Feitnmft piacana v gotovim. 75 ¥ Ljubljani, dne 15. julija 1922. Letnik IV. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST pokrajinske uprave za Slovenijo. ^■ebina: Zakon o začasni ureditvi zadnje sodne stopnje za krajine v področju višjih deželnih sodišč v Splitu in Ljubljani. Zakon o preureditvi službenega razmerja podurad-nikov in slug v področju višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu. Zakon o izpremembi višine denarnih zneskov, navedenih v predpisih materialnega in formalnega kazen-skega prava v področju višjih deželnih sodišč v Splitu in Ljubljani. Zakon, s katerim se podaljšuje doba zastaranja nekaterih terjatev za področje višjega deželnega sodišča v ^Phtu in v Ljubljani. Zakon o pečatu in prisegi notarjev v območju višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Zakon o pokrajinskem pokojninskem skladu za Slovenijo. — Uredbe Srednje vlade: Uredba o draginjskih dokladah delavskega osebja državnih prometnih naprav. Dopolnitev pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in sPecialnih računovodstev in blagajn. — Naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo: o pobiranju občinske davščine v Ptuju na ponočni obisk gostiln in kavarn kakor tudi "a igranje s kvartarni; glede pobiranja občinske doklade na trošarino od vina v Ptuju; o pobiranju kanalske pristojbine v Ptuju; o občinski davščini na avtomobile v Ptuju; 0 pobiranju občinske doklade v občini Kaplji. ~ Razglasi osrednje vlade: Razglas o popolnitvi protestov zoper žigosanje obveznic predvojnih avstro-ogrskih posojil, ki so last jjaših državljanov. — Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo: Razglas o vidiranju potnih listov grških državljanov. Razpust društva. Razpisa služb. Izkaz o stanju živalskih 'Užnih bolezni v Sloveniji. — Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani: Razglas o izgubljenih obveznicah predvojnih avstro-ogrskih posojil; postopanje za njih nadomestitev. Razglas o naknadnem žigosanju obveznic predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije. — Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave. Zakoni in kraljevsko ured'oe. 212. Mi A. IfiiJhLK «.*»«&*»*» I., po milosti bož|i in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, Proglašamo in objavljamo vsom in vsakomur, da je ^konodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. uetavo sklenil v XXVII. redni seji, ki jo je imel dne h. decembra 1921. v Beogradu, da je odločbo ministrskega sveta o ureditvi zadnje sodni' stopnje za krajine v področju višjih deželnih sodišč v Splitu in 1-jubljani z dne 28. novembra 1919., št. 24.796/19., ♦Službene Novino* št. 155/10.,* seznanika uredb .'uinistrstva pravde št. 11, »Službene Novine* št. 195 'z leta 1921., izpremeniti in da smo Mi potrdili in I mir ju jemo po zakonodajnem odlmni sklenjeni Zakon 0 začasni ureditvi zadnje sodne stopnje za krajine v področju višjih devinih sodišč v Splitu in Ljubljani/* § i- Pristojnost stola »sedmorice v Zagrebu se raz-začasno na one krajine kraljevine Srbov, Hr-vatov in Slovencev, v katerih so sodna oblastva or-šHtiizirana po Umi veljavnih zakonih bivše Avstrijo v'felajtanijo). V to svrhe se ustanavlja pri stolu sedmorice brusno poseben oddelek. Za ta oddelek veljajo vsi zakoni, vso naredbe in 1 lugi pr.-dpisi, ki so veljali za bivše najvišje in ka-'^Pijsko sodišče na Dunaju, kolikor niso prodraga-s poznejšimi zakoni, navedbami in predpisi; od-1 '‘b'k postopa im njih. § ^ Disciplinarna višja komisija pri tem oddelku iz-V|Vie tudi pristojnost disciplinarne višje komisije, 41 '»i morala biti ustanovljena pri ininistnstvu pravde , zakonih in navedbah, ki veljajo za krajine, ome-b»l'“np, v § 1in sicer za nesodniško uradndštvo od • činovnoga razreda dalje in kot, zadnja stopnja *°ber sklepe disciplinarnih komisij pri pravosodnih "blastvih. § 3. *bi omenjenem oddelku so ustanavljajo iz pravo-♦‘“Inega staleža krajin, navedenih v § 1., ta mesta: * Uradni list pod št. 779 iz leta 1919. • Razglašen v »Službenih Kovinah kraljevine ‘ Uia, Hrvata i Slovenaca* št. 142, izdanih dne 30ega ""»ja 1922. (Prilog XXIII. 1922.) j podpredsednik stola sedmorice, ki upravlja ta od-j delek tor ji' v III. činov turni razredu, in osem svet-! | nikov stola sedmorice, izmed teh dva v IV. in šest j i v A’, činov nem razredu. | § 4. Pri tem oddelku se ustanavljata iz pravosodnega| j staleža krajin, omenjenih v § 1., mesti: vrhovni dr-i ! žavni odvetnik v IV. in njegov namestnik v V. či- j novnem razredu. Službeni položaj, pravice in dolžnosti vrhovnega državnega odvetnika so |K) zakonih in drugih predpisih bivše Avstrijo (Cislajtanije), kolikor niso predrugačene s poznejšimi zakoni, narodhami in predpisi, iste kakor za bivšega generalnega prokuratorja pri bivšimi najvišjem in kasači,jskem sodišču na Dunaju. § 5- 213. Mi .A.!©M.essa.***!.®:** i., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da j« zakonodajni odbor narodne skupščino kraljevino Srbov, Hrvatov in Sloumeev, na podstavi člena 130. ustave sklenil v XXVII. redni seji, ki jo je imel dne 9. decembra 1921. v Beogradu, da je naredbo ministra pravdi' z dne 31. januarja 1921., št. 44.563/20. o preuredil vi službenega razmerja poditradnikov iu slug v [Kul roč ju višjega deželnega sodišča v Ljubljani, Ur. I. št. 46/21., seznamka uredb ministrstva pravde št. 14, »Službene Novine* št. 195/21., izpre-meniti in da smo Mi potrdili in potrjujemo po zakonodajnem odboru sklenjeni Število potrebnega pisarniškega osebja in pomožnega, koncopitnega in slug določi minister pravde. § 6. Glede službenih razmerij (pravic in dolžnosti) osebja, navedenega v §§ 3. in 4.. in pomožnega, kon-ceptnega osebja so odločilni odnosni zakoni, naredbe in drugi predpisi krajin, za katere je ustanovljen zgoraj navedeni oddelek. Isto velja za pisarniško osebje in za sluge, kolikor so postavljeni iz pisarniškega in služabniškega! osebja krajin, navedenih v § 1. § 7- Uradni jezik oddelka je srbsko-hrvatski in slo venski. § 8- Zakon o preureditvi službenega razmerja poduradnikov in slug v področju višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu/ § i. Ustanavljajo se mesta izvršilnih uradnikov: pri deželnem sodišču v Ljubljani iu pri okrožnem sodišču v Mariboru po dve, dalje pri okrožnih sodiščih v Celju in Novem mestu in pri okrajnem sodišču v Ptuju po eno namesto enakega števila poditradnikov pri vsakem teh sodišč, pri okrajnem sodišču v Murski Soboti eno namesto enega uradnega sluge. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko so razglasi v »Službenih Novinah*, ter nadomešča kraljevsko uredbo z dne 28. novembra 1919., št. 24.796, razglašeno v »Službenih Novinah* št. 155 z dne 6. decembra 1919., in predloženo zakonodajnemu odboru narodne skupščine pod št. 11 uredb za Slovenijo I ministrstva pravde, navedenih v »Službenih Novinah* št. 195/21. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastveni zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur, naj se mu pokoravajo. V B e o g r a d u. št. 65.892. ilne 80. januarja 1922.: Aleksander s. r. | Videl in pritisnil državni pečat i čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. Lazar Markovič s. r. Predsednik ministrskega sveta: Nik. P. Pašič s. r. 8 2. Ustanavljajo se: dve mesti poduradnikov pri okrožnem sodišču v Celju, po eno pa ]>ri deželivun sodišču v Ljubljani, ]>ri okrožnih sodiščih v Mariboru in Novem mestu in pri okrajnih sodiščih v Kamniku, Kranju, Litiji, Radovljici, Brežicah, Konjicah. Kozjem, Laškem, Šmarju, Ormožu, Preval.ja.li, Ptuju, Slovenski Bistrici, Sv. Lenartu, Dolnji Lendavi, Murski Soboti, Črnomlju, Kočevju, Metliki, Krškem, Mokronogu, Ribnici, namesto enakega števila uradnih slug pri istih sodiščih. § 3- Izvršilni uradnik more (lostati poduradnik ali sluga, ki ima že tri leta poduradniški izpit in že osem let ojiravlja izvršilno službo z dobrim uspehom. Od osem let morajo biti najmanj tri leta opravljena prod dnem 1. januarja 1915. ali po 31. decembru 1919.; v omenjenih treh letih je moral biti poduradnik ali sluga najmanj polovico |>oslovnega časa zaposlen z izvršilnimi dejanji. Poduradniki, ki so dosegli pod uradniško mesto na podstavi naredbe z dne 17. novembra 1909., (Podpisi vseh ministrov.) iikaznik bivšega avstrijskega pravosodnega ministrstva St. 20, brez poduradniškoga izpita, se morejo imenovati za izvršilne uradnike, ne da bi jim bilo treba naknadno napraviti poduradniški izpit. § 4. Izvršilni uradniki se uvrščajo v XI. činovni razred državnih uradnikov in napredujejo v višjo prejemke kakor uradniki skupine E (§§ 50. do 55. sl. !