Št. 6 (1800) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek,
9.	februarja 1984
Cena: 20 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan 2 redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Danes
Dolenjski
razgledi
Ob -slovenskem kultur-' nem prazniku
Izid letošnje številke Dolenjskih razgledov sovpada s slovenskim kulturnim praznikom, ki ga praznujemo v spomin na našega velikega pesnika Franceta Prešerna, umrlega pred 135 leti, zato je uredništvo oblikovalo številko s poudarkom na pesniški ustvarjalnosti. Pesmi objavljajo: . M. Kočevar, J. Kastelic, M. Medic, D. Brkič, F. Lovšin, I. Mrazek, J. Kolenc, L. Gačnik, M. Markelj, I. Zoran in L. Lesar. Ob pesmih je ostali del vsebine začrtan bolj zgodovinsko: T. Knez piše o arheoloških izkopavanjih v Sloveniji, E. Cevc izrisuje pomembnost zbirke v krškem kapucinskem samostanu, medtem ko sta novinarja A. Bartelj in M. Bauer pripravila zanimiv intervju z Jankom Jarcem, ki je decembra slavil 80-letnico življenja in dela. Za likovno popestritev smo segli v nedolgo tega izdano monografijo novomeškega slikarja in grafika Branka Suhyja in izbrali nekaj reprodukcij.
Uredništvo upa, da bo letošnje leto za Dolenjske razglede bolj plodno, kot je bilo lansko, ko je izšla ena sama številka. Hkrati vabi vse ustvarjalce k sodelovanju v naslednjih številkah.
RAZNESLO
PREZRAČEVALNO
NAPRAVO
NOVO MESTO - Zadnjega januaija zjutraj je v Novo-lesu v Gotni vasi prišlo do hude nesreče, ki na srečo ni zahtevala žrtev, pač pa je materialne škode za blizu 3 milijone dinarjev. Po doslej zbranih podatkih je prišlo do eksplozije in požara prezračevalne naprave zaradi zamašitve polža, v katerem se je zagozdil del kartonske škatle. Prišlo je do močnega trenja in kasneje eksplozije.
NOVE CENE ZA IMV AVTOMOBILE
NOVO MESTO - 20. decembra lani je delavski svet IMV sprejel nove cene za avtomobile. Od tedaj veljajo zanje sledeče cene: R-4 TU 412.100 dinarjev, R-4 GTU 452.600 dinarjev in R-18 TLJ 846.200 dinarjev. Za oba modela R-4 pa nudijo do konca marca poseben sezonski popust v višini 20 odst., tako da velja R-4 TLJ 329.680 dinarjev in R-4 GTU 362.080 dinarjev. Prav tako veljajo cene za R-18 TU, rok dobave za katrce je 60 dni, za R-18 pa 120 dni.
Jutri se bo napolnilo pet let, kar je umrl Edvard Kardelj, naš veliki revolucionar, komunist, politik, državnik, mislec, marksistični teoretik, strateg našega socialističnega samoupravnega sistema, eden najožjih Titovih sodelavcev. Spominjamo se ga kot moža, ki je bil izredno delaven. Nenehno je razčlenjeval življenje v času in prostoru, predvideval prihodnost in bil vedno pripravljen na akcijo. Stal je v prvi vrsti revolucionarnih bojevnikov, ki so zmagovito povedli delavski razred do resnične ljudske oblasti, zgradili socialistično družbo, neodvisno in samoupravno skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Njegov vsestranski prispevek je neizmerljiv. Razpet in razdan je bil do zadnjega. „Svojega življenja si ne znam zamišljati drugače,” je nekoč dejal Kardelj, ki je verjel, da človek velja le toliko, kolikor je dal svojim sodobnikom, rodu, ki mu je pripadal. Kardeljeva misel bo še dolgo kažipot za naše ravnanje, njegovo celotno delo je dediščina, ki nas je za vselej zavezala. Na to nas hočejo spomniti tudi poimenovanja po tem velikem človeku. V Ljubljani nosi Kardeljevo ime univerza, v Krškem in Metliki kulturna domova, in še bi lahko naštevali.
Papirja bo več - za izvoz
Na akcijski konferenci komunistov krške tovarne Djuro Salaj ugodno ocenili lansko poslovanje in letošnji plan — Pohvala Iva Marenka s CK ZKS
KRŠKO : „Dobrega gospodarja morajo odlikovati kakovosten izvoz, racionalno poslovanje in uspešno bojevanje z izgubami. Potuham za slabo delo pa mora odzvoniti,” je dejal član CK ZKS in direktor tozda Celuloza Jože Habinc na akcijski konferenci komunistov tovarne Djuro Salaj.
J
Krški papirničarji so se znašli v hudi zagati, ker niso od Narodne banke Jugoslavije dobili 9,1 milijona dolerjev, ki jih je obljubil zvezni izvršni svet. Od začetka leta imajo zato vsi slovenski papirničarji blokiran devizni žiro račun. Izvoz je bil edina rešitev, zato so lani prodali na tuje 37.000 ton papirja, čeprav so načrtovali za 10.000 ton manjši izvoz. Toda če tega ne bi storili, bi tovarna obstala.
POSVET PRED RAZPRAVO V SLOVENSKI SKUPŠČINI
NOVO MESTO - Se ta mesec bodo delegati v slovenski skupščini razpravljali o poteku preobrazbe odnosov v gospodarjenju z denarjem v bankah pa o zdajšnjem stanju in usmeritvah razvoja drobnega gospodarstva na Slovenskem. Za obe področji je pripravljeno izčrpno gradivo, in o tem sta v torek dolenjska medobčinska sveta sindikatov in SZDL pripravila regijski posvet, katerega ugotovitve bodo v pomoč delegatom iz dolenjskih občin pri skupščinski razpravi. Izhajajoč iz razmer, kakršne so na Dolenjskem, so udeleženci posveta soglašali, da gradivo dobro razčlenjuje stanje na obeh področjih, kaže pa tudi, kako zastaviti naloge, da bo pri gospodarjenju z denarjem prišlo do večje veljave združeno delo oz. da bo drobno gospodarstvo doseglo želene poslovne rezultate.
Najslabše pa je, če ni perspektive, če delavec ne ve, ali se bodo stroji vrteli tudi jutri in pojutrišnjem, je poudaril glavni direktor tovarne Djuro Salaj Silvo Gorenc, ko je razmišljal o nujnosti razvoja. Oglasil se je tudi izvršni sekretar P CK ZKS Ivo Marenk, ki je najprej opravičil odsotnega predsednika CK ZKS Andreja Marinca, zatem pa pohvalil razpravo, ki je temeljila na lanskih uspešnih poslovnih rezultatih. Poudaril je, da je moč stabilizacijo dobiti le s konkretnim delom, ne pa visokimi filozofskimi razpravami na katerikoli ravni.”
Usca uveljavlja svoj znak
4,3 milijona dolarjev izvoza - Valentin Dvojmoč na politično dolžnost
SEVNICA - V sredo, 1. februarja, sta obiskala Lisco sekretar CK ZKS Miha Ravnik in izvršni sekretar Emil Štern.
V Lisci so se temeljito pripravili za pogovor o gospodarjenju, vendar je večino zbranih komunistov bolj zanimalo, kaj je s predvidenim kadrovanjem njihovega glavnega direktorja Valentina Dvojmoča na politično dolžnost. Potrjeno je bilo, da je resnično evidentiran za sekretarja medobčinskega sveta ZK za Posavje.
V Lisci nad to rešitvijo niso navdušeni, kar so odkrito tudi povedali. Tovariš Ravnik je v odgovoru poudaril, da je treba na politične
• Lisca se je posebno lani znašla v težavnih razmerah, ko so v Zvezni republiki Nemčiji šle celo v stečaj kar tri firme, s katerimi so sodelovali vrsto let.
V mnogočem so zato v Lisci spremenili svojo izvozno strategijo, kjer bijejo sedaj bitko za svojo lastno blagovno znamko na tujem. Lanski izvoz je znašal okrog 4,3 milijona dolaijev. V teh prelomnih trenutkih je kolektiv pokazal veliko zrelost.
dolžnosti v tem trenutku še prav posebej postavljati uspešne gospodarstvenike.
Goste so opozorili na nekatere nepotrebne težave pri uvozu. Tako
POŠTARJI ZA PRAZNIK
NOVO MESTO - Ob počastitvi slovenskega kulturnega praznika so delavci PTT Novo mesto skupaj s filatelističnim društvom v avli pošte pripravili razstavo znamk s podobami slovenskih kulturnih mož. Na večer pred praznikom pa so poštarji -kulturniki za svoje delavce spletli večer poezije, pesmi in glasbe. Še posebej velja pohvaliti zamisel, da so na dan praznika obiskovalcem pošte prek ozvočenja brali Prešernove verze.
jim tečejo obresti za uvoz opreme po znanem IFC mednarodnem posojilu že od lanskega junija, ko zanj še niso vložili niti prošnje. Žal jim dostikrat delajo medvedje usluge tudi poslovne banke s počasnim nakazovanjem denarja v tujino. Zgolj 45,9-odstotna razpolagalna pravica z devizami, kot menijo v Lisci, onemogoča večjo izvozno prožnost.
Kakorkoli že, v Lisci ni čas za malodušje, zastavljeni načrt razvoja ob uveljavljenem kolektivnem vodenju tudi vnaprej ne more biti pod vprašajem.	a.	ŽELEZNIK
V „KRKI” PLAKATI S ŠPORTNIMI MOTIVI
NOVO MESTO - V počastitev 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu so v avli upravne stavbe „Krke” pripavili razstavo umetniških plakatov na temo „Sport in umetnost”.
Belt namenil za investicije 300 milijonov
V glavnem bodo izboljšali delovne razmere
ČRNOMELJ - V Beltu načrtujejo za letošnje leto kar za dobre 303 milijone dinarjev investicij, ki pa jih v delovni organizaciji imenujejo investicije,.majhnih korakov”. Gre namreč za manjše naložbe - največja med njimi znaša 60 milijonov dinarjev - v več delov proizvodnje, saj je tako tveganje, da bi prišlo do podaljševanja rokov, manjše, zlasti še ker bo nova oprema iz redne proizvodnje dobaviteljev in tako tudi s te plati ne bo zastojev.
V tozdu Livarna bodo namenili za investicije v modelar no, sanacijo delovnih pogojev zlasti na težki liniji za nakup naprav za kontrolo kvalitete ter povečanje kapacitet v čistilnici 207,7 milijona dinarjev. V tozdu Mehanska obdelava bodo skoraj vseh 61,9 milijona dinarjev namenili za gradnjo nove barvarne, saj so inšpekcijske službe zaradi oporečne varnosti prepovedale delo v dosedanji, nekaj sredstev pa bo šlo tudi za nakup strojev, s katerimi bodo precej povečali proizvodnjo in kvaliteto ulitkov, ki jih izvažajo. V Beltu pa bodo v letošnjem letu zgradili tudi novo poslovno zgradbo, za katero bodo v delovni skupnosti skupnih služb odšteli 33,8 milijona dinarjev.
Razveseljivo je, da ima Belt sam že zagotovljeni dve tretjini sredstev. 23 odst. denarja pričakujejo od poslovnih bank, 10 odst. pa od sovlagateljev oz. izvajalcev del.
B. M.
V Črnomlju praznujejo
Prireditve ob 19. februarju — občinskem prazniku in 40. obletnici 1. zasedanja SNOS
ČRNOMELJ - Ob 19. februarju, črnomaljskem občinskem prazniku in 40. obletnici 1. zasedanja SNOS, pripravljajo v Črnomlju vrsto prireditev, ki se bodo začele v torek, 14. februarja, z otvoritvijo filatelistične razstave v Domu JLA. Domače filatelistično društvo bo ob tem izdalo tudi spominsko ovojnico in spominski žig.
V sredo, 15. februarja, bo slavnostna seja občinskega komiteja ZKS, na kateri bodo novo sprejetim članom podelili izkaznice, na sejo pa bodo povabljeni tudi vsi občani, ki v tej organizaciji delujejo 30 let in več.
V četrtek, 16. februrja, bo ob 17. uri otvoritev prenovljenega kulturnega doma, v katerem bodo odprli tudi stalno razstavo „40 let 1. zasedanja SNOS", ob tem pa bo tudi kulturni program, kjer bodo podehh priznanja za najboljše spise na temo „1. zasedanje SNOS“.
V okviru praznovanj bo tudi teden domačega filma, športna tekmovanja, v krajevnih skupnostih pa kulturne prireditve. O vseh teh in ostalih prireditvah, ki se bodo zmtile po prihodnjem četrtku, več prihodnjič.
n
Komunisti tovarne Djuro Salaj so podrpli predlagani plan za letos, na delavskem svetu naslednji dan pa so poudarili, da je plan dovolj konkreten in da zavezuje prav vse, zato ga je moč enačiti kar s stabilizacijskim programom.
 	P. PERC
RIKO NA OLIMPIADI
RIBNICA - Na 14. zimskih olimpijskih igrah ima svojega predstavnika tudi Ribnica, vendar ne na športnem polju. Neka avstrijska firma, ki*je dobavitelj opreme za čiščenje snega in vzdrževanje cest, bo skupaj z RIKO iz Ribnice skrbela, da bodo ceste med olimpiado čiste in prevozne. Tako je RIKO za potrebe olimpiade že januaija poslal v Sarajevo 15 posipalcev soli, 18 snežnih plugov in 8 traktorskih posipalcev. Vse te stroje za zimsko vzdrževanje cest je odkupila SOZD ,,Putevi” Bosne in Hercegovine.
M. G-č
USPEŠNO SODELOVANJE Z AFRIŠKIMI ŠTUDENTI
KRŠKO - Zveza afriških študentov v Sloveniji je podelila krški občinski skupščini pismeno pohvalo za omogočanje uresničitev dejavnosti te zveze. Afriški študentje so namreč že večkrat gostovali v krški občini, s predavanji po šolah in nastopi folklornih ter vokalnih skupin pa naj bi nadaljevali.
VELESLALOM ZA POKAL DOLENJSKEGA USTA
GABRJE - Domače športno društvo prireja v nedeljo pod pokroviteljstvom Dolenjskega lista in Obrtne zadruge Metlika tradicionalni gorjanski veleslalom (v vseh kategorijah) na smučišču Dece nad Gabrjem. Start bo ob 10. uri, prijavite pa se lahko pisno ali telefonično Lojzetu Medletu, teL 23-673, do petka do 18. ure, prijave zamudnikov pa bodo srejemali še eno uro pred startom. Startnina je 150 din, svoje moči pa lahko preizkusi vsakdo. Najboljšo ekipo čaka pokal Dolenjskega lista.
Nevaren most
Most čez Lahinjo pri Gerši-čih je od poletja uradno zaprt — Nov bi stal 17 milijonov dinarjev
GERŠlCl - Most čez Lahinjo pri Geršičih je zaradi dotrajanosti že od lanskega poletja zaprt, vendar ljudje z osebnimi avtomobili vozijo čezenj, seveda na lastno odgovornost, s traktorjem pa nihče ne tvega vožnje čez most. Brž ko je v tej zimi zapadlo več snega, so ga vaščani začeli odmetavati, da se most ne bi podrl pod težo, sicer še peš ne bi mogli čez Lahinjo in naprej do avtobusa v Podzemelj. Ker je most uradno zaprt, se metliška komunala brani plužiti cesto od Grma do mostu in so jo letos splužili šele zadnjega januarja. Prav tako morajo krajani sami plužiti makadamski del ceste od Dobravic do GerSčev.
Za nov most čez Lahinjo »lutos kaj slabi izgledi, kajti v občini ni denarja, nesmiselno pa je pričakovati, da bodo krajani sami »gradili nov most. Zadnji predračun za nov betonski most, ki ga je nmnri il zagrebški Viadukt, rmh kar 17 milijonov dinarjev.
PRIPRAVE NA REFERENDUM - Izid bližajočega se referenduma za gradnjo šol v novomeški občini še posebej težko pričakujejo v osnovni šoli na Otočcu. Stodeset let stara stavba res ne zasluži več tega naziva, saj je v njej prostora le za tri dvosobna stanovanja. V dopoldanski in popoldanski izmeni se v njene skromne učilnice stlači 231 otrok. Med učilnicami so tudi take, ki merijo le 22 m2, jedilnica v kleti (na sliki) pa je poseben problem, saj se mora v njej v pičlih 15 minutah zvrstiti 149 otrok, na 52 kvadratnih metrih. Bo 'referendum tudi tem otrokom in učiteljem omogočil enakovredno šolanje? (Foto: J. Pavlin)	,	.	*	.	*
m-.
V drugi polovici tedna bo | prevladovalo suho, deloma j jasno vreme. Hladneje bo.
Komunist brez znanja je kot vojak brez puške
| MS ZK Ljubljana okolica sprejel projram idejnopolitičnega usposabljanja
LJUBLJANA — Mnogi člani ZK so delegati v zborih uporabnikov, pa o tem področju dela in o svoji delegatski dolžnosti ne vedo dovolj. Zato podlegajo predlogom strokovnih služb. To se dogaja tako na občinski kot medobčinski ravni in je posledica tega, ker komunisti ne razumejo osnovnih stvari. Mi namreč delegate in komuniste izobražujemo šele potem, ko so na to dolžnost izvoljeni, namesto da bi jih že prej.
To je ena izmed misli sekreta-tja Medobčinskega sveta ZK Ljubljana-okolica Ludvika Zajca na zadnji seji tega organa (30. januarja) med razpravo o predlogu programov idejnopolitičnega usposabljanja v občinskih organizacijah ZK. Ta predlog, ki je bil nato z dopolnitvami iz dosedanjih razprav o njem tudi osvojen, predvideva individualno usposabljanje vsakega člana, usposabljanje v osnovnih organizacijah ZK, usposabljanje v organiziranih in pedagoško vodenih oblikah in še druge obKke usposabljanja.
V razpravi je prevladalo prepričanje, da komunist, ki ni idejno usposobljen, ne more uspešno delati niti v samoupravnih organih znotraj KS, niti v OZD, niti v organih regije, republike in zveze. Program predvideva tudi, da mora vsak član ZK, ki je bil sprejet po letu 1972, v naslednjih petih letih obiskati politično šok) ZK v občini ali pa šolo marksističnega izobraževanja.
J. PRIMC
Prisluhniti potrebam ljudi
V,';?..'
NAŠA ANKETAH
Sicer si SZDL ne bo pridobila ne zaupanja občanov in ne ugleda
LJUBLJANA — Na programsko- volilni seji Medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije, ki je bila 31. januaija, so za predsednika tega organa ponovno izvolili Milana Mariniča, sprejeli pa so med drugim.tudi programske usmeritve za letos.
Razprava o delu MS SZDL v jemo tako, kot hočejo ljudje.
obdobju minulih štirih let in programskih usmeritvah je bila razmeroma živahna. Delegat Grosupljega je kritiziral zamr-
• NOVO VODSTVO - Na zadnji programsko - volilni seji Medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije so izvolili za predsednika tega organa ponovno Milana Mariniča (Kamnik), za podpredsednika Mira Kapljo (Litija) in Lda Klanska (Ljubljana), za novo tajnico pa Nado Svete (Ljubljana).
V posamezne organe MS SZDL so bili z območja občin Kočevje in Ribnica izvoljeni: za člana nadzornega odbora Ivan Petrič (RI), za člana usklajevalnega odbora za planiranje Miroslav Golubič (KO) in Lojzka Zakrajšek (RI), za člana usklajevalnega odbora za usmerjeno izobraževanje Ksenija Vidoševič (KO) in Mojca Lavrič $U), za predsednika komisije za agroživilstvo Božidar Popovič (KO) in za člana Janez Mihelič (RI), za člana usklajevalnega odbora za družbeni položaj in aktivnost invalidov Zofga Rovan (KO) in Mirko Fegic (RI).
znitev cen kot nespametno, odgovoril pa mu je delegat Ljubljane, ki je dejal, da ni najpametneje odpraviti zamrznitve cen, ampak vzroke, zaradi katerih je bila zamrznitev potrebna.
Delegat Litije je tako rekoč nadaljeval to razpravo, ko je dejal, da je treba delo SZDL usmeijati na delo z ljudmi, na reševanje njihovih potreb in težav, ki se še poglabljajo. Več razpravljalcev je opozorilo, da je vodstvo SZDL preveč oddaljeno in odtujeno od članstva. Zadev pogosto ne rešu-
Resničnega mnenja ljudi žal ne zveš na sestankih, ampak prej v gostilni (Logatec). V MS SZDL ne sme prevladati sistem forumov, ampak interesi delovnih ljudi in občanov, ki jih je treba v regiji usklajevati. Delegati so
KONFERENCA O OBRTL
SEVNICA — Za v ponedeljek je sklicana problemska konferenca SZDL o drobnem gospodarstvu v sevniški občini. Sklicatelji izhajajo sicer iz pregleda dokaj splošnega srednjeročnega načrta o razvoju obrti v občini. V samem ‘gradivu pa gredo dlje v oceni stanja in s predlogi nakazujejo določnejše rešitve za v bodoče. Ptedočeni so tudi problemi Obrtne zadruge Bohor.
