet mir„ vesti, katerega so zgubili z grehom, je dihnil v apostole in jim rekel one pomembne besede: "Prejmite sv! Duha. Katerim bote grehe odpustili, s>p jim odpuščeni; katerim boste grehe zadržali, so jim zadržani." Ob tej p,r$ki je Jezus vsta-novil zakrament sv. pokore, kakor bo vsakomur umevno. Kako velika laž je toraj, katero se zmišljujejo nasprotniki svete cerkve. Pravijo namreč, da se je cerkev samo jzmislila spoved. Videli smo pa. v današnjem svetem evangeliju, da je Je-'žtis sam dal oblast odpuščati in zadr-žavati grehe. Zakrament svete poko-fe ni toraj nikaka poznejša iznajdba. Svet* gerkev pripoznava le one zakramente, katere je vstanovil Jezus Kristus. , Zakrament svete pokore pa ni vstanovil Jezus Kristus le slučajno na ve-lil^o nedeljo, na večer onega dneva, ko je častitljivo vstal od mrtvih. S Svojim trpljenjem in smrtjo je spravil človeški rod z Bogom in nam pridobil po-svečujočo milost. Sedaj pa je vstva-ril sredstvo, po katerem dobimo milost odpuščanja, sredstvo, da vsak posameznik lahko prejme odpuščanje, katero je pridobil za vse ljudi, sredstvo, po katerem bi prihajal obilen sail odrešenja, katerega je ravno dovršil do vsake duše. Prva stvar, za kar je skrbel, kakor hitro se je prikazal Svojim učencem, je bila, da ustanovi neko ,talno sredstvo, po katerem si pridobi odpuščenje vsak posamezen človek, kateremu je res kaj mar za to. To sredstvo je zakrament svete pokore, katerega je ustanovil in dal apostolom in njihovim naslednikom oblast odpuščati grehe v Njegovem imenu vsem, kateri so skesanega srca. 7. ustanovitvijo zakramenta svet« pokore nam je Jezus dal zopet nov dokaz svoje ljubezni in usmiljenja, za kar smo mu dolžni hvali^nost. Na ta način je napravil apostole, njihove naslednike in vse duhovnike, kateri imajo to oblast od škofa svetovala ljudstvu. Katoličan zaupa spovedniku in mu odpre svoje srce, pokaže vsa svoja nagnjenja in dejanja. Spovednik pokaže spovedancu nevarnost v kateri se nahaja spovedanec, posredne in neposredne posledice njegovih dejanj. Spovednik ga opomni, kakor oče in svari pred mogočo škodo; spovednik ga spodbuja, pouči, kako naj živi, da bo dopadel Bogu in ljudem, da bo srečen na tem in onem svetu; pokaže mu, kako naj se vstavlja grehu v prihodnjo-sti; na kratko, spovednik je učitelj in zdravnik. Koliko ljudi bi se bilo. zgubilo, če bi jih spovednik ne bil opomnil o pravem času. Veliko ljudi bi se pogrezalo vedno globokeje v greh, če bi jih ne bil spovednikov glas poklical o pravem času na varno pol. Veliko bi jih bilo postalo nesrečnih na tem in onem svetu, če bi ne bilo zakramenta svete pokore, če bi se ne bili nikoli spovedali svojih grehov, če bi ne bili tako splezali iz prepada, v katerega so padli. Kako koristen in dobrodejen je ta zakrament! " Lahko bi se morda tudi vprašali, zakaj pa ljudje ne nehajo grešiti, ker hodijo k spovedi in prejemajo milosti tega zakramenta. Vsi ljudje smo človeški, iz mesa in krvi in kot taki grešimo. Zakrament svete pokore je postavljen, zato, da dobimo odpuščanje grehov, da nas vest ne muči zavoljo tega kar smo storili; da nam milost, da se lažje varujemo greha v prihod-njosti. Z milostjo je treba pa sodelovati. Bog ne bo nikogar silil, kdor si noče sam pomagati. Ker je človeška volja nagnjena k slabemu, zato je treba velikanskega truda in opreznosti, da se varuje greha. K temu pride še navada, katere se je ravno tako težko znebiti. Kdor pa hodi večkrat k spovedi se nauči spoznavati svoje grehe. Nikdo se ne more poboljšati, če ne pozna svojih grehov. Kdor gre samo enkrat na leto k spovedi, navadno šc ne ve, da je greh, če se ne gre v nedeljo k sveti maši, če se je meso na petek, če nespodobno govori in misli in kar je temu podobnega. Gotovo, da se tudi ne bo skušal poboljšati. Bilo bi ravno tako, kakor če bi kdo hotel popraviti stroj, katerega še ni nikoli videl. Kdor pa hodi velikokrat k šffc-vedi, vidi vsako najmanjšo napako. Tak človek ima za greh, ne samo, če ni molil zjutraj in zvečer, pred jedjo in pojedi, ampak tudi, če je pri molitvi mislil na kaj drugega; ne samo kletev,, ampak tudi vsako neprijazno besedo. Le tak človek pozna svoje življenje in ga more popraviti. Nihče ne more popraviti tega, kar ne pozna. Čimboljše pa pozna kako stvar, toliko boljše jo popravi. Poznati je pa ne more, če ne pomisli o njej. Ker se vsaka stvar pozabi, četudi jo je kdo nekoč dobro znal, zato je trt m dotično stvar večkrat premisliti. Kdor hoče toraj poznati svoje življenje in je poboljšati mora je ponoviti vsak večer in tttdi vsak večer skleniti "biti boljši drugi dan. Kakofcza odrešenje samo, tako smo dolžni biti hvaležni Bogu tudi za za^ kramenr~svete pokore. Svojo hvaležnost pa bomo pokazali s tem,da- se-Iga bomo veSkrat posluževali in sicer vselej dobrri pripravljeni. Lfe kdor dofiro opravi zakrament svete pokole, ft deležen. miru, katerega je zapustil Zveli-čar na velikonočno nedeljo, rekoč: "Mir vam bodi." REV. A. PLAZNIK. JUGOSLOVANSKA DRŽAVA- 1 1 ';A ' ' Predavanje dr. Trumbiča v Parizu. (Konec.) C) Sredstva za državrlo življenje. Celokupno jugoslovansko: ozemlje ima dovolj predpogojev, ki so posebni, da more država obstajati, s i' razvijati in napredovati. Ti predpogoji so dvovrstni, moralni in materijalni. — 1. K»r se tiče moralnih pogojev,, pride v poštev najprej razvitek civilizacije. Ako se iz vzamejo stari naredi Evrope, jugoslovanski narod ne zaostaja za najbolj civiliziranimi narodi sveta. Posebno moderna civilizacija' je zavzela širok mah, poleg' tega; da je večji del našega naroda pod tujo, njemu neprijateljsko nadvlado Avstrb-Ogrske, ki -e tredi z vso- s-vojit. silo državne moči, da ovira napredek našega naroda. Jugoslovanska literatura se je povs-pela na znamenito višinoi Ona koraka vzporedno z napredkom literature na evropskem zapadm. na polja-lepo-lovja, v pesništvu in vprozi, na polju znanosti in umetnosti. N'aiia literatura je stara 500 let. Ona se je bujno razvila posebno na jadranskem primorju, posebno dalmatinskem za ča-a renesanse in pod tem uplivom je dala znamenite predstavnike svetovni civilizaciji v pesnistvifc. prozi, v stvarstvu, v znanosti in v arhitekturi. Dva zavoda, ki sta danes eksponenta in ognjišče našega kulturnega razvitkj, ta dve akedemiji znanosti in umetnosti, ena v Belgradu, a druga v Zagrebu z bogato galerijo slik. Delo teh dveh zovodov je dokaz, da so dobro pripravljeni v naučni sili. Naš jezik je prirodno bogat, gibek, uglajen in muzikalen. Pesniški duh našega naroda je na$el izraza v narodni pesmi, ki je poznana in priznana v Evropi kot eden najlepših duševnih proizvodov te vrste. Jezik je dobro prikrojen za potrebe državnega življenja in za naučne in znanstvene potrebe. V deh državah, Srbiji in Črni Gori, so še od njihovega postati ka državno zakonodajstvo in izvrševal-na administracija v našem jeziku na vseh poljih javnega življenja. V deželah Avstro:Ogrske, kjer prebiva naš narod, so se vršili zakonodajni in u-pravni posli v pokrajinskem avtonomnem življenju v našem jeziku, kakor tudi v občinah. V prejšnjih časih je Avstrija silila v obmejnih krajih, ki so bliže nemškim, nemški uradni jezik', a v pomorskih pokrajinah, kjer ni nem-' ški jezik ni malo poznat, italijanski jezik. S tega stališča je bila birokracija v naših deželah največji boritelj nemškega, oziroma itilijanskega jezika. A to stanje je postalo nevzdržno. Probujena jugoslovanska demokracija je začela borbo proti usiljeva-nju tujega uradnega jezika v naših krajih in nato, kar je naravno, uvela svoj jezik v svoje šole in lokalne administracije. Ta borba je bila dolga in težka, a je prebudila in razvila samozavest v našem narodu, ki je danes jako močna, kar se vidi danes najbolj v tej strašni vojni krizi. Danes domi-nira naš jezik v nnaši hiši v pokrajin ski zborih, v šolah, vjavni administraciji in to je tudi vzrok, da naše moderno življenje koraka brzim kora kom v duševnem razvitka. Nemški jezik je ohranil svoje nad-gospodstvo v državnem zakonodajstvu in administraciji v Avstriji, a v Ogrski madžarski, a prebujena zavest slovanskih demokracij napada nadgospod-stvo nemškega in madžarskega jezika tudi na teh pozicijah ter preti, da se napravi v tej mnogojezični državi babilonski kaos. Naš narod je dospel do svojih šol v Avstro-Ogrski, čeprav ne še v dovoljni meri, s teškimi boji in z lastnimi sred stvi. Danes so v jugoslovanskih deželah razven srednjih in nižjih šol dve univerzi, ena v Zagrebu, kjer je sedaj tudi medicinska fakulteta in politehnična visoka šola, a druga univerza v Belemgradu. A dunajska in , bu/c}im-peštanska vlada ne, samo, da naš^i dijakom ne priznavajo veljavnost bel-; gradske univerze, oni tudi ne priznavajo univerze v Zagrebu, ki je v Avstro-Ogrski, za dijake Dalmacije, Bos-ne-Hercegovine ter slovenskih dežela, in to iz političnih motivov, da se naša učeča se mladina ne bi osredotočila v svojem kulturnem središču. Iz vsega tega sledi, da je naš jezik kulturno razvit in sposoben, d^ se ga uporabi za vse državne potrebe. 