«•.). Tudi sicer velja zanje prvo poglavje zakona z dne 25. januarja 1914., avstr. drž. zak. št. 15. Službena doba v svojstvu poduradnika in sluge se jim vračuni za napredovanje v višje prejemke, kolikor preseza osem let: vojaška (orožniška) služba so v teh osem let no všteva, pisarniška pomožna služba, kolikor bi bila vračunljiva po § 12. naredbe vsega ministrstva z dne 25. januarja 1914., avstr, drž. zak. št. 21, s polovico. Kdor bi imel kot izvršilni uradnik nižje prejemke (plačo z aktivitetno doklado), nego bi jih imel kot poduradnik ali sluga, obdrži prejemke poduradnika ali sluge, dokler kot uradnik no doseže višjih. Isto načelo velja za pokojnino. Za odmero pokojnino se šteje službena doba, ki se po 2. odstavku vračuni za napredovanje v višjo uradniško prejemke tako kakor uradniška službena doba. § 5. Tekom prvega leta po razglasitvi tega zakona se smejo za poduradnike imenovati tudi sluge, ki nimajo poduradniškoga izpita, ako so tri leta dejanski opravljali službo kot izvršilni organi z dobrim uspehom. V ta tri leta se čas od dne 1. januarja 1915. do dne 31. decembra 1919. ne všteva. § 6. Mesta izvršilnih uradnikov in poduradnikov se imdeljujejo z imenovanjem. Novo ustanovljenih mest, ki so zanje sposobni poduradniki ali sluge že nameščeni pri dotičnom sodišču, pri prvem imenovanju ni treba razpisovati. Invalidi, certifikatisti in dobrovoljci pri podeljevanju mest izvršilnih uradnikov in poduradnikov nimajo prednosti pred že v sodni službi nameščenimi poduradniki in sluganu, ki niso invalidi, certifikatisti ali dobrovoljci. Kjer po določilih §§ 3. do 5. te naredbe ni mogoče podeliti mesta izvršilnega uradnika ali poduradnika, so smo po potrebi podeliti mesto izvršilnega uradnika poduradnilcu ali slugi, mesto poduradnika pa slugi. § 7. Izvršilni uradniki iu poduradniki sc morajo predvsem uporabljati kot izvršilni organi. § 8. Pristojbine izlvršilnih uradnikov za izvršilne uradne posle izvun uradnega poslopja so isto kakor za poduradnike in sluge. § »• Minister pravdo se pooblašča, da sme na sličen način, kakor preureja ta zakon službeno razmerje poduradnikov in slug za okoliš deželnega sodišča v Ljubljani, preurediti tudi službeno razmerje poduradnikov in slug v okolišu višjega deželnega sodišča v Splitu. § 10. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih Novinah*, ter nadomešča naredbo ministrstva pravde z dne 31. januarja 1921., št. 44.563 iz lota 1920., razglašeno pod št. 46 »Uradnega lista deželne vlade za Slovenijo* z dne 16. februarja 1921. in predloženo zakonodajnemu odbom narodne skupščine pod št. 14 seznamka uredb za Slovenijo ministrstva jiravde, navedenega v »Službenih Novinah* št. 195/21. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur, naj so mu pokoravajo. V Beogradu, dne 30. januarja 1922.; št. 65.899. ,. , , Aleksander s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. L. Markovič s. r. Predsednik ministrskega sveta: Nik. P. Pašlč s. r. 214, Mi AleksiS., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da jo zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. ustave sklenil v XXVII. redni seji, ki jo je imel dne 9. decembra 1921. v Beogradu, da jo uredbo o iz-premembi višine denarnih zneskov, navedenih v predpisih materialnega in formalnega kazenskega prava v Dalmaciji in Sloveniji z dne 22. junija 1921., št. 29.298, »Službene Novine* št. 143/21.,* soznam-ka uredb ministrstva pravde št. 15, »Službene Novine* št. 195/21., izpremeniti in da smo Mi potrdili in potrjujemo po zakonodajnem odboru sklenjeni Zakon o izpremembi višine denarnih zneskov, navedenih v predpisih materialnega in formalnega kazenskega prava v pod- v* •v«** U ^ 1 »TJ g«v»r roeju višjih deželnih soaisc v dphtu in Ljubljani. § i- V kazenskem zakonu z dne 27. maja 1852., drž. zak. št. 117, v besedilu zakona z dno 9. aprila 1910., drž. zak. št. 73, v kazenskopravnih posebnih zakonih, v kazenskopravnih predpisih drugih zakonov, ki jih morajo uporabljati kazenska sodišča, in v vseh zakonih, ki urejajo postopek pred' kazenskimi sodišči, navedeni denarni zneski, ki so odločilni za kvalifikacijo kaznivega dejanja, za pristojnost sodišč in za odmero kazni, in denarni znesla v teh zakonih in zakonskih predpisih določenih glavnih in postranskih kazni, bodisi kazenskega, bodisi disci-j plinarnega značaja, ki jih morajo izrekati sodišča, j so povišujejo na dvajsetkratni znesek. § 2. Ta zakon se ugrablja za kazniva dejanja, ki .so bila učinjena, proden je bil razglašen, ako bi bil krivec po prej veljavnih zakonskih predpisih podložen strožjemu postopanju. § 3. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah*, ter nadomešča kraljevsko uredbo z dno 22. junija 1921., št. 29.298, »Službene Novine* št.. 143 z dne 30. junija 1921., predloženo zakonodajnemu odboru narodne skupščino pod št. 15 uredb za Slovenijo ministrstva pravde, navedenih v »Službenih Novinah* št. 195/21. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem. Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastveni zapovedujem ), naj postopajo po njem, vsem in vsakomur, naj so mu pokoravajo. V Beogradu, dno 30. januarja 1922.; št. 65.904. . . Aleksander s. r. Videl in pritisnil državni pečat Čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. L. Markovič s. r. Predsednik ministrskega »veta: Nik. P. Pašič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) 215. Mi po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da jo zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. * Uradni list |X)d št. 198 iz leta 1921. ** Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 142, izdanih dne SOega junija 1922. (Prilog XXIII. — 1922.) ustave sklonil v XXVII. redni seji, ki jo jo imel dne 9. decembra 1921. v Beogradu, da je naredbo pokrajinske vlade, za Dalmacijo z dne 26. februarja 1919., št. 1. 3410, »Dalmatinski Glasnik* št 16, naredbo ministrstva pravde z dne 11. decembra 1920.. št. 48.255, »Dalmatinski Glasnik* št. 68, naredbo poverjeništva za pravosodje a- Ljubljani z dne 18eg» decembra 1919., »Uradni list* z dne 22. decembra 1919., in naredbo z dne 31. januarja 1919., »Uradni list* št. 340, seznamka uredb ministrstva pravde št. 2 in 6, »Službene Novine* št. 195/21., izpremeniti in da smo Mi potrdili in potrjujemo po zakonodajnem odboru sklenjeni Zakon, s katerim se podaljšuje doba zastaranja nekaterih terjatev za področje višjega deželnega sodišča v Splitu in v Ljubljani.* § i- Terjatve, ki so navedene v prvem stavku §§ 1480. in 1486. občega državljanskega zakonika (v besedilu §§ 192. in 194. cesarske naredbo z dn« 19. marca 1916., drž. zak. št. 69, glede tretjo novele k občemu državljanskemu zakoniku) in odškodninske terjatve, nastale po kršitvi pogodbeno dolžnosti (§ 1489., prvi stavek, občega državljanskega zakonika, v besedilu § 196. omenjene cesarske naredbe z dne 19. marca 1916., drž. zak. št. 69), ne zastarajo prod dnom 31. decembra 1921. Terjatve, za katere jo veljala pred dnem 1. aprila 1916. tridesetletna ali štiridesetletna doba zastaran,ja, pa zastarajo s potekom te dobe, če poteče pred dnem 81. decembra 1921. Ta zakon se ne uporablja na terjatve, ki so že zastarale do dne, ko se razglasi ta zakon. § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč |>u dobi z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah*, ter nadomešča naredbo pokrajinske vlade za Dalmacijo z dno 26. februarju 1919., št. I. 3410/19., razglašeno v »Dalmatinskom Glasniku* z dno 1. marca 1919., št. 16, in narodh« ministrstva pravde z dne 11. decembra 1920., št. 48.255, razglašeno v »Dalmatinskem Glasniku* z dne 22. decembra 1920., št. 68, nadalje naredbo poverjeništva za pravosodje v Ljubljani z dne 18ega decembra 1919., razglašeno pod št. 811 »Uradnega lista deželne vlade za Slovenijo* z dne 22. decembra 1919., in naredbo poverjenika za pravosodje v Ljubljani z dne 31. januarja 1919., razglašeno pod št. 340 »Uradnega lista deželne vlade za Slovenijo* z dne 3. februarja 1919., ki so bile vse predložene zakonodajnemu odboru narodno skupščine pod št. 2 uredb za Dalmacijo, odnosno pod št. 6 uredb za Slovenijo ministrstva pravde, navedenih v »Službenih Novinah* št. 195/21. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V B e o g r a d u, dne 30. januarja 1922.; št. 65.902. Aleksander s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. L. Markovič s. r. Predsednik ministrskega aveta: Nik. P. Pašič S. r. (Podpisi ostalih ministrov.) 216« Mi Ale]K8£i,ndex> I«, po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašiuno in objavljamo vsem in vsakomur, da i® zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevino 8f' hov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130- 'Wtave sklenil v XXVII. redni seji, ki jo je imel dne !)- decembra 1921. v Beogradu, da jo naredbo po-'■erjonika /a, pravosodstvo o pečatu in prisegi no-[■Srjev 7, dne 25. jjuinarja 1919., »Uradni št. 325 n leta 1919., soAiuunka uredb ministrstva piavde 5, »Službene Novine* št. 195/21., izpremeniti in d« sme Mi potrdili in potrjujemo po zakonodajnem odboru sklenjeni Zakon ° pečatu in prisegi notarjev v območju višjega deželnega sodišča v Ljubljani.* Da so spravijo §§ 13., 14. in 15. notarskega reda 1 dne 25. julija 1871., drž. zak. št. 75, v sklad s sedanjimi državilopravnimi razmerami, se določa: 8 l. Tretji odstavek § 13. notarskega reda naj se »lasi: V uradnem pečatu bodi na sredi znamka SHS, nadalje v slovenskem jeziku ime in priimek notarja, njegova lastnost kot notar in kraj njegovega urad-"čga sedeža. § 2. § 15. notarskega reda naj se glasi: Notarja- zaprisega višje deželno sodišče ali po ll‘ni sodišču za to odrejeno zborno sodišče prve dopnje po nastopnem besedilu prisege: Prisegam, da hočem biti zvest in pokoren vladajočemu kralju, da se hočem vestno držati ustave tauljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in da bonom opravljati svoj urad kot notar natanko in vestno po predpisih zakonov tako gotovo, kakor ini Bog, pomagaj! 8 3- V območju višjega deželnega sodišča v Ljubljani 'norajo notarji vse predpisane uradne knjige in imenike k njim (§8 112. in 116. notarskega reda) pisati v slovenskem jeziku in morajo tudi notarski zbornici dopisovati v tem .jeziku. 8 4. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa delti z dnem razglasitve v »Uradnem listu* ter nadomešča naredbo poverjenika za pravosodje v Ljubljani z dne 25. .januarja 1919., ''naglašeno pod št. 325 v »Uradnem listu Narodno dade SHS v Ljubljani« z dne 30. januarja 1919., Predloženo zakonodajnemu odboru narodne skup-snitie pod št. 5 nrodb za Slovenijo ministrstva prav-'le, navedenih v »Službenih Novinah« št. 195/21. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za "jegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj Postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu Pokoravajo. V Beogradu, dne 30. januarja 1922.: št, 65.903. ... , Aleksander s. r. ''klel in pritisnil državni pečal čuvar državnega pečata, minister pravde: tir. L. Markovič s. r. Predsednik ministrskega sveta: Nik. P. Pašič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) 217. Mi A.l«kHa.jndei? !•« po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, '“oglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je j^konodajni odbor narodne skupščine kraljevine 3r-'0v, Hrvatov in Slovencev na itodstavi člena 130. 'Jstave sklenil v redni XXVIII. seji, ki jo je imel dne 'B. decembra 1921. v Beogradu, ‘la je naredbo celo-uPno deželne v-lade za Slovenijo z dne 3. novembra 1920., št. 435 Ur. L, s katero se izpreminja naredba celokupne deželne vlado za Slovenijo z dne 10. sei>-temhra 1919., št. 657 Ur. L, o ustanovitvi pokrajinskega sklada za Slovenijo — seznamka uredb ministrstva za socialno politiko št. 66, »Službene Novine« št. 195/21. — izpremoniti in da se glasi: Zakon o pokrajinskem pokojninskem skladu za Slovenijo.* 8 i. Proviziouistom, vdovam in sirotam bratovskih skladnic v Sloveniji, dalje vsem v naši ‘h-žavi bivajočim rentnikom začasne delavske zavarovalnice zoper nezgodo v Ljubljani, železničarske zavarovalnico zoper nezgodo v Ljubljani in začasnega občega pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani »e izplačujejo izza dne 1. januarju 1921. doklade i>o nastopnih razpredelih: Razpredel 1. za, provizionisto, vdove in sirote bratovskih skladnic, za rentnike, vdove in siroto pokojninskega zavoda in za vdove, sirote in ascendente delavske in železničarske zavarovalnico, in sicer: Mesečna doklada Dosedanji dohodki ; provizio-v kronah iiistom, upo- kojencem v kronali vdovam, asccn-dentom in dvojnim sirotam v kronali ženi, vsakemu otroku in enojni sl- 1 roti j v kronah md Od)! do 40 240 ! 180 |Od 40 01 do 80 216 162 od 80-01 do 120 192 144 j od 120-01 do 160 168 126 j od 160-01 do 200 144 108 od 200-01 do 240 120 90 84 od 240-01 do 280 96 72 j od 280-01 do 320 72 54 od 320 01 do 360 48 36 od 360-01 do 400 24 18 od 400-01 do 500 — — od 500-01 do 600 _ — 72 od 600-01 do 700 — — fO do 700-01 do 800 — — 48 od 800 01 do 900 — — 36 od 900-01 do 1000 — — 24 od 1000-01 do IKK) — — 12 od 1100-01 do 1200 - — r i Razpredel 11. za invalide začasne delavske zavarovalnice in železničarsko nezgodne zavarovalnice v Ljubljani, ako znaša njih izguba na zmožnosti za delo po končanem lečenju več nego V#- Doklada se odmerja s toliko šestin-kami zneskov, navedenih v razpredelu L, kolikor šestink znaša pri invalidih nezmožnost za delo, in sicer: M e s e č n a d oklada p r i V. V. V. • /. Dosedanji n e z možnosti za 1 c 1 0 dohodki — — v kronah ženi in ženi in ženi in ženi in invalidu vsakemu invalidu vsakemu invalidu vsakemu invalidu vsakemu v kronah otroku v kronah otroku v kronali otroku v kronah otroku i v kronah v kronah v kronah v kronah od 0-01 do 40 120 160 200 240 j nad 40 do 80 108 144 180 216 nad 80 do 120 96 128 160 192 nad 120 do 160 84 112 140 ... 168. nad 160 do 200 72 ... 96 120 144 nad 200 do 240 60 42 80 56 100 70 120 84 j nad 240 do 280 48 64 80 96 nad 280 do 320 36 48 60 72 nad 320 do 360 24 32 40 48 nad 360 do 400 12 16 20 24 nad 400 do 500 — — _ — nad 500 do 600 — 36 — 48 — 60 — 72 nad 600 do 700 — 30 — 40 — 50 — 60 nad 700 do 800 — 24 — 32 — 40 — 48 nad 800 do 900 18 — 24 — 30 — 36 nad 900 do 1000 12 — 16 — 20 — 24 nad 1000 do 1100 6 — 8 — i 10 — 12 nad 1100 do 1200 _ — — — — — — Najvišja doklada ne sme presezati zneska 600 K mesečno. Vsota mesečnih dohodkov, povišanih z doklado, no sme presezati zneska 1200 K. Aka vsota dohodkov, povišanih z doklado, ne doseže najvisje meje predhodnih rubrik, se zvišajo doklade na najvišjo mojo te rubrike. Ministrstvo za socialno politiko ima pravico, po potrebi izpreminjati gorenja razpredela v mejah raz-položnih sredstev. § 2. V pokritje teh stroškov so pobira od dne 1. novembra 1920. pokojninska doklada v višini 2 K od vsakega metrskega centa premoga, ki jo uamenjm konsumu, razen obuta za produkcijo premoga samega in deputatov lastnih uslužbencev. Nadalje jo izvzet od te doklade premog, ki ga dobivajo občine za aprovizacijo prebivalstva. Ta doklada »e steka v pokrajinski pokojninski sklad za Slovenijo pri začasni delavski zavarovalnici zoper nezgodo v Ljubljani. 8 3. Rudniške uprave morajo odplačevati to doklado koncem vsakega meseca začasni delavski zavarovalnici v Ljubljani in ji obenem pošiljati mesečne izkaze o produkciji premoga, v katerih naj bodo navedeni ti-Je podatki: a) celotna produkcija premoga v poročilnem mesecu v metrskih centih; b) koliko metrskih centov se ga je porabilo za deputate in v lastnem rudniškem obratu; c) koliko metrskih centov se ga je oddalo občinskim aprovizacijam; č) koliko metrskih centov se ga je oddalo na trg. Mesečni izkazi se morajo pošiljati pokrajinskemu pokojninskemu skladu |>ri začasni delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani najpozneje do 10. dne vsakega meseca in doklada mora biti vplačana pri pokrajinskem pokojninskem skladu najpozneje do 15. dne vsakega meseca za minuli mesec. Ako denar ne dospe do omenjenega dne, se morajo plačati od dolžnega zneska izza dne vplačljivosti 5%ne zamudno obresti. § 4. Doklad*: izplačujejo po gorenjih razpredelih bratovske skladnico v Sloveniji, začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani in železničarska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani in začasni obči pokojninski zavod za nameščence v Ljute Ijani mesečno v naprej iz lastnih sredstev istočasno is svojimi provizijami in rentami. Izdane vsote mora refundirati začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani iz pokrajinskega pokojninskega sklada najpozneje do 25. dne vsakega meseca. § 5. Ik presežkov poicrajimkega sklada se ustanovi pri začasni delavski zavarovalnici zoper nezgodo v Ljubljani poseben invalidski fond za spticialno naknadno zdravljenje ponesrečencev (proteze, mehano-terapije, tuberkuloze itd.). § 6- Doklade, omenjeno v § L, odmerja začasna delavska zavarovalnica zoper nezgodo v Ljubljani po imovinskih razmerah rentnikov, katere so se ugotovile s posebno vprašalno polo. §7. Ako so so imovinske razmere, ki so bilo merodajne pri odmeri doklade, bistveno izi/romonile, ima vsak rentnik pravico zaprositi, da so mu doklada odmeri iznova. § 8. V saka vodoma neresnična navedba v vprašalni poli o imovinskih razmerah rentnikovih ima za posledico brezpogojno odtegnitev doklade. 