ŠELE DVA »POPUSTILA”
KOČEVJE - Do ponedeljka, 6. februarja, je prejel tozd Mercator-Trgopromet Kočevje le dve obvestili o vrnitvi cen na staro raven. Poslala sta ju Tosama Domžale za okoli 240 svojih proizvodov in „Josip Kraš” iz Zagreba za okoli 40 proizvodov. Oba dobavitelja sta sporočila, da vračata cene svojih proizvodov zaradi sklepa zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ z dne 31. januarja letos čeprav je njun novi cenik veljaven, ker je bil evidentiran pri skupnosti za cene že pred 19. decembrom lanL Pri Trgoprometu pričakujejo, da bodo v kratkem prejeli še več podobnih obvestil o znižanju cen.
dopolnili predlagane programske usmeritve in delovni program za letos, ki daje poudarek utijevanju položaja delavca kot nosilca odločanja.
Ob zaključku seje se je predsednik Milan Marinič zahvalil vsem, ki jim je potekel mandat, in iirn izročil skromna spominska ua. ia. Med temi so bili tudi dosedanji podpredsednik MS SZDL Danilo Sbrizaj, tajnik Miloš Mikolič in Milena Borovac (iz Ribnice).	J.	PRIMC
Jože Smodej
V torek, 31. januarja, je v Sevnici umrl Jože Smodej, nestor posavskega gasilstva. Za delo v tej organizaciji je poprijel prav v Sevnici, kamor se je priselil leta 1923. Vsa povojna leta, od 1945. do 1973.,' je bil predsednik sevniških gasilcev. Največja naloga, ki se je je bil uspešno lotil, je bila gradnja gasilskega doma v Sevnici Ta dom je še danes središče k(iIt urne dejavnosti občine. Vse od leta 1956 pa do 1975 je bil Smodej tudi predsednik občinske gasilske zveze,
Kdo bo naredil prvi korak?
ŠENTRUPERT - Po skromnih začetkih , ko je bila Stanovanjska zadruga Šentrupert (že tedaj in tudi zdaj edina na Dolenjskem) ustanovljena samo za tamkajšnje krajane, se je območje njenega delovanja razširilo na vso trebanjsko, novomeško in sevniško občino. V njej je zdaj včlanjenih 1.200 zadružnikov, ker pa bo v skladu z dolgoročnim programom stabilizacije delež občanov v stanovanjski gradnji še večji kot doslej, bo število zadružnikov še naraščalo.
Stanovanjsko zadružništvo doživlja razmah po zaslugi Stanovanjsko zadruge Šentrupert, toda stanovanjske skupnosti še vedno stoje ob strani
nja ponuja. Dejstvo je, daje zasebna stanovanjska gradnja za 30 do 40
odst. cenejša, da je zato interes za zasebno stanovanjsko gradnjo kljub visokim cenam gradbenega materiala zmeraj večji, zadružniki pa le ne dobijo vsega, kar bi potrebovali.
Seveda vse le ni odvisno od stanovanjske zadruge, marsikaj bi lahko prispevale tudi stanovanjske skupnosti na območju teh občin. Žal pa so doslej stale več ah manj ob strani, medtem ko so v drugih regijah že dorekli takšno sodelovanje. Plod takega sodelovanja je tudi bolj načrtna izraba zazidalnih površin (tudi varstva okolja ne gre zanemarjati), ne nazadnje je moč sodelovati tudi pri obnavljanju že zgrajenih hiš ali usposabljanju podstrešij za bivanje. O vsem tem pa se bodo morah na Dolenjskem in v Posavju še dogovoriti.
J. SIMClC
Vendar bodo morali v zadrugi, ki je doslej večjemu zanimanju zasebnih graditeljev sledila le z zaposlova-
PRENASIČENE
LINIJE
NOVO MESTO - Uvedba bencinskih bonov, splošno varčevanje in obenem pomanjkanje surovin in re-promateriala v združenem delu gospodarstva povzročajo, da se ljudje vse bolj poslužujejo telefonskih zvez. Prav to je eden razlogov, da se na novomeškem območju, posebno kritično pa je v Trebnjem, medkrajevne povezave slabšajo, ker so linije prenasičene. Prejšnji mesec je tudi republiška inšpekcija ugotovila tako prenasičenost medkrajevnih linij in zagrozila, da ne bo dovolila več novih telefonskih priključkov, če ne bo število medkrajevnih linij povečano. Ob tem pa uvoza ptt opreme praktično ni, doma pa tudi ni proizvajalca nekatere potrebne opreme, ki bi jo nujno morah dobiti. Letos je na območju PrT Novo mesto vendarle pričakovati nekaj izboljšav glede medkrajevnih in krajevnih povezav, saj je v planu 200 novih zvez.
njem novih delavcev v delovni skupnosti, narediti nov korak. Hkrati z oprostitvijo plačila davka na gradbeni material, ki je bil poleg gradbenega nadzora doslej edina prednost za graditelje, bo potrebno doseči večje sodelovanje s stanovanjskimi skupnostmi, poskrbeti za bolj načrtno zasebno gradnjo. Prav temu sklopu vprašanj je bil namenjen tudi sestanek med predstavniki Stanovanjske zadruge Šentrupert in stanovanjskih skupnosti iz trebanjske in sevniške občine (na sestanku žal ni bilo predstavnika novomeške stanovanjske skupnosti).
Predstavniki teh skupnosti in trebanjskega izvršnega sveta so se pohvalno izrazili o zadrugi. Toda njeno delovanje bo potrebno še obogatiti.
Tu ne gre samo za hitrejše in boljše izmenjavanje informacij med zadrugo in skupnostmi, ampak za skupno sodelovanje pri načrtovanju gradenj, torej za skupno planiranje. Oblik sodelovanja bi bilo lahko še več, cilj pa je slej ko prej povečati učinkovitost pri gradnji stanovnj in do kraja izkoristiti možnosti, kijih takagrad-
bil je v organih zveze takratnih okrajev, več obdobij tudi član izvršnega in nadzornega odbora
republiške gasilske zveze. Prof. Branko Božič, predsednik gasilske zveze Slovenije, se je ob zadnjem slovesu poslovil od njega kot človeka, ki je želel gasilsko organizacijo nenehno razvijati, pri čemer ni imel dlake na jeziku, kadar je bito potrebno kaj grajati.
Jože Smodej je bil tesno povezan z družbenopolitičnim in gospodarskim razvojem sevniške občine. V letih 1953 - 1955 je bil predsednik takratne občine. Prav v ta čas segajo začetki danes najštevilnejšega sevni-škega kolektiva - Konfekcije Lisce. Še v visoki starosti je bil neutruden predsednik turističnega društva. Z njemu lastno vnemo se je boril za ohranitev najpomembnejših kulturnih spomenikov sevniške občine. V prijetnem spominu ga imajo starejši poštni delavci. Upokojil se je kot nadzornik tt linij v Krškem.
V spomin na častnega predsednika sevniškega gasilskega društva in občinske gasilske zveze so se na večer smrti zbrali v sevniškem gasilskem domu številni člani matičnega društva, sosednjih društev in predstavniki družbenopolitičnega življenja občine.
A. Ž.
Umrl je Lojze Komericki
KOČEVJE V Kočevju smo se 30. januarja poslovili od priljubljenega občana, revolucionarja in predvojnega komunista Lojzeta Komeri-čkega.
Rodil se je 1907 v Gračaricah v delavski družini. Kruh si je začel sam služiti že s petnajstimi leti. Kalil
Pomoč starejšim ljudem
Republiško tekmovanje mladih v pomoči starejšim in invalidom se je že začelo — še čas za vključitev
Ta mesec se je začelo tekmovanje pionirjev - mladih članov RK in mladine za pomoč starejšim ljudem in invalidom, ki bo trajalo vse do dneva solidarnosti 26. julija. Razpisalo ga je predsedstvo skupščine RKS v sodelovanju z ZSMS, ZPMS in Loterijo Slovenije, posvečeno pa je 40-letnici obnovitve in delovanja RKS v socialistični samoupravni družbi ter 40-letnice SNOS. Osnovni namen te
družbene akcije je vključevanje mladih v najrazličnejše oblike pomoči starejšim ljudem in invalide.. " krajevni skupnosti.
V tekmovanju lahko sodelujejo pionirski odredi, aktivi mladih članov RK, OO ZSMS v vseh šolah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, vključijo pa se lahko tudi posamezniki. 0bč,ns|(1 odbori
RK bodo ocenjevali poročila tekmujočih. Ocene bodo zbrali v predsedstvu skupščine RKS, ki bo na koncu tekmovanja podelilo 66 najbolj aktivnim skupinam in posameznikom praktične nagrade, medtem ko bo 40 najbolj aktivnih tekmovalcev za nagrado 10 dni letovalo na Debelem rtiču.
se je ob prvih stavkah kočevskih rudarjev v letih 1922 in 1923. Zaradi svoje revolucionarne dejavnosti je moral pogosto menjati službo. Delal je v kamnolomu, na žagi, v rudniku, tovarnah in drugod. Ob delu se je politično izobraževal. Z vso močjo se je oklenil idej marksizma.
Njegovo revolucionarno delo se je še posebej okrepilo po letu 1928, ko je bil sprejet v Komunistično part F jo. Takrat sta bila na Kočevskem le dva komunista (Erker in Šafar), Lojze Komerički je postal tretji. Po
sklepu Komunistične partije se je Komerički zaposloval zdaj v rudniku, zdaj v Horakovi tovarni (kjer je leta 1935 organiziral veliko stavko tekstilcev, ki je odmevala daleč naokoli), zdaj drugod, povsod pa je organiziral mezdno gibanje in krepil revolucionarno zavest delavcev. S svojo propagando so komunisti že pred vojno nekajkrat dosegli, da nihče ni kupil krave, ki so jo oblasti zaplenile kmetu, ker ni mogel plačati davkov, in tako je kmet dobil kravo nazaj. Kmete je Lojze Komerički sploh vedno spoštoval in jih imel za najboljše zaveznike delavcev.
Med vojno je opravljal različne politične in aktivistične dolžnosti, pa tudi v partizanskih enotah. Po vojni je bil najprej blagajnik v zadrugi, nato član narodnoosvobodilnega odbora, upokojen pa je bil leta 1961 kot pomočnik direktorja Narodne banke.
Lojze je imel rad ljudi. Vedno je bil skromen in prepričan komunist, ki marsičesa ni odobraval, zato seje nekaterim tudi zameril. Najbolj pa ga je bolelo, ko so hoteli izpodbijati njegov partijski staž nekateri komunisti na odgovornih dolžnostih, ki jih je prav on učil marksizma in jih celo sprejel v Komunistično partijo. Tudi po vojni in kot upokojenec sc je boril za delavce, ostal revolucionar in kritik vsega, za kar je menil. da ni prav.
JOŽE PRIMC
Olimpijski krogi in delo
Oči vsega sveta so te dni uprte v Sarajevo, kjer se odvijajo boji za „zimska“ olimpijska odličja. Med našimi ljudmi je veliko zanimanja za prve olimpijske igre na naših tleh, saj so končno naši smučarji v nekaterih disciplinah v svetovnem vrhu- Res pa je tudi, da se prav letos naša družba pospešeno bori za nadaljevanje stabilizacijske bitke. Tako se na zaostren način srečujeta obe sestavini starega gesla: „Kruha in iger!" Naključno izbrane občane so naši novinarji povprašali, kako bodo v delovnih organizacijah in skupnostih spremljali olimpijske igre, ali bo to kaj vplivalo na delovno disciplino, storilnost ipd.
LOJZE PADOVAN, predsednik OK ZK Novo mesto: „Časi so preresni, da bi si lahko kdorkoli privoščil gledanje televizije med delovnim časom, četudi gre za omipijske igre na naših tleh.
Produktivnost v združenem delu zavoljo teh športnih dogodkov ne sme pasti. V SDK, kjer delam jaz, gotovo ne bo izhodov zaradi gledanja televizijskih prenosov. Če je kdo res tak navdušen športni navijač, naj vzame dopust, a le v primeru, da zaradi tega redno delo ne trpi.“
LEOPOLD PUCELJ, vodja črnomaljskega tozda TGO Gorenja: „Menim, da na račun olimpijskih iger proizvodnja v našem tozdu ne bo trpela. Sindikat je pripravil tridnevni izlet v Sarajevo v dnevih, ko bodo najzanimivejše tekme. Za ostale dneve bi se lahko dogovorili tako, da bi imel ves kolektiv dopust, ki bi ga kasneje nadoknadili, če seveda ne bi trpela proizvodnja, ki je za nas na prvem mestu. Sicer pa bodo vse pomembnejše prireditve popoldne, zvečer in ob koncu tedna. V nekaterih oddelkih imamo radijske sprejemnike in preko njih bodo lahko delavci spremljali prireditve.”
BRANKO MATKOVIČ, vodja pravne in samoupravne službe Beti: „Nam sploh na misel ni prišlo, da bi zaradi olimpijskih iger lahko trpela proizvodnja, oziroma da bi bil kakorkoli moten proizvodni proces. V Beti nimamo ne televizorjev ne radijskih sprejemnikov, zato ne bomo spremljali neposrednih prenosov. Nismo tudi opazili, da bi kdo zaradi olimpijskih iger vzel dopust. Pri nas je večina zaposlenih polproletarcev, ti pa dopust krvavo potrebujejo za delo na kmetiji, ne pa za gledanje iger.“
JOŽE BREGAR, direktor Elmovega tozda Elektroraaterial s Čateža: ,.Slišal sem za različne pobude, naj bi poskrbeli za spremljanje olimpijskih iger iz Sarajeva. Ne morem reči drugega, kot da se čudim, kako lahko v času stabilizacije kdo pride na dan s takšnim predlogom. Pri nas bo proizvodnja potekala nemoteno, saj si zaradi olimpijskih iger ne moremo privoščiti, da bi stroji stali. Naši delavci bodo olimpijske igre spremljali v prostem času.”
RUDI ZALOŽNIK, sekretar konference OO ZŠ Kovinarske, Krško: „V začetku je bilo med delavci precejšnje zanimanje za obisk ZOI, ko pa so videli cene, so se prijavili le štirje. Tudi potem, ko smo sklenili, da sindikat prispeva 1.000 din, se jih ni prijavilo kaj več (10). Izlet je tako padel v vodo. Zdaj bodo nekateri spremljali tekme po tran-sistorskih radijskih sprejemnikih. Mislim pa, da storilnost zaradi tega ne bi smela pasti.”
BORUT BIZJAK, predsednik sevni-škega Partizana, programer v Stillesu: „Čeprav sem s srcem telesnokulturni delavec, vseeno menim, da ne bi bilo sprejemljivo zaradi ZO! spreminjati delovnega časa. Škoda, ker nismo že prej uskladili prostih sobot. Upajmo, da bo televizija pripravila dobre povzetke.”
AVGUST BAHČ, vodja strojnega od-deika Tovarne pohištva v Brežicah:
„Tisti, ki želijo od blizu videti in doživeti olimpijski utrip Sarajeva, imajo možnost za enodnevni izlet. Na olimpijske igre bosta odpotovali dve skupini, del stroškov bo pokril sindikat. V tovarni pa bo delo teklo naprej kot vedno.
Proizvodnja ne bo trpela, saj je naš kolektiv zelo discipliniran.”
MIRKO GORŠIČ, računovodja v RIKO, Ribnica: ..Podrobneje se ne zanimam za olimpijske igre, vem pa, da v naši delovni organizaciji ne bomo pripravili posebnih izletov. Delavci tudi niso prosili za dopuste. Olimpijske igre bodo vnesle nekaj nemira v kolektiv, kar pa se ne bo poznalo na delovni disciplini in storilnosti.”
MIR1CA DIMITRIJE VIČ, tajnica samoupravnih organov v Melaminu v Kočevju: „V našem kolektivu je zanimanje za šport veliko. Mislim, da bodo nekateri delavci vzeli dopust za spremljanje olimpijskih iger ali pa se bodo po-služili zamenjav pri delu. Marsikdo bo najbrž prinesel tranzistor in preko njega spremljal najzanimivejše alpske discipline. Ni mi pa znano, da bi prirejali izlete na igre.”
I
kmetijstvo
Zakasnelo spoStovanje zemlji
Najboljša kmetijska zemlja bo v bodoče za gradnjo nedotakljiva, zdaj pa je zaradi že vloženih milijonov potrebno zaokrožiti cone
NOVO MESTO - Kje bomo ne le v tej, marveč še v naslednjih petletkah pridelovali hrano, kje zidali in razvijali industrijo, je glavna opredelitev prostorskega plana, o katerem so večinoma že bile razprave po vseh krajevnih skupnostih novomeške občine. Različni interesi so razen v treh primerih že povsod uskladeni.
Prostorski plan, doslej manjkajoči dokument v občinskem družbenem planu, sprejemamo prvič, zato ljudje v splošnem niti ne vedo, za kako pomemben dokument gre. Nekatere bistvene poteze prostorskega plana je na kratko razložil dipl. inž. Ka-
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Ponedeljkova tržnica je bila spet enkrat po daljšem obdobju zelo dobro zasedena in založena. Kmetice so imele na voljo precej jajc po 15 din, za pol kilograma orehovih jedrc so zahtevale 250 din, za merico radiča 50 din. Solata je v stalni prodajalni še vedno po 200 din kilogram, dobrih, jabolk izpod 60 din ni dobiti, brstični ohrovt pa prodajajo po 150 din kilogram. Obrtniki, ki stalno prihajajo s svojimi izdelki na novomeški trg, so bili spet polnoštevilno zastopani. Novost tega tedna pa je novo odprti zadružni kiosk na pokritem delu tržnice, kjer imajo zlasti dobro zalogo sirov in drugih mlečnih izdelkov.
Sejmišča
NOVO MESTO - Za pretekli sejem je bilo značilno, da je bilo naprodaj veliko prašičev, kupcev pa je bilo razmeroma malo. Rejci so pripeyali 150 pujskov v starosti od 7 do 10 tednov ter 296 živali, starih od 10 do 12 tednov. Prodanih je bilo 227 prašičev, in sicer mlajši po 5.000 do 6.500 din, starejši pa 6.500 do
8.000 din. Naprodaj je bilo tudi 31 glav goveje živine, cena pa se je gibala za vole med 140 in 155 din, za krave med 110 do 120 din za kilogram žive teže, pri juncih in telicah pa med
50.000 in 70.000 din za glavo.
BREŽICE — Na tedenskem sejmu je bilo naprodaj 452 pujskov, starih do tri mesece, lastnike pa je zamenjalo 379 živali. Cena je bila 300 din za kilogram žive teže.
Haflinger, idealen konj za naše hribe
Vzgoja načrtovana tudi na Kočevskem
Najprej drobna zanimivost. Indijska armada je sklenila postopno zamenjati mule s konji. Odločila seje za pasmo haflinger in v ta namen kupila v Avstriji prvih 500 živali. Pred tem so v Himalaji opravili teste z 8 haflin-geiji na višini 5.000 m, ki so se odlično obnesli. Se predtem sije vrhovni poveljnik indijske armade general Malhotra s sodelavci ogledal manever, ki ga je izvedla avstrijska vojska. Po njem je izjavil: „Če bi tako vajo izvedli z našimi mulami, bi potrebovali kolono sanitejcev, ker bi zaradi Ugrizov in brc moral računati s približno 30 težko poškodovanimi."
Haflinger sodi med najbolj razširjene konjske pasme malih konj in ga priporočamo tudi za hribovske predele Slovenije. Pred 25 leti smo že skušali uvajati to pasmo, vendar se poskus ni
ZANIMIVOST
posrečil, saj je tedaj slovenski kmet ob skromni mehanizirano-sti kmetij potreboval še težkega debvnega konja, kar pa haflinger ni. Zdaj se pri nas reja naglo širi, saj imamo komaj štiri leta po prvem uvozu že 150 plemenskih kobil in 250 glav naraščaja. Naš rejski cilj je lep, plemenit, vsestransko uporaben, miren in ubogljiv konj, ki ga je mogoče uporabiti za delo, ježo, tovornje-nje ter za potrebe JLA in teritorialne obrambe. To je haflinger, ki je tako rekoč idealen jahalni in vozni konj za rekreacijo in turizem. V rejskem programu Slovenije je vzgoja haflingerjev načrtovana na Kočevskem in v konjerejskem središču Krum-perk. (Iz knjige ,.Konjereja" dr. Jožeta Jurkoviča)
Kmetijski nasveti
Lov za najboljšo sorto |
Decembrska zamrznitev cen je na prav svojski način pokazala, kakšno bogastvo predstavlja skoraj dobesedno „zlato zrnje" za tistega, ki ga premore. Po zamrznjeni ceni koruze nihče noče prodajati. Očitno ni sile, ki bi lastnika prisilila v to, nc oziraje se na dejstvo, da grozi pokol živinske črede. Lastnemu pridelku koruze to še povečuje pomen.
Slovenija si še lahko izdatno poveča stopnjo samopreskrbe, velike rezerve so v hektarskem donosu, ki sicer presega jugoslovansko povprečje, močno pa zaostaja za avstrijskim in švicarskim, kjer imajo podobne podnebne in talne razmere, kot so pri nas.
Spomladanska setev ni več tako daleč. Da bi si pravočasno zagotorili najboljše seme> brez katerega ne more biti velikega pndelka, je Kmetijski inštitut Slovenije pripravil izbor priporočenih in kmetom dostopnih sort. Tako priporoča za Krško polje in Belo krajino srednje rane koruzne hibride (razred 300), kot so: OSSK 247 (Z, 2 x), BC 381, BC 384, ZPSK 309, BC 312 BC 318, ZPTC 310 (Z, 3 x, N), IPK 336 (pioneer 3906). Ne da se pomagati: to so novejše zelo rodovitne sorte, ki še nimajo svojih sortnih imen in nastopajo še pod šiframi.