2. Kar se tiče materijalnih sredstev, imamo dovolj predpogojev, da moremo vzdržati državno življenje in zagotoviti bujen napredek in/sijajno bodočnost. Naše narodno ozemlje zavzema površino 250,000 kvadratnih kilometrov. Prostrano je kakor ozemlje 'Italije ■brez Sicilije, z domačini prebivalstvom ' * \ ■••' ' ' i:- . Politični sisteirvse je osnavljal v "policijskem duhu. s katerim je bila pfer je\ana vsa državna uprava, ki je totals svobodo naroda, politično, iji soci* jalwoy a gospewtyl irski sistem je ^cžil za tem, da podvrže^naše prirodno boga-st:vj$' izraMjanjfr. avstro-ogrsbp Racijo-nalnc ekonomije v korist Nemcev \«in Madžarov ter rtjjhpvih središč,J Vstad tega se je moral naš narod seliti. NaS«; izseljevanje v 'svet, posftfctfS koi znaša 20 odstotkov celokupnega naroda našega v Avstro-Ogrski. Inj iia- ediffi pojav . oa **«ti» evropsko« kontinentu. ? Kakor hitro lw dosegel na jO d združenje iti samostojno-1, s*'bo ponin&J žcval naglo, ker-ho prenehalo izseljevanje-in ker se bo zvišala nataliteta. Naš svet ljubi\lrer£ino in otroke ter živi vse svoji* iivlijknje za svoje doma-, če gnezdbu Naša rasa je sveža, silna, vzdržna ter jako moralna in delavna. Tla naše zemlje so- prirodno bogata, glavne rele so. Ddirava, Savat Drava^ Mura, Bosna, Vrbas, Una, Kolpa, Zrmanja, Krka, Cetina; in Neretva. Te reke predstavljajo . bogato mrežo vodnih potov lil kopalno količino vodqih il', ki s prešli, a naš narod je ohranil svojn mornarske spodobnosti i1i ljubezen dt> svojega morja. * Brer- -TtitiSpgt ^nic^jst Avstro-Ogrska ne bila bi velika in po morska država, ^rodoyfo ki je pod avstro-ogrsko zastavo svinjina n&ših ljudi, - a,naša komaj kakih :petstoti»oč tonelaže, ki pa se bo znatno razvita jutri, ko bomo gospodarji v syoji koči. a Avstrija se povleče nazaj rta 'Donavo, a Madžari v svoje dedovske puste. Jadransko morje je naie iivlienjt in nj- Zaključek. Mi smo prepričani o uresničenju tega ideala, ker imamo zaupanje v zmago zavezniških vojsk. Mi smo prepričani, da bodo velike zavezniške države realizirale našo koncepcijo o Jugoslovanski uniji v eni državi, ker je ta koncepcija v skladu s pravico in civilizacijo, ker je jugoslovanski problem člen v verigi, ki se steza od Ham burga pa do Perzijskega zaliva. Ta veriga je že zlomljena v Aziji, sedaj jo je treba pretrgati še v Evropi, namreč tam, kjer živi naš narod. Mala srbska država je že pokazala s svojo junaško borbo silo našega plemena in njegovo udanost. Po ponovnih zmagah na Ceru in Rudniku nad avstrijskimi armadami, je Srbija podlegla v neenaki borbi, napadena od severa od Avstro-Nemcev, a z vzhoda od Bulga-rov. Sama samcata se ona ni mogla ustavljati- uspešno: Niš- narod bo štel najmanj za tri Srbije od danes in imel bo silo, da< odbije vse nove sovražne navale sovra-žraikov. S to vojno prehajamo mi v novo zgodovino, toda prehajamo vanjo po groznih žrtva' Te žrtve so seznanile svet z našim rodont, z njegovo sposobnostjo in nj* govimi težnjami. Po svojem združi nju bomo postali člani mednarodne? bratstva in splošne civilizacije. Take so naše težnje, taka je na; edina ambicija. Frizure Japonk, ki so se začele vedno bolj vdomačevat v Evropi, zlasti na Angleškem, so vsi kako med vsemi žeffskimi frizuram najznačilnejše. Še zanimivejše pa A na Japonskem samem, kajti po uredfif . las se pozna, je' li ženska oTnožena i vdova ali še samica; spozna se pi tBR kvalificirano' večino glasov, ki jb bo ona sama odredila v svojih regulacijah. A-bsotamat, večina sama se ne more- privzetr, ker bi na ta način bita konstitucija eventualno v rokah'zelo važne-manjšine in ker bi se -s tem mogla volja' naroda oktroi-rati od kake velike narodne stranke. Na i principu kvalificirane večine pa more konstitucijomaltaa skupština,. s-pomočjo medsebojnih koncesij, iz®la-diti diference, ki bodo med večino, in mai(jšino. Tako bw bodoča ustava države predstavljali nesnični izraz celokupnega naroda. Potrebno je prikaaati Važnost enotne ustave za celo državo. Ona iz-Mjučuje-idejo federacije, to je sistema, bi ti previdel osnovanje -držav.«' s pri-kljttčenjem raznih delov, ki bi s državo. Porrebno- je, da se za en narod napravi eno državo. Samo tako more obstajati soliden or-ganizemy.sposoben, da osigjura vse živ-Ijenskeciirtenese celega nasoda, nwal-ne in mateirijahte. da odbija eventualne napade odi zunuj in da postane ga rane i j a- zituevmilbom, da b<#. uspesno o-b-bijal nemško invazijo. Roje poizkusi se bodo- zttnrnli ob zapnrkah no,ve dr-žavev , Toil* i'deja enotne ustavo dajno'skup ščine- za eelo državo tre ukl/nčuje poti eJj»<. da se morajo vsi državni posli koncentrirati v eni sa-nii fegislativi ter protest samo eni efcsefcntivni oblasti, kakor je to danes sfučaj na Francos-Uettir. Meja enotne države ne zahteva ^te-ma »troge centralizacije. Država more ravno tako dobro obstajati, ako so posli zunanje politike in podobni posli notranje potitikc. ki so absolutno potrebni za ostanek in razvoj države, osredotočeni v kompetenci osrednjega parlamenta in osrednje izvrševalne oblasti. Ti posli bi morali biti sledeči vladar, zunanja politika s svojimi zu-dafnjimi xwstopn'ikij carina, narodna obramba, denar in vzajemne finance, prometna sredstva v toliko, v koliltor se odnašajo na celo državo, trgovine, itd. Ta problem notranje politike bo ena glavnih nalog ustavodajne skupštinc, ki bo edina iinela pravico, da postavi afi izpreminja ustavo. Gotovo je, da bo prva ustavodajna skupština svestna velikih dogodkov, ki so združili ves na-, rod in da bo znala dati H«Wt združenju najtrdnejJo podlago. i /\ -STRANI OBSEGA- 4 jUVeliki Slonensko-Angleški Tolmač prirejen; za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovcnsko-anglcških kayig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjfige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slo*.-Angl. in An^l-SIov. Slovarja Mnogobrojna poltvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina kniwga brez katere ne bi smel biti nobeden aaaeljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi prt: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., N«w Y«rk, N. Y. Večina zobozdravnikov zahteva previsoke svote z« popravo zob, toda naše geslo je: Bolje zobovje za manje stroške. Zobe Vam pregledamo zastonj. 21 Karat mUt« kroa« in AA rid,.work vsak »ob Pl.t.. n«jWoljš«vr.Uf P nfl i> gumija in koTm« in viij« Zob« iiderem« bres bolečlu s ((TIUlised Air' Ženska strežnic« vedno prisotna. Vse delo jamčeno. BURROWS ZO B OZDRAVHJ^ D*Arcy Bldg. 2 naJ«tr«pj* Vagal Chicago in VanBuren ceste. Joliet, ^ Odprt* vUkl daa mwUm la *k BMt*lj>W poMn*. AMERIKANSKI &LOVENKC. 5. 