1. ) na obrtnike, ki eo izučeni v obrtu in imajo obrtno izpričevalo ter so zaposleni pri delu svojega obrta (kvalificirani delavci); 2. ) na polkvalificirano delavce, ki so stalno zaposleni pri ohrtrnmi delu, pa niso izučeni v nobenem obrtu; 3. ) na nekvalificirane navadno delavce, in sicer: a) s težjo službo, med katere se štejejo vsi delavci, ki trajno opravljajo posle sistemiziranih uslužbencev, čistilci lokomotiv in premogarji; b) na nekvalificirane navadno delavce s stalno službo; in c) na nekvalificirane občasne delavce, ki niso stalno zaposleni; 4. ) na učence (vajence). Člen 8. Glede osebnih doklad |>o kraju službovanja se dele na pet krajevnih draginjskih razredov kakor pri reguliranem osebju državnih prometnih naprav. Člen 4. §9- Zoper vse odloke začasne delavske zavarovalnice zoper nezgodo v Ljubljani glede pokrajinskega pokojninskega sklada za Slovenijo je v 14 dneh dopustna pritožba na poverjeništvo za socialno politiko v Ljubljani, ki odloča končnoveljavno. S 10. 'la zakon stoja v veljavo, ko ga kralj jmdpiše, obvezno moč pa dobi z dnem razglasitve v »Službenih Novinah*, ter nadomešča narodbo celopupne deželne vlade za Slovenijo z dne 3. novembra 1920., št. 435 Ur. 1., s katero se izprominja naredba celokupno deželne vlade za Slovenijo z dne 10. septembra 1919., št. 057 UL 1., o ustanovitvi pokrajinskega sklada za Slovenijo — seznamka uredb ministrstva za socialno politiko št. 60, »Službene Novine* št. 195 iz leta 1921. Našemu ministru za socialno politiko prijmroča-mo, naj razglasi ta zakon in skrbi za njegovo izvrševanje, oblastvom zajmvedujemo, naj postopajo j>o njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dno 19. februarja 1922. Obrtniki (kvalificirani delavci) dobivajo te-le osebne draginjske doklade: Krajevni draginjski razred I. II. III. IV. V. od od od do 3 3 do 10 10 do 22 20 18 16 14 dinarjev na dan Po izučenem obrtu in za leta dela 30 28 25 22 20 24 23 20 18 16 27 25 22 20 18 Pol kvalificirani delavci prejemajo te-le osebne draginjske doklade: Za leta dela Krajevni draginjski razred od 1 do 3 od 3 do 10 od ! 10 do 20 j po 20 dinarjev na dan 1. ,9 21 23 26 ! II. 17 19 21 24 I ! »i- 15 17 19 | 22 1 IV. 14 is 18 I 20 i v. 13 15 17 18 Aleksander s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister jravde: dr. L. Markovič s. r. Predsednik ministrskega sveta: Nik. P. PaŠič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) Nekvalificirani navadni delavci s težjo službo prejemajo te-le osebne draginjske doklade: Krajevni draginjski razred . Dinarjev na dan I. ! 19- i 20 21 ; 22 II. 17 18 19 | 20 III. 15 17 18 j 19 IV. 14 J 15 17 18 V. 13 1 14 15 | 17 j Uredbe osrednje vlade. 218. Uredba o draginjskih dokladah delavskega osebja državnih prometnih naprav.* Na podstavi pooblastila po členu 19. zakona o draginjskih dokladah aktivnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk državnih prometnih naprav, na predlog ministra za promet in po predhodno doseženem soglasju s finančnim odborom narodne skupščino je uredil ministrski svet v seji z dne 15. junija 1922. draginjske doklade delavskemu osebju državnih prometnih naprav tako-le: Člen 1. Delavci državnih prometnih naprav dobivajo razen osnovne mezde (dnevnice) še draginjske doklade jx» odredbah te odločbe. Draginjske doklade so osebne in rodbinske. Višina osebnih doklad so odreja po kategoriji delar-cev in jx) kraju, kjer so zaix>sleni. Člen 2. Delavci se delo glede osebnih draginjskih doklad na te kategorije: Nekvalificirani navadni delavci prejemajo te-le i osebne draginjske doklade brez ozira. na. leta službe: Krajevni draginjski Dinarjev ] na dan razred 1. 19 H. 17 ! j 111. 15 IV. 14 V. 13 Nekvalificirani občasni delavci, ki niso stalno zaposleni, dobivajo te-lo osebno draginjske doklado: Krajevni draginjski - Dinarjev na dan razred ■a. ■!!■: nvi. n :j.r 1. 19 11. 16 I III. 14-50 IV. 13 V. 12-50 Vajenci dobivajo: Krajevni draginjski razred « V letu dela L 1 H. f UT dinarjev na dan I. 12 14 15 11. 11 12 14 III. 9 10 12 IV. 8 9 11 V 7 8 10 člen 5. Osebe, ki prejemajo rente, jn-ovizijo, pomoč iz bolezenskega fonda, jmkojninske mezdo ali milostne oskrbnine, in sicer na podstavi in v okviru veljavnih predpisov o j>okojninskih fondih za delavce ali drugih zakonskih predpisov posameznih direkcij, ki še veljajo, prejemajo osebno draginjsko doklado jw 10 dinarjev na dan, ako dobivajo svoje zgoraj omenjeno prejemke v kronali. Ako dobivajo te prejemke v dinarjih, prejemajo osebno draginjsko doklado, in sicer: v L draginjskom razredu po 12 dinar,jev na dan, v II., HI. in) IV. razredu jk) 11 dinarjev na dan. v V. razredu pa, po 10 dinarjev na, dan. Člen 0. Delavske sirote brez očeta in matere, ki dobivajo sirotinsko prejemke jk) zakonih, omenjenih v členu 5., prejemajo osebno draginjsko doklado po 5 dinarjev za vsakega člana. Člen 7. Osebe, ki prejemajo osebne draginjske doklado jm členih 4. in 5. te uredbo, imajo tudi jjravico do rodbinskih draginjskih doklad, in sicer j>o S dinarje na dan. Rodbinska doklada jim gre: 1. ) za zakonito ženo; 2. ) za otroka, rojenega v zakonitem zakonu; 3. ) za pozakonjenega otroka; 4. ) za adoptiranoga otroka, toda samo, če nima delavec svojih otrok; 5. ) za pastorke. Rodbinska doklada jim gre za otroke do dovršenega 16. leta, kolikor ta uredba ne dopušča Izjem. člen 8. Osebna iu rodbinska draginjska doklada je vezana na mezdo ter gre delavcu samo v onem razmerju, v katerem mu prijiada mezda. Ako no dela delavec na dan popolnih 8 ur, dobiva samo }»rijkidajoči del osebne in rodbinske doklade, ki so sklada s številom ur, katere jo [>rebil pni delu. Ako dela delavec preko časa, t j. več nego 8 ur na dan, pa j>rejcma v zmislu začasnega pravilnika nagrado za prekočasno dolo, se mu dajo za vsako uro proko-čaanega dela poleg normalne, nagrade za preko-časno delo šc ena osmina osebne in rodbinsko dra-ginjske doklade. Za čas plačanega rednega letnega odmora po odredbah začasnega j>ravilnika se daje delavcem popolna osebna in rodbinska draginjska doklada. Če delavec boluje, dobiva osebno in rodbinsko doklado samo v 50 % jKJjrolnega zneska, in sicer za isti čas, za katerega prejema podporo iz bolezenskega fonda. člen 9. Draginjske. doklado so pri aktivnih delavcih vezano na kraj stalnega službovanja, pri osebah, ki uživajo provizijo, rento itd., pa na oni kraj, kjer so pridobili pravico do teh j>rojemkov, odnosno na oni kraj, kjer stalno žive, če so doklade v to,m kraju manjše. Člen 10. Izvzeti so od jiravice do rodbinskih doklad: 1. ) delavci, katerih rodbine živo na njih posestvih in ki obdelujejo ta posestva sami; 2. ) delavci, ki niso podaniki naše kraljevine ter delajo po specialni pogodbi; 3. ) one osebe iz člena 5., ki imajo bodisi od lastno imovine, bodisi od osebnega dela na mesec 1000 dinarjev ali več dohodkov. Ta odredba j>a ne velja za bivšo delavce in delavke, upokojeno po 25 službenih letih. Člen 11. 