Za gričevnati svet osrednje Slovenije, kamor štejemo tudi Do-soc^avc' inštituta priporočajo rane hibride: iz razreda 200: forla, ZPTC 192, BC 264, BC 28-11, OSSK 234 in pioneer 3839. Vse v tem in prejšnjem odstavku navedene sorte so priporočene, če sejemo koruzo za zrnje. Za silažo, kjer ni potrebna popolna dozoritev, so priporočeni za razred kasnejši hibride*0 rtJcV prVem Primeru “ razreda 400 (ZPSK 42, BC 462, BC u-u • jlu -^ itd-), v drugem pa iz razreda 300. Pri ranih hibndih je potrebno 25 do 30 kg semena na hektar, pri kasnih pa od 18 do 25 kg.
Zagotavljajo, da imajo semenarne na voljo tudi seme nekaterih priporočenih sort jarega strnega žita, kot so sorte ovsa: lean-da, kondor in flamingnova, ječmena: triumpf in union ter jare pšenice: goranke in planinke. Zdaj je še čas za pravočasno naročilo!
rel Hace, predsednik komiteja za urbanizem.
— Kako, da Novomeščani s prostorskim planom tako kasni-
Karel Hace
mo, saj je bil družbeni plan sprejet že leta 1981?
,,Res smo kasni, vendar pri tem nismo v Sloveniji nobena izjema, ampak glede tega spadamo k večini. Razlogov za kasni-tev pa je več: šele marca letos bodo sprejeti trije novi zakoni, ki pomenijo prilagoditev prostorskega plana okviru družbenega planiranja, razen tega do nedavnega ni bilo kmetijske kategorizacije, ki je osnova za tak dokument, in ni bilo temeljnih katastrskih načrtov.”
— Koliko bo stala izdelava tega dokumenta?
,,Izdelava prostorskega plana bo veljala občino 4,2 milijona dinarjev, mislim pa, da cena ni pretirana. Prostorski plan res nosi naslov za to srednjeročno obdobje, vendar ga bomo v naslednjem lahko le dopolnili na sedanjih usmeritvah.”
— Znano je, daje bilo usklajevanje med kmetijci in urbanisti dokaj težavno, končno pa ste se le zmenili. Kako?
„Težava je v tem, ker so bila vsa sedaj večja središča v dolini Krke izrazito vaškega značaja, so pa zadnja leta začela rasti in zidali so na robu kvalitetnih kmetijskih zemljišč. Zgrajena je tudi ali pa tik pred dograditvijo vsa pomembna infrastruktura za pozidavo, zato ni mogoče že vloženih teščih milijonov za ta-
ka dela pustiti vnemar in začeti gradnjo povsem drugod. Smo v prehodnem obdobju, v katerem je potrebno zaokrožiti cone za industrijo in stanovanjsko gradnjo, v novem obdobju pa bo poselitev in vsa ostala gradnja usmerjena izključno na manj kvalitetna kmetijska zemljišča. V tem srednjeročnem obdobju bo pozidanih 470 hektarov zemljišč ali 0,5 odst. kmetijskih zemljišč. Takoj pa moram povedati, da imamo v občini še 3000 hektarov neobdelanih zemljišč in še 1000 hektarov zemljišč, ki bi jih z agromelioracijo lahko usposobili za pridelavo hrane.”
— Kje se bo v bodoče razvijala gradnja stanovanj v Novem mestu in ali je v prostorskem planu poskrbljeno za zelene pasove in pomembne kulturne in druge objekte, ki spadajo pod varstvo naravne dediščine?
,,Za poselitev v Novem mestu je predvidena predvsem smer jug, se pravi od Broda proti Mrzli dolini in kasneje čez bro-dski gozd proti Srebrničam, razen tega pa še na Regrških ko-šenicah. Zeleni zaščiteni pasovi v mestu, namenjeni za rekreacijo občanov, pa ostajajo nadalje Marof z novim pokopališčem, Ragov log in Portovald, pa dolina Težke vode v primestnem predelu in površine za Žabjo vasjo. Varstvo naravne in kulturne dediščine ima v prostorskem planu posebno mesto. Omenim naj le načrt za prenovo mestnega jedra ter krajinska načrta za spominski park Stare žage in območje Gorjančev.”
- Katere so glavne pripombe izvršnega sveta na dokument?
„Menimo, daje treba rajonh zirati v zaključena območja industrijo in kmetijstvo, ker teh dveh ni možno mešati zaradi različnih potreb po infrastrukturi. Hkrati pa predlagamo, naj bi se v rajonizirana kmetijska območja v bodoče ne smeh naseljevati nekmetje. S pozidavo primestnih in drugih vasi s strani nekmetov prihaja samo do nasprotovanj in oviranja tistih, ki bi še radi kmetovali.”
RIA BAČER
da bo pobiranje vzorcev 16., 17. in 18. marca, komisija za glavno pokušnjo pa se bo sestala 23. in 24. marca.
T. G.
Inž. M. L.
Vinska vigred tudi letos
Vzorce bodo pobirali od 16. do 18. marca
Vse je že črno na belem: razstava belokranjskih vin, imenovana vinska vigred, bo letos v Metliki 18., 19. in 20. maja. Prireditelji - so že lani dokazali, da znajo stvar dobro izpeljati.
Razen manjših organizacijskih spodrsljajev ni bilo nikakršnih očitkov, lani pridobljene izkušnje pa zagotavljajo, da bo potekalo letos vse še veliko bolje.
Najpomembnejše je to, da snujejo Metličani svojo prireditev ne toliko na pokušnji in popivanju, marveč s težnjo naučiti ljudi kulturnega pitja in pravega odnosa do kvalitetnih vin.
Za vse, ki bodo dali letos v ocenitev svoja vina,, zapišimo,
EN
HRIBČEK BOM KUML^
Ureja-Tit Doberšek
Vso skrb nepogrešljivi
žametovki
Zadnjič sem bralce seznanil z odklonilnim stališčem do žametne črnine in dolenjskega cvička, ki sta ga v začetku tega stoletja imela takratna strokovnjaka Kmetijske šole Grm, ravnatelj Rihard Dolenc in strokovni učitelj vinogradništva B. Skalicky. Po 80 letih ne moremo več objektivno soditi, ali sta imela prav ali ne? Brez dvoma sta za svoje negativno stališče imela stvarne razloge, to pomeni, da so takrat dolenjski vinogradniki pridelali preveč slabega cvička, za katerega ni bilo kupca.
Kako je danes?
Po 80 letih imamo na Dolenjskem pa tudi v Posavju še vedno od vsega pridelanega vina 3/4 cvička, belega vina vseh vrst je okrog 20 %, izrazitih črnin in sortnih vin pa le okrog 5 % vsega pridelka vina tega območja. Kot pred 80 leti imamo tudi danes še mnogo slabega cvička. Vzroki so različni. Glavni vzrok pa ni v sami sorti in vinu, ampak največ v trmastem vztrajanju pri starih navadah in v zakoreninjenem nezaupanju vinogradnikov do vseh strokovnih nasvetov.
Danes vemo, da ima trta žametovka, ki daje 70 do 80 % cvička, svojo biološko in gospodarsko vrednost. Mnogi vinogradniki velikega dolenjskega vinorodnega okoliša pridelajo danes odličen cviček. To ugotavljamo že vrsto let s strokovnimi ocenami. Čeprav imajo mnogi strokovnjaki do cvička bolj ali manj odklonilno stališče, je vendar res, daje cviček vino posebne vrste, ki ga med slovenskimi vini ni enakega. Resje, da imamo druga odlična sortna bela in rdeča vina, vendar dober cviček med njimi po svoji dobroti, svežini in prijetnem
počutju vedno najde svoje mesto. Zato vsi tisti (s predpisi vred), ki cvičku odrekajo uvrstitev med kakovostna vina, delajo cvičku silo in proti temu se bori Društvo vinogradnikov Dolenjske kot zastopnik dolenjskih vinogradnikov. Žal ima društvo pri tem premalo splošne podpore.
Vzroke za slab pridelek cvička
je potrebno spoznati in se jih izogibati. Teh vzrokov je več in mnogo bomo lahko odpravili le z ustrezno mero posluha za dober nasvet. Med mnogimi napakami velja omeniti zlasti naslednje:
1. Žametno črnino sadimo le na ustrezne vinorodne, sončne lege. Žametovka ni sorta, katero bi lahko sadili kjerkoli. Ta sorta ne sodi v obroben pas uspeva-nja vinske trte, pa tudi ne na vinorodne lege, ki so nagnjene proti severu. Kot pozno zoreča trta bo na takih legah slabo dozorela in ne bo dala dobrega pridelka. V zadnjih letih smo to sorto na Dolenjskem sadili tudi na neustreznih legah, sadili smo je preveč in brez pomisleka, kam ta sorta sodi.
2. Žametne črnine ne smemo obremenjevati z rego na šparone. Če za katero sorto, velja zlasti za žametno črnino le kratka rez na re-znike in čepe. Pri tem število rodnih oči tudi pri močni, zdravi trgi ne sme presegati števila 20. Včasih nam je dala žametovka 1 do 2 kg grozdja na trto, danes smo jo pa z rezjo in gnojenjem prisilili, da daje 6 do 10 kg. Seveda tu ne more biti kakovosti.
Da bomo kljub kratki rezi in manjšemu številu rodnih oči na trti še vedno pridelali dovolj grozdja, bomo v bodoče žametovko ob sajenju zgostili na razdaljo 80 cm trta od trte.
3. Nasvete o pozni trgatvi žametovke bo treba bolj upoštevati, če hočemo pridelati cviček boljše kakovosti.
T. DOBERŠEK
Sejali vzpon, poželi padec
Ribnica: tržna kmetijska proizvodnja upada — Mladih skoraj ni več
DOBRI KLETARJI
boStanj, malkovec -
Konec tedna so bile pokušine vin v sevniško-boštanjskem in tržiškem OVO društva vinogradnikov Dolenjske. V Sevnici so teden prej zbrali 93 vzorcev, na Malkovcu pa 61. Največ je bilo ponujenih cvičkov. V Boštanju je bil za najboljšega ocenjen cviček Alojza Liparja (15,5 točk), na Malkovcu pa Ivana Carnloha s Planine (16,5). Na sevniškem koncu je bilo kot najbope belo vino ocenjeno vino iz kleti Bruna Plauštajnarja s Podvrha (16), na tržiškem koncu pa Jožeta Lindiča iz Trščine (16,4). Prvo mesto za črnino je v Boštanju dobil Franc Repar (15,8) za kapljico iz Stajngroba. V Boštanju so razstavili tudi domače jedi. Boštanjski dom TVD Partizana je bil za vse obiskovalce kar nekajkrat premajhen, veselo je bilo tudi v zidanici Igorja Malusa, kjer je bila pokušina tržiškega društva.
RIBNICA.: V ribniški občini je le še okoli 8 odst. kmečkega prebivalstva in še med temi je največ starih nad 60 let. Upadanje števila kmetov so predvideli v prejšnjem in sedanjem srednjeročnem načrtu. Računali pa so, da bodo upadanje kmetijske proizvodnje nadoknadili z izgradnjo usmeijenih kmetij in ustanavljanjem hlevskih skupnosti.
To jim je tudi uspevalo v letih 1976 do 1979, ko je kmetijska proizvodnja najbolje porasla. Nato pa je šla rakovo pot. Danes je tržna proizvodnja manjša pri mleku za 9 odst., pri mesu pa je upadla skoraj za polovico (tudi na račun črnič za-kolov). Vsa prizadevanja in ugodni posojilni pogoji niso pomagali.
Odgovorni v občini ocenjujejo, da novi zakon o pokojnin-sko-invalidskem zavarovanju kmetov sicer pomeni korak naprej, a bo letos še poslabšal položaj kmetov, saj se bodo njihove obveznosti najmanj podvojile. Potem pa je tu še predvideno povečanje davkov.
Zaradi vsega tega predlagajo (predlagali so tudi na zadnji seji medobčinskega sveta SZDL), da je treba sprejeti take ukrepe:
- V skladu za pospeševanje kmetijstva je treba združevati najmanj 0,6 odstotka bruto osebnih dohodkov in ta denar dosledno usmerjati.iz potrošnje v kmetijsko proizvodnjo.
— Z združevanjem sredstev v reprocelotah je treba zagotoviti del sredstev (25 do 30 odst.) za pokrivanje prispevka kmetov za svoje pokojninsko-invalidsko zavarovanje. .	J.	PRIMC
Zmagovalni beli bizeljčan
- Vino nikoli ne zataji dobrega vinogradnika
Najbolje ocenjeni beli bizeljčan na letošnji razstavi posavskih vin je zrasel v Drenovcu, v vinogradu Terezije Marjetič. Uvrstitev na prvo mesto Marje-tičeve najbrž ni presenetila, saj to ni bilo prvič. Pred dvema letoma je dobila enako priznanje za modro frankinjo na Čatežu.
Terezija Marjetič
Zasluge za plemenit okus vin iz domače kleti Marjetičeva ne pripisuje sebi, ampak možu strokovnjaku, ki mojstrsko obvlada kletarjenje. K odlični kakovosti vin je lani pripomogla tudi sestava tal, ki je vinogradu ohranila dovolj vlage. Suša mu zaradi tega ni mogla do živega, čeprav je prizadela veliko drugih nasadov. Na pridelku seje to poznalo.
Terezija Marjetič bo v naslednjih letih dopolnila izbor trt za bizeljsko belo vino. Zdaj goji laški rizling, šipon, rumeni plaveč in sauvignon, vendar menita z možem inž. Darkom, da temu tipu vina še nekaj manjka. Zato mu nameravata dodati malo belega burgundca. Sodita torej med tiste vinogradnike, ki jih uspehi ne uspavajo in iz dobrega želijo ustvariti še boj še.
J. TEPPEY
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
G
Cene: v 57 primerih nazaj
Skupnost za cene v novomeški občini zahteva razveljavitev cenikov v družbenem in zasebnem sektorju v skladu z najnovejšimi predpisi ZIS
NOVO MESTO — Znana je odločitev ZIS, da se razveljavijo Marsikje je na ta račun pričako-ceniki, ki niso dobili veljavo do 19. decembra lani. To pa tudi pri vati izgubo že v prvem trime-novomeški skupnosti za cene pomeni precejšnje spremembe. Pred- sečju 1984. Dokler pa ne bo vsem je prizadeto gostinstvo, pa tudi nekaj drugih delovnih organi- drugačnih navodil in odločitev zacjj in zasebnikov.
podražitvijo energije in ostalih surovin, vendar jim ta hip vse dokazovanje nič ne pomaga.
Pri novomeški skupnosti za cene smo izvedeli, da v kritičnem obdobju niso dobili nobene vloge za potrditev višje cene, ki sodi pod režim potrjevanja cen. Dobili pa so kar 57 zahtevkov iz režima spremljanja cen, po katerem se lahko višja cena uveljavi v 30 dneh po vložitvi zahtevka, če medtem SIS za cene ne reagira.
Med temi 57 prizadetimi je 11 tozdov družbenega sektorja gostinstva, 25 zasebnih gostilničarjev, 3 obrtni servisi družbenega sektorja, nekaj obrtnikov zasebnikov, ki so obrt začeli na novo, in nekaj posamičnih primerkov, ki sodijo med ostale. Vsem tem se prijava novega cenika z obveznim 30-dnevnim rokom ni iztekla do kritičnega 19. decembra lani, zato jim ukrep ZIS onemogoča nove cene. Vsi so že dobili pismene pozive skupnosti za cene, da morajo nove cenike razveljaviti, inšpekcijske službe pa imajo seznam, da bodo opravile nadzor ter predlagale ukrepe. Povsod, kjer v 7 dneh ne bodo cene vrnili v staro stanje, bodo sledile kazni.
Priglaševalci višjih cen proti koncu lanskega leta so svoje zahtevke utemeljevali s hudo
ZA VIKEND ARJE POLNA CENA
NOVO MESTO - Iz občinskega rezervnega sklada je novomeška občina namenila dobrih 273.000 dinarjev kot regres za pitno vodo, ki so jo v sušnih obdobjih med 1. julijem in 30. novembrom lani s ciester-nami dovažali gospodinjstvom. Ce bi namreč vsakdo plačal polno ceno, bi bila voda, ki jo potrebujejo za kuhanje, pranje in živino, domala draga kot vino. Tako so v kmečkih in drugih gospodinjstvih plačali samo polovično ceno, polovico stroškov za dostavo pa plača občina. Ker je bilo nekaj nejasnosti, kako je s plačilom tako dostavljene vode v vikende, so pred dnevi na taka vprašanja dali jasen odgovor: vikendarji plačajo polno ceno vode in jim jo morajo dostavljalci zaračunati že ob dovozu.
ZIS, mora tudi občinska skupnost za cene vztrajati pri doslednosti novih ukrepov.
R. BAČER
»Samo nase se zanesemo”
V Mirni peči pogovori o novem samoprispevku — Krajani bi radi dali več, kot je dovoljena obremenitev
MIRNA PEČ — Ob številnih potrebah krajanov za napredek in glede na izkušnje preteklih let se v krajevni skupnosti bojijo, da samo z 1-odstotnim samoprispevkom za krajevne potrebe (1 odst. je predlagan še za širši občinski program) ne bodo kos najnujnejšim izdatkom. Predlagajo 2-odstotni samoprispevek za domača dela!
V Mirni peči imajo na skrbi 48 kilometrov vaških cest, ki vodijo v 30 naselij, dokončati bi morali lani začeto asfaltiranje ceste na Mali Kal pa urediti pokopališče in nadaljevati gradnjo vodovoda do novih hiš nad železniško postajo. Ne glede na to, da krajani pri vseh akcijah še izdatno pomagajo z delom, bi vse to, kar štejejo za najbolj nujno, znatno preseglo sredstva, zbrana samo z 1-odstotnim samoprispevkom za domače potrebe vključno s pripadajočimi sredstvi iz občinkih virov.
Kot pravi Tončka Hočevar, predsednica sveta krajevne skupnosti, se že nekaj let zavedajo, da je napredek odvisen predvsem od zbranega denaija doma, zato kljub hudim časom pripravljeni na večjo obremenitev, kot jo priporočajo v občini. Ni še znano, kakšen bo predlog za predvideni referendum, je pa vsekakor nenavadno, da so ljudje toliko pripravljeni dati od svojih mesečnih osebnih dohodkov za razvoj kraja.
Ne gre pa le za napredek zgolj v Mirni peči, marveč na območju celotne krajevne skupnosti, kjer se pojavljajo nujna komunalna dela. „Lani smo morali že pred 1. novembrom za vsako ceno popraviti pokopališče v Globodolu, kjer se je
m
EETRTKBV INTERVJU
Kljub vsemu varčujejo
METLIKA - Že podatek, da je v metliški poslovni enoti Ljubljanske banke okoli 7.000 dinarskih in kakih 4.000 deviznih varčevalcev, govori, da v tej enoti ne varčujejo samo prebivalci te belokranjske občine, marveč da jih je precej iz sosednje ozaljske in karlovške občine, pa tudi od drugod. „Hkrati to kaže, da je Ljubljanska banka hiša, v katero ljudje zaupajo in s katere storitvami so zadovoljni," pravi vodja metliške poslovne enote Miroslav Doltar.
— Kakšno je stanje sredstev vaših varčevalcev?
„Konec lanskega leta so ta sredstva brez stanovanjskega varčevanja znašala 470 milijonov dinarjev, skupaj s stanovanjskim varčevanjem pa 510 milijonov dinarjev. Tu gre seveda za dinarska in devizna sredstva; od tega je bilo deviznih v dinarski protivrednosti za 310 milijonov dinarjev, 200 milijonov pa dinarskih. Za primerjavo naj povem, da je bilo v letu 1980 teh sredstev vseh skupaj 130 milijonov dinarjev.'1
— Kako jo s kreditiranjem?
„V lanskem letu smo odobrili
za 110 milijonov dinarjev kreditov, od tega je bilo 73 milijonov dinarjev gotovinskih kreditov, na osnovi prodaje deviz; 22 milijonov dinarjev smo odobrili stanovanjskih posojil, za 11 milijonov dinatjev kreditov za pospeševanje kmetijstva in drobnega gospodarstva in za 4 milijone dinarjev potrošniških posojil. Skupaj pa so imeli konec lanskega
leta pri nas naši varčevalci za 190 milijonov dinarjev kreditov. Največje povpraševanje je po gotovinskih kreditih na osnovi prodaje deviz in tudi naš cilj je, da od občanov odkupimo čimveč deviz; s tem izboljšujemo devizno likvidnost banke in posredno tudi gospodarstva.'*
— Kako to, da so krediti za pospeševanje kmetijstva in drobnega gospodarstva v lanskem letu šele na tretjem mestu?
„Opažamo, da se zanimanje zasebnikov za kreditiranje raz-
voja drobnega g. .podarstva v naši občini zmanjšuje, čeprav naši pogoji niso slabši kot v drugih temeljnih bankah v okvir -u Ljubljanske banke ali v drugih bankah. V zadnjih letih je prišlo do zastoja v razvoju zasebne obrti, kaže, da ni trdnega razvojnega načrta na tem področju. V okviru naše temeljne banke pripravljamo poseben program aktivnosti za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva."