4PRILA 1918. sta se vršila 20. I., dopoldne v Šmartnu pri Ljubljani, popoldan pa na Hrušici. Na obeh shodih sta govorila dr. Jež in deželni poslanec Gregorič. Na o-beh sestankih je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se odobrava majska deklaracija, zahteva mir z zahtevo, da "pošljejo vsi narodi zastopnike na mirovna pogajanja", obsoja dr. Šušter-šiča in zahteva sklicanje kranjskega deželnega zbora. "Kaj je s teboj, Hrvatska?" (Slovenec, 12. I.) "Misel o samostojni državi je vplivala na celem slovanskem jugu kot električni tok. Postavila je na realna tla misel, da smo Hrvati, Slovenci in Srbi samo veje na deblu velikega troimenega jugoslovanskega naroda. Da so temelji ideje svobodne Jugoslavije na realni podlagi, nam najbolje priča besnost naših narodnih sovražnikov, Nemcev in Mad žarov, ki so sanjali in še sanjajo o nemško-madžarski poplavi naših krajev in ki so padli na nas kot psi. Danes pa se jih ne bojimo več. Pojm samoodločevanja narodov vsebuje v sebi večjo in silnejšo moč, kot aspiracije nemškega in madžarskega imperijaliz-nia. Narodna zavest in ponos sta oživela, energija je močna. Naše geslo je: Hočemo in moramo doseči naš ideal, in to v celoti, in še pred zaklju-čitvijo vojne. Malenkosti nočemo več. Ideja Jugoslavije živi v srcih ogromne večine našega naroda, ona je narodni postulat! Ni sile, ki bi jo mogla zadušiti. Na Slovenskem se izraža občina za občino, društva, korporacije in naše vrle žene in dekleta z nad tisoče podpisi, da zahtevajo samostojno državo in zedinjeno Jugoslavijo. Navdušenje pri nas Slovencih je o-gromno. V vseh kipi odločna volja po svobodi. Samo v Ljubljani so zbrale žene in dekleta okoli 20,000 pod-, pisov. In isto je povsod. Pri nas na Slovenskem bo narodno glasovanje kmalo zaključeno, in ponosni smo vsled tega izraza narodne volje." Članek pozdravlja, da vstaja na Hr-. vatskem vsaki dan več novih jugoslovanskih glasnikov, obžaluje pa, da se tudi na Hrvatskem ne vrši narodno glasovanje, kakor na Češkem in Slovenskem. "Ni dovolj, da samo listi pišejo o narodni volji po zedinjenju celega naroda. Izjav občin, korporacij in žen in deklet je tako malo. Ča's beži. Važni dogodki so pred nami in ni več daleč dan, ko bo konec Vojne in — mir, oni važni moment, ko se bo rešila usoda našega jugoslovanskega naroda za vso dolgo bodočnost. Do tedaj mora biti narodno glasovanje tudi na hrvatsko-srbskem ozemlju gotovo. Hrvatska, zbudi se, vstani, dokler je čas, da ne bo prekasno. Organizirajte izjave občin in vseh hrvatsko-srbskih korporacij. Žene in dekleta, nabirajte podpise od hiše do hiše! Stvar je nujna. Izjave s .podpisi pošljite našemu skupnemu slovensko-hrvatsko srbskemu predstavniku na Dunaju — Jugoslovanskemu klubu — da že sedaj pokažete, da ne obstojajo za vas umetne meje med obema državnima polovicama. Hrvatska, dvigni svoj glas pred svetom!" (Dalje prih.) Ameriko 1. 1884.) Posamna društva in jednote imajo poleg cerkva in šol tudi svoje liste, n. pr. "Amerik, ruskij Vist-nik", "Svoboda". II. Ruska Ukrajina. Z izgubo politične samostojnosti je izgubila Ukrajina tudi večinoma svoje narodnostne pravice, in s tem pogoj svojega kulturnega razvoja. Moskovski urad je zatrl Ukrajincem skoraj vse stare zavode, šole, akademije in u-stanove. Carica Katarina II, je uvedla v urad in šolo velikoruski jezik. Za negovanje in razvoj maloruščine, živega ljudskega jezika, se ni nihče brigal. Ko pa se je proti koncu 18. veka oglasil Poltavec Ivan Kotljarevskij in izdal več knjig v ljudskem, ukrajinskem jeziku, je vzbudil s tem, kakor nekdaj naš Vodnik, narodno zavest in zanimanje za domačo književnost. Kmalu se je pojavila cela vrsta pisateljev, izmed katerih naj omenimo Petra Arte-movskega, Gregorija Kvitka-Osnovja-nenka in Evgenija Grebinka. Bujnej-še življenje se je obetalo 1. 1847., ko so ustanovili v. Kijevu Mikola Kosto-mariv, T^ras Ševčenko in Kuliš "bratstvo sv. Cirila in Metoda" z velikim, posebno demokratičnim programom. A še v istem letu je prišla vlada društvu na sled, ga spoznala za revolucionarno in kaznovala vse tri gori omenjene in še nekaj drugih z dolgoletnim pregnanstvom. Boljše prihodnosti so se nadejali U-krajinci ob nastopu carja Aleksandra II. (1855.), ki je tudi oprostil po 10-letnem pregnanstvu Kostomarova in Ševčenka. Ta čas je na književnem polju delovalo polno pisateljev, med katerimi je posebno zaslovela Marija Markovička pod psevdonimom Marko Vovčok. Pa Ukrajina nima sreče! Prišlo je 1. 1861., leto znane poljske ustaje. Ob tej priliki je neki judovski list bbrekoval Ukrajince, da drže s Poljaki in da se hočejo odtrgati od Rus?j€: Ruska vlada je temu verjela in kratko malo zabranila širiti med U-, krajihci prosveto v domačem ukrajinskem jeziku. Prepovedala je tudi ra-> bo ukrajinščine v šoli in cerkvi. Težišče' književnega delovanja ukrajinskega "se je preselilo nato na avstrijska tla, v Lvov; tja so pošiljali v naprej pisatelji svoje proizvode in ustanovili list "Pravda". Od 1. 1873,—1876. so Ukrajinci na Ruskem spet svobodneje dihali; ruski urad je v Kijevu 1. 1872. ustanovil celo podružnico peterburškega "geogra-fičnega tovarištva", ki si jg pridobilo zlasti v narodopisnem oziru Ukrajine premnogih zaslug. Toda kdaj je bila Ukrajini sreča Stalna? Vsled raznih o-vadb proti odbornikom tovarištva je car Aleksander II. 1. 1876. tovarištvo zatrl in izdal 18. majnika istega leta ukaz, s katerim je prfepovedal v Rusijo uvoz ukrajinsko pisanih knjig, zabra-nil tiskanje sploh vsake ukrajinske knjige in vse ukrajinske glediške predstave. Isti car je sicer 1. 1881. svoj ukaz malo omilil, vendar je bila cenzura do najnovejšega časa tako kruta, da je moglo priti v tisk razmeroma silno malo ukrajinskih knjig, a še te le v velikoruskem pravopisu. Književno življenje se v takih razmerah v Rusiji sicer ni moglo razvijati vendar ga vsi ukazi niso mogli zatreti. Število pisateljev je kljub temu vedno naraščalo; kdor ni mogel obelodaniti svojega dela v Rusiji, ga je poslal v Lvov, mnogi pa hranijo svoje rokopise za ugodnejši čas. Po groznih prevratih v Rusiji so zdaj Ukrajinci sicer dobili svobodo jezika in pisma, časniki vseh vrst se pojavljajo v velikem številu, kakor gobe po dežju, ki gromko pričajo, da Ukrajina še ni umrla in ne bode, vendar o takih zmešnjavah, kakor so zdaj v Rusiji, še ni mogoče misliti na globoko književno delovanje. Ko pa se naseli v ogromnem carstvu spet mir in red, tedaj pokaže zlasti Ukrajina, ne samo da ni še umrla, pač pa, da je začela pravzaprav šele živeti. In kakor je peval naš Prešeren, da "vremena Kranjcem bodo se zjasnila", tako je prorokoval tudi nesmrtni ukrajinski Prešeren, Taras Ševčenko, da "pozabi se sramotna davna zgodovina, in oživi dobra slava, slava Ukrajine, in svit jasni, nevečerni tiho nam zasveti... * WJDINJKNIH DRŽAVAH SEVEENB AMERIKE. Inlcorp. v dri. 111., M. nuja 1915 Inkorp. t drf. Pa., 5. apr. 1016 Vatanovljena novembra 1914 BKU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO.DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE.' GLAVNI ODBOR: .....GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. .....JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. ....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. .............JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet. 111. ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. ...........JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet. 111. Potrpežljivost — lepa čednost V ječi mesta Tennessee je bil zaprt nek že na smrt obsojen črnec. Dan pred smrtjo pride k njemu šerif in mu naznani, da si lahko za zadnjo večerjo naroči, kar mu srce in duša poželi. Izpolni se mu vsaka želja. Vsaka želja? — Vprača črnec. Vsaka, taka je navada. Dabro, prinesite mi eno melono! Melono? V marcu smo in melone dozorijo še-le čez štiri mesece. . Kaj za to, saj lahko — počakam. Predsednik....... I- podpredsednik.. II. podpredsednik Tajnik........... Zapisnikar........ Blagajnik........ NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St, North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St. Ottawa, I1L FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR. 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St, La Salle, Illinois. JOHN J. STUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. **AJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) y kateremkoli mestu ▼ državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne poiiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe Ie naj pošljejo na 1. porotnika. ZAHVALA Za vse obilne dokaze iskrenega 'sočutja povodom bridke izgube našega prisrčno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Johna Stefanicha ustnice bodo same od sebe zašepetale in ti povedale, da si prav storil. Zatorej roko v roki, kakor pregovor pravi, brez potu ni medu! In na svidenje dne 6. aprila večer v Matji. Komp-ovih prostorih na prvi cesti, kjer polk in mazurk se tudi ne bode zmanjkalo. Anton Kastigar, tajnik. Irsitv«!« Tisti izrekamo tem potom vsem najtoplejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev, katere so poklonili v spomin pokojniku sledeči: G. Matt. Stefa-nich, brat rajnikov; g. in ga. A. Nemanich; g. Leopold Papež; g. Frank Gregorič; mr. Barney Richards; Fred Sehring Brewing Co.; Slovenian Liquor Co.; Slovenian Bottling Co.; mr. Gibbons in dr. Posebej se zahvaljujemo nadalje g. Petru in gospe Mary Mušič; g. Petru Stefanichu, bratu rajnikovemu; g. Mat. Sitarju iz Gary, Ind.; g. Math Bajuku in g. Johnu Ilenich iz Ottawe, 111.'; g. Franku Grill in g. Math. Videtich iz Chicaga, 111.; kakor tudi vsem mnogoštevilnim drugim rojakom in. drugorodcem, ki so spremili nepozabnega pokojnika k zadnjemu počitku. Vsem bodi še enkrat izrečena prav iskrena zahvala. Joliet, 111., 2. aprila 1918. '". • ANNA STEFANICH, soproga-vdova. Mamie, Lizzie, Christie, Tonka, Katie, Pauline, Johnny, Matt, otroci. JUGOSLOVANSKI POKRET NA SLOVENSKEM. (Nadaljevanje z 2. strani.) Zbrali smo vse svojo četo, da ugonobimo našega so-vraga, ki nas vse nadleguje, to so visoke cene, ki po žro denar. Naša prodajalna je do vrha polna. Spo< sobni smo postreči vam v popolno zadovoljnost. ffi ZGODOVINSKI PREGLED m UKRAJINE. $39.75 slane ta fini Dining Room Suit« To je naprednostneja ponudba v tej razprodaji. Prav lepo blago, fitla tva-rina za najboljšo hiša. Imate v omari dovolj prostora za posodje. Lepa miza in štiri usnjati stolci. Tu imalc priložnost prihraniti si $20.00. Sanitary Folding Couch Taik naslonjač Vam' iftldl lep počinek podnevi in finb' posteljo' za ponoči. Uredi se v enem liipU. Tu prihranite' $t.50 zdaj. * Velika vrednost za gotov počitek. Velika postelj, spring, delan iz fine žice, in 45 funtni modroc, popolnoma močno'urejen iz bombaža. Vsak kos je urejen, da bo služil v popolno zadovoljstvo. ) Slovenske žene in dekleta! Danes ve ) tolmačite voljo izkrvavljenega naroda. ) Iz morja prelite krvi naših mož iti • fantov in iz solz naših mater, udov in ) žalostnih zaročenk —* je izšla jeklena ) narodna voljai Neomahljivost naše - narodne volje nam bo prinesla pravi-. co in svobodo in z njo življenje." 1 ' iijave Slovenk '*" (Slovenski Narod, 22. I.) "Narodno zavedne žene in dekleta iz občine, Divača na Primorskem enodušno po-i zdravljamo delovanje Jugoslovanske- • ga kluba za osvoboditev našega mile; i ga naroda. Iskreno in z vso dušo se i izražamo za zedinjenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno jugoslovansko državo. Istočasno izražamo dr. Šusteršiču kot odpadniku Jugoslovanskega kluba najostrejšo obsodbo in nezaupanje, ker je lomil slogo celega Jugoslovanstva v tem za nas najpomembnejšem zgodovinskem času. Hočemo, da bodo naši otroci srečni in svobodni državljani bodoče svobodne Jugoslavije I Zato brez strahu naprej! — Sledi 183 podpisov." Ista številka prinaša še pet izjav slovenskih žen in deklet, in v eni izmed teh (Nova Vas pri Lescah) se glasi: "Poživljamo Jug. klub, da porabi vsa sredstva za dosego samostojne jugoslovanske države." (Slovenec, 22. I.) "Podpisane žene in dekleta, možje in mladeniči mesta Višnje Gore se navdušeno izražamo za Jugoslovansko deklaracijo v polnem obsegu. Velika misel za svobodo, za zedinjeno JtigOslovijo, je zakrila v nas v>e drugo. Zavedamo se velikega časa, v katerem živimo. Velike ideje našega rojaka Jurčiča so oživele v naš z elementarno silo in nas spojile vse v nepremagljivo falango. — Sledi 293 podpisov." Isti list prinaša še pet drugih sličnih izjav. (Slovenec, 21. 1.) "Vsi člani družin v Lipoglavu, možki, žene- in dekleta, stojimo s celim srcem za našimi jugoslovanskimi poslanci, ki se tako moško bore za našo nar.odno svobodo. Posebno smo hvaležni dr. Korošcu, načelniku Jug. kluba. In z velikim navdušenjem se pridružujemo majski deklaraciji. — Najostrejše pa obsojamo Jr. šušteršiča in kličemo: Proč z novo, nepotrebno knietsko stranko. — Slede podpisi iz vseh hiš, izvzemši iz . dveh." (Slovenec, 21. I.) "Podpisane žene i in dekleta iz župnije Št'. Viti, I.ozice in I; 1'odraga pri Vipavi se navdušeno pri- < družujemo zahtevi Jugoslovanskega i kluba Po zedinjeni in 'svobodni ju go1 i slovanski državi'. — Sledi 637 podpi- ; sov." i Ista številka prinaša še 15 drugih sličnih izjav. Slovenski Narod objavlja1 21. I. med lOimi izjavami tudi izjavo žen in deklet iz Žužemberka, katera zaključuje z vsklikoni: Živela Jugoslavija!' Slovenec od' 21. L objavlja poročilo' o dveh javnih narodnih' sttankiH, ki Družba Ml) sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET. ILL. ^Joliet, m., 3. apr. — Društvo sv. uzine je imelo v nedeljo svojo mesečno sejo. Dovolilo je izplačati bolno podporo -sledečim sobratom: Michaelu Papež za 48 dni... .$48.00 Johnu F. Bluth za 30 dni..... 30.00 Johnu Fido za 26 dni.........26.00 Johnu Meteš za 24 dni......... 24.00 Johnu Klemenčič za 18.dni.. 18.00 Skupaj.................$ 146.00 Pr«j izplačane bol. podpore.. .$3606.00 -Skupaj izplačano za bolno podporo ................; $3752.00 Na seji se je opomnilo vse one čla-f nc(ice), ki še morda niso opravili ve-Hkonočne kat. dolžnosti, da to store pred praznikom presv. Trojice. Pravila govorijo, da komur se dokaže, da - J« to zanemaril; bo izločen. Naše društvo je katoliško in-vsi. člani(ice) so katoličani in kot take se smatra, da vsi °Pravljajo svoje verske dolžnosti, ka-k°r je prav. Kdor izmed članov(ic) Ve katerega, da bi to zanemaril, ga ^•l naznani predsedniku ali tajniku rustva, da se potem postopa z njim Po Pravilih D. S. D. .^Nadalje so nekateri člani(ice) po-Sn' s plačevanjem mesečnine. Te se Sp01"inia' da naj plačajo svoje pri-^Pevke točneje, ker v slučaju bolezni nezSode ne bodo deležni nobene b0|POre P° "ruštveni'1 pravilih, če ne 0 imeli društva plačenega . v 'zmed rojakov želi pristopiti zd"9? veliko društvo, se naj ogla.-i ■> dokler je še vstop prost. atski, pozdrav! Jos. Klepec, tajnik. uvad* SaUe' IU" ,narca 1918- ~ Iz D. -a (ln,štva sv. Družine št. 3 D. S. Sesti^ Ja,'e "a zna"jc sobratom in so-•.dru 3111 °n,cnjenega društva in tudi jc na'm T°iakom in rojakinjam, da se ca skl* n^* mesečni seji dne 10. mar-•čer Ilae'"10' da se priredi Zabavni ve- | čeno J an 6- aprila ali po domače re-nan]jnna bel° soboto. Čisti dobiček je naš'; T nakuP enega novega okna , Mo',0vJ slovenski cerkvi1 ' ' sel n°a^Crcm položaju in na trd- , Jllis,inio , Ali v t0 svrho sc Je ne - darji So ®kn'ti, ker čez njo gospo- [ stre j. "asi, bol"i sobratje in sose- ( sti jn j.' ' Samo malo požrtvovalno- , "VSe Za re Vo'jc' kot naše geslo kliče: ■ eiiei,, VC[0, ' ker Se 'Cni,i- Sa'"o dobro vb- , ^ lotili ,>alSVmo stori|i. «sar smo , 0k<-'» „e PbVUd' ,,ašt' »"ve cerkve brez Verje PU'tUi e, kajpada, izplača!" "Na enem <'Tni Notar J[\z 10 let. akuinjo izdeluje vse pravno in poBUvnovebavne listine za vse slučaje. Ce vam kdo plačo garniiira; Ako imate odkoga v drugem mestu plačo za tir-jati; če hočete svojo plačo prepustiti; če potre-otrok certifikat za delo; če Imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se na mene 1006N. Chicago St., Joliet, 111 rami ICS :o- 10- Oti ir- S GLAVNICA $50,000.00. Uttan, in inkorp. leta 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17- Chicago St. JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega t zastopnika. Naš potovalni zastopnik je: Frank Završnik. Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul Illirij a Gretičica v steklenicah in Bare ga Zdravilno Grenko Vino M SLAVNOZNAN1 SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELO PIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, m Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeliah N. W. 344 W Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA! Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 4»,500,000.- K**ervnega zaklada...................................K 1,330,000,— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po br«z odbitka. Hranilnica je PUPILARNO TARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5J4 odstotkov, ^r,njske pa proti Sy% odstotkov obrestim in proti najmanj tri-~ rl °d»totkov odplačevanju na dolg. ^*m^ammmmMmmmmmmmmmmmmmmmmrn»ma»maammmmammwmmmmmmmammmmmmmmmmmmMmm Ljudska banka Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko J v Jolietu Hf«0 Ia-J^«. v,Bde Zd* Držav, **ICilllllllCŽi Poštne Hranilnice in Države Illinois. *d 12,000 najboljših Uudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. obresti od vlog. Začnite vlogo z $1 plrst National Bank PHIMOŽKNJB KAD 14,500,000.00 J MALI VITEZ. veselje čutim v duši. Jutri morava izvršiti kaj znamenitega." ''Turki so postavili lesene zaslombe na nasipih. Spomnil sem se pomočka, kako se zažigajo ladje na morju. Cunje se namočijo v .smolo in zapalijo — u-pam, da jutri uničim vse njih delo." "Ha!" odgovori mali vitez. "Jaz pa hočem odgnati izletnike. Po požaru nastane zmeda, in podnevi jim niti ne pride na misel, da bi utegnil ndstati izlet. Jutrišnji dan utegne biti še lepši nego današnji, Ketling..." Tako sta se razgovarjala, vsa navdušena v svojem srcu, potem pa sta šla počivat, ker sta bila zelo trudna. Toda mali vitez ni spal niti tri ure, kar ga je prebudil stražnik Lušnja. "Gospod poveljnik — novica!" reče. "Kaj je?" zakliče Volodijevski in plane na noge. "Gospod Mušalski je tukaj!" "Za Boga! Kaj praviš?" "Evo ga! Stal .sem pri prelomu ter čul, da nekdo kliče na drugi strani: 'Ne streljajte, to sem jaz!' Ko pogledam, vidim, da se vrača Mušalski, preoblečen za janičarja." "Hvala Bogu!" reče mali vitez. In stekel je, da bi pozdravil slavnega lokostrelca. Gospod Mušalski je stal na nasipu, pravemu janičarju tako podoben, da mali vitez ni hotel verjeti svojim očem. Ugledavši drug drugega, sta se jela radostno pozdravljati. "Jokali smo že po vas," zakliče Vo7 lodijevski. V tem hipu priteče nekoliko dostoj-nikov, med drugimi tudi Ketling. Vsi so bili zelo osupli; kakor za stavo so jeli izpraševati Mušalskega, kako je prišlo v turško obleko. Pripovedoval jim je takole: "Na povratku sem se spotaknil ob mrtvega janičarja ter udaril z glavo ob mrtvega janičarja ter udaril z glavo ob kroglo, ležečo na tleh. Ker sem še od onega udarca, ki sem ga dobil od Hamdija, zelo občuten, sem takoj o-medlel. Ko sem se prebudil, sem raz-videl, da ležim na ubitem janičarju kakor na pernici. Potipal sem se po glavi, ki me je nekolikp bolela, toda otekline ni bilo. Snel sem kučmo, dež mi je ohladil glavo in mislil sem si: I no, sreča! V tem mi je prišlo v glavo: Kaj, ko bi pobral obleko onemu janičarju ter pogledal nekoliko med Turke? Saj govorim turški jezik tako kakor poljski; nihče me ne bo spoznal po govorici, nihče si ne domisli, da nisem pravi janičar. Pojdem, da začu-jcm, kaj govore. Časih me je nekoliko obhajal strah, ker sem se spomnil nekdanje sužnosti, toda šel sem. Noč je bila temna, samo tupatam se je bleščala med njimi svetilnica. Hodil sem med njimi kakor med svojci. Mnogi izmed njih so ležali v rovih pod odejo; šel sem k njim. Ta in drugi me je vprašal: 'Zakaj se klatiš ponoči?' Odgovarjal sem: 'Ker se mi ne ljubi spati!' Drugi, sedeči skupaj, so govorili o oblegi. Zelo so razburjeni. Na svoja ušesa sem slišal, kako so se pritoževali na našega hreptovskega poveljnika." Ob teh besedah se Mušalski pokloni Yolodijevskemu. "Ponavljam njih besede, zakaj sovražnikova graja pomeni toliko kolikor najboljša hvala. 'Dokler' — so dejali — 'ta mali pes brani grad, ne dobimo ga nikdar!' Drugi so dejali: 'Tega se ne prime ne krogla ne železo, smrt pohiti od njega kakor kuga.' Zopet drugi so stokali: 'Mi edini se bijemo, drugi vojaki pa ne delajo ničesar, nego samo leže s trebuhi navzgor. Tatarji plenijo, spahi se klatijo po sejmiščih, Padišah nam pravi: Moja jag-njeta, toda videti je, da .mu nismo posebno dragi, ker nas je prignal semkaj kakor v mesnico. Prebijemo, toda ne dolgo, potem pa se vrnemo v Hotim; ako pa nam ne dovolijo, utegnejo od-pasti nekatere odlične glave'." "Ali čujete, gospodje!" zakliče Volodijevski. "Ko se upro janičarji, se sultan ustraši ter opusti obleganje." "Kakor Boga ljubim, govorim resnico," reče Mušalski. "Med janičarji je upor kaj lahek, ker so močno razjarjeni. Mislim, da še napravijo nekaj napadov, potem pa pokažejo zobe svojemu agi, kajmakanu in celo sultanu samemu." "Da, tako bo!" zakličejo dostojniki. Nato zaropotajo s sabljami ter se z razpaljenimi očmi ozro po nasipih. Mali vitez, ko to zasliši in ugleda, šepne sam navdušen Ketlingu: "Novi Zbaraž! Novi Zbaraž!" Mušalski pa nadaljuje: "To vse sem slišal. Kaj nerad sem odšel, ker bi bil utegnil slišati še več, toda bal sem se, da me ne zasačijo podnevi. Šel sem k nasipom, s katerih niso streljali, da splezam o mraku na drugo stran. Pa sem videl, da niso imeli redne straže; samo tolpoma so se izprehajali janičarji ob nasipih. Stopim k velikemu topu; nihče ga ni stra-žil. Gospod poveljnik ve, da sem vzel s seboj na izlet žrebljc za topove. Vtak nil sem urno žrebelj v ponvico; ni šel rad vanjo, toda posted sem ga vendarle potlačil do glave!... Tega sem bil zelo vesel!..." "To ste učinil, gospod? Velik top 9te zamašili?" so ga vprašali od vseh strani. "Da, hodil sem od topa do topa in sem vse zataknil s klini. Roka me si- cer boli nekoliko, toda topovi so za-' mašeni." "Gospodje!" zakliče Volodijeyski, "nihče ni tukaj učinil kaj boljšega. Živel gospod Mušalski!" "Živel! Živel!" ponove dostojniki. Za dostojniki ponove te klice vojaki. Turki na nasipih so zaslišali ta klic, in tem bolj jim je upadalo srce. Lokostrelec pa se je ves vesel" priklanjal častnikom in jim kazal svojo veliko roko, podobno lopati. Dva siva madeža sta bila videti na njej. Dejal je: "Bog ve, da je to res. Tukaj je priča!" "Verjamemo, resnica!" zakličejo vsi. "Hvalimo Boga, da ste se srečno vrnili." "Splezal sem skozi ograjo in jo hotel zažgati, toda nisem je imel s čim." "Glej, Mihael," zakliče Ketling, "moje smolnate cunje so že pripravljene. Že začenjam misliti na požiganje. Naj vedo, da jih napadamo." "Začni, le začni!"