1. ) Rodbinska doklada ne gre delavcu za ženo-če je žena upokojenka, jjrovizionarka, rentnica itd., mož pa aktiven delavec ali rentnik, provizionar itd.; 2. ) če je mož upokojenec, rentnik itd., žena pa aktivna uslužbenka; 3. ) če sta šla zakonca narazen, ne ghudo na to, ali je pravda o ločitvi zakona uvedena ali ne. Člen 12. Rodbinska doklada za otroke ne gre delavcem: 1. ) za otroka, ki vstopi v javno ali privatna službo z dohodki v denarju ali v naravi, če znašajo ti njegovi dohodki na mesec 150 dinarjev ali reč; 2. ) za otroka, ki se oskrbuje v javnem civilnem-vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu 1111 brezplačnem mestu, če znaša ali preseza vrednost tega vzdrževan,ja na mesec 150 dinarjev: 8.1 7A otroka, Id ima šolsko ali naučno štipendijo, užitek iz kakršnegakoli fonda, podporo ali uda novo na mosec 150 dinarjev ali več; 4. ) za otroka, ki vstopi v trgovino, obrt ali podjetje za učenca ali vajenca, pa ga vzdržuje delodajalec brez odškodnine; 5, ) za otroka, ki se omoži ali oženi; in ti.) za otroka, ki ima lastno premično ali nepremično imovino, katere dohodki znašajo na mesec 150 dinarjev ali več. Člen 13. Izjemoma sc priznava pravica do rodbinske doklado aa otroke tudi po dovršenem 16. letu: 1. ) za hčer, če gospodinji očeta, ki je vdovec; 2. ) če je otrok duševno ali telesno trajno nespo-»oben za kakršnokoli delo ali pridobivanje; 3. ) če otrok redno nadaljuje šolanje v državi ali v inozemstvu, in sicer za čas šolanja, toda največ do 'M. živi jenskega leta. Člen 14. Ce uživajo otroci pokojnino, provizijo itd. po očetu skupno z mačeho, prejema mačeha osebno in rodbinsko doklado po 3 dinarje za vsakega otroka, in sicer, če žive skujKij. Če pa živi mačeha ločeno od pastorkov, se osebne in draginjske doklado •eštejejoi in ves znesek se razdeli mi enake delo. Isto velja, če ostane po delavcu muslimanu več vdov ali več otrok, ki niso isto matere. Moški otroci, ki so ostali brez očeta in. matere, a so po Aktivni delavci izpolnijo prijave saino za rodbinsko doklado, upokojenci in upokojenke pa za osebno in za rodbinsko. Vsako izpremembo po že predloženi pri,pivi mora delodajalec takoj naznaniti dotični službeni edinici z novo prijavo. Edinice, ki izvršujejo izplačevanje, imajo zaradi preizkušanja že predloženih prijav pravico in dolžnost, periodično od pozameznikov zahtevati predložitev novih prijav. Za dokaz, da so predJožiteljevo navedbe resnične, služi jamstvo troh stalnih delavcev, reguliranih uslužbencev, učiteljev ali duhovnikov; za upokojence in upokojenke ]>a zadošča tudi jamstvo upokojenih uslužbencev. Člen 20. Aktivni delavec, o katerem se ugotovi, da je predložil neresnično prijavo za prejem draginjskih doklad ter jih prejme po njej, se kaznuje z odpustom iz službe ter se izroči civilnemu sodišču v sojenje. Če predlože osebe, ki dobivajo pokojninsko prejemke, neresnično prijavo za prejem draginjskih doklad in jih prejmejo po njej, se kaznujejo s tem, da se jim odvzame osebna in rodbinska draginjska doklada za leto dni. Poleg teh kazni se v.sak tak uslužbenec, odnosno vsaka zgoraj omenjena oseba, še kazensko obtoži zaradi goljufije. Poroki na [irijavi, s katero so zahteva draginjska doklada, so odgovorni v materialnem oziru, oni, ki predlože prijavo, pa v kazenskem in v material- 1 Kaznujejo „ , bu, kaznijo, do.«,-™ do vzgojnine, pomoči itd. in ki nimajo nobenih do hodkov, a se šolajo, prejemajo doklado po 6 dinarjev na dan do dovršenega šolanja, toda najdalje do 25. življenskcga leta. Člen 15. Če -je mož aktiven delavec, žena pa upokojenka iti narobe ali če sta oba upokojena, ima vsak izmed njiju zase pravico do osebne draginjske doklade, toda mož nima pravico, da bi prejemal tudi še doklado aa ženo. Člen 16. če mož ni v državni službi, žena pa je ali v aktivni službi ali upokojena, ima žena pravico samo do osebne doklade, no tudi do rodbinske, razen če dokaže, da je njen mož nesposoben za delo. V tem primeru ima žena pravico do rodbinske doklade sat otroke, in sicer ob občih pogojih, ki veljajo za prejemanje te doklade. Za dokaz moževe nesposobnosti za, delo služi zdravniško izpričevalo železniškega, državnega ali občinskega zdravnika. Člen 17. Če se zakon razveže ali če živila mož in žena •očeno, velja,jo glede rodbinsko doklade za otroke te-le načela: 1. ) če sta mož in žena oba državna uslužbenca ;di upokojenca ali če jo eden izmed njiju v državni službi, drugi pa upokojenec, gre rodbinska doklada za otroke onemu uslužbencu, pri katerem se otroci vzdigujejo; 2. ) če jo mož svobodno profesije, mati pa državna uslužbenka ali osebna upokojenka in se otroci vzdržujejo pri ujej, gre doklada za otroke materi kot državni uslužbenki; 3. ) če jo mož državni uslužbenec ali upokojenec, žena pa ni ne eno no drugo, ima mož pravico do rodbinske doklado za otroke, toda doklada se izplačuje ženi, če so otroci pri njej. To velja, bodisi da je zakon definitivno razvezan, bodisi da teče pravda o ločitvi zakona, bodisi da je mož odšel od svoje žene ali ona od njega lor živi ločeno, ne glede na to, ali teče pravda o ločitvi zakona ali ne. Člen 18. Osebna draginjska doklada po tem zakonu '*eie vzeti v popis samo za državne terjatve in 'iodno priznane vzdrževalni ne. Rodbinska doklada jsi se ne sme jemati v popi« za nikakršne terjatve, razen če je prejel kdo preveč doklade. Člen 19. 14a prejemanje draginjskih doklad morajo aktivni kakor tudi upokojeni delavci in upokojene delavke izpolniti posebne prijavo, ki so predpisane tudi za regulirano osebje državnih prometnih naprav in s katerimi so ugotovi, da so glede pravice do prejemanja draginjskih doklad izpolnjeni vsi Pogoji, ki s« zahtevajo. tem členu, kakor predložitelj. Izrekati kazni za osebje ministrstva za promet je pristojen minister za promet; za osebje oblastnih direkcij, generalne direkcije, direkcije za rečno hro-darstvo, ;>omorsko brodarstvo pa jih jo pristojen izrekati direktor dotične direkcije. Zoper odločbo direktorjevo imajo uslužbenci pravico pritožbo na ministra za promet, čigar odločba jo vselej izvršna. Vsa oblastva in vse edinice prometnih naprav morajo kar najstrože paziti na pravilno izvrševanje teh predpisov ter vsako nepravilnost priobčiti direktorju, odnosno ministru za promet, zaradi izrekanja kazni in nadaljnjega postopanja. člen 21. Ko bi nastala potreba, sc pooblašča ministrski I svet, da na predlog ministra za promet sporazumno i z ministrom za finance in finančnim odborom zako-j nodajne skupščine izpranem ali dopolni to uredbo. J Vsa potrebna pojasnila za pravilno uporabljanje! te uredbo daje minister za promet. Isto tak o se pooblašča ministrski svet, da sme na predlog ministra za promet, sporazumno s finančnim odborom zakonodajne skupščine, izpreminjati in dopolnjevati vse zakone in uredbe, ki so nanašajo na dnevnice, potne stroške in mezde delavcev državnih prometnih naprav; toda te izpremembe smejo biti samo v mejah odobrenega kredita. Člen 22. Vse zgoraj naštete odmlbe členov 1. do 21. se ne tičejo delavcev, ki se sprejemajo za specialna dela s posebno pogodbo. Člen 23. Z odredbami te uredbo glede izplačila zaostalih naknadnih poviško/ se ne morejo koristiti oni delavci, ki so, preden se razglasi ta uredba, izstopili iz službe državnih prometnih naprav ali odpovedali delo. Člen 24. Ta uredba stopi v veljavo dne 1. marca 1922. Tega dne prestanejo vel,jati vse prejšnje uredbe in odločbe, kolikor ni njih veljavnost podaljšana s to uredbo. Izplačevanje se prične dne 1. julija 1922., ko stofti v veljavo 50%na zvisba železniške tarife, in sicer tako, da se izplačuje poleg rednega še po eden minulih mesecev do likvidacije. Minister za promet: A. M. Stanič s. r. 219. Dopolnitev pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in specialnih računovodstev in blagajn.* Gospod minister za finance je dovolil z odlokom z dne 24. junija 1922., D R br. 90.552, da se sme v pravilniku o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in specialnih računovodstev in bla gaju z dne 25. decembra 1920.