A. BARTELJ
škarpa preprosto podrla. Pokriti je bilo potrebno še vežico, ker je vanjo tekla voda. Podobnih primerov s terena pa je še več,“ pravi Tončka Hočevar. r g
PREVEC IZOSTAJAJO
NOVO MESTO - Združenje rezervnih vojaških starešin Vinko Pa-deršič - Batreja, delujoče v krajevni skupnosti Kandija — Grm, je ena najštevilnejših tovrstnih organizacij v novomeški bočini. Zal pa veliko članov zataji, ko gre za obvezno strokovno izobraževanje in preverjanje znanja. Tako se je drugega predavanja 31. januarja udeležila komaj četrtina vseh, medtem ko je bila udeležba na prvem predavanju v novi izobraževalni sezoni le nekoliko boljša. Ugotavljajo, da izostajajo predvsem mlajši, ki so nedavno služili vojaški rok. O tem je beseda tekla tudi na občnem zboru združenja, ko so sprejeli načrt dela za letos. Sklenili so, da bodo naredili vse, da bi tudi v tej organizaciji poslej dosegali boljše uspehe.
Utesnjeni v omejitvah
Vse manj delavcev na tujih gradbiščih
NOVO MESTO — Življenjske in delovne razmere naših delavcev na delu v tujini in osnutek iebšnjih programov interesnih skupnosti sta bili osrednji točki obravnave na zasedanju občinskega sveta Zveze sindikatov 31. januarja.
Investicijska dela v tujini, ki jih na novomeškem območju opravlja v glavnem SGP Pionir, močno upadajo. Še lanije bilo na Pionirjevih gradbiščih v Libiji 59 delavcev, v Moskvi 37 delavcev, samo 2 pa sta bila v Iraku, skupno 98 ljudi. Že v začetku letošnjega leta so bila dela v Moskvi končana, v Libiji pa bodo zaključena proti koncu leta 1984. Komisija za mednarodne odnose pri sindikatih pa je ugotovila, da so življenjske in delovne razmere na tujih gradbiščih domala vzorne.
Komisija meni, daje tudi za obveščanje na tujih gradbiščih dobro poskrbljeno, pač pa je razprava odkrila, da ni vse v redu, kar zadeva njihov sedanji zaslužek in štetje za pokojninsko dobo. Delovne organizacije so za take delavce plačevale prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje le od pokojninske osnove, ne pa od njihovega dejanskega zaslužka, ki je bil nekajkrat večji. Taka osnova se jim bo štela tudi v
pokojninsko osnovo, zato bi motali to napako v samupravnih aktih čimprej popraviti, da ne bodo delavci prikrajšani.
O programih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za leto 1984 pa razprave sploh ni bilo, razen pripomb, da ni kaj razpravljati, ko ni možnosti za spremembo programov. Interesne skupnosti imajo v glavnem na voljo le sredstva za redno dejavnost in najnujnejše.
L
Morda bo kaj
V Hinjah zbrali 200 interesentov za delo
HINJE — Znano je, da si Hi-njčani in tamkajšnje družbenopolitične organizacije več let prizadevajo za ustanovitev industrijskega obrata. V minulih letih je bilo ženekaj zamisli osuhokrajin-ski tovarni, nazadnje celo planirani obrat IM V, vendar je doslej iz takih ali drugačnih razlogov vse padlo v vodo. Bo tokrat iz moke kaj kruha?
Lani so se začeli dogovarjati z Novolesom, ki želi svojo industrijo na Dvoru zaradi neprimernih prostorov preseliti in išče primerno lokacijo. Obstaja možnost, da bi se za novo tovarno odločili blizu Hinj. V šoli na Prevolah so novolesovd že razdelili vprašalnik, na katerega so učenci odgovorili in naj bi dal odgovor, koliko mladih išče zaposlitev. Razen nekaj čez 120 mladih pa je še okrog 80 ostalih interesentov za delo doma. Zdaj se vozijo vsak dan po 60 km daleč do Ljubljane.
Hinjčani predlagajo za novo tovarno prostor med šolo na Prevolah in vasjo Pleš, kjer je vodovod, zraven pa tudi električni vod in daljnovod. Izpolnjene vprašalnike so poslali Novolesu, zdaj čakajo odgovor in odločitev.
HVALA ZA PRISPEVKE
Namesto cvetja na grob pokojni mami Mariji Mirt sta družini Gabrič in Lipej iz Brežic namenili Medobčinski organizaciji slepih in slabovidnih Novo mesto 3.000 din, Marjan Retelj iz Brežic pa namesto cvetja na grob pokojnega Rika Kužnika isti organizaciji 2.000 din. Medobčinska zveza slepih in slabovidnih se za darovana sredstva najlepše zahvaljuje.
Delo vedno dlje od doma
Lani je imela Obrtna zadruga Metlika za 800 milijonov dinarjev prometa - Delali tudi na Kosovu
PROSTOVOLJNO
NOVO MESTO - Ob uveljavitvi novega zakona o pokojnin-sko-invalidskem zavarovanju številni občani zahtevajo preračun, kaj je zanje ugodnejše za pokop nino, zato imajo v strokovni službi invalidsko-pekojninskega zavarovanja v Novem mestu dela čez glavo. Da bi ustregli vsem in v najkrajšem času, so uvedli prostovoljno delo ob sobotah. Že tri sobote so - seveda brezplačno - delali v strokovnih službah, zato jim gre vsaj javna pohvala.
METLIKA - Metliška Obrtna zadruga, ki šteje že kakih tisoč članov, od tega je okoli 600 aktivnih, je imela v lanskem letu za kakih 800 milijonov dinaijev prometa, leto poprej pa 340 milijonov dinarjev.
Število članov se stalno povečuje, fluktuacije skorajda ni, vedeti je treba še, da so se v prevozništvu in gradbeništvu — tako vsaj pravi uradna statistika — cene povečale povprečno le za 15 odst., prevozništvo in cestna mehanizacija pa
SKUPŠČINA OBRTNE ZADRUGE
METLIKA - Metliška Obrtna zadruga bo imela v soboto, 11. februarja, v Dolenjskih Toplicah redno letno skupščino, ki se je bodo udeležili delegati iz Bele krajine, Dolenjske in FOsavja. Beseda bo tekla o poslovanju zadruge v lanskem letu, slišali bodo poročila o lanskem delu posameznih območnih enot ter se dogovorili o usmeritvi v letošnjem letu. Za to priložnost je zadruga izdala tudi svoje glasilo D2.
predstavlja veliko večino del, ki jih opravlja metliška obrtna zadruga.
„V zaostrenih gospodarskih razmerah, ko se vedno manj gradi, je tudi vedno težje dobiti delo, oziroma je treba delati vedno dlje od doma,” pravi direktor zadruge inž. Otmar Šturm. „V sezoni 1979/80, se pravi v prvem letu delovanja metliške zadruge, je bilo prevoznika težko pripraviti do tega, da je šel vozit v 15 km oddaljeni Ozalj ali v Novo mesto, prav tako je bil predaleč Karlovac, danes pa ni problem iti delat v Srbijo, Dalmacijo, Črno goro in celo na Kosovo.”
V zadrugi se zavedajo, da v teh zaostrenih razmerah lahko uspejo in se razvijajo le, če dobro delajo, spoštujejo dogovorjene roke in imajo konkurenčne cene. „Seveda je naše člane lažje organizirati za neko delo, kjer je cena dobra, vendar se vsi, žal, še ne zavedajo, da bomo tudi poslej taka dela dobivali le, če
bomo opravili svoje delo nadvse solidno,” pravijo v zadrugi. „To pa lahko dosežemo le z dobro organiziranostjo, za kar potrebujemo več strokovnega kadra, da bomo našim naročnikom lahko ponudili vsestranske in popolne storitve.”
A. B.
Milijardo m boljšo elektriko
Zaradi pogostih izpadov elektrike je imela lani Betina Kodranka veliko težav — Lstos
večji neposredni izvoz in večje kapacitete
METLIKA — Kljub težavam, s katerimi so se spopadali tako rekoč celo leto, je Betina temeljna organizacija Kodranka in volna v lanskem letu dosegla tako finančne kot proizvodne rezultate v okviru zastavljenega plana. Zaradi že omenjenih težav — tu gre v prvi vrsti za slabo in neredno preskrbo z uvoženimi surovinami, premajhno razpolaganje z devizami in pogoste izpade elektrike — so bile kapacitete tega tozda izkoriščene le 80- do 90-odstotno.
Enega od „krivcev” za nepopolno izkoriščene kapacitete, pogoste izpade elektrike, so odpravili že septembra, ko je Beti prispevala okoli staro milijardo dinaijev, in sedaj ima ta delovna organizacija urejeno tako imenovano dvojno napajanje z električno energijo. V trenutku, ko pride do napake ali izpada na eni strani, se vključi napajanje z drugega kraka. Do lanskega septembra je bilo okoli 30 izpadov elektrike, vsak izpad, tudi najkrajši, pa je samo v Kodranki povzročil 24-urni zastoj v proizvodnji; ko se stroji v Kodranki samo za hip ustavijo, se popolnoma prekine proizvodni proces, in da ga ponovno vzpostavijo, traja okoli 24 ur, se pravi, da med tem tri izmene stojijo.
V lanskem letu je ta temeljna organizacija Beti naredila 2.107 ton
sintetične in volnene preje, od tega gre za potrebe konfekcijskih tozdov Beti okoli četrtina, večina za ostalo domačo tekstilno industrijo, kakih 8 odst. proizvodnje pa so neposredno izvozili. Povpraševanje po njihovi preji je precej večje, kot lahko naredijo, in ker ne pokrivajo potreb domačega trga, se morajo odrekati neposrednega izvoza, čeprav je zanje izvoz tako rentabileh kot prodaja na domačem trgu.
Odkar je stekla proizvodnja polia-midnih vlaken v ljubljanskem Julonu in mora Kodranka namesto teh vlaken uvažati le surovino za izdelavo le-teh, se je uvoz zmanjšal za okoli 40 odst., a imajo tudi pri uvozu surovin vseskozi težave; zato nameravajo letos povečati neposredni izvoz, ki naj bi znaša' 12 odst. vrednosti proizvodnje, ker to
zagotavlja gotov dotok vsaj tistih borih deviz, ki jim pripadajo. Prav tako je urejeno prelivanje deviz v okviru Beti, saj Kodranka skupaj, se pravi neposredno in posredno preko konfekcijskih tozdov Beti, izvozi okoli 30 odst. svoje proizvodnje. Lep zgled čistih poslov v okviru tako imenovanega skupnega izvoza z zunanjimi partneiji pa je ljubljanska Dekorativna.
Čepav je Kodranka komaj pred petimi leti dobila nove prostore in opremo, je le-ta zaradi hitrega tehnološkega razvoja delno že zastarela, zato nameravajo letos svoj strojni park delno obnoviti, ga bolj avtomatizirati, s čimer bi dosegli tudi večjo produktivnost, ter hkrati povečati kapacitete. Za eno in drugo so zainteresirani tudi njihovi zunanji kupci, ki so za to pripravljeni združiti tudi del potrebnega denarja. Nameravana razširitev pa bo zahtevala le neznatno povečanje števila zaposlenih, in to izključno v neposredni proizvodnji, medtem ko sedanji prostori povsern ustrezajo, dovolj je tudi energije In strokovnega kadra.
A. BARTELJ
- V v »•* *•	2»	■
Novomeška kronika
BUNDE PO ZNIŽANI CENI -Prejšnji petek so v „Juliji” prodajali zimske bunde po znižani ceni. Pošiljka cenejših bund se je že v prvih urah prodaje bistveno zmanjšala. V prodajalni Alpina pa so isti dan imeli novo pošiljko ženske obutve za hojo po snegu, ki pa je tudi naglo' pošla. Na koncu so ostali le pari škorenjcev manj običajnih številk.
NA PODSTREŠJIH SO MOŽNOSTI - V hišah, ki spadajo k stanovanjski skupnosti, bodo letos začeli prenavljati podstrešja v stanovanja. Ugotovljeno je, da bi v Novem mestu na tak način lahko pridobili 21 stanovanj, v Žužemberku 4 stanovanja, v Straži 2, po 1 pa V Šentjerneju in Škocjanu. Drugod so podstrešno gradnjo že pred leti domala izčrpali, pri nas pa šele začenjamo . ..
Ena gospa je rekla, da so bili na seji občinskega sindikalnega sveta zelo zaskrbljeni nad padcem življenjske ravni zaposlenih, hkrati pa so ugotovili, da na nedavno organiziranem semi-nagu udeležbe skoroda ni bilo — zaradi smučanje ...
1
V času od 26. 1. do 1. 2. so v novomeški porodnišnici rodile: Mihaela Kocjančič iz Trebče vasi -Andreja, Albina Povhe iz Dolenjega Vrhpolja - Miha, Jožica Blažič iz Stravberka — Vesno, Marija Gorenc z Rake — Janeza, Marija Vavtar iz Trebnjega - Matija, Antonga Klančar iz Šmarjete - Jasmino, Mira Brodar iz Ragovega - Petro, Marija Hudoklin iz Gorenjega Vrhpolja - Jožeta Zdenka Ramu-ščak iz Metlike — Tomislava, Nevenka Luzar iz Gotne vasi -Sebastjana, Milena Kaplar iz Čučje Mlake - Martina, Marija Košak iz Hrvaškega Broda - Boštjana, Vesna Grošelj iz Krškega - Marka, Milka Šimunovič z Broda - Damirja, Marinka Srebrnjak s Trške gore -Martina, Jožica Mohar iz Gabrja — Dušana, Antonija Merzel iz Raz borov - Jerneja, Tatjana Jager iz Črnomlja — Gregorja, Jožica Goved-nik iz Bušinje vasi - Anito, Irena Badovinac iz Brezovice - Dragico, Marta Lužar iz Ivanje vasi -Katarino, Helena Janškovec s Čistega brega - Katjo, SlaVka Kis z Muhabera — Dejana, Marinka' Spaseski iz Sevnice - deklico, Irena Opalk iz Velike Bučne vasi — deklico in Milena Drašler iz Podgore - dečka. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
STARE IN MLADE METLIČANE JE ZAJELA prava smučarska mrzlica, saj je ni vzpetine, kjer ne bi bilo videti ljubiteljev bele opojnosti. No, vseeno jih največ zahaja 'na Gavgen hrib pa še na smučišče pri Juporju. Letos so taborniki ..dilcali” več dni v Sošicah, več osnovnošolcev pa je bilo na smučarskih tečajih na Plitvicah. Za teden dni vadbe so morali starši odšteti pet tisočakov, kar niti ni pretirano.
TISTI PA, KI NISO ODŠLI SMUČAT, so telovadili po mestnih ulicah, loveč ravnotežje zaradi ledu in obilice snega. Resnici na ljubo je treba zapisati, daje bila glavna cesta hitro in zadovoljivo splužena, za stranske poti in ceste pa bi to boj težko trdili. Slabo so se izkazali predvsem lastniki hiš, ki niso odstranili snega izpred svojih bivališč.
VOLILNO PROGRAMSKO KONFERENCO JE IMELO društvo „Ivan Navratil”, ki združuje tamburaše in folklorno skupino. Pri pregledu lanskoletnega dela so imeli kaj povedati, saj so bili med najaktivnejšimi ljubiteljskimi skupinami v občini. Za 1984. leto so si zadali bogat program, ki ga bodo gotovo v celoti izpeljali, kajti to je društvu „lvan Navratil” postala že tradicija.
ZBOR KULTURNO-, PROSVETNEGA DRUŠTVA BETI
METLIKA — Jutri, 10. februarja, bo v prostorih srednje tekstilne šole v Metliki občni zbor kulturno-prosvetnega društva Beti. V prvi vrsti bodo na zboru pregledali in ocenili delo društva, pevskega zbora Beti in okteta Vitis v Lanskem letu ter sprejeli delovni program za letošnje leto.
IZ NKŠIH OBČIN
V 1 Črnomaljski drobir
STONOGI ZMAJI - Črnomaljske gospodinje opozarjajo, da je uspelo belokranjskim kmetom vzrediti kaj nenavadno žival z mnogimi glavami in še več nogami, a verjetno z neznatnim trupom. Verjetno zato, ker jim trupa še ni uspelo videti. Zato pa se ob prihodu v črnomaljske mesnice ne morejo izogniti pogledu na neštete glave in parklje (svinjske seveda), ki bingljajo s kavljev. Gospodinje pa si le želijo, da bi kdaj videle na prodajnih pultih tudi tisto, kar pride med glavami in repom teh sedmeroglavih svinjskih stonog.
POLEPŠAJMO MESTO! - V Črnomlju so imeli sicer dober namen, da pred občinskim praznikom in 40. obletnico I. zasedanja SNOS polepšajo pročelja hiš v starem delu mesta, a je verjetno slabo vreme preprečilo, da bi delo končali. Zato so mnoge hiše ostale v stari obleki”, kar pa ne pomeni, da bodo morale( tudi za občinski praznik kazati, prav najgršo podobo. Marsikje so se znašli po svoje, tako na primer v lekarni, kjer so kar s sesalcem počistili napisno tablo in fasado okrog nje. Poteza, ki jo je vredno posnemati: če že ni bilo moč pročelja popleskati, bi ga lahko marsikje vsaj očistili, oz. oprali. In mesto bi bilo veliko lepše.
Ribniški zobotrebci
KRITIKA ZA ČIŠČENJE Poročali smo že, da so Ribničanje kritizirali zaradi slabo očiščenih ulic in cest ob zadnjem večjem sneženju. Tokrat smo prejeli se kritiko na račun Komunale, češ da ni očistila dobro ribniških trgov.
VSI NA SMUČI - Ribniški smučarski klub res dobro dela. Uredili so tudi progo za smučarske teke od Hrovače proti Dolenji vasi in Jasnici. Na tej stezi srečamo smučarje vseh starosti.
— Kaj praviš k predavanju o sedanjem družbenoekonom skem trenutku?
— 'Meni ni bilo potrebno, saj pogledam le v žep, pa vem, kje smo.
Drobne iz Kočevja
ZANIMIVI PTIČI - Društvo za varstvo in vzgojo ptičje med zimskimi počitnicami spet organiziralo razstavo ptičev. Imeli pa so več skrbi kot prejšnja leta, in sicer predvsem zaradi ogrevanja razstavnih prostorov, se pravi avle osnovne šo le. Kljub vsemu je bil obisk dober in razstava je zelo uspela. Po obisku sodeč, se naši občani bolj zanimajo z« ptiče kot za razne zbore krajanov občanov in volilcev.
VSE SMUČA - Med počitnicami je bilo v Dolgi vasi več smučarskih tečajev, na katerih so poučevali uči telji in profesorji za telesno vzgojo, za strokovno vodstvo in organizacijo pa so vzorno skrbeli Nada Smola in ostali.
PAŠA NA POKOPALIŠČU Ograja okoli pokopališča še ni povsem urejena in tudi pokopaliških vrat ne zapirajo. To izkoriščajo srne in jeleni, ki se pasejo na grobovih, in obžirajo vence, najbolj pa jim gredo v slast nageljni.
občan vprašuje
0
medved odgovarja
- Zakaj predlagaš za Še-škovo nagrado tistega, ki je načrtoval in 'zgradil vezno cesto med Kidričevo ulico in Tomšičevo cesto?
- Ker je ubil dve muhi na en mah: v suhem vremenu je to lepa cesta, ob deževju ali taljenju snega pa odprti plavalni bazen.
Trebanjske iveri
AH, KAKO LEPO JE BILO -Tudi v trebanjski občini zdihujejo po starih dobrih časih, ko so še pošteno planirali in je vsak dobil v skladu s svojimi potrebami in želja-mi. Odkar pa so tudi tu začeli na-mesto planiranja uporabljati „indek-siranje , je za mnoge življenje veliko težje. Zlasti za tiste, ki tudi prej niso bik z družbene mize deležni-drugega kot drobtinic. Tako je zlasti s kulturo, kjer so tudi dojeli, da gre zdaj za
”*I!,~So2:2je" ‘n ne za planiranje.
KJE STE, KOMUNALO? -»Odkar s cestami upravlja Cestno podjetje Novo mesto, ponekod niso zadovoljni. Med drugimi so se pritožili tudi Trebeljani, ki zdaj pogrešajo trebanjske komunajce. Po njihovem mnenju je bila cesta med Poljanami, Španovim mostom, Ornuško vasjo in Trebelnim prej veliko bolje pluže-na, kot pa je zdaj. To,rej le ne gre zmeraj bolje, kadar se „oblast“ zamenja.
m
lit
IZ NKŠIH OBČIN
Luknje v ceveh
Rešitve so
ŠTREKLJEVEC - Pred petimi leti so potožili vodovodne cevi do Podrcbri in Štrekljevca, vasi v semiški krajevni skupnosti, vendar pa sam vodovod še ni dovolj, da iz pip zares priteče voda, o čemer so se lahko ti vaščani kmalu prepričali.
,,Semiško območje je znano po tem, da ima zaradi dotrajanih cevi in presahlih izvirov večkrat težave s pomanjkanjem vode, vendar je je bilo v Strekljevcu, ko je bil vodovod končan, dovolj, kljub temu da je bilo sušno obdobje. A napredek v vasi, za katerega je vsako gospodinjstvo prispevalo okrog 40 „šihtov” od jutra do večera, nas je kmalu razočaral,” razlaga Ivan Ramuta, član odbora za izgradnjo vodovoda. Pipe so namreč po dveh, treh mesecih ostale suhe in dobro leto so uporabljali le vodo iz vodnjakov.
Sedaj voda občasno teče, v glavnem le v večernih urah. Članom 25 gospodinjstev v Strekljevcu, ki ima poleg tega še šolo, trgovino in gasilski dom ter 15 gospodinjstev na Podrebru, dela negotova usoda njihovega vodovoda nemalo skrbi.