-zakriči Volodijevski. Sam pa je pohitel in poslal poročilo v mesto: "Gospod Mušalski na izletu ni bil u-bit, nego se je vrnil, pokvarivši dva velika topa. Bil je med janičarji, ki mislijo na upor. Črez eno uro sežge-mo ograjo in ako bo le mogoče, priredimo izpad." Poslanec še ni prekoračil mosta, ko sc je potreslo obzidje od grmenja topov. Grad je iznova pričel grmeč razgovor. V bledem jutranjem svitu so padale zapaljene plahte kakor goreči prapori na lesene ograje. Nič ni pomagala vlaga, ki se je je bil les napil ponoči. Ograja se je skoro vnela ter je zgorela z velikim plamenom. Za plahtami je pošiljal Ketling granate. Utrujeni janičarji so v prvem hipu odšli z nasipov. Sam vezir je dospel na čelu bojnih krdel, toda dvom se mu je očito prikradel v srce, zjkaj paše so ga začuli mrmrati: "Ljubša jim je bitka nego počitek! Kakšni ljudje neki bivajo v tem gradu?" A med vojaki so se od vseh strani čuli bojavljivi glasovi: "Mali pes. začenja grizti! Mali pes začenja grizti!" t XX. Ko je prešla ona srečna noč, ki je tolikanj napovedovala zmago, je nastal dan 26. velikega srpana, ki je postal odločilen v zgodovini te vojne. V gradu so pričakovali, da store Turki odločen korak. Ob solnčnem vzhodu se je začulo iznova kopanje na levi strani gradu tako močno in slišno kakor še nikdar doslej. Izvestno so Turki vrtali nov podkop, hitreje in v večjem obsegu nego doslej. Veliki oddelki vojakov so stražili kopače. Na nasipih so kar gomazeli vojaki. Sam vezir je prišel, da je vodil naval. Janičarji so vlačili na nasipe nove topove, neštevilna množica je pokrila razvaline novega gradu in se skrivala za kamenje, da bi bila pripravljena ob navalu. Kakor rečeno, je grad prvi pričel razgovor s topovi, a to tako uspešno, da je nastal za trenutek vrišč na nasipih. Toda "bimbaši" so hipoma pognali janičarje nazaj, obenem pa so zagrmeli vsi turški topovi. Letele so krogle, granate, karteče; dim se je spajal s smodnikom, ognjeni žar s solnčnimi žarki. Prsim je nedostajalo sape, oči niso mogle gledati. Krmenje topov, pokanje granat, udarjanje krogel ob kamenje, turški vrišč, klici grajskih braniteljev, vse to je tvorilo o-gromno, strašno godbo, ki ji je odgovarjal odmev od skal. Krogle in granate so zasipale grad, mesto, vsa vrata, vse bastije. Toda grad se je trdovratno branil, odgovarjal z gromom na turški grom, kakor bi ga hotel oglušiti ter ali pasti ali zmagati. V starem gradu je sredi letečih krogel, med ognjem in dimom dirjal mali vitez od topa do topa, od obzidja do obzidja, sam podoben ugonabljajoče-ttui ognju. Bil je povsod; kričal je, izpodbujal; kjer je kdo padel, ondi ga je nadomestil, dokler ni došel drug, in ko je bil izpodbudil tega, je stekel drugam. Njegova vnema se je polastila celo vojakov. Verjeli so, da je to poslednji naval, za katerim nastane mir in slava. Vera v zmago je prešinjala vsa srca. Janičarji, zastrti z dimom, so se pognali dvakrat v gostih vrstah prqti pre lomu. Ali potlakali so samo zemljo s svojimi trupli in se preplašeni umek-nili. Proti poldnevu so jim prispeli na pomoč turški črnovojniki, toda ti neizvežbani vojaki so kmalu jeli tuliti in niso hoteli iti proti gradu. Dospel jc kajmakan, pa tudi to ni nič pomagalo. Vsak hip je grozil izbruhniti splošen hrup; torej so naposled vojake poklicali nazaj, in zopet so delali kakor po navadi topovi, bljuvajoči o-genj ter metajoči kroglo za kroglo, Tako so minile cele ure. Solnce je že prekoračilo zenit ter zrlo na ta boj brez žarkov, rudasto, zakajeno, kakor zakrito z meglo. Ob tretji uri je bilo grmenje topov tako grozno, da ni bile moči slišati niti največjega krika v neposredni bližini. Ozračje v gradu je bilo soparno kakor v peči. Voda, s katero so polivali topove, se je hitro izpretninjala v,*o- paro in se spajala z dimom — topovi pa so grmeli neprestano. Takoj po tretji uri sta bila razbita dva največja turška topova. Možnar, stoječ poleg njiju, se je razpočil nekoliko minut pozneje. Topničarji so padali kakor muhe. Vsak hip je bilo oči-vidnejše, da ta neukrotni grad zmaguje, da prekriči turški grom in izpre-govori poslednjo besedo... zmage. Turški ogenj je polagoma slabel. "Konec bo!" zakriči Volodijevski na vso moč Ketlingu na uho, češ, da bi ga slišal v tem hrupu. "Tudi jaz mislim tako!" ocjvrne Ketling. "Do jutra ali nadalje?" "Morda nadalje. Danes je zmaga na naši strani." "Onega novega podkopa ne smemo pozabiti." Turški ogenj je slabel še bolj. "Streljajte dalje s topovi!" zakliče Volodijevski. In skočil je med topničarje. "Streljajte, fantje!" je klical, "dokler ne umolkne poslednji turški top. Na hvalo Bogu in najsvetejši Devici! Na slavo ljudovladi!" Videči, da se naval že nagiba h koncu, so se ozvali vojaki z grmečim krikom ter tem bolj vneti delali zoper riapadnike. "Odzvonimo vam k večerni molitvi!" so klicali številni glasovi. Zdajci pa se je zgodilo nekaj čudnega. Vsi turški topovi so zdajci umolknili. Obenem je umolknil tudi pok janičarskih pušk na razvalinah novega gradu. Stari grad je še grmel nekaj časa, toda naposled so jeli dostojniki zreti drug drugega in se vpraševati: "Kaj je to? Kaj se je zgodilo?" j Ketling, nekoliko vznemirjen, tudi neha streljati. Eden izmed častnikov reče glasno: "Morda je pod nami podkop, ki ga takoj zapalijo!..." Volodijevski premeri govornika s presunljivim pogledom. "Podkop ni dodelan," odgovori, "a ko bi tudi bil, se razleti od njega samo leva stran gradu — pa še na razvalinah se bomo branili, dokler nam ne zastane sapa v prsih, umeješ!" Nato nastane tišina. Ni je predramil niti en strel, ni z mesta, ni z nasipov. Po gromu, od katerega sta se tresli obzidje in zemlja, je bilo v tej tišini nekaj slovesnega, pa tudi zlega obenem. Vse oči so bile uprte v nasipe, toda zaradi gčstega dima ondi ni bilo videti ničesar. Zdajci se začujejo z leve strani enakomerni udarci s kladivi. "Rekel sem, da šele kopljejo!" o-meni Volodijevski. Nato se obrne k Lušnji: "Stražnik, vzemite dvajset vojakov ter idite gledat na novi grad." Lušnja hitro izpolni povelje. Vzame dvajset ljudi ter izgine z njimi 'skozi predor. Nastane iznova tišina. Slišalo se je samo hropenje umirajočih vojakov in udarjanje s kladivi. Čakali so dovolj dolgo, naposled se je stražnik zopet prikazal. "Gospod poveljnik," reče, "v novem gradu ni žive duše." Volodijevski začuden pogleda Ket-linga. "Kaj, ali so res že odstopili od oble-ge? Kaj se je zgodilo? Skozi dim ni moči videti ničesar." Toda dim je prihajal redkejši na vetru, dokler se ni naposled docela pretrgal nad mestom. V tem hipu je za-klical grozen, prestrašen glas z bastije: "Nad vrati vihra beli prapor. Vdamo se!" Ko vojaki to zaslišijo, se obrnejo proti mestu. Grozna osuplost se jim je pokazala na licu. Besede so vsem zamrle na ustnicah; skozi povesma dima so gledali proti mestu. A v mestu, nad laškimi in ruskimi vrati je res plapolal bel prapor; dalje je bil videti še eden na bastiji Batoriji. Takrat je lice malega viteza tako pohledelo,'da je bilo podobno praporom, plapolajočim na vetru. "Ketling, ali vidiš?" šepne, obrnivši se k prijatelju. Ketling je takisto pobledel. "Vidim!" mu odgovori. In nekaj časa sta gledala drug drugemu v oči ter si z njimi povedala vse, kar sta si mogla povedati dva taka vojaka, brez madeža in bojazni, ki sta bila prisegla pred oltarjem, da raj-ša umreta, nego bi oddala stari grad. In evo, sedaj, po taki obrambi, po takem boju, ki je spominjal zgodovine zbaraške, po odbitem navalu, po zmagi jima je dano povelje, da se izneverita prisegi, oddasta grad in živita! Kakor so bile prej zle krogle letale nad gradom, tako so se sedaj zle misli tolpoma izpreletavale po njiju glavi. Neizmerna žalost jima je stiskala prsi. Pomilovala sta dvoje ljubljenih bitij; žal jima je bilo za življenjem in srečo, torej sta se gledala kakor zbegana, kakor mrtva ter obračala časih obupni pogled proti mestu, kakor bi se hotela prepričati, ali ju ne varajo oči, ali jima j: res dobila zadnja ura. (Dalje prih.) Marko Belaich, DALMATINSKI BILLIARDS AND POOL ROOM Mehke pijače in smodke. 205 Indiana St. :: Joliet, Illinois. Bratje Slovenci in Hrvati! Posetite brate Dalmatince v moji poslovnici, kjer najdete mnogo zdrave zabave, razvedrila in okrepčila. VSI DOBRODOŠLI1 John Horwat slov. gostilna 801 NORTH CHICAGO STREET, JOLIET, ILL. Vabim vse svoje znance, da me pose-tijo. v obilnem številu. DOBRODOŠLI 1 NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v stare prostore, in sicer na 209 INDIANA STREET. Tu vam vsem lahko >ostrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst. JOSIP LEGAN, GOSTILNIČAR, 209 Indiana Street. Joliet, 111. Phone 4857. MAT. OMOTA fi Slovenski krojač Izdelujem obleke, vrhne suknje, popravljam, čistim in gladim moške in ženske obleke. 