** za členom 31. dodati nov člen 31. a s to-le vsebino: Ce je kdo izmed uslužbencev, ki je vpisan v plačilni seznamek, od dne podpisa seznamka do dne izplačila podal ostavko, odnosno izstopil iz službe, ali je bil odpuščen, odnosno upokojen, ali je umrl, se dotičnomu uslužbencu no izplača prejemek, nego se ves prejeti prejemek dotičnega uslužbenca izroči glavni državni blagajni s spremnim dopisom, v katerem so označi vzrok, zakaj se izroča, vs pozivom na D H br. plačilnega seznamka, proračunske partijo in pozicije in za kateri mesec in katero loto. V plačilnem seznamku — duplikatu — ki ostane pri računovodstvenem odseku dotičnega minisitretva, in v koloni za svojeročni podpis je treba napisati: «odpuščen», «umrl», «upokojen» (ali kakor jo pač) in da se je vsota vrnila glavni državni blagajni, s pozivom na datum (dan, mesec in leto) R br. in redne številke in lista denarne ekspedicijske knjige. Isto velja tudi za vsa podrejena oblasitva dotičnega ministrstva. V tem primeru morajo dotična ob lastva, kakor bolnice, ambulatoriji, dispanzerji itd.1, vsak tak primer takoj priobčiti dotičnomu računo-vodstvenemu odseku ministrstva zaradi vpisa: v kontrolnik osebja, v obči kontrolnik kreditov — do tično [iroračunsko partijo in pozicijo je zmanjšati za kosmato vsoto — in v triplikat plačilnega seznam-ka (ki jo pri računovodstvu). Sef dotičnega računovodstva pri ministrstvu občasno revidira te naprave. Ta povračila kakor tudi ostale vsote, ki se izročajo glavni državni blagajni, se izvršujejo po de nami ekspedicijski knjigi. Uradnik glavno državne blagajne, ki je upravičen prejemati denar, mora v tej knjigi takoj potrditi prejeto vsoto in potem mora. glavna državna blagajna tudi z dopisom odgovoriti o prejemu, s pozivom, kam so je prejeta vsot* vpi sala. Iz generalne direkcije državnega računovodstva v Beogradu, dne 24. .junija 1922.; D R br. 90.562. Ministrski svet je v seji-z dne 15. juiuja 1922. usvojil pričujoči predlog gospoda ministra za pro- Prodsednik ministrskega sveta: Nik. P. Pašič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) Uredile pokrajinske vprave za Slovenijo. 220. » Naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo 0 pobiranju občinske davščine v Ptuju na ponočni obisk gostiln in kavarn kakor tudi na igranje s kvartarni. Mestni občini ptujski dovoljujem na podstavi § 1. zakona z dno 18. maja 1894., dež. zak. štajerski št. 41, sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da smo pobirati od dne, ko se razglasi ta naredba v Uradnem listu, pa do dne 31. decembra 1922. na ponočni obisk gostiln in kavarn kakor tudi na igre s kvartarni občinsko davščino po nastopnem pravilniku: § 1- Občinsko davščino na ponočni obisk gostiln in kavam kakor tudi na igro s kvartarni so dolžni pla čevati obiskovalci gostiln in kavarn, ki so po 22. uri v gostilnah in kavarnah, kakor tudi kvar talci v navedenih lokalih brez ozira na čas. Davščina znaša za kvartalee brez ozira na čas 1 dinar, za goste, ki so v gostilnah in kavarnah med 22. in 23. uro, Va dinarja, za goste, ki so v gostilnah in kavarnah med 23. in 24. uro, 1 dinar. § 2. Davščino pobirati je dolžan podjetnik, ki izv« Suje obrt; na njegovo odgovornost pa ga, smejo zastopati tudi njegovi uslužbenci. * Razglašena v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 145, izdanih dne 4. julija 1922. ** Uradni list pod št. 58 k teta 1922. O plačani davščini vroči podjetnik gostu uradno potrdilo mostnega magistrata, podjetnik pa: dobiva potrdila k zaporednimi številkami v obliki blokov brezplačno pri mestnem knjigovodstvu. Potrdila je uporabljati strogo po tekočih številkah. Za pravilno zaračunavanje davščine, za vsako zlorabo potrdil ali za nepravilnosti sploh je, odgovoren podjetnik ohrta. Gostje, ki se mude v gostilnah in kavarnah med 22. in 23. iuro, se morajo izkazati s potrdilom |»o '/2 dinarja, za čas med 23. in 24. uro pa s potrdilom 1*0 1 Din. Kvartalci se morajo brez ozira na čas poleg tega izkazati še s potrdilom po 1 Din. Izjemoma lahko imitira mestna občina davščino po nalašč za to nastavljenih osebah. § 3. Davščino, pobrano v enem tednu, mora podjetnik na podstavi obračuna najpozneje do srede ia,-siednjega tedna izročiti mestni blagajni. Za vsak blok, ki ga podjetnik izgubi, mora plačati vso vrednost, bloka. § 4. Mestni magistrat je upravičen, kontrolirati pravilno pobiranje davščine. Podjetnik obrta mora na zahtevo predložiti kontrolnemu organu bloke zaradi primerjanji s potrdili, ki jih je vročil gostom. § 5. Za prestopka te naredbe se smatra: a) ako uporablja podjetnik neuradna potrdila, to je taka, ki jih ni prejel od mestnega magistrata, odnosno knjigovodstva; b) ako se gost kljub pozivu brani plačati davščino; c) ako gost sporazumno s podjetnikom plača davščino brez potrdila; d) ako podjetnik davščine ne pobere. 221. Naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo glede pobiranja občinske doklade na trošarino od vina v Ptuju. Mestni občini ptujski dovoljujem na podstavi člena IH. zakona z dne 18. maja 1894., štaj. dež. zak. št. 41, sporazumno z delegacijo ministrstva financ, da sme v pokritje občinskega primanjkljaja pobirati po vsem občinskem ozemlju od dne, ko se razglasi ta naredba v Uradnem listu, do dne 31. decembra 1922. na državno trošarino od mna 19()%iio občinsko doklado. V Ljubljani, dne 5. julija 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranje zadeve. Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar s. r. 222. Naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo o pobiranju kanalske pristojbine v Ptuju. Mestni občini ptujski dovoljujem na podstavi § 1. zakona z dne 18. maja 1894., dež. zak. štajerski št. 41, sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da sme pobirati od dne 1. januarja 1922. do daie 31. decembra 1923. kanalsko pristojbino v znesku 4 vinarjev od vsake krone prejeto najemnine za stanovanja ali najemne vrednosti stanovanj hišnih lastnikov in drugih uživalcev ijrostih stanovanj. V L j u b I j a n i, dne 5. julija 1922. Razglasi osrednje vlade. Razglas o popolnitvi protestov zoper žigosanje obveznic predvojnih avstro-ogrskih posojil, ki so last naših državljanov.’" Generalna direkcija državnih dolgov je pozvala že nekolikokrat državljane kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, katerih obveznice predvojnih posojil bivše avstro-ogrsko monarhije se iz kakršnegakoli razloga hranijo v inozemstvu, naj jih v določanem roku irrijavijo z vsemi potrebnimi podatki in dokazi o državljanstvu (s priloženo domovnico), da bi se mogel tur podstavi teh prijav pri dotičnih vladah vložiti protest zoper žigosanje in da bi se mogla zahtevati njih restituoija. Ker prošnjam niso bile priloženo domovnice in je nevarnost, da brez domovnic inozemsko vlade protestov ne bodo hotele obravnavati, se interesenti iznova, pozivljejo, naj pošljejo naknadno k svoji že vloženi prošnji kar najhitreje še domovnico generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu. Interesenti se opozarjajo na to, da morajo sami trpeti posledice, iko se ne odzovejo tudi temu zadnjemu pozivu. Iz generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu, ilue 29. junija 1922.: št. 15.710. . w —--— -- Razglasi pokrajinska uprave za Slovanijo. § 6. Za vsak prestopek te naredbe sme mestni magistrat predpisati podjetniku, odnosno gostu, ne da bi .uvedel kazensko postopanje, desetkratni iznos prikrajšane davščine. Ce se višina prikrajšane davščine ne more določiti ali če se pri podjetniku prestopki I naredbe ponavljajo, se določi vsota, ki jo mora plačati, od 250 do 2000 dinarjev. Ako zakrivi pre-j stopek gost sporazumno s podjetnikom (§ 5. c), sme j magistrat predpisati desetkratno davščino, odnosno j zgoraj določeni znesek, vsakemu in oba jamčita vzajemno za plačilo obeh zneskov. Gosta, ki fe l>rani plačati davščino, mora podjetnik naznaniti magistratu, odnosno magistratiunnn organu. § 7. V zadevah te naredbe odloča na prvi stopnji mestni magistrat. Zoper odloke mestnega magistrata je dopusten priziv ali pritožba na mestni občinski svet, zoper sklepe mestnega občinskega sveta )>a na pokrajinsko upravo, oddelek za notranje zadeve. Priziv je vložiti v- vsakem primeru pri mestnem magistratu v 14 dneh od1 dne, ko se vroči stranki a z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženili krajev, številka za dvopičjem število zakuženili dvorcev v občini. Slinavka in parkljevka. Ljubljana okolica: Borovnica 7: 25. Vranični prisad. Murska Sobota: Dolnja Lendava 2: 7, Kapca 1:1. Slavenjgradec: Sv. Janž na Vinski gori 1:1. Mehurčasti izpuščaj pri plemenskih konjih. Kranj: Križe 4:4, Sv. Katarina 1:2, Tržič 1:1. Garje konj. Črnomelj: Dragatuš 1:1, Tanča gora 1:1. Krško: (trško 1:2. Litija: Radohova va« 1:1. Ljubljana okolica: Brezovica 1:1. Maribor: Črešnjevec 1:1, Novo mesto: Prečna 1:1. Steklina. Brežice: Blanca 1:1. Celje: Lisce 1:1. Krško: Kadeče 1:1. Maribor: Spodnja, Poljskava 1:1. Svinjska kuga. Črnomelj: Loka 1:2, Stari trg 2:4. Litija: Češnjice 1:1. Dednidol 1:1, Gorenja vas 1:1, Krka 1:1, Leskovec 1:1, Št. Vid 1:1. Ljubljana okolica: Rudnik 1:2. Maribor: Slovenska Bistrica 1:1. Novo mesto: Žužemberk 1:1. Ljubljana mesto 2. Maribor mesto 1. Svinjska rdečica. Ljubljana okolica: Devica Marija v Polju 1:1, Dobru,n je 1:1, Grosuplje 1:1, Rudnik 1:1. Litija: Srka 1:1, Polica 1:1. Logatec: Gorenji Logatec 1:5, Rakek 2:4, Žiri 1:1. Maribor: Spodnja Polj-*kava 1:1. Ptuj: Donačka gora 1:2, Slovenja vas 1:1. Radovljica: Bled 1:1, Jesenice 1:4. V Ljubljani, dne 8. julija 1922. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za kmetijstvo. Po naročilu pokrajinskega namestnika Paulin s. r. gubila ali sicer uničila, pa jo želi lastnik nadomestiti, [H>stopati tako-le: Po izvršenem amortizacijskem postopanju, ki naj se uvede pri pristojnem sodišču, je z overovljenim prepisom sodnega .sklopa zaprositi: a) glode avstrijskih obveznic pri generalni direkciji. državnih dolgov na Dunaju, L. Singer-strasse, b) glede ogrski h obveznic pri madžarskem finančnem ministrstvu v Budimpešti z a potrdilo, da doslej niso bile izdane nove obveznice niti ne izplačane obresti od časa, ko se jo izdal sodni sklep. To potrdilo se smatra za originalno obveznico im naj so predloži generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu v žigosanje. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 8. julija 1922. Za delegata: dr. Rupnik s. r. Št. 960A’/Val. ex 1922. Razglas. Naknadno žigosanje obveznic predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije. Generalna direkcija državnih dolgov razglaša pod D. br. 15.710 z dne 29. junija 1922.: Ker naši državljani še vedno vlagajo prošnje za popis in žigosanje obveznic predvojnih posojil bivše avstro-ogrsko monarhije, dasi je rok že potekel koncem meseca marca t. 1., bo poizkusil gospod finančni minister pri reparacijski komisiji v Parizu izposlovati dovolitev za. naknadno žigosanje takih obveznic. Zato se interesenti — naši državljani — poziv-Ijejo: 1. ) naj vso svoje nežigosane obveznice predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhijo kar n a j h i t r e j o pošljejo s posebno prošnjo neposredno generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu; 2. ) naj navedejo v prošnjah, zakaj niso predložili obveznic v določenem roku; 3. ) če so obveznico prinesene iz. inozemstva, naj navedejo: a) odkod so prinesene, b) kje in zakaj so bilo deponirane, c) ali jo vložen protest zoper žigosanje pri dotični inozemski vladi neposredno ali po naši vladi in č) ali so bile obveznico prijavljene generalni direkciji državnih dolgov in kdaj. 4. ) Predlože naj se tudi obveznice, ki jih je v inozemstvu provizorno ali definitivno žigosala dotična država. V takih primerih je priložiti prošnjam tudi dokaz o državljanstvu (domovnico) in dokaz lastninske pravico. 5. ) Prošnjo morajo biti kolkovano v zmislu zakona o taksah. Interesenti, ki bi se ne odzvali temu pozivu, morajo sami trpeti eventualne posledice svoje zamudo. Za naknadno žigosanje se ne prevzema nobena obveznost. To žigosanje se izvrši samo, če repara-cijsku komisija privoli vanjo. Obveznice so vrnejo lastnikom, čim izda n; para-cijska komisija o tem svojo odločbo. Naši državljani v inozemstvu naj vlože prošnje pri dotičnom kr. poslanstvu ali pri konzulatu. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 10. julija 1922. Za delegata : dr. Rupnik s. r. T 126/22—4. 886 Amortizacija. Po prošnji Blaža Kureta, posestnika v Breznu, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih vlož nih knjižic, ki ju je prosilec baje izgubil: Vložni knji žici hranilnico v Marenbergu št. 4076 z vlogo 114 K 57 v, glaseča se na ime: Marija Kure; št. 4077 z vlogo 114 K 57 v, glaseča se na ime: Henrik Kure. Imetnik teh vložnih knjižic se pozivlje, naj uveljavi svojo pravice tekom šestih m o s e c o v, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da vložni knjižici nista več veljavni. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek II., dne 26. junija 1922. Št. 2531/22. 3—X Razpis. Odda se več mest paznikov v moški kaznilnici v Mariboru. Rok za vložitev prošenj pri podpisanem ravnateljstvu do dne 10. avgusta 1 922. Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 73. Ravnateljstvo kr. moške kaznilnice v Mariboru, dne 6. julija 1922. Št. 23/393. Razglas. Seznamek izgubljenih stvari, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 30. junija 1922. 1 /Jata ovratna verižica z obeskom; 1 listnica z manjšo vsoto denarja, domovnico in drugimi listinami; 1 zlata zapestna ura z verižico; 1 deški Čevelj; 1 zlat obesek z rdečim kamenom; 2 občasni vo zovnici za državno in južno železnico, 1 legitimacija; 1 listnica z vsebino okrog 400 kron, 1 legitimaciju in več listinami; 1 tok si ščipalnikom; 1 lisičja boa; 1 denarnica z manjšo vsoto denarja; 1 listnica z 200 lirami, 560 kronami, 1 legitimacijo in več listinami; 1 usnjata torbica s 400 K in škatlo za puder; 1 tu lasta, ura brez verižice; 800 kron; 1 potni list na ime: Jenko Drago; 1 listnica s 5200 kronami in orožnim listom na ime: Kozamernik; 1 domovnica, 1 krstni list, 1 samski list in 1 vloga na ime: Petkovšek; 1 črna pompadura, 1 listnica, 1 molitvenik in 30 kron denarja; l denarnica s 640 kronann v bankovcih in 3 srebrnimi kronami; 1 denarnica s 160 kronami; 1 rumena bluza z denarnico in vsebino 360 do 370 kron; 1 palica; 1 srebrna ovratna verižica z obeskom; 1 zlata ovratna igla z briljanti; 1 }>olsvi-len črn ženski dežnik; 1 zlata dolga verižica; 1 volnena pompadura s 10 ključi in naočniki; 1 usnjata denarnica s 140 kronami; 1 pletena rjava torbica z 880 kronami; 1 listnica s 700 kronami in potrdilom za 4000 K; 1 listnica s približno 3000 K; I srebrna ženska žepna ura; 1 zlat uhan z majhnimi diamanti. Seznamek najdenih stvari, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 30. junija 1922. 1 ostavnica, izdana po južni železnici; 1 lovski pes; 1 kolo; 1 listnica z večjo vsoto denarja; 1 manjša vsota denarja; 1 večja vsota denarja; 1 zlatu ženska ura; 1 dežnik; 1 denarnica; 1 šestilo; 1 ročna torbica, 1 robec in malenkosti; 1 psica volčje pasme; 1 zavitek z manjšo vsoto denarja; 1 kokoš; 1 zve zek čekov; 1 srebrna zapestnica; 1 zlata zapestnica; 1 škatla ovratnikov, 1 manjša vsota denarja; 1 manjša vsoto denarja; 1 jasja znamka; 1 double-verižica; 1 blazina za na okno; 1 podzglavnik; 1 večja vsoto denarja; 1 nikljasta verižica. Policijska direkcija v Ljubljani, dne 4. julija 1922. --- — —— Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. St. 95l/V/Vid. ox 1922. Razglas. izgubljene obveznice predvojnih avstro-ogrskih po-posojil; postopanje za njih nadomestitev. Po razpisu finančnega ministrstva z dno 1. julija 1922., D br. 12.836, jo treba, ako se je obveznica predvojnih avstro-ogrskih državnih jKssojil iz- Razglasi drugih uradov in oblastev Nc V 860/22. 872 Amortizacija. Na prošnjo Franca Pečarja, oskrbnika na Pesničkem dvoru št. 6, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice Spodnještajerska ljudsko posojilnice v Mariboru št. 3382 (Alojz Verlič) z vlogo 311 Din, ki jo je prosilec baje izgubil. Imetnik te knjižice se i>ozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev izza dne 6. maja 1922., ker bi so sic** po tem roku izreklo, da je knjižica brez moči. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V., dne 23. junija 1922. št. 416/7/VH.—1922. 906 8—1' Razglas. Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. in 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, od nosno dopolnitev, natisnjenih v »Službenih Novi-nah» z dno 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinah> z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertalno licitacijo za nabavo tiskovin. Po|yis potrebnih tiskovin kakor tudi obči in posebni pogoji za dobavo obrazcev se dobivajo za tri dinarje pri nabavnem oddelku (soha št. 8) podpisane direkcije. Ponudba, opremljena k kolkom 20 dinarjev, se mora. izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba, za dobavo tiskovin po razpisu l»od št. 416/7/22. za dan 1. avgusta 1922., ponudnika N. N.» Ponudbo morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci dne 1. avgusta 192 2., in sicer med 10. in 11. uro na dan licitacije v roke predsedniku komisije za licitacijo, ki so bo vršila ob 11. uri v ekonomskem oddelku podpisane direkcijo. Vsak ponudnik mora po členu 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujeno vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki sc mora pokazati predsedniku licitacijske komisije. Ponudnik mora vročiti pred.scHl.niku komisije izpričevalo o svoji dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za. tekočo trimesečje. Vsak ponudnik mora ostati, v besedi najmanj 30 dni od družbenega dne. Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo nabavne pogoje in da pristajajo dražiti po njih. Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se ho vršila licitacija.. Direkcija državnih železnic kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 28. junija 1922. Št. 496/1/VII.—1922. 905 8-1 Razglas o licitaciji raznega inventarja. Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. in 98. zakona o državnem računovodstvu z dno 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v »Službenih Novicah® z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novinah* z dne 25. novembra 1921., pismeno ol'ertalno licitacijo raznega inventarja. Popis potrebnih količin inventarja kakor tudi obči pogoji za dobavo blaga se dobivajo za 3 dinarje pri ekonomskem oddelku (soba št. 8) podpisane direkcije, skice in natančnejša oznaka tega inventarja pa so na vpogled v sobi št. 12 iste direkcije. Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinar,jev, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dostavitev inventarja po razpisu pod št, 496/1/VII. za dan 1. avgusta 1922., ponudnika N. N.» Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci dne 1. avgusta 1 9 2 2., in sicer med 10. in 11. uro na dan licitacije v roke predsedniku licitacijske komisije. Licitacija se bo vršila ob 11. uri v sobi št. 13 podpisane direkcije. Vsak ponudnik mora po členu 88. zakona o (ti žavnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (oit nosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsoti in sicer pri blagajni podpisane direkcijo najkasneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku licitacijske komisije. Ponudnik mora vročiti predsedniku komisije izpričevalo o svoji dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 80 dni od družbenega dno; na izvolji mu je, vložiti ponudbo tudi za delno dobavo. Zlasti se opozarjajo licitanti, da, morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo nabavne pogoje in da pristajajo dražiti po njih. Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija.. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 28. junija 1922. K Ivr. 1217. 918 3- 2 Razglas. V delavnici za obleko v Vevčah se hrani 1911 avstrijskih fcelečjakov (tornistrov), ki Iri jph bilo treba popravili. Vsi oni, ki bi hoteli prevzeti to popravilo proti plačilu stroškov in truda iz državne blagajne, se pozivljejo, naj se udeleže dne 3. avgusta 1922. ob osmih javne licitacije, ki se bo vršila v ta namen v pisarni omenjene delavnice. Iteflektanti morajo položiti 10%no kavcijo vsote, ki jo zahtevajo za popravilo telečjakov. Pogoji in telečjaki so na vzgled v rečeni delavnici. Iz pisarne delavnice za vojaško obleko v Vevčah pri Ljubljani, dno 9. julija 1922. Št. 161/1922. 921 Razglas. Po § 207. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. preidejo privatno pogodbe o zavarovanju zoper nezgode, ki so jih posamezni delodajalci sklenili v korist svojih nameščencev do vštetega dne 30. junija 1921., na osrednji urad za zavarovanje delavcev, ako jili delodajalec, ki je opravil zavarovanje, [rrijavi pri ravnateljstvu osrednjega urada za zavarovanje delavcev v prvem mesecu poslovanja tega urada. Ker je osrednji urad že pričel poslovati dne 1. julija 1922., se pozivljejo vsi delodajalci, ki hočejo, da bi osrednji urari prevzel zanje pogodbe o zavarovanju, naj jih pismeno prijavijo pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu (Prerado-vičeva ulica št. 44, II. nadstropje), in sicer naj-kosneje do dno 31. julija 1922. Prijave, ki dospejo kasneje, se ne bodo vpoštevale. S prijavo vred je treba poslati originalno zavarovalno polico in zadnje potrdilo o vplačani pre- ! 111iji- Ako so polica ne bi mogla predložili, jo je treba predložiti kesm-eje, čim bo to mogoče; v prijavi pa naj se navede njena čim točnejša vsebina, zlasti ime in sedež zavarovalne družbe (zavoda), odnosno zastopstvo, pri katerem je bila pogodba sklenjena, katere osebe so zavarovane, za koliko, odkdaj in dokdaj teče pogodba, kolika je zavarovalna premiji, dokdaj je plačana premija in kje se hrani izvirna polica. Osrednji urad bo prijavitelje pravočasno obveščal o prevzemu prijavljenih pogodb. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, dne 6. julija 1922. 3-3 Razglas. Na državnem zavodu za gluhonemce v Ljubljani je s prihodnjim šolskim letom namestiti učitelja, ki naj se izobrazi za pouk in vzgojo gluhonemo dece. Natančnejši razglas glej v Uradnem listu 72. Kuratorij državnega zavoda za gluhonemce v Ljubljani, dne 26. junija 1922. Predsednik: dr. Zupanc s. r. Razne objave. 9,4 Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Stanje dne 30. junija 1922. Aktiva: Dinarjev Metalna podloga.............. 357,845.984 • 56 Posojila........................ 882,309.383-41 Dolg države................... 4.498,173.014-27 Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . • 2.138,377.163 — Saldo raznih računov ... _________— ^ . 7.876,705.545-24 Pasiva: Glavnica................... . 16,513.800' — Rezervni fond..................... 2,079.479-97 Novčanice v tečaju........... 4.808,649.085- — Razne obveznosti................ 884,477.984-63 Terjatve države za založene domene 2.138,377.163 • — Saldo raznih računov .... 26,608.032'64 7.876,705.545 24 923 Splošna prometna banka, podružnica v Ljubljani, prej J. C. Mayer. Vloge na hranilne knjižice. Stanje dne 1. junija 1922. . . . Kj. 9,405.445' Tekom meseca .junija je vložilo 25 strank; . . Kj. 472.927'46. dvignilo pa jo 51 strank . . Kj. 481.522-08 Kj. 8.594-(Vi Stanje dm 30. junija 1922. . . . Kj. 9,396.850-3» Javno skladišče in prevozna družba, d. d. v Celju. 92/ 2 i Poziv na subskripcijovnovih delnic II. emisije.' Upravni svet »Javnega skladišča in prevozu« družbe, d. d. v Celju,* pooblaščen za to s sklepom rednega občnega zbora delničarjev z dno 27. aprila t. L, razpisuj o zvišbo delniške glavnice od 3,000.000 K na 6,000.000 K z izdajo 750 novih delnic po 4000 K uom. ob nastopnih pogojih: 1. ) Dosedanjim delničarjem prijoda pravica. miI>-skribirati na podstavi 1 stare 1 novo delnico po tečaju 4200 K tel quel. 2. ) Delnice, neprevzete po starih delničarjih, s« repartirajo novim delničarjem po upravnem »vetu kurzu 5200 K tel quel. Za nedodeljene delnice se vrnejo vplačila do dne 15. avgusta 1922. 3. ) Subskripcija se vrši od dne 15. do dim 31. julija 1922. 4. ) Protivrednost sutekribiranih dehuc je ( plačati najpozneje do dne 31. julija 1922. 5. ) Za podpisoval niče se določajo: a) Ljubljanska kreditna banka, podružnica v Celju; b) Prva hrvatska štedionica, podružnica v Colju: c) posojilnica v Celju. 6. ) Nove delnico so deležne dobička za poslovno leto 1922. 7. ) Ažijski kurzih dobiček »u dodeli, ko ae pokrijejo izdajni stroški, v zmislu § 32. družbenih pravil glavničnemu rezervnemu skladu. V Celju, dne It), ndija 1922. Upravni svet. St. 3592—III. .. 933 Avstrijsko-jadranski tovorni promet. P o p o 1 n i t e v t a r i f e. Z veljavnostjo izza dne 15. junija, 1922. do preklica, odnosno do proizvedbe v tarifi, najdalje pa do konca meseca januarja 1923., so se uvedli v okviru »Provizorne železniške tovorne tarife* (z dne 1. februarja 1921.) nastopni vozu inski stavki, in do Trsta ali od Trsta: Od nakladališča ali do nakladališča Izjemna tarifa ‘2 A .. IL " . vozninski stavki za 100 kg v centesimih iVVien Traisengasse] 2311 | 2034 j 1819 ( 1721 i 1276 Pribitki, odnosno odbitki, ki so Mii v okviru te tarife priobčeni 'drugod, se vpoštevajo tudi i»-i teh vozniusikih stavkih. V odseku ,1 (Kilometrsko kazalo) imenovan« tarife naj se vpiše nakiadališče: »VVien Traisengasse : z razdaljo 609 km. V Ljubljani, dne 1. junija 1922. Družba južne železnice v imen« udeleženih uprav. Št.3734—111. 935 Češkoslovaško-jadranskj tovorni promet. P o p o 1 n i t e v jr r i o b č e n e g a r a z glas a. S takojšnjo veljavnostjo se ]X)|*olnjujo razglas, priobčen v »Službenih Novinah* ex 1921. pod št. 7556/111., odnosno v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo* 141 (1921.) pod št, 7556/111. (znižba za tkanino iz jute in vreče iz jute), k sprejemom pošiljalne postajo v Kalni vodi. V Ljubljani, dne 9. junija 1922. Družba južne železnice v imenu udeleženih uprav. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.