In kakšna je rešitev? Ramuta pravi, da jim za vodovod odgovorni pojasnjujejo, daje na tistem območju žeto veliko okvar, predvsem pa so preluknjane vodovodne cevi, ki vodijo v Coklovco in Oskoršnico. Te vasi leže nižje, voda steče proti njim ter se izgubi skozi luknje v zemljo. „Rešitvi sta zato samo dve: črpalka pri Vrtači, ki bi pošiljala vodo v naše vasi, ali zamenjava dotrajanih cevi v nižje ležečih vaseh. O tem, katera rešitev je primernejša, bodo odločali drugi, krajani želimo le, da bi lahko končno uživali sadove svojega dela,” pravi Ramuta, skladiščnik v semiškem tozdu IMV.	b.	M.
Doma so še notranje rezerve
Semiška Iskra začela uresničevati program, s katerim bodo varčneje in bolje gospodarili — Letos večji izvoz na Zahod — Težave z opremo________
SEMIČ — V Iskri v preteklem letu niso dosegli planiranega izvoza, vsaj na zahodni trg ne, zato pa so letos toliko večji optimisti in pričakujejo, da jim bo uspelo doseči lanski planirani izvoz. Tako naj bi na konvertibilno področje izvozili za 6,2 milijona dinarjev izdelkov, kar za polovico več kot lani.
Prepričani so, da jim bo tokrat načrt izvoza na zahodni trg uspel, zlasti /ato, ker tako zagotavljajo v njihovem sozdu, četudi še nimajo naročil za celo leto: Razlog je tudi v tem, da bo klirinški izvoz za 17 odst. manjši od lani doseženega in bo torej znašal 2,3 milijona dinarjev.
V semiški iskri se zavedajo, da tudi letos v proizvodnji ne bo šlo brez težav, dobavni roki za uvožene materiale vse daljši, ravno tako pa vse več tujih dobaviteljev zahteva predplačilo. Poleg tega materialov, ki jih Iskra največ uvaža — to so plastične folije in drugi materiali, katerih osnov-
Sprememb skorajda ni
Na odgovorne dolžnosti predlagani predvsem dosedanji
RIBNICA - Vodstva družbenopolitičnih organizacij so na osnovi ocen o dosedanjem delu evidentirala možne kandidate za opravljanje odgovornih dolžnosti v občinski skupščini, njenih zborih in v skupščinah SIS na ravni občine. Na vse dolžnosti, razen v dveh primerih, so predlagani dosedanji funkcionarji.
Predlogi pa so taki:
Občinska skupščina:	za	pred-
sednika je predlagan Stanko Rus, za podpredsednico Milena Borovac, za preds. zbora ZD Julijan Ozimek, za podpreds. zbora ZD Nevenka Lesar, za preds. zbora KS Jože Benčina, za podpreds. zb. KS Janez Henigman, za predsed. DPZ Srečko Arko, za podpreds. DPZ Janez Picek in za predsed. izvršnega sveta OS France Lapajne. '	J	,
SIS za izobraževanje: predsed. sk. Danilo Divjak, predsed. zb. upor. Olga Tanko, predsed. zb. izvaj. Cve-tkzi Vese L
SIS za kulturo: predsed. sk. France Grivec, predsed. ZU Albin Ko-šmrli, predsed. ZI Francka Kromar.
SIS za raziskovanje: predsed. sk. Rudi Zajc, podpreds. mag. Marjan Hočevar.
SIS za zdravstvo: predsed. sk. Jože Marolt, predsed. ZU Nežka Henigman, predsed. ZU Vlado Poljanec.
SIS za socialno skrbstvo: predsed. sk. Nada Blatnik, predsed. ZU Nada Rus, predsed. ZI Majda Vrh.
SIS za invad.-pok. zavarovanje: predsed. sk. Janez Bolha, podpreds. Marta Urh.
SIS za zaposlovanje: predsed. sk. Ivan Francelj, podpreds. Tanja Debeljak.
SIS za stanovanjsko gospodarstvo: predsed. sk. Andrej Tomšič, predsed. ZU Marija Pajk, predsed. ZI Lojze Šilc.
SIS za soc. varstvo: predsed. sk. Marica Golija, predsed. ZU Anica Marolt, predsed. ZI Darinka Jankovič.
SIS za telesno kulturo: predsed. sk. Uroš Bregar, predsed. ZU Milojka Leban, predsed. ZI Tone Joras.
SIS za otroško varstvo: predsed. sk. Bernarda Pirc, predsed. ZU Marjana Radivojevič, predsed. ZI Matija Ogrinc.
Temeljne kandidacijske konference bodo v občini kmalu končane.
na surovina je nafta — na svetovnem trgu ni v obilici. Bojijo se omenjevanja uvoza opreme. V Semiču so sicer poznani po tem, da veliko strojev in ostale opreme naredijo njihovi strokovnjaki sami doma, nekaj pa jele morajo tudi uvoziti in verjetno jo bodo morali kupiti s pomočjo mednarodnih kreditov, kar pa je dolgotrajen postopek.
Sicer pa so v Iskri V zadnjih mesecih posvetili posebno pozornost iskanju notranjih rezerv, predvsem pri organizaciji dela, boljšemu izkoriščanju delovnega časa in tehnološki disciplini in s tem tudi gospodarnemu ravnanju s surovinami. Poseben poudarek so dali na načrtovanje dela in spremljanje uresničevanja nalog v režijskih službah, prepričani pa so. da se bodo prvi pozitivni rezultati njihovega pred kratkim sprejetega stabilizacijskega programa morali pokazati že po prvem četrtletju tega leta.
M.BEZEK
STANOVNIK PREDAVAL
RIBNICA - Izvršni sekretar evropske ekonomske komisije pri Združenih narodih Janez Stanovnik je pred kratkim predaval v ribniškem domu JLA o sedanjem družbenoekonomskem položaju v svetu. Predavanje je organiziral ribniški klub samoupravljalcev.
M. G-č
„Prekorantelji”
ČRNOMELJ - V črnomaljski občini je do konca januarja prijavilo dohodek v preteklem letu, ki presega 500.670 dinarjev, 17 občahov, kar je veliko več v primerjavi z etom poprej, ko je dohodek prijavilo 10 Črnomaljcev. Vendar so na upravi za družbene prihodke povedali, da bo davek verjetno plačal le eden od zavezancev, saj so med tistimi, ki so prijavili dohodek, kar 4 rudarski tehniki, ki so kljub preseženemu cenzusu oproščeni davka, prav tako pa tudi dipl. ing. gradbeništva, ki je imel v preteklem letu sicer največji dohodek v občini (1.048.141 din), a predvsem na račun inovacij. Ostali bodo oproščeni davka zato, ker morajo preživljati še vsaj dva družinska člana.
Med ostalimi občani, ki so prijavili dohodek za preteklo leto, „vodi”	magister elektro-
tehnike (820.779 din), sledijo mu voznik tovornjaka (776.566 din), predmetni učitelj (612.859 din), dipl. ing. rudarstva (585.073	din),	zdravnik
(564.831 din), dipl. farmacevt (563.098	din),	zdravnik
(549.905	din),	zdravnik
(533.156 din), dipl. veterinar (523.454	din),	zdravnik
(515.660	din),	zdravnik
(508.853 din) ter dipl. elektro-inženir (505.273 din).
Oportunizem ne vodi nikamor
V analizi kritično o nekaterih delovnih organizacijah, kar pa ne pomeni, da v občini ni dobrih primerov, ki ne potrebujejo zunanje pomoči •	.
LJUBLJANA - Po zadnjem lanskem obisku delovne skupine CK ZKS v občini Kočevje se je položaj ponekod občutno izboljšal (LIK, IT AS, Zdravstveni doml, drugod pa zadeve tudi bolj ali manj hitro in uspešno razrešujejo. To so ugotovili na zadnji seji Med-občinskega sveta ZK Ljubljana-okolica, ko so razpravljali o poročilu delovne skupine CK ZKS z obiska v kočevski občini.
Prizadevanja za povezovanje gozdarstva in lesne industrije so
o cilji uresničljivi?
V trebanjski občini nameravajo letos doseči predlanski izvoz
TREBNJE - Povsem jasno je, da resolucija o politiki družbenega in gospodarskega razvoja v trebanjski občini ne more bistveno odstopati od republiške ali zvezne, zato so cilji enaki. Tudi v trebanjski občini bodo bolje izkoriščali obstoječe zmogljivosti, hkrati pa povečali izvoz na konvertibilne trge. Je pa res, da so nekateri cilji višji, kot so republiški
Kot je bilo slišati na seji trebanjske občinske skupščine, kjer so delegati sprejemali predlog resolucije, pa bo potrebno še v tem četrtletju pregledati, ali so cilji, zapisani v resoluciji, sploh uresničljivi. Medtem so se namreč pogoji gospodarjenja že nekoliko spremenili, prav tako pa resolucija ni popolnoma dosledno upoštevala planov organizacije združenega dela. Marsikaj spornega bi se dalo odkriti tudi pri planiranju porabe, saj je ni moč v nedogled nižati, hkrati pa povečevati produktivnost, ipd.
Po lanskem izrazito slabem izvozu, zlasti na konvertibilni trg, so upanja Trebanjcev dokaj realna, saj želijo najprej doseči predlansko raven in pokriti uvoz z izvozom. Nekatere organizacije združenega dela bodo k temu prispevale več kot druge. Za polovico bodo izvoz povečali IGK, Tesnila, Trimo, Iskra, Tovarna akrilnih proizvodov in Kmetijska zadruga Trebnje. Poleg Trima bodo popolnoma pokrile uvoz še Labodov tozd Temenica, HP Kolinska Tovarna za predelavo krompirja in Kmetijska zadruga Trebnje.
Zanimivo je, da bodo produktivnost najbolj povečale prav izvoznice, nekatere celo za polovico, sicer pa se bo povečanje produktivnosti poznalo tudi na večjem dohodku, Ta naj bi se povečal skoraj za tretjino, seveda s.arno nominalno, realno
pa bo dohodek večji le za okoli 3 odst.
V skladu s temeljnimi usmeritvami bodo tudi v trebanjski občini vlagali samo v industrijo, ki je izvozno usmerjena, hkrati pa bodo reševali tudi IGK in IMV na Mirni. Za slednjo v resoluciji ne piše, koliko bo dobila, znano pa je da bodo v IGK vložili okoli 50 milijonov dinarjev. Z izjemo čistilne naprave na Mirni, obrata Kemije-Impex in nekaj skladišč v trebanjski občini ne bodo vlagali v zidove, ampak večinoma v opremo, kjer pa ne bo izpadla skoraj nobena organizacija združenega dela.
Zal ne bo toliko denarja za kmetijstvo, kjer pa so načrti na republiški ravni. Za okoli 4 odst. večjo pridelavo hrane bo težko doseči, ker je bila raven
RAZSTAVA IZDELKOV V OSNOVNI ŠOLI
VELIKI GABER - V tukajšnji osnovni šoli nameravajo pripraviti razstavo izdelkov, ki jih izdeluje trebanjska industrija. Na ta način žele seznaniti šolarje z dejavnostjo industrije in jim na nevsiljiv način prikazati tudi možnost zaposlovanja. Seveda upajo, da bodo organizacije združenega dela sprejele to zamisel in šoli odstopile po nekaj svojih izdelkov. Zamisel vsekakor ni slaba, saj se bodo šolarji lahko tako rekoč vsak dan seznanjali s proizvodi, ki, jih bodo že jutri morda tudi sami izdelovali.
kmetijske proizvodnje že doslej precej visoka, hkrati pa se bo v skladu za intervencije nabralo malo denarja za večje posege. Resnici na ljubo je potrebno dodati, da bodo precej dela in denarja vložili y izboljšavo kmetijskih zemljišč kjer pa je največji poseg — v Mirenski dolini - za zdaj le še v fazi idejnega osnutka	J. SIMClC
SPOSOJENO TRNJE
— Kadar začno časniki delati analize o tem, kaj se pri nas dogaja, se začno delati tudi analize o časnikih	(Iz Svijeta)
v regiji zastala, pa tudi v kočevski in ribniški občini le počasi napredujejo. Na podrqčju kmetijstva ni dolgoročnih programov razvoja pa tudi kooperacijski odnosi in delo temeljnih organizacij kooperantov šepajo.
Aktivi komunistov-nepo-srednih proizvajalcev povsod slabo delajo. Ne sestajajo se pred sejami občinskih komitejev in ne razpravljajo o vsem, kar zadeva delavce. Aktivi niso obveščeni, če njihova stališča niso sprejeta, zakaj jih niso upoštevali. Tudi kadrovanje v ta aktiv je slabo.
Na področju kadrovske politike je bilo veliko razprav, bistvenega napredka pa ne. Tudi to velja za druge občine.
Odnosi med proizvodnimi tozdi in DSSS so se v Itasu in Liku izboljšali.
Oportunizem je prisoten še v vseh občinskih vodstvih ZK in tudi v velikem številu osnovnih
organizacij ZK. Prav to zavira njihovo uspešno delo.
Ob zaključku razprave je bilo poudaijeno, da je poročilo o obisku v kočevski občini zelo kritično in da je to tudi prav. Prikrivanje težav in slabosti ne pelje nikamor. Zadeve je treba zaostriti in to pripelje do reševanja in rešitve.
J. PRIMC
Pomanjkljiva signalizacija
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu uspešen — Največ skrbi so posvetili vzgoji mladine
TREBNJE - Trebanjski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je lani organiziral vrsto akcij za večjo varnost v prometu, zlasti za predšolske in šolske otroke. O uspešnem delu pa nemara govore tudi poročila o prometnih nesrečah, ki jih je bilo lani manj kot pretekla leta.
Svet je organiziral kolesarske izpite, izvedel tekmovanje za prometno značko, v akcijo „Varnost otroka v prometu” pa je pritegnil tudi vse otroške vrtce, šole in postajo milice. Hkrati z delom pri vzgoji otrok so v svetu pripravili tudi akcijo „Brezhibno vozilo - je varno vozilo” itd. Žal za delo sveta v občini ni dovolj posluha, saj se sej ne udeležujeju predstavniki vzgojno-izobraževalnih organizacij in strokovnih združenj. Najbolj boleče jra je, da V občini
nikakor ne morejo urediti prometne signalizacije, zlasti talne, ki je za varnost pešcev, med njimi otrok, najpomembnejša.
Letos bodo v svetu tako kot vsa leta doslej sodelovali tudi pri organiziranju akcij, ki jih bo pripravil republiški svet. Skupaj z Avto-moto zvezo in Kmetijsko zadrugo Trebnje pa bodo pripravili predavanja za uprav-ljalce kmetijske mehanizacije. Nasploh pa bi se morali člani sveta iz vrst AMZS in Zveze šoferjev in avtomehanikov bolje vključevati v sistem družbene samozaščite v delovnih organizacijah. Podoben omalovažujoč odnos do prometne varnosti je občutiti tudi v krajevnih skupnostih in združenem delu, kjer še vedno nimajo ustanovljenih
komisij za tehnično cestnega prometa.
urejanje
BOGAT PROGRAM PROSLAV
RIBNICA - Občinsko vodstvo ZZB NOV Ribnica je izdelalo bogat načrf letošnjih proslav. Se posebno svečano bodo proslavili občinski praznik 26. marec, ko se spominjajo partizanske zmage v Jelenovem žlebu. Svečano bo tudi za krajevne praznike. Krajevni praznik Ribnice 5. maj bodo praznovali hkrati s 40-letnico	ustanovitve	prve
slovenske topniške brigade. V Sodražici bodo krajevni praznik 25. maj praznovali hkrati z dnevom mladosti. Loški potok bo praznoval 31. julija, Dolenja vas pa 9. septembra. Srečanja borcev bodo za dan borca, 4. julija, in za dan vstaje slovenskega naroda, 22. julija.
M. G.
DANES O NOVIH KANDIDATIH
KOČEVJE — Predsedstvo krajevne konference SZDL Kočevje III je sklenilo, da bo kandidacijska konferenca za to območje danes, 9. februarja, ob 17. uri v dvorani krajevne skupnosti. Na njej bodo razpravljali o predlogu možnih kandidatov za nosilce delegatskih dolžnosti, ki smo ga objavili v pretekli številki našega lista. Pogovorili so se še o ostalih nalogah.
PREMAKNILO SE BO
KOČEVJE - Da bi načrtneje uresničevali srednjeročni načrt izgradnje stanovanj v Kočevju, je te dni enajst podpisnikov podpisalo samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih pri izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje II. faze -4. maja. Gradnja teh stavb bo na zemljišču pri Šeško vem domu od Črnomaljske ceste proti Mestnemu logu. V ta namen bodo zgradili tudi cesto proti Mestnemu logu.	V.	D.
IZ NNŠIH OBČI
IZ NtiŠIH OBČIN
ii
Čateški jci opustili lov v visokem snegu
Uveljavlja se zavest, da je lovec tudi varuh narave
ČATEŽ OB SAVI-Gorjance je v drugi polovici januarja prekrila debela snežna odeja. Na Cirniku je bila do 60 cm debela. Občasno sneženje jo je ponekod še odebelilo in otežilo gibanje divjadi Na pobudo svoje komisije za varstvo okolja in izobraževanja se je Lovska družina Čatež odpovedala lovu v visokem snegu in namesto lova v nedeljo, 29. januarja, organizirala krmljenje divjadi in čiščenje gorskih cest.
V takih vremenskih razmerah so lovci dolžni pomagati divjadi po zakonu, saj jim ta nalaga tudi skrb za gojitev in varstvo živali. Na to ne mislijo povsod, zato je prav, da jih. kdo vendarle opozori.
Na Čatežu sta se izvršni odbor LD in komisija za varstvo okolja na skupni seji 25. januarja dogovorih samo še za en nedeljski lov na divje svinje in roparice, če bo snega manj kot 40 cm
S svojo odločitvijo o pomoči divjadi v zasneženih Gorjancih je LD seznanih posavsko lovsko zvezo ter mokriško, cerkljansko in samoborsko družino in jim priporočih podobno ukrepanje z utemeljitvijo, da je varstvo divjadi na tem lov-skogojitvenem območju njihov skupni interes. Morda se bodo ob tem za lov zagreti zanesenjaki še kje drugje spomnili na to, da preganjanje divjadi v taki zimi ni v čast ne posameznikom ne družini.
J. TEPPEY
Bolnik naj ne bo prikrajšan
m
Varčevalni ukrepi v brežiškem zdravstvu napovedujejo več sprememb
BREŽICE — ..Stabilizacijski ukrepi, kijih je za leto 1984 sprejel delavski svet Zdravstvenega centra, so take narave, da zdravstveno varstvo ne bo okrnjeno,” je zagotovil direktor centra Tone Zorko, ko je z njimi seznanjal novinarje. Lahko jih torej razumemo tako, da bolniki zaradi njih ne bodo prikrajšani.
Med naštevanjem ukrepov je prj tem je opozoril, naj pacienti
Zorko na prvem mestu omenil dosledno izterjavo participacije za storitve in zdravila. Drugi ukrep zahteva spoštovanje samoupravnega sporazuma o delitvi dela, v katerem je določeno, kaj lahko opravlja osnovna in kaj bolniška zdravstvena služba. Sem sodi tudi prizadevanje za zmanjšanje odliva pacientov v primerih, ko je storitve možno opraviti v Brežicah. Če pa bolnik kljub temu želi drugam,
• Direktoija bolnišnice in zdravstvenega doma naj bi na pobudo delavskega sveta ZC sproti preverjala, katera zdravila predpisujejo zdravniki. O možnih prihrankih naj bi nato razpravljali na strokovnih kolegijih. Vsak zdravnik naj bi varčeval tudi pri količini zdravil. Delavski svet priporoča nadalje manj širokogrudnosti pri odobravanju dopustov za nego bolnih družinskih članov. Da bi lahko večkrat na leto preverili finančni učinek takih ukrepov, zahtevajo od občinske zdravstvene skupnosti, naj o stroških zdravstvenega varstva poroča vsake tri mesece.
mora na napotnici podpisati, da bo sam plačal razliko v ceni. Direktor je ob tem, ko je omenil odliv, pojasnil, da tistega zdravljenja, ki ga v Brežicah ne morejo nuditi, ne štejejo za odliv.
Marsikatero storitev pa, žal, izgubijo, ker zdravniki nimajo ustreznih pripomočkov. Zorko je nato dejal, da zdravstveno osebje lahko vpliva na manjši odliv predvsem s kvaliteto storitev in z odnosom do bolnikov.
ob vsaki nepravilnosti sproti obveščajo vodstvo oziroma medicinski svet zdravstvenega centra. Delavski svet centra je z namenom, da bi gospodarneje ravnali z zdravstvenim dinarjem, zahteval tudi prehod od dražjega zdravljenja v bolnišnici na cenejše zdravljenje na domu in temu ustrezno sodelovanje osnovne zdravstvene službe s specialistično. Program za izpeljavo tega v praksi pripravlja delovna skupina zdravnikov. O delitvi dela med zdravstvenim centrom Dolenjske in zdravstvenim centrom v Brežicah naj bi odločili skupščini obeh zdravstvenih skupnosti. Tako bi dobili osnovo za sklenitev samoupravnega sporazuma o menjavi dela. Od izvajalcev pričakujejo, da bodo predlagali uporabnikom, kaj bi zdravili v Celju in kaj v Novem mestu. Brežiška bolnišnica pa naj bi na novo uvedla specializirani ambulanti za ortopedijo in revmatologijo.