201 Jackson St., Joliet, Illinois. W. C. MOONEV PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th a Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate ^aj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni National Studio R. PAWLOSKI, lastnik. Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki že-nitovanj. — Chicago telefon 3245. Cor. N. Chicago an Jackson St., Joliet. Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje potteeieni. Fino pivo, najboljia vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET Z^L Zavarovanj? proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SGHOENSTEDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 16» Joliet I"- R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK" ADVOKAT V So. Chicago, Tils, -Soba 218—9206 Commercial Avt Te'efon: South Chicago S79 Metropolitan Drug Store N. Chicago k Jacksoa St* Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlZl •latinaiMfBUmn HVHATtZW SLABOSTIH * ČLBM0H HRCHOm PLJOiHH (4 PR3NH 8CUBW tOBnl » KOLKU MRAZENJU • ŽIVOTU BOLESTIH » &BBCH VNETJU OFDM IBM NBVRALQJL norou pwhlajbnju OTWUOT loke BOLESTIH . LKjal fcABOnm KR2D BOLBSTM . oatu NHHKAiUU ■4\% AMEKJKANIKI SLOVENEC. 5. APRILA 1918. •sest »fsn ca r&3 QG CD S3 S3 £53 HI BE Ca Ga Ca Ca I B U 9 m B I B I- B I an L NOVI MOST. Spisal: P. Bohinjec. S B B B B B B B B BBBBB® I. V Poličkovi krčmi za Savo je slonel za mizo polir Hudin. Jezil se je. nad okoličani, da gredo tako malo na roko podjetniku Balontu, ki gradi nov most čez Savo. ''Toliko so se prej-potezali za most, da so ga izbezali. In zdaj Zdaj nagajajo podjetniku, ki je prevzel delo. Nekdo je izruval po noči vse kole in pobral zastave. Nedolžni ko lički, ki smo jih postavili za mero, so šli po vodi," je godrnjal polir. "Čudni ljudje to! Kar ne morem iztakniti kriv cev. Mo&oče je, da je onih-le sosedov kdo onkraj Save to naredil, ker ne gre most tako, kakor so si mislili. Pa ne morem ničesar izslediti. Na sumu imajo edino le brodnika. Ali Mišku jaz ne pripisujem, da bi bil tega zmožen. Najti pa moram krivca, naj velja, kar hoče." Zadnje besede izreče polir na glas in potrka z noževo klino na kozarec. V izbo stopi krčmar Poliček in smehljaje se prime za prazni poliček: "Še eno merico, gospod Hudin, kajneda!" "Še eno, oče Poliček! Kaj menite, kdo bi bil izruval tiste količke!" Poliček prižiga luč in počasi odgovarja: "Hm, kdo bi bil? Težko je uganiti. Ta-le Burkelc, naš cerkovnik, ta je vseh muh poln. On gotovo ve, ako ni še sam kaj prizadet. Kadar je nekoliko ustrašen, takrat postane zgovoren. Mogoče, da ga vjamete v besedi. "Kaj, ko bi ponj poslali?" popraša polir, in oči se mu zasvetijo z lučjo vred, ki je zagorela na javorjevi mizi. Poliček pa ne izpremeni svojega obraza in v taistem tonu odgovarja: "Lahko pošljem ponj, saj je doma. Pride pa tako še nocoj k nam, ker je mojemu hlapcu obljubil, da mu bo do večera škornje poddelal." Zunaj je že bila tema. Leščerba je svetila pred hlevom, koder so Poličkovi repo obrezavali. Bili so veselih pogovorov, ko zaslišijo od daleč glas vaškega cerkovnika: Naj bo po noči, f naj bo čez dan — nikdar kopitar ni bil zaspan.. . "Burkelc poje, Burkelc gre!" se ču-jcjo glasovi. Burkelc pa nadaljuje, bližajoč se krčmi: Naj bo po noči, naj bo čez dan, — kneftra od njega noče it' stran. Pred hlevom je smeh, Burkelc pa se ustavi s škorni na rami in poje dalje: Naj bo po noči, naj bo čez dan — Burkelc z veseljem vselej da zanj. Ali ta Jozelj, stiska ko obroč — naj bo po dnevu, ali na noč. Deklam se je prišlec prikupil z zadnjo kitico, veliki hlapec Jozelj pa je godrnjal: "No, no, Burkelc, ti si vedno žejen kakor kanja. Le pojdi v izbo in ga iz-pij polič na moj račun, škornje pa pusti tukaj." In Burkelc ni odlašal. Hišni gospodar ga je žfe čakal na pragu. Ko cerkovnik vstopi v pivsko sobo, ga polir povabi z nenavadno prijaznostjo k svoji mizi: "Le kar sem sedite, Burkelc!" "Tisto pa, gospod polir! Saj vi ste fin možiček," odgovori cerkovnik in prisede. "Mož, ne možiček, če sem prav majhen!" "Ne zamerite, gospod 'mož'!" Polirju so se obrvi naježile, pa krč mar vstopi in prinese tudi sebi čašo. "Le dajmo ga, saj nima kostij!" pravi Poliček in trka s cerkovnikom. "Dobra kapljica to, da kar sama le ze po grlu," pristavi Burkelc. "Kajneda, Burkelc, dobro vino! Samo ti si ga malokdaj privoščiš. Si pre več stisnjen," zbada krčma/-. "Kaj praviš, jaz stisnjen? Stisnjen je le^ tvoj mošnjiček. Ti ga lahko pi-ješ, ki ga imaš pod streho, nam pa ne nese. Mi smo rokodelci, ti si pa mag-nat!" "To ni res, oče Poliček, da bi bil Burkelc umazanih rok," ugovarja po lir. "Zadnjič smo ga pili ravno pri ti mizi in Burkelc je dal za tri poliče." "Tako se govori, gospod polir! Ta-le Poliček bi rad, da bi vse k njemu znosili. Pa ne gre — imamo otroke," pristavlja Burkelc mirneje. "Prav, da ste omenili otroke, Burkelc! Od vašega fanta govore, da je kole izruval"... "Od mojega? gospod polir! Ha, naj le govore. Jaz imam priče, da je bil moj fant tistp noč doma. Vi, gospod polir, iščete krivca preveč na okoli. Pa je tako blizo, da ne more biti bliže." "Kaj je Posavec?" "še bliže." "Burkelc, potasi, obrekovanje je greh," se vtakne vmes krčmar. "Kar je res, je res," odvrne cerkovnik. % "In kaj je res?" poprašuje polir. Cerkovniku je vino lezlo v. glavo, možgani pa v peto. Zgovorno nadaljuje: "Res je, da ima brodnik Miško ravno tako blago pri srajci, kakor je bilo blago od zastav..." Poliček se praska za ušesi, stopajoč po izbi, polir pa odpira usta. "Le poglejte ga zjutraj, gospod Hudin, ko bode Miško pred brodom bolhe obiral." Ali hipoma šine Burkelcu trezna misel v glavo, v sredi stavka se ga poloti kes, ki ga potopi v molk. vVsi trije so molčali, dokler spet Burkelc ne izpre-govori: "Pa nikaj ne pravita, da sem jaz kaj rekel." Cerkovnik je izpraznil še en kozarec, pa je vstal in brez slovesa zapustil izbo. Težke so bile noge, dolga je bila steza in Burkelc ni pel vesele pesni o kratki noči, ampak je godel žalo-stinko: Naj bo po noči, naj bo čez dan — vselej grdo je če je človek pijan. "Burkla pijana!" pozdrav je žene — naj bo po noči, naj bo za dne. II. Jutranja zarja se je razlila čez plan in rosa se je lesketala v tisočerih barvah po zelenih in rumenih listih. Nad Savo pa se je že pasla gosta megla in delala slabo voljo brodniku Mišku, ki je obuval črevlje in se jezil nad vsem' svetom. Trideset let je že vqzil Miško čez Savo. Zato je mislil, da se bodo ljud je izpoznali in privrgli pri biri kako klobaso ali kako pest zmesi. Pa, kaj so si izmislili? Sklenili so, da postavijo most, Miška pa na stara leta z brodom vred spuste po Savi. Na vse zadnje pa naj ga še zapro v ječo. Drugi so ga nagovarjali, Miško pa naj bo tisti norec, ki ga bodo gonili od hiše do hiše kakor Hrvat medveda. Burkelc mu je bil namreč na vse zgodaj prišel povedat, da naj pazi: češ da ga sumničijo, da je on pobral zastave in kole pometal v Savo. "Škarta, škartasta!" je govoril Miško sam sebi in si povezaval trakove ob hlačah. "Skoro bi bil kmalu pozabil, kaj mi je Burkelc prišel povedat na okno na vse zgodaj. Srajco moram preobleči. Bi res ta hudir, ta po-Jir, kmalu kaj izvohal! Škarta po-škartana, dobro, da sem si srajco sani sešil. Ako bi jo bila Muhovčeva Že-fa naredila, bi bilo kmalu vse po koncu. Ženske ne znajo molčati... Škarta no, kdo je li vendar polirju naivezal zel na ušesa, da jaz nosim srajco iz njegovih cunj, ki jih je razobesil ob vodi? Burkelc je cela čenča, kadar se ga naleze. Kaj ko bi bil on kaj zinil, da še vedel ni, kdaj? Ej, vse je mogoče. Saj drugi tako ne vedo za to. Po^avčev fant pa tudi ni tako neumen, da bi samega sebe v juho tlačil. Škarta od Burkelca! Človek bi se zanesel nanj, kakor na skalo, pa je veša! Ej, Katerca, le potrpi! Še prihodnji pred-pust te popeljem pred oltar in potem (igo pokažem vsem." Miško je povezal hlače in obul čevlje, sitne misli so odplavale po Savi in brodnik je krožil veselo pesem: Dekle izpod hriba, moja Katerca! ozka je koliba kakor lojterca. Lojterca je ozka, dolga je pa le — više ko so hruške, boljše nam diše. Tam po cesti pa prikoraka polir Hudin. Smejalo se mu je mlado jutro in zadovoljnega srca je poslušal pesem ti>rega brodnika. "Veselo jutro, Miško! Srečen si, da se ti še ženitna medica oprijema ust." "Upanja človek ne sme nikoli izgubiti, škarta škartasta, gospod polir! Če še upanja ni, potlej ni nič." "Le brž se pripravi, da me popelješ onstran Save!" "Kar brž, da se le malo umijem in klobuk pokrijem."' "Ženin mora hiti seveda čedno o-premljen," odvrne polir in zvedavo o-gleduje brodnika, ki se je obračal v stran in zapenjal gumbe tudi pri vratu črnega rokavnika. "Kaj pa, da si tako pisan. Miško?" nadaljuje polir in se suče okrog brodnika. "Jaz pisan? Kako pi>an?" "Srajca se ti vidi za vratom, pa ravno tako pisana, kakor blag« od ukradenih zastav." Mišku je pot lezel na čelo, v srce pa strah. 'Škarta, potlej ste pa kupili blago ravno tam, kakor jaz." "Kje pa ,si kupil blago za srajco?" "Škarta, v mestu pri Barbki." "In kdaj si bil v mestu?" "Je že precej časa od tega. Sava je bila takrat velika in megla je bila kakor danes." Miško zasadi drog v pesek, da se je brod oddelil od brega. Molčala sta o-ba — polir in brodnik. Ko pa polir iz- stopi onkraj Save, reče vozniku s precej trdim glasom: "Miško, ko se vrnem boš srajco sle-kel!" Brodnik ne reče nobene, pač pa mu srce hudo bije. "E, škarta, trda nam pojde! Da bi že le tega preškartanega Burkelca burja odkod prinesla! Saj ga je zmerom dovolj okrog broda, kadar ga je treba in ne treba, zdaj ga pa ni, pa ga ni, škarta!" Na rob broda sede Miško in gleda v savsko globino. Ribice so veselo švigale pod njim in odpirale svoje škrge — Mišku pa se je zdelo, da se mu reže v obraz. Komarji so letali okrog njegove glave in šumeli — Mišku pa se je zdelo, da se mu posmehujejo. Brodnik otresa z glavo, dokler ga prišlec ne izbudi iz hudih in težkih misli. Bil je Burkelc, ki je šel na njivo. "No, no, Miško! Kaj se držiš, kakor bi ti bil Hudin zajuterk snedel?" "Škarta, saj mi ga je!" "Kako to? Ali te je spet za srajco vlekel?" "Vlekel, vlekel, pa še kako! Je djal, da moram srajco sleči." "Ti si res prava neroda. Ali ti nisem zjutraj naročil, da brž sleci srajco?" "Naročil si, naročil, škarta klepetu-Ijasta!" "A, tako, Miško! To imam. za dobroto, da me zdaj s priimki obkladaš, ker sem te o pravem času opozoril na nevarnost, ki ti preti..." "Saj sem imel srajco skrito pod telovnikom in rokavnik zapet. Ali ravno tisti trenotek, ko sem se pripognil, da se umijem v Savi, se je rokavniku gumb odpel in ta škarta od polirj.a je zavohal tiste slovenske barve na melii.' Burkelc je potrpežljivo .ppslu^aL p, in je tako govoril. Naj le ne izpelje vsega, kar je obljubil, pa j povem gotovo vse to go-podu kapelami. Burkelc misl\ da sva ja/. in gospod kaptlan neumna, pa se bo zmotil..." Krčmar je gledal skozi okno in se smejal Miškovi resnobi. Ko pa ta skonča, se obrne in pravi: "Gospod kapelan ima res belo, srajco, ko gre za pogrebom, tudi svečp ima prižgano, če je prav dan, in poje žalo-j stne pesmi. To ni nič čudnega." "Ali Burkelc je rekel, da je gospod j kapelan zavoljo tega neumen," odvrne Miško. "Tisto ni bilo prav. Vendar ni zameril Burkelcu, saj veš, da se rad šali," pogovarja Poliček. "E, škarta, zaprt biti tudi ni šala," odvrne Miško in vstaja, stegne svoje ude in pogleda skozi okno. "Poliček, sktijte me, orožniku ygre proti vaši hiši!" zakliče hipoma brodnik in ves zmešan teka po izbi. "Kar v kamro stopi, Miško!" "Brodnik zapre duri za sabo, skozi vežne duri pa stopi Hudin. Glas se mu trese in jezno zakliče: "Ali ni brodnika tukaj?" "Bil je, odvrne krčmar, a ne vem, kam je šel zdaj?" •"Vi držite s tatovi, Poliček?" V tistem trenotku odpre duri cerkovnik in zavpije z zvenečim glasom: "Ah, Miško, zdaj pa le h Katerci!... Kaj ga ni tukaj? Saj je rekel, da me tukaj počaka." Ko se Burkelc zaobrne, zagleda o-rožnika z nasajenim bajonetom. Strah mu prešine ude, Hudin pa ponavlja: "Poliček, držite s tatovi?" Orožnik stopi pred krčmarja in mu reče: "Oče Poliček, vi nam morate pokazati brodnika, drugače pridete vi noter." Zadnje besede so pogrele vjetnika v v kamri. Odpre duri in vpije: "Tisto pa ne, gospod od postave! Poličkov oča ne smejo namesto mene v ječo. Poliček je poštenjak, ali ta-le cerkovnik, ta-le Burkelc, ta-le škarta, ta-le norec, ta-le slepar, ta-le..." "V imenu postave, Miško, pojdite z mano! Vi ste ovadeni, da ste kole iz-ruvali in iz ukradenih zastav sebi srajco napravili," reče orožnik in vklene brodnika. Temu pa zastane sapa, s hudim pogledom na cerkovnika odhaja iz izbe. Burkelc pa stoji razkoračen sredi izbe in govori Mišku za slovo besede: "Ali ti nisem pravil, da srajco sleci, Miško?, Zdaj moraš pa srajco nesti k sodišču namesto h Katerci." Dolžni st© zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu Društvo Sv. Družine (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." NAPRODAJ DVE LEPI NOVI Hiši na Elizabeth St. med Ross & Granite. Lahki obroki: $50 in $15 na mesec. Več pove: P. R. Bannon, ! 704"N. Broadway, Joliet, 111. 37t3 NAPRODAJ FINA LOTA NA ELI-zabeth St., blizu Theiler's parka. Več se' pove na 1300 N. Hockory St., Joliet. 3712 DR. E. H. STEWART ZOBOZDRAVNIK 413 Cass St. (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILLS. Chicago Phone 986. Zanesljivo zobozdravljenje Odbor za leto 1918. Predsednik........»..George Stenich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik.................».Jos. Klepec 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar..............John Barbiek. Blagajnik.........Anton Nemanich st. Bofciiški načelnik.....Nick Jurjevich. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak. John Štublar. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Tudi člani-vojaki so deležni v bolezni cele podpore in cele smrtnine. To društvo ima že nad $3,000.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedelje ob 1. uri'pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko ir napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku. "V" I lahko zaslužite; poleg svoje redne službe $500 Dnevno na jednostaven in lahek način delujoč ob večerih Za zajamčeno in pošteno podvzetje Propozicija u vas kori*tna a za narod sila potreba V«a pojasnila dobit«, ako pošljete svoje ime in naslov na. SLAVIC PUBL. C0.S£J£3fs Slovenske Gospodinjej so prepričane, da dobijo pri meni naj! boljše, najčistejše in najcenejše,. | meso, grocerijff IN KRANJSKE KLOBASE r istotako vse vrste drugo sveže in prt" kaj eno meso '-r vse druge pedmet* ki spadajo v področje mesarske in grfr cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinja!* Spoštovanjem John N. Pasdertf Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, I® J STENSKI PAPUt Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa baf'1 varska dela ter obešanje stenskelM papirja po nizkih cenah. A iexander IWasM t\chi. Phone 376 |JF N. W. 120 Jefferson St. JOLIET, POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo 1 V mesnici Anton Pasdertz •e dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meto Vse po najnižji ceni Pridite torej io poskusite naše meso. Nuke cene ia dobra postrežba ie naše ge«U. N« pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 PIVO v STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay St«. Both Telephones 2*.....JOLIET. ILLiNO*4 Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje EAGLE EXPOI »ww. t' ti ter je najboljša pijača E Porter Brewing Company MaMMMMC S. BM>L.MM.