V akcijo za boljše in cenejše zdravstveno varstvo se vključuje tudi zobozdravstvo. Uvedli so ambulanto za predšolske otroke in za mladino Šolskega centra. Paciente bodo dosledno naročali in tako skrajševali ure čakanja. K varčevanju bodo v zobozdravstvu prispevali z zbiranjem odpadnih materialov. Lekarna pa bo prilagodila delovni čas ambulantam v zdravstvenem domu, da bodo bolniki lahko še
SPOSOJENO TRNJE
— Ni res, da gre v našem gospodarstvu vse navzdol. Gospodarski kriminal gre navzgor.
(Iz Politike ekspres)
KRŠKO - Zadnji dan januaija sprejeta občinska resolucija o politiki družbenega in gospodarskega razvoja v letu 1984 predvideva nadaljnjo razmeroma naglo rast družbenega proizvoda (dtuptg z nuklearko 2,8-odstotno!), kar naj bi dosegli ob 6,7-odst. rasti fizičnega obsega v industriji, 8- do 10-odst. rast v kmetijstvu ter ob 2,1-odstotni rasti zaposlenosti.
bankovcev 6 milijonov dolarjev), bi se v vseh okoljih morali zamisliti, ali so že dovolj storili za večjo proizvodnjo. Predvsem pa se ne bi smelo zgoditi, da bi v kolektivih na pamet načrto-
Če bodo materialni okviri razvoja občine v tem letu doseženi, bo krška občina po razvitosti ostala v zgornji četrtini slovenskih občin, kamor se je zavihtela (če upoštevamo kot merilo razvitosti ustvaijeni narodni dohodek na prebivalca) v zadnjih letih. Predvideno 17,9-odstotno povečanje izvoza na konvertibilno področje naj bi dosegli predvsem na račun še zmeraj precejšnjih rezerv kovinskopredelovalne industrije, dela kmetijske pridelave, spet pa naj bi se izkazali tekstilci in živilska industrija. Več pričakujejo tudi od lesnopredelovalne industrije in gradbeništva. Seveda pa je večina izvoznih obveznosti na plečih kolektiva tovarne ,,E)juro Salaj”, ki bo še povečala izvoz.
Stopnja pokritja uvoza z izvozom je bila leta 1982 koinaj
89.3-odstotna, lani pa že
154.3-odstotna, kar zbuja optimizem. Ob tako izrazitem povečanju proizvodnje, kot so ga lani dosegli delavci tozda Celuloze, ki so naredili k<jr za 15.000 ton celuloze več (to pa pomeni v govorici zelenih
SPOSOJENO TRNJE
— Vse bolj razvijamo industrijo zabave in iger. Samo da še povečamo kapacitete pekarn in naše politično varnostne razmere bodo odlične. (Iz Svijeta)
ZIDAVA V RAZUMNIH MEJAH
SEVNICA - Gradivo za prostorske načrte so sedaj dokončno pripravili tudi v sevniški občini. Strokovnjaki pričakujejo večji porast prebivalstva le v nekaterih krajih: Sevnici (z vključenim Šmarjem in Boštanjem ter Logom), Krmelju in na Bianci. V občinskem sedišču nameravajo poseljevati in torej tudi zidati še v Drožanjski ulici, na Dobravi in Šmarju v smeri Planine. Po vsej verjetnosti sc bodo ljudje naseljevali v Peclju, Krako-vem, Orešju, Orehovem, Pečju, Drožanju, Žjgarskem vrhu, Lončarjevem dolu, med obema Brezovima.
Novogradnje naj ne bi zavirali v Zabukovju, Kurji vasi, Mrzli planini ter na prostoru med Loko in Račico. V preostalih krajih te krajevne skupnosti, Jelši, Razborju in Šentjurju, naj bi dovoljevali le nadomestno gradnjo. Popolnjevali naj bi tudi le proste prostore na Kompolju in Šmarčni znotraj naselja. V Šentjanžu naj bi zapolnili prosta stavbišča po urbanističnem redu. V Krmelju omogoča sedanji zazidalni načrt še nekaj gradenj. Tržišče naj bi se širilo proti novi cesti, kjer naj bi dobila prostor tudi bencinska črpalka. Studenčani naj bi popravili svoj urbanistični načrt. Slikovite predele proti Malkovcu in Zabukovju (Podvrh-Trnovec) naj bi namenili za vinsko cesto.
A. Z.
vali nadaljnji razvoj, saj bodo morali za zapisane resolucijske
številke odgovarjati v vseh okoljih.
P. PERC
ZLATE ZNAČKE RAČUNOVODJEM
SEVNICA - Na občnem zboru društva računovodskih in finačnih delavcev so v soboto podelili zlate značke zveze teh društev Jugoslavije. Prejeli so jih: Štefka Dernovšek, Marija Jazbec, Marica Keršič, Štefka Kogovšek, Rezika Predanič in Štefka Vorina.
isti dan dobili zdravila.
Stabilizacijska akcija teče in čez mesec ali dva bodo o njej lahko povedali svoje mnenje tudi zavarovanci.
J. TEPPEY
TEDEN ODPRTIH VRAT
BREŽICE - V dneh . .ed 7. in 15. februarjem vabi občinska matična knjižnica na ogled svojih prostorov. Sleherni obiskovalec, ki ga bo ob tem zamikalo branje, a še ni član knjižnice, se v tem tednu lahko brezplačno vpiše med člane knjižnice in njene stalne bralce. Učencem prvih razredov osnovnih šol so razkazali knjižnico 8. februarja in jim ob tem predstavili nekaj novejših del za njihovo starost.
Za dijake srednje šole in osnovnošolce so 8. februarja v Posavskem muzeju pripravili predavanje o slivarjih na Bizeljskem in razgovor o arheoloških izkopavanjih. Ogledali so si občasno in stalno razstavo ustvarjalnosti slikarja Franja Stiplovška, Danes gostuje v Brežicah mladinsko gledališče iz Ljubljane z Ajshilo-vimi „Peržani”. Na sporedu sta dve uprizoritvi, da si bodo delo lahko ogledali tudi učenci okoliških šol.
Za dobrim zgledom Celuloze
Krška resolucija 1984 predvideva 2,8-odstotno rast družbenega proizvoda, to je več, kot v republiki — Povečanje konvertibilnega izvoza za petino?
sprejem za duhovnike
Srečanje je potekalo v delovnem vzdušju
ČATEŽ — Na srečanju s predstavniki verskih skupnosti je minuli teden pozdravil udeležence prof. Marjan Gregorič, predsednik komisije za odnose z 'terskimi skupnostmi pri občinski skupščini v Brežicah. Dejal je, da so verni in neverni občani enakopravni člani socialistične samoupravne družbe, zatorej naj vsi sodelujejo v njenem razvoju in strpno rešujejo probleme v njej. V imenu duhovnikov je imel nagovor g. župnik iz Cerkelj, nakar je stekla beseda o zadevah iz vsakdanjega življenja in problemih, ob katerih še prihaja do nesporazumov.
Ves pogovor bi lahko strnili v željo po večkratnem sestajanju in skupnem obravnavanju perečih vprašanj. Pri tem naj prevladujeta strpnost in spoštovanje osebnosti, J. T.
Pogrešali so jih
Grenka kaplja v slavju krških speedwayistov
Na nedavni podelitvi odličij krškim voznikom speedwaya, ki so lani dosegli izjemne uspehe, je veliko obiskovalcev navdušeno pozdravilo junake športne arene in nastopajoče v kulturnem programu. Odličja in to priznanje ljudi je pravzaprav edina moralna nagrada za amaterske športnike, ki v motornem športu delajo v zares težkih razmerah predvsem zaradi strahovito dragih dirkalnih strojev.
Kot grenka kaplja pelina je zato leglo na srca prizadevnih športnikov in športnih delavcev dejstvo, da ob tem izjemno visokem športnem dosežku in dogodku v Delavskem domu niso mogli med seboj pozdraviti nikogar od predstavnikov javnega in političnega življenja v občini, čeprav so jim poslali vabila. Rezultati, ki so jih dosegli prizadevni športniki in športni delavci ' škega društva speedwayistov, st gotovo taki, da so vredni p. ' osti in spoštovanja, še posebej zato, ker so jih dosegli z izjemno zagnanostjo in amaterskim delom ter zato zaslužijo vso moralno podporo - ta je lahko tudi v osebni prisotnosti družbenopolitičnih delavcev pri slovesni razglasitvi in priložnostni proslavi.
MAKS POGAČAR  	Krško
POZIMI SI NABIRAJO ZNANJE
BREŽICE - Kooperanti Agrarie so imeli te dni priložnost, da iz prve roke zvedo za novosti v sadjarstvu, s katerimi jih vsako zimo seznanjajo strokovnjaki Kmetijskega zavoda iz Maribora.
GOVORILNICA VSAJ PO OLIMPIADI?
KOPRIVNICA - Ker je Iskra vse razpoložljive zmogljivosti namenila za sarajevsko olimpia-do, so Koprivničani še vedno brez telefonske govorilnice. Ta bi vsaj za silo in začasno izboljšah izjemno shbo razvito telefonsko omrežje v tej kozjanski krajevni skupnosti, kjer premorejo telefon le na pošti. Tolažijo se hhko tudi s tem, da so verjetno tudi drugi kraji ostali brez govorilnice, in upajo, da bo obljubljena in toliko željena naprava prispela vsaj kmalu po olimpiadi...
Senovski praznik
Prešernove plakete
SENOVO — V spomin na napad legendarne 14. divizije na rudniške naprave in žandarmerijo na Senovem v noči od 8. na 9. februar pred štiridesetimi leti praznujejo Senov-čani te dni svoj krajevni praznik. Kot običajno, ga bodo tudi tokrat združili s slovenskim kulturnim p raznikom. Toda tokrat bo 11. februarja v Domu Štirinajste še bolj slovesno, saj bo tam osrednja občinska proslava kulturnega praznika, na kateri bodo ob bogatem kulturnem sporedu podelili tudi srebrne in bronaste Prešernove plakete.
Okoli sto mladincev in teritorialcev bo 11. februarja krenilo na tradicionalni, 21. pohod Po poteh 14. divizije. V pičlem dnevu bodo s Senovega obšli kraje, znane iz NOB: Jablance, Jevša, Špic hrib na Bohorju in Reštanj, kjer bodo odkrili spominsko obeležje 14. diviziji. Krčani že dlje časa predlagajo, da bi tudi pohodniki, ki zadnja leta odhajajo na večdnevne pohode Po poteh 14. divizije, pokrovitelj teh pa je republiška konferenca ZSMS, po vezah pohod tudi s prihodom na prizorišča prvih oboroženih spopa dov oz. organiziranih akcij slavne Štirinajste na pohodu od Sedlarjevega. Toda zaenkrat ostajajo te - pobude, žal, brez odmeva.
Slabi časi tudi za trgovino
Trgovci imajo zamisli, ne pa denarja za gradnjo — Nov potrošniški svet
Novo v Brežicah
SEVNICA — Med kritičnimi pripombami, izrečenimi na zadnji seji novoizvoljenega potrošniškega sveta, je bila poudarjena zlasti kritika na račun slabše preskrbe v starem delu mesta.
skem položaju je trgovina v še težjem. Marže so zamrznjene od leta 1979, manjša sprostitev je bila
• Zakaj občasno zmanjka kruha in mleka? Trgovci odgovarjajo, da je težko napovedovati porabo. Pekarni so že predlagali, naj pred prazniki uvede dežurstvo. Težje je z mlekom. Mlekarne se ne drže naročil, dostavljajo pač toliko mleka, kot ga premorejo.
Šli smo po sledi tega pogosto izrečenega očitka. Direktor tozda Trgovina pri Mercatorju, sev-niškem Kmetijskem kombinatu. Jože Imperl je rade volje razgrnil zamisli trgovcev. Ti so že pred časom pripravili zanimivo rešitev, po kateri naj bi v novem delu mesta imeli trgovine za večje nakupe, Šmarje in stari del mesta pa naj bi bila namenjena za dnevne nakupe. Tako naj bi iz sedanje sa mo post režniee i n i rgovi ne z raznim blagom uredili sodoben market. »Načrtovali so tudi blagovnico. V težavnem gospodar-
le za živila v leto 1982, vendar je kmalu razvodenela," pravi direktor, Imperl in ugotavlja, da teh načrtov lep čas ne bo mogoče uresničiti.
In kaj so še menili na seji potrošniškega sveta? Sevniške trgovce so na splošno pohvalili, saj celo v kritičnih trenutkih v Sevnici ni primanjkovalo kave, olja. sladkorja in drugega. V sodelovanju s krajevno skupnostjo in Mercatorjem so lani postavili nekaj stojnic poleg prodajalne Center. Ta trgovina namerava spomladi tu prodajati zelenjavo, ob sobotah in nedeljah pa tudi pijače. Dokupili bodo še dvoje stojnic.
A. ŽELEZNII
BREZ DENARJA NI MUZIKE -Občinske skupščine Sevnica, Krško in Brežice so z odločbami pooblastile Posavski muzej za vodenje registra premičnih kulturnih spomenikov, potem pa vse tiho je bik). Muzej dela ni mogel opravljati, ker so posavske občine pozabile na sprejem sporazuma o financiranju, čeprav so načelno podprle uresničevanje določil zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine.
..KROMPIR” PRI KROMPIRJU - Do zdaj kmetje na to niso pomislili, ker jih v občini nihče ni spodbujal k sajenju. Lani so se jim prvič odprle oči, ko so zveden, da ga lahko prodajo za devize preko kmetijske organizacije, ne direktno, to se razume. Dober zaslužek pa naj si obetajo le tisti, ki bodo pravočasno po skrbeh za zamenjavo semena s sorto, ki kupcem v tujini najbolje tekne. Torej tudi za krompir velja geslo „Dobro seme - dober pridelek’. V brežiški občini so namreč letine krompirja podpovprečne, nad čemer se ni nihče resno pritoževal
V času od 20. do 30. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Zdenka Gaža iz. Kalinovice - Gordano, Andreja Ogorevc iz Brežic - Živka, Štefka Grabrovec iz Trebč - Simona, Tatjana Rajšel iz Brestanice Aleksandro, Vesna Sotler iz Črnca
- Matjaža, Liljana Čerkez iz Klak -Andelica, Sonja Picek iz Ledin -Andrejo, Milena Štefanič iz Kosta-rjjevca - Mirjano, Vlasta Volovec iz Zupelevca - Sandija, Marina Librič iz Lešč — Marka, Matilda Oblak iz Žurkovega dola - Marjetko, Biserka Fabekovič iz Rud - Nikola, Ida Ribič s Senovega - Benjamina, Janja Novosel iz Krškega - Anjo, Andja Ikanovič iz Obrežja - Snježano, Andreja Vrabec iz Vukovega sela -Sanjo, Sonja Gorenc s Ceste - Igorja, Helena Zupevc z Vel. Kamna -Gregorja, Branka Nunič iz Sevnice
- Sento, Antonija Dirnbek iz De-dnje vasi - Branko, Jožica Ovčar iz Slogonskega - Sandija, Marina Kovač iz Samobora - Vjekoslava, Veronika Martinčič iz Pleterja - Natalijo, Iranka Petan iz Piršenbrega —, Jožico, Jožica Marinček iz Cerkelj -Mateja, Marija Frelih iz Zg. Pohance
- Roberta, Marjana Juranko iz Strmca - Maria in Zora Mirt z Malega Kamna - Maria. Čestitamo!
Krške novice j
tejše kot republiške, pravijo na pol v v krški občini.
ZAKAJ MEJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI? - Meje krajevnih skupnosti so ponekod skoraj izrazi-‘	.	tblišT
šah nekateri krajani Drugi spet menijo, da o mejah med KS ne bi smeh govoriti, ampak o tem, kako izboljšati sodelovanje vsaj sosednjih KS. Vzor, kako zastaviti take stike, so lahko celo KS iz sosednjih občin, kot so Zdole v krški ter Artiče, Globoko, Pečice v brežiški občini, kjer so mladi zbrisali meje z vsakoletnimi športnimi ohmpiadami, starejši (tudi iz KS Dolenja ras) pa so se izkazali pri skupni akciji za širitev telefonskega omrežja.
VEC POSOJIL ZA DROBNO GOSPODARSTVO - Poslovna enota Beogradske banke v Krškem je lani dala drobnemu gospodarstvu 12 mihjonov dinarjev posojil, za letos pa obetajo še vec sredstev, predvsem pa ugodnejše pogoje. Med temi je najpomembnejše predvideno znižanje dinarskega depozita od 40 na 30 odst.
CENIKI - Do 23. decembra je bilo na republiški skupnosti za cene 237 evidentiranih cenikov, v krški občini pa je bilo takih cenikov 6, je povedal podpredsednik občinskega izvršnega sveta Niko Zibret delegatom vseh zborov občinske skupščine Krško.
SEMAFOR! - Edini semafori v Krškem in občini sploh v križišču pri savskem mostu že nekaj' časa utripajo le v rumeni barvi. So zboleh za zlatenico?
Sevniški paberki
POLN DOM - Sevniški Partizan je odprl med počitnicami svoja vrata šoferjem, ki običajno ne zahajajo v ta dom. Za prosti čas so jim ponudili razne zabavne igre, ne le vadbo. S temi aktivnostmi so nadaljevali tudi v drugem tednu počitnic. Naenkrat se je na teh srečanjih zbralo tudi po 60 mladih.
ŠE PROSTOR V SPALNIKU -Obrtno združenje pripravlja ogled olimpiadc, ko bo na startu Bojan Križaj s tovariši Zaenkrat imajo okrog 70 prijav. Zato bi si radi zagotovili še en spalnik za ogled skokov. Za to pot se bo treba odpraviti iz Sevnice 18. februarja zvečer. V tej skupini imajo prostih še nekaj mest. Prijave zbirajo v pisarni obrtnega združenja v novih blokih pod Vrtačo.
tura
in
bra-
anje
Program teče dalje
Od danes do naslednjega četrtka v Novem mestu vrsta novih najrazličnejših prireditev
NOVO MESTO - 8. februar je za nami, prireditve v počastitev letošnjega slovenskega kulturnega praznika, ki so jih pripravili v tukajšnji občini, pa se vrstijo po programu.
Danes ob 18. uri bodo v Studijski knjižnici Mirana Jarca predstavili novi roman Jožeta Dularja „Krka pa teče naprej”. Bo tudi pogovor z avtorjem.
Jutri ob 18. uri bo Marinka Dražumerič v mali dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzeja predavala o usodi belokranjske arhitekture. Uro kasneje bodo v razstavišču Pri slonu v gosteh odprli razstavo fotografij Damjana Galeta o arhitektu Jožetu Plečniku.
V ponedeljek, 13. februarja ob 18. uri, bo v mali dvorani
Doma kulture predstavitev razstave „Otok pri Dobravi”. O izkopavanjih in najdbah bo •govoril dr. Vinko Šribar.
V torek, 14. februarja ob 18. uri, bo Ivica Križ v mali dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzeja predavala o mlinarstvu na Dolenjskem. Ob 19.30 pa bo v Domu kulture koncert svetovno znanega violinista Jovana Ko-lundžije.
V sredo, 15. februarja, bo spet na vrsti filmsko gledališče. V Domu kulture bodo ob 17. in 19. uri zavrteli film ..Naslednja postaja Greenwich” režiserja Paula Mozunskega.
V četrtek, 16. februarja ob 18. uri, bo Borut Križ v mali dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzeja izvedel predavanje ..Dalmatinski sprehod”.
PESNIK V GALERIJI - Na petkovi otvoritvi razstave Jarmovih lesenih plastik v Dolenjski galeriji je pesnik Dane Zajc, ki se je zadnje čase že nekajkrat odzval povabilu dolenjskih prirediteljev, prebral nekaj svojih najnovejših pesmi. (Foto: M. Markelj)
Moč prepričljive preprostosti
V Dolenjski galeriji razstavlja Stane Jarm, akademski kipar iz Kočevja, svoja najnovejša dela — Na otvoritvi nastopila pesnik Dane Zajc in kitarist Tomaž Rajterič
NOVO MESTO - Kar zadeva likovne in druge prireditve, ki so jih tu pripravili v okviru celomesečnega proslavljanja slovenskega kulturnega praznika, pomeni razstava lesenih
Izobraževalni dan učiteljev
Predavanja v novomeškem Domu JLA poslušalo kakih 500 udeležencev
NOVO MESTO - Celodnevno družbenopolitično izobraževanje prosvetnih in pedagoških delavcev iz novomeške občine je občinska izobraževalna skupnost v sodelovanju z medobčinskim študijskim središčem CK ZKS in komisijo za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja, kulture in znanosti pri občinskem komiteju ZKS izvedla v petek, 3. februaija, zadnji dan zimskih semestralnih počitnic. Izobraževanje, ki se gaje udeležilo kakih 500 učiteljev in vzgojiteljev iz vseh vzgojno-izobraževalnih organizacij, je potekalo v veliki dvorani Doma JLA v Novem mestu.
Uvodoma so bili udeleženci seznanjeni s pripravo na nov referendum, na katerem se bodo krajani v novomeški občini odločali o podaljšanju samoprispevka. Zatem je dr.
Milan Pintar govoril o značilnostih projekta ..Slovenija do leta 2000“ in opozoril tudi na vlogo in naloge vzgoj no-izobraževalna	področja.
Bogdan Osolnik, ki so ga sicer že večkra povabili na tako organizirane izobraževalne dneve za učitelje, je tokrat govoril o protislovjih boja za mir, kakor se lažejo v sodobnem svetu. Prof. Jože Škufca, predstojnik novomeške organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo, pa je svoje predavanje osredotočil na vlogo in položaj slovenščine v vzgoji in
izobraževanju. V okviru tega se je dotaknil tudi problematike v zvezi s. skupnimi programskimi jedri in slovenskimi stališči do teh vprašanj. Koristni so bili tudi njegovi napotki za proslavitev nekaterih kulturnih jubilejev oziroma pomembnih obletnic v letošnjem letu, česar v šolah nikakor ne bi smeli prezreti.
Ta izobraževalni dan je bil, pojmovano širše, tudi ena od manifestacij v počastitev letošnjega slovenskega kulturnega praznika. Zato se je začel in končal s kulturnim programom. Sodelovali so učenci Glasbene šole Marjana Kozine, ki so med drugim zaigrali nekaj melodij tudi na (lesene) indonezijske instru-
Kdaj svet razstavišča?
METLIKA — Minili sta dobri dve leti, od kar smo si v Ganglovem razstavišču v tukajšnjem gradu lahko ogledali prvo razstavo. Treba je priznati, da se je v njem zvrstilo že kar lepo število likovnih prireditev, opazno pa je tudi, da si razstavišče pridobiva vse več stalnih obiskovalcev.
Edini metliški prostor, namenjen občasnim prireditvam, je bil vedeti, da more celoletno razstavno politiko voditi le svet, sestavljen iz predstavnikov organizacij, ki potrebujejo tak prostor (Belokranjski muzej, kulturna skupnost, šola, borci, mladina in drugi). Naloga sveta je, da, denimo, na decembrski seji sprejme kronološki program razstav za naslednje leto, nato pa se sestane še kakšnikrat, recimo, po potre-bi. Zato sodelovanje v njem ni nikakršna obremenitev.
Ce imamo slednje v mislih, se lahko le čudimo, da do ustanovitve takega sveta v Metliki še ni prišlo. Kdo naj bi bil po zakonskih določilih pobudnik zanj, žal, ne vem. Ta hip se mi zdi pomembno le to, da je že februar in da ne vemo, kaj se bo v Ganglovem razstavišču letos dogajalo. Morda je prav zdaj, ko obhajamo slovenski kulturni praznik, časpaotem tehtno razmislimo in ustanovimo organ, brez katerega Gan-glovo razstavišče pač ne bo moglo izpolnjevati pričakovanega kulturnega poslanstva.
ANDREJA BRANCEU
Kabaret za jubilej
Oder mladih iz Sevnice proslavil 10-letnico
SEVNICA - Oder mladih, ki deluje pri tukajšnjem gasilskem društvu, jo v soboto, 28. januarja, proslavil desetletnico svojega delovanja.
Za to priložnost so pod vodstvom režiserja in igralca Petra Žuraja pripravili in skupaj z ansamblom Koledniki izvedli uglasbeno sestavljenko ,,Kabaret v kabaretu”. Za sestavljenko
so porabili besedila Janeza Menarta, Žarka Petana, Igorja Torkarja, Franeta Milčinskega - Ježka in Janija Kovačiča. Prireditev je potekala v polni dvorani gasilskega doma, s čimer so obiskovalci ponovno dali priznanje skupini, kije pod vodstvom Rudija Fileja nastala iz nekdanjega kluba mladih. Predsednik občinske ZKO Albert Felicijan je na tej prireditvi podelil priznanja ustanovitelju
mente, kot gost pa je nastopil znani slovenski igralec Janez Hočevar -Rifle in učiteljem predstavil Tofove-ga „Švejka“.
PAVLOVČEVA
RAZSTAVA
LJUBLJANA - V Galeriji DSLU (Komenskega 8) so včeraj odprli retrospektivno razstavo del znanega slovenskega slikarja Franceta Pavlovca (1897 - 1959). Pavlovec šteje med tiste ustvarjalce, ki so bistveno vplivali na razvoj krajine v slovenskem slikarstvu.
,.IZREDNI OBČNI ZBOR“ NA MIRNI
MIRNA - V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo tukajšnje kulturno-umetni-ško društvo Svoboda jutri ob 18. uri v dvorani mirenskega TVD Partizan izvedlo izredni občni zbor s ..problematičnim dnevnim redom“. To je razumeti kot kabaretno predstavo z aktualno vsebino iz mirenskega kulturnega okolja. Kaj se za vsem tem skriva, pa bo moč videti in slišati šele ob napovedani uri na kraju samem.
plastik akademskega kipaija Staneta Jarma, odprta minuli petek v Dolenjski galeriji, več kot imeniten začetek. Kajti umetnost, kakršna nastaja pod sekiro ali dletom tega ustvarjalca, je sodobnemu človeku blizu. Dojemljiva zavoljo vsebinske in oblikovne preprostosti upodobitev zavoljo jarmovskega sloga in načina sporočanja.
Luka Matijevič, kustos Dolenjske galerije, je Jarma na otvoritvi označil takole: „Umetnik, kot je Jarm, ne, spada v vrsto tistih ustvarjalcev, ki delajo od šestih do dveh. Svoje ideje, ki se mu trnejo v srečnem hipu ustvarjalnega zagona, uresniči hlastno in eruptivno. Njegov kiparski svet ne pozna kompromisov. Zato se ne spogleduje z varljivo lažnimi ideali. Odkrit in pošten je do sebe in do svoje
umetnosti. Za duhovitostjo prijazne in dobrohotne nature stoji trden in
svojemu delu predan človek, ki se ne spreneveda, je zvest svojim načelom. Te njegove značilne poteze so navzoče tudi v njegovem delu.“
Obiskovalci so z vso dolžno pozornostjo spremljali nastop Daneta Zajca, enega najboljših sodobnih slovenskih pesnikov. Prebral je več svojih najnovejših pesmi, katerih izpoved oziroma misel ima precej skupnega z izpovednostjo Jarmovih kipov. Otvoritveni večer se je končal z glasbo, za kar je poskrbel republiški in zvezni prvo nagrajenec s tekmovanja učencev in študentov glasbe, kitarist Tomaž Rajterič iz Ljubljane. Nastopil je na povabilo giasbene mladine Novega mesta.
L Z.
PREDSTAVITEV DULARJEVE KNJIGE - V Metliki so prejšnji četrtek pripravili slovesno predstavitev romana ,,Krka pa teče naprej” Jožeta Dulatja in ob tej priložnosti v občinski sejni sobi uredili še razstavo leposlovnih knjig in drugih publikacij dolgoletnega ravnatelja Belokranjskega muzeja. Knjigo je obširno predstavil Janez Mušič, urednik leposlovja pri Mladinski knjigi, in jo označil kot Dulaijev pisateljski vrh. Dularjevo literaturo Mušič uvršča med najboljše dosežke slovenskega realizma, njegov zadnji roman pa ima za resnično obogatitev slovenske literature. Na sliki: Jože Dular (v sredini), urednik Janez Mušič (na desni) in Toni Gašperič, kije na predstavitvi prebral odlomek iz romana ,,Krka pa teče naprej. (Foto: Bartelj)
Razstavišče -šolski hodnik
Razstave tudi v STSU
NOVO MESTO - Daje moč vsak šolski hodnik, če je le dovolj velik in osvetljen, spremeniti v likovno razstavišče, so organizatoiji že večkrat dokazali. Tako razstavišče imajo na srednji šoli tehniških usmeritev v Šmihelu že od minulega šolskega leta, in sicer je na hodniku v prvem nadstropju stavbe. Tam se je pred kratkim iztekla razstava del Jožeta Marinča, akademskega slikarja iz Kostanjevice, na prvi, ki jo bodo postavili februaija, pa bodo na ogled grafike.
Pred Marinčem je v tem razstavišču razstavljal Igor Obradinovič, novo ime med novomeškimi likovnimi ustvarjalci, njegove slike pa so bile več dni na ogled tudi Pri slonu. Lani so v srednji šoli tehniških usmeritev razstavljali Jože Kotar, Janko Orač, Miran Hočevar, Marjan Maznik, Jožica Medle in Jože Kumer, člani likovne skupine ..Vladimir Lamut”. Razstavljali so posamično in skupinsko. Akademski slikar Jože Kumer, likovni pedagog na tej šoli, v glavnem sam pridobiva razstavljalce in tudi postavlja razstave.
Šolsko vodstvo to dejavnost podpira, poudarjajoč pri tem vzgojno—izobraževalno in kul-turno-estetsko stran likovnih prireditev. Še posebej pomembno pri tem je dejstvo, da učenci lahko dobijo nekaj ..lekcij” iz umetnostne vzgoje tako rekoč kar v svojih učilnicah, ne da bi jim bilo potrebno, denimo, v Dolenjsko galerijo, kar bi pomenilo precejšnjo izgubo časa med poukom. Ševeda brez obiskov	v tej in	drugih
kulturnih ustanovah, kjer je kaj videti in slišati, ne gre, jih je pa zavoljo domačih razstav lahko manj.
Odra mladih, sevniškemu rojaku Rudiju Fileju iz Podčetrtka, sedanjemu režiserju Petru Žuraju in scenaristu Zdravku Balogu.
Oder mladih je v minulem desetletju pripravil več uspešnih uprizoritev. Igrali so „Naše tri angele” Saina in Belle Spevvack, „Etienna” Jaquesa Duvalla, komedijo „Poročil se bom s svojo ženo” Marjana Marinca, „Zlato mladino” in „Balado o črnem noju” Igorja Torkarja, Marinčevo komedijo „Ad aeta” in ..Obtoženega volka” Žarka Petana. S to Petanovo satiro je Oder mladih lani nastopil tudi na republiškem srečanju ljubiteljskih gledaliških skupin. Poleg tega so igralci izvedli vrsto recitalov in nastopali ob drugih najrazličnejših priložnostih.	2.
Kaj obeta »Kulturni dan v mestu Gogi”?
V soboto, 11. februarja, bo v novomeškem Domu k -lture tako imenovani kulturni maraton
v vseh prireditvenih prostorih vrsta najrazličnejših nastopov
Od 10. do 23. ure
NOVO MESTO - Tu je že vse pripravljeno za ..Kulturni dan v mestu Gogi”, celodnevno prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki bo v soboto, 11. februarja, torej čez dva dni, v Domu kulture. Organizatoiji želijo ustvariti pravo kulturno stanje, zato bodo omenjenega dne odprli vrata vsem, ki imajo kaj povedati ali pokazati iz lastne kulturne ustvarjalnosti ali poustvarjalnosti ali pa s čim drugim prispevati svoj kamenček v skupen mozaik tega dne. V Domu kulture zato ne pričakujejo samo pesnikov, slikarjev, glasbenikov, plesalcev, recitatorjev, filmarjev in podobnih sooblikovalcev kulturne podobe Novega mesta in širše Dolenjske, ampak tudi ljudi, ki jim ni vseeno, kakšna je kulturna ponudba v tem koncu slovenske dežele, in bi mogli k izboljšanju marsikaj prispevati, če drugega ne, kakšno pametno misel ali predlog.
Pisani vrtiljak se bo začel vrteti ob 10,, ustavil pa se bo predvidoma ob 23. uri. Kdaj se bo kaj dogajalo, bodo obiskovalci lahko razbrali iz razporeda, ki bo blizu glavnega vhoda v Dom kulture. Pazljivo morajo prebrati tudi,
kje bo kaj, saj se bo ..Kulturni dan v mestu Gogi” ali kulturni maraton, kot se je te prireditve tudi prijelo, odvijal v treh prostorih: v veliki in mali dvorani ter v klubskih prostorih Doma kulture.
Kulturni maraton bo, povedano na kratko, sestavljen iz vrste najrazličnejših nastopov, ki bodo manifestirali najrazličnejše kulturne dejavnosti. Obsežen bo literarni del. V okviru tega se bodo sami ali prek recitatorjev predstavili člani novomeškega literarnega kluba ..Dragotin Kette”, besedni ustvarjalci iz Metlike, Ljubljane in drugih krajev. Posebna pozornost bo posvečena pesnikom in pisateljem, ki so v Novem mestu ali živeli ali ustvarjali. Na kratko bodo predstavljeni nekateri tuji pesniki, ob tem pa podan tudi kratek pregled sodobne poezije po svetu. Omeniti kaže predstavitev nove knjige	„Humo-
reske^Tonija Gašperiča. prvjč pa bo ta dan izšel literarni plakat s pesmimi novomeških ustvarjalcev.
Obeta se tudi bogat glasbeni delež. Predsiavrle se bodo domače rockovske skupine, skupina iz Metlike, od tod tudi Mateja Koležnik, ki bo
nastopila s svojimi najnovejšimi skladbami. V posebnem delu programa se bo predstavil revijski orkester kulturnega društva „Dušan Jereb”. Organizatorji so k sodelovanju povabili med drugim še Lada Jakšo, ki naj bi obiskovalcem predstavil sodobno slovensko glasbeno ustvarjalnost, pa popularnega Janga Kovačiča in glasbenike, ki delujejo na novomeški glasbeni šoli. Zanimiv bo glasbeno-plesni del s sodelovanjem novomeškega plesnega kluba. Predstavila se bosta plesni par mednarodnega razreda in skupina za izrazni ples tega kluba.
Obiskovalci si bodo ta dan lahko ogledali kratke eksperimentalne filme v proizvodnji ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo,	filme	ljubljanskega
ŠKUC in filme mladih ustvarjalcev z novomeške gimnazije. Sodelovali bodo tudi fotografi, ki bodo ob predstavitvi že ustvarjenih fotografskih stvaritev fotografirali na kraju samem. Podobno bi lahko ravnali likovniki, ki bi lahko imeli v Domu kluture nekajurni ekstempore. Sicer pa nameravajo „lamutovci” s svojimi slikami obogatiti izložbe trgovin na novomeškem Glavnem trgu.
Več časa bo odmerjenega za pogovore o kulturi in ustvarjalnosti na vseh področjih, še posebej v umetnosti. Na te pogovore vabijo poleg samih ustvarjalcev vse, ki jih ta področja zanimajo. V avli doma bodo panoji, kjer se bodo zbirale kritične in druge pripombe na prireditev, pa tudi miselni prebliski, predlogi in podobne reči. Vse to bi lahko načrtovalcem prireditve rabilo za pripravo ali celo kažipot za podobne manifestacije ali kulturne maratone v prihodnjih letih.
Ne nazadnje moramo omeniti »boljši trg”, ki bo po zgledu ljubljanskega prvič v Novem mestu. Na tem trgu bo moč prodati ali kupiti rabljene knjige, kasete, plošče in podobne predmete, vse tisto pač, kar je za nekoga odsluženo, za drugega pa dobrodošlo ali celo novost. Vse kupčije naj bi tekle pod večjim šotorom poleg Doma kulture.
Kljub temu da bo mikavna tudi olimpiada v Sarajevu, prireditelji računajo, da »Kulturni dan v mestu Gogi” zavoljo nje ne bo bistveno slabše obiskan. Ne bi smel biti. Podobno kot olimpiada je tudi ta pri nas — prvič. Zato si ga velja ogledati.
I. ZORAN
Mi
ll/rtrinr\i>5fcwr lida/
HVALA ZA DARILO
Še so med nami plemeniti ljudje, ki se znajo odreči nagradi za svoje delo in to darujejo R K. Dolžna sem se zahvaliti Franci Dular iz Novega mesta v imenu KO RK Dobrničzadar, ki ga je dobila kot nagrado za, napisano zgodbo. To naj nam bo Zgled, kako moramo prostovoljno in nesebično , delati v najbolj humani organizaciji.
majda'smolič.
pred. KO RK Dobrnič
VRSTA PRIREDITEV ZA MLADE
METLIKA — Novo predsedstvo metliške organizacije mladih se je izkazalo že na začetku svojega delovanja, saj je-z organizacijo kulturnih prireditev razbilo monotonost in omrtvelost zimskih počitniških dni. Tako so v prostorih ljudske knjižnice dvakrat na teden izvedli uro pravljic, Indust bag je dal na voljo prostor za več tematskih glasbenih večerov, mladi so si lahko ogledali diapozitive o Ameriki in Iraku, poskrbljeno je
bilo za smučanje v bližnji okolici, dvakrat na teden pa so imeli priložnost oditi na disko ples. Pred izidom je nova številka Razmerij. Vse skupaj kaže, da je mladinsko vodstvo začelo na pravem koncu in upamo, da bo tako tudi nadaljevalo.
JANI BEVK OGLED FOLKLORNE PRIREDITVE
Pred kratkim smo si člani artiškega prosvetnega društva, ki nosi ime po Otonu Župančiču, ogledaliCankarjev dom v Ljubljani in predstavo slovenskih ljudskih'plesov in pesmi. Prireditev je bila posvečena 35-letnici akademske Idi k lome skupine France Marolt in 90-letnici Tončke Maroltove. Maroltovci so. izvedli 11 plesov. Izvrstni nastop nam bo ostal še dolgo v spominu.
MATEJA BOGOVIČ Artiče .
PRIPRAVLJAJO SE NA TEKMOVANJA
Planinci tudi sredi zime mislimo na pomlad. Tisti, ki se bolj zanimamoza orientacijo, se že od začetka zime naprej pripravljalno na tekmovanja, ki se bodo začela marca. V orientaciji se urimo vsak drugi ponedeljek. Vodja krožka tov. Ajster nam je prikazal dia-pozitive z nekaterih tekmovanj. Najbolj so nas pritegnili posnetki o švedski orientacijski šoli.
MOJCA FLORJANČIČ OŠ bratov Ribarjev Brežice
Želijo več novih članov
Elektrotehniško društvo Dolenjske pričakuje nove __________člane	—	Vrsta	predavanj	in	izletov__________
ki zanimajo elektrotehnike. Vendar se v društvu zavedamo, da bi morali za uspešnejše delo poleg nekaj članov upravnega odbora bolj zavzeto delati tudi drugi elektrotehniki, ki imajo za to voljo in veselje.
Ob koncu ne gre prezreti skupnega uspeha nekaterih strokovnjakov društva, ki so sami skonstruirali in izdelali protivlomno napravo, ki jo je v društvu moč tudi kupiti.
F. JERAJ
Med dokaj aktivna društva sodi nedvomno tudi elektrotehniško društvo Dolenjske, ki je bito ustanovljeno leta 1975. Vključuje okrog 180 inženirjev in tehnikov elektro stroke, toda glede na to, da zajema novomeško in kočevsko področje ter Belo krajino, bi bito članov lahko z boljšim pristopom in organizacijo najmanj 250. Prav zaradi tako širokega območja, ki ga društvo pokriva, sta bili lani , ustanovljeni dve sekciji: za Beto krajino v semiški Iskri ter v Kočevju.
Namen društva je predvsem strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje članov, pripravili pa smo tudi več poučnih obiskov večjih elektrarn in tovarn. Pozimi organiziramo strokovna predavanja o mikroelektroniki, računalni štvu. informatiki in drugih temah.
pisma
in
odmevi
Je to mogoče?
Odmev na sestavek „Ob odjavi prireditve"
Zelo sem se razveselil sestavka v Dolenjskem listu z dne 26. januarja 1984 pod naslovom ,.Trikrat o novi Krki“. Po dolgih letih se je napovedoval lep kulturni dogodek za našo občino, kar bi predstavitev knjig treh piscev nedvomno bila. Kaj je lepšega in bolj prisrčnega od tega, da slišiš pisatelja brati iz njegovega romana, ali pesnika iz njegove pesniške zbirke, posebno še, če je ta avtor tvoj znanec, prijatelj, sovaščan ali sodelavec!
Kot strela z jasnega pa je 2. februarja, prav tako v Dolenjskem listu, prišla objava „Ob odjavi prireditve". Zamislil sem se: ali je to sploh mogoče? Da, mogoče je^ Zato, dragi tovariši iz koordinacij” skega odbora in vsi, ki ste usklajevali prireditve, pomnite: „Narod, ki ne ceni svojega kulturnega bogastva, preneha biti narod!" Med vojno — ob grmenju pušk in strojnic, lačni v snegu in mrazu in na neprestanih, pohodih - smo se razveselili slehernega verza in pesmi naših borcev. Komaj smo pričakali trenutek, ko smo lahko pod kozolcem ali v šupi priredili miting in vsaj za hip pozabili na nečloveške napore. Danes pa za to ni časa. Ah ga res ni? Če res ni bilo moč uskladiti, da bi bila prireditev v Črnomlju, zakaj niste omogočili, da bi bila v katerem od naših krajevnih središč, kot so Adlešiči, Stari trg, Vinica, Dragatuš in Semič? Tudi v katerikoli še tako odročni vasi bi bili srečni ob taki prireditvi.
ALOJZ CVITKOVIČ Adlešiči
Jože Zalar
KOČEVJE - Pred kratkim smo v Kočevju pokopali znanega borca proti okupatorjem in kulturnega delavca Jožeta Zalarja, ki je bil rojen pred 86 leti v vasi Kožljek pri Cerknici. Komaj 18 let star se je boril med prvo svetovno vojno na soški fronti, kjer je bil tudi ranjen. Po prvi vojni se je zaposlil pri takratni državni upravi in delal pred drugo svetovno vojno v Ribnici.
Takoj po italijanski okupaciji aprila 1941 se jc vključil v boj proti okupatorju. Sodeloval je z narodnoosvobodilnim gibanjem. Ob začetku vojne se je znani organizator vstaje na tem območju Jože Šeško kot ilegalec skrival tudi v Zalarjevem stanovanju v Ribnici. Jože Zalar je kmalu postal član okrožnega odbora OF Ribnica. Novembra 1942 pa je bil aretiran in zaprt. Čeprav mučen in bolan je ostal zvest osvobodilnemu gibanju, ki se mu je priključil spet takoj, ko seje leta 1943 vrnil iz
60-LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA - V soboto sta na matičnem uradu v Kostanjevici, po šestdesetih letih skupnega življenja — biserni poroki ponovno potrdila skupno življenjsko pot zakonca 83-letna Ana in 86-Ietni Alojz Lakner iz Kostanjevice. Predsednik KS Kostanjevica Ladko Kukec in matičarka Mihelca Lakner sta zakoncema izročila darili, ki sta ju pripravila krajevna skupnost Kostanjevica in občinska skupščina Krško. Zakoncema seje v zakonu rodilo šest otrok, zdaj pa imata devet vnukov in šest pravnukov. (Foto: Slavko Dokl)
zapora. Delal jc kot aktivist na terenu. Prav on je bil med tistimi, ki stf ob začetku vojne zbirali orožje in ga priskrbeli tudi prvi ribniški četi.
Po vojni se je zaposlil v Kočevju, a je bil zaradi posledic vojne kmalu invalidsko upokojen. Po upokojitvi je še posebno zavzeto deloval na kulturnem področju. Mnogim je
ostat v spominu kot dober igralec na
rskega
dališča.
deskah kočevskega amaterskega glc-
Za svoje delo med vojno in po njej jc prejel več vojaških in delovnih odlikovanj ter priznanj. Med njimi' naj omenimo medaljo za hrabrost in red zaslug za narod s -rebrnimi žarki.
J t*
Tistega ne bomo pozabili
Spominski utrinek ob pohodu Štirinajste
Slavna XIV. divizija je v noči od 7. na 8. lebruar 1944 po prihodu na Bohor imela bojno pobudo v svojih rokah. Naslednjega dne zvečer so njene brigade vpadle v dolino in hudo poškodovale se-novski rudnik rjavnega premoga.
NoS od 9. na 10. februar ne bomo zlepa pozabili. Opazovali smo plamen in sij od zažgane rudniške separacije in poslušali strele borcev XIV divizije. Rudniška lokomotiva, katero so borci divizije spustili proti Brestanici, je pridrvela z veliko br/ino ter se pri elektrarniški črpalki, nasproti sedanjega podjetja ..Surovina”, prevrnila ter še dolgo časa na tleh puhala -iz sebe paro, kakor bi nas opozarjala, kaj se dogaja na SemrVem. Tisto noč so bili nemški policisti močno zbegani ter si niso upali proti Senovemu. Le en tank, ki so ga dobili iz Brežic, je odšel v listo smer, pa je med potjo, nekako na meji Senovo—Brestanica, naletel na cestno mino, ki gaje onesposobila za nadaljnjo akcijo.
Zjutraj sta prišla do mene dva nemška policista z naročilom, da moramo brestaniški gasilci takoj na Senovo gasit rudniško separacijo. Branil sem se in izgovarjat, da sitna cesti mine. ki bodo gasilce z avtom vred pognale v zrak.Zatrjevala sta mi. da so mine že odstranili in kraj. kjer so bile. zaznamovali. Gasilec je zanimalo, kakoje na Senovem.rpa smo se kljub vsemu
odpeljali. Srečno smo se pripeljali na Senovo, koristi pa nismo naredit nobene, saj smo vzeli s seboj preperele gasilske cevi, iz katerih je voda iztekla prej, kot je prišla do pogorišča. Radovedni smo bili tudi, kako je s policijsko postajo. Potcisti so se pred partizani krčevito branili in streljali iz vseh oken in podstrešja. Na stavbi in strehi so bili znaki partizanskih krogel.
V noči na 10. februarje padel mlad vodnik l.voda 1. čete 2. bat. brigade Ivan Benčina iz vasi Travnik pri Loškem potoku, star 20let.
S svojim vodom je jurišal, skočil na zložena drva. ki so bila med rudniškimi hlevi in žandarme-rijsko postajo, sprožil proti policistom rafal in že dobil kroglo naravnost v čelo. Partizani so mrtvega odnesli do Jablance in ga tamkaj pokopali. Naslednji dan so šli Nemci iskat kraj, kjer je padli pokopan, da bi se prepričali, če je bil kakšen vodja. Izkopati sla ga morala Senicev hlapec in mrliški* oglednik Bračun s Senovega.
Mrtvega Benčino so nato pripeljali pred senovsko žandarmerijsko postajo in ga imeli lam dva dni. Se ' daj počiva na brestaniškem pokopališču. Na skromni nagrobni plošči piše: ..Benčina Ivan — borec vodnik XIV. divizije. 10. I. 1924 — 9.2. 1944. '
MIŠKO ŽMAVC .
Brestanica
TELEVIZIJSKI SPORED’
>—— _________________ ; /
10.	II.
petek 1
8.55 SMUČARSKI TEKI NA 30 KM, HITROSTNO DRSANJE NA 500 M, SANKANJE, prenosi z zimskih olimpijskih iger
13.25	BOB DVOSED, prenos z zimskih olimpijskih iger
16.55 POROČILA
17.00	PO DOMAČE: ŠTIRJE KOVAČI
17.30 MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za mladino
18.00 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.15	RISANKA
18.30 OLIMPIJSKI PREGLED
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 MARCO POLO, oddaja iz italijanske nadaljevanke
21.05	NE PREZRITE, kulturna oddaja
21.20	TELEVIZIJSKI KVIZ
22.45	OLIMPIJSKI PREGLED
16.15	Test — 16.30 Dnevnik -
16.50	Sprehod s pesnikom - 17.20 O strpnosti (izobraževalna oddaja) — 17.50 Radenci 83: Plesni orkester RTV Beograd — 18.30 Olimpijski pregled - 19.30 Dnevnik - 20.00 Vizualna glasba: Karamita (balet) -
20.45	Zagrebška panorama - 21.10 Samomorilčeva žena (ameriški film)
11.11.
sobota
8.20 POROČILA
8.25 GLASBENA PRAVLJICA: ZGODBA O BOBENCKU
8.45	CICIBAN, DOBER DAN: GRADIČ
8.55	SANKANJE, prenos z zimskih olimpijskih iger
10.20 SMUK ZA ŽENSKE, prenos z zimskih olimpijskih iger
12.30	SANKANJE, prenos z zimskih olimpijskih iger
13.25 BOB DVOSED, prenos z zimskih olimpijskih iger
16.00	BIATLON NA 20 KM, posnetek z zimskih olimpijskih iger
16.55 MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za mladino
17.25 V PUŠČAVI IN GOŠČAVI, oddaja iz poljske nadaljevanke za mladino
18.15	RISANKA
18.30 OLIMPIJSKI PREGLED
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	CRNI MLIN NA VETER, ameriški film
V napetem vohunskem filmu, ki ga je posnel Don Siegel, igrajo Michael Caine, Joseph 0’Connor, Donald Pleasence, John Vernon, Janet Suzman, Delphine Seyrig in še kdo.
21.40	ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
22.05	OLIMPIJSKI PREGLED
22.25	ZABAVA VAS GERTRUDA
MUNITIC
22.55	POROČILA
14.30 SZ : Jugoslavija (prenos hokejske tekme z zimskih olimpijskih iger) - 15.15 Igrani film -
16.45	Otroška predstava - 17.30 Kvakva top (zabavnoglasbena oddaja) — 18.00 Kože — 19.00 Slovenska ljudska glasbila in godci: Žvegla -
19.30 Dnevnik - 20.00 Kanada : Finska (prenos hokejske tekme z zimskih olimpijskih iger) - 22.15 Življenje Berlioza (oddaja iz francoske nadaljevanke)
12.	II.
nedelja
1
8.05	POROČILA
8.10	ŽIVŽAV, otroška matineja
8.55	SMUČARSKI TEKI NA 5 KM, HITROSTNO DRSANJE NA 5000 M, prenos z zimskih olimpijskih iger
12.30	625, oddaja za stik z gledalci
12.50	SMUČARSKI SKOKI, prenos tekmovanja na 70-metrski skakalnici z zimskih olimpijskih iger
15.00	SANKANJE, prenos z zimskih olimpijskih iger
16.00 SLOVENCI V ZAMEJSTVU
16.30 SAMORASTNIKI, slovenski film
17.55 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE V INNSBRUCKU, ameriški dokumentarni film
18.20	RISANKA
18.30 OLIMPIJSKI PREGLED
19.25 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME	«
20.00 G. Mihič: ŠOFERJA, oddaja iz beograjske nadaljevanke
21.00 UMETNOSTNO DRSANJE, prenos tekmovanja parov z zimskih olimpijskih iger
23.05	OLIMPIJSKI PREGLED
23.25 POROČILA
1U.30 Ni bilo zaman (jugoslovanski film) - 12.00 Kmetijska oddaja -
13.00 Sam proti vsem (izobraževalna oddaja) - 13.30 Prehrana rastlin (izobraževalna oddaja) - 14.00 Narodna glasba - 14.30 Radost Evrope - 15.45 Modro poletje (oddaja iz španske nanizanke za mladino) -
16.45	Glasbeno popoldne - 18.40 Življenje na 64 poljih (dokumentarna oddaja) — 19.10 Na štirih kolesih (oddaja o prometu in turizmu) -
19.30	Dnevnik - 20.00 Sibirska trilogija (dokumentarna oddaja) -
21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Nicholas Nickleby (oddaja iz angleške nadaljevanke)
13.	n.
ponedeljek
8.55	SMUČARSKI TEKI NA 15 KM, HITROSTNO DRSANJE NA 1000 M, prenos z zimskih olimpijskih iger
11.50	VELESLALOM ZA ŽENSKE, prenos 1. teka z zimskih olimpijskih iger
16.40	POROČILA
16.45	MESECEK, otroška oddaja
17.15 IDEALI IN DVOMI: BESEDE IN DEJANJA, izobraževalna oddaja
18.00 PODRAVSKI OBZORNIK
18.15 RISANKA
18.30 OLIMPIJSKI PREGLED
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 V. Nedeljkovič: ZAPISNIK, skopska televizijska drama
21.05 STUDIO 2, kulturna oddaja
22.05 DNEVNIK
22.20	OLIMPIJSKI PREGLED
16.30	Jugoslavija : Italija (prenc hokejske tekme z zimskih olimpi skih iger) - 18.45 Zabavnoglasben oddaja - 19.30 Dnevnik' - 20.0 Crni medved v Arizoni (amerišl poljudnoznanstveni film) - 20.3 Finska : CSSR (prenos hokejsk tekme z zimskih olimpijskih ger)
14.	II.
torek
1
8.55	BIATLON NA 10 KM, HITROSTNO DRSANJE NA 1000 M, prenos z zimskih olimpijskih iger
11.50	VELESLALOM ZA ŽENSKE, prenos 2. teka z zimskih olimpijskih iger
13.30	BIATLON NA 10 KM, prenos
z zimskih olimpijskih iger
17.10	POROČILA
17.15 GLASBA ZA CICIBANE: BRUNDO NA GUGALNICI
17.30 MEŠANI PEVSKI ZBOR), oddaja z mladinskega pevskega festivala Celje 83
18.00	OBALNO-KRAŠKI OBZORNIK
18.15 RISANKA
18.30 OLIMPIJSKI PREGLED
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 UMETNOSTNO DRSANJE prenos tekmovanja plesnih parov : zimskih olimpijskih iger
23.00 DNEVNIK
23.15	OLIMPIJSKI PREGLED
16.30	Dnevnik - 16.50 Mali svet -
17.20	Odprta knjiga - 1,7.50 Želeli ste, poglejte - 18.30 Olimpijski pregled - 19.30 Dnevnik - 20.00 Narodna glasba - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Zagrebška panorama -
21.10	Modri angeli (ameriški film)
15.11.
sreda
1
8.55	SMUČARSKI TEKI 4 x 5 KM, SANKANJE DVOJIC, HITROSTNO DRSANJE NA 3000 M, prenosi z zimskih olimpijskih iger
11.45	VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka z zimskih olimpijskih iger
13.30	SANKANJE DVOJIC, posne-
tek z zimskih olimpijskih iger
16.55 POROČILA
17.00 PEDENJŽEP, otroška oddaja
17.30 SAVA, REKA, KI ŽIVLJENJE DAJE, izobraževlna oddaja
18.00 NOTRANJSKI OBZORNIK
18.15	RISANKA
18.30 OLIMPIJSKI PREGLED
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 35 MM - FILMSKA DELAVNICA OB SLOVAŠKEM FILMU BETONSKI PAŠNIKI
22.05	DNEVNIK
22.20	OLIMPIJSKI PREGLED
16.30	Jugoslavija : Poljska (prenos hokejske tekme z zimskih olimpijskih iger) — 18.45 Panorama v sredo - 19.30 Dnevnik - 20.00 Rock in pop glasba - 20.30 CSSR : Kanada (prenos hokejske tekme z zimskih olimpijskih iger)
8
vr-
16.11.
četrtek
1
8.55	SMUČARSKI TEKI 4 x 10 KM, HITROSTNO DRSANJE NA ’ JUGOSLAVIJA
1500 M, prenos z zimskih olimpijskih iger
11.45	VELESLALOM ZA MOŠKE,
prenos 2. teka z zimskih olimpijskih
iger
13.30	HITROSTNO DRSANJE NA
1500 M, posnetek z zimskih olimpijskih iger
17.05	POROČI IA
17.10	Slavko Pregl: ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, oddaja iz mladinske nadaljevanke
17.40	KOROŠKI OBZORNIK
17.55 GLASBENA ODDAJA
18.15 RISANKA
18.30 OLIMPIJSKI PREGLED
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 TEDNIK
21.00 UMETNOSTNO DRSANJE, prenos tekmovanja moških prosto z zimskih olimpijskih iger
23.00 DNEVNIK
23.15 OLIMPIJSKI PREGLED
16.35 Dnevnik - 16.55 Zgodbe iz Nepričave - 17.25 Nizek pritisk (poučna oddaja) - 17.55 Francoski šinson s Catherine Sauvage - 18.30 Olimpijski pregled - 19.30 Dnevnik
20.00	Pianino za gospo Cimino (ameriška televizijska drama) -
21.30	Zagrebška panorama - 21.45 Glasbena oddaja
' pc Wi 7)	. vCTTOf
NAGRADA NA ROŽNI VRH
Ker ta teden Slovenci praznujemo kulturni praznik, s katerim je tesno povezano ime našega velikega ustvaijalca Franceta Prešerna, je žreb podelil izbranemu reševalcu nagradne križanke , .Poezije doktorja Franceta Prešerna” z uvodom in razlago pesmi izpod peresa znanega prešemoslovca dr. Antona Slodnjaka. Nagrajenka je KATARINA ZUPANČIČ z Rožnega vrha pri Trebnjem.
Holesterol je ubijalec
STANOVALEC NA LEDINI
PRE-
VOZ
SKOZI
DRŽA-
VO
LETOVIŠČE V ČRNI GORI
IGRA-
LKA
NIEL-
SEN
OKAV
Rie.
OPER-
NA
PEV
KA
VRS-
TA
ŽAME-
TA
SPIS/
FIGU-
RA
DOHO DEK IZ 0» RESTI / ANGL. POKRAJINA
TTTTTTrTnTTTT1
RAZ
PRED-
ELNt-
CA
VRS TA RIBE
DEL
VOZA/
PTICA
ROPA-
RICA
OEL ZG RA DBE
PREK-
UCUH
STARA DOLŽ. MERA / NOVO-ZELA-NO.
. NOJ .
ADAM .BOHORIČ / REKA V GRČ-IJI
VERO VANJE / PREGOVOR
Žalost — najplemenitejše čustvo.
T. KERMAUNER
KARIKATURIST ROGE U/ BECKETT SAMU-• EL ■
Napačno je vsako istovetenje naroda in države.
E. KARDEIJ
ORAG
KAM-
EN
Ženske so kakor podgane, preglodajo se skozi vsako stvar.
P. LAGERKVIST
PROD AJAL NA CIGAR
Nasilje v ameriških šofoh se umirja — Ukrepi?
Video kamere in video snemalci za domačo uporabo so imeli doslej predvsem to slabo lastnost v primeijavi s kamerami za super 8 filme, da so bili razmeroma težki, nerodni in da so uporabljali širok, drag trak. Od lanskega poletja naprej, ko so predstavniki več držav podpisali sporazum o tehničnih standardih za novo generacijo video naprav, pa se obetajo za ljubitelje videa zanimive novosti.
Prvi, kije že prišel na tržišče z napravami nove generacije, je Kodak. Njegovi strokovnjaki so izdelali trenutno najmanjšo in najlažjo video napravo, ki je hkrati snemalna kamera in rekorder. Tehta le poltretji kilogram, na kaseto z 8-milimetr-skim trakom pa lahko posname za 90 minut filma. Nič več torej nerodnih kamer in rekorderjev v dveh kosih pa širokih trakov, snemanje video filmov za domačo uporabo je z novim proizvodom postalo mnogo lažje-
Kodaku bodo letos s svojimi video napravami nove generacije sledili še Philips, Sanyo in Sony. Potem bo najbrž tudi cena šla navzdol.
Med novejšimi so bakterije in virusi, ki napadajo komarjeve ličinke in jim preprečijo, da bi se razvile v odrasle živali. Pri tem seveda uporabljajo le takšne mikroorganizme, ki za ostale živali in rastline v okolju niso škodljive. Znanstvenikom je uspelo odkriti že nekaj mikroorganizmov, ki uničujejo komarjeve ličinke. Takšna je bakterija BTI, kot ji pravijb. Ta bakterija sprošča snovi, ki uničujejo ličinke. BTI razpršujejo nad legli komarjev, ličinke jih požro kot hrano, potem pa strup povzroči, da začnejo pokati celice nedozorelega insekta. Na ta način so uničili do 80 odst. komar-jega zaroda v nekaterih območjih.
Nekaj uspeha so dosegli tudi z žarčenjem odraslih komarjev. Zaradi žarčenja so poštah neplodni in tako so zaustavili sicer silovito ploditveno sposobnost žuželk. Pozornost zbujajo tudi hormonski briketi, ki jih odvržejo na suhih območjih, kjer se komarji razplode samo ob deževnih obdobjih. Takrat se iz briketov sprošča hormonska snov, ki prepreči dozorevanje ličink.
Boj je torej res trd in hud. Nekateri strokovnjaki menijo, da ga človek ne bo nikoli dobil. Pravijo tudi, da je to v bistvu dobro, saj so tudi komarji eden od členov v verigi življenja.	MiM
(Vir: Discover,
Žuželke, DZS)
„SEPET UPANJA” - Letos imajo Dauci v načrtu, da bodo izdelali 2.000 avtomobilov, ki so jih poetično imenovali Hope VVhisper. Gre za zelo iz-popolnjene električne avtomobile, primerne za mestni in primestni promet. Z enim polnjenjem akumulatoija avto lahko prevozi okoli 100 km s hitrostjo do 80 km/h. Sedanja cena: okoli 700.000 v naši valuti, s katero pa ga, žal, ni mogoče kupiti. Poglavitne prednosti so v tem, da je tih in ne onesnažuje ozračja.
Janez Trdina
slišala prav nič, kje živi in kako. Morasejipotrditi, da | je bila srčna punca. Veste, kam jo je pobrisala? — £ Gor v knezovo Bukovje med srne in volkove, nekam I nad Stražo. Najela si je prazno kolibo ali hram in tam t je v samoti životarila, pa si tudi kak groš prislužila. Za " drva ni dajala nič. Logar je dober mož, govori tudi po | kranjsko, ali zavija bolj na,pemsko’, pišesezaSulca; s pa saj ga morebiti poznate. Šulc je dovolil vsem | revežem, da smejo pobirati za svojo potrebo po hosti s okoli suhe veje. Hodila je Lenčka tudi po hišah v | dnino, ali nezmerom.Pri njanikočijebilazapuščena £ njiva, kakor je več takih v strminah in skalovju, pa jo * je začela spet obdelovati — brez pluga, kar s kopačo j in motilo.
Vse se je čudilo, koliko ji je zraslo v tej t pušči: krompirja, da ga je še prodajala, in graha in * boba in bogve kaj še. Drugo leto je jela gleštati | prasca in nekaj ovac in koz. Ali veste, kje je S Pogorelec? — To je daleč tam nekje v gozdu velik | prostor brez drevja, kjer raste toliko jagod in tako ' debelih, kakor nikjer na celem svetu. Lenčka je | kmalu iztaknila ta Pogorelec in je hodila tja po \ jagode, pa jih je nosila v mesto in prodala jih vsak dan | celo košaro. Tako si je zaslužila en dan toliko, kolikor £ bi si bila mogla z delom cel teden. V hosti je nabirala I še več drugega: gobe, maline, lešnike in razne zeli | zdravniške — vse za prodaj. Tat bi ji bil pokradel J lahko ves imetek, pa si ni upal blizu, ker je slovela | Lenka, da je coprnica, in bogve, če ni bila. To pravim, * ne da bi objedala svojo staro prijateljico, ampak zato, | ker poštena ženska ne bi prebila v takem odljudnem s brlogu. Tudi so pravili, da je v tokavi sredi najgrše | hoste sejala tobak in ga kaj dobro prodajala logarjem J in lovcem.	*
POTA
Ii\ STItf
Zanikane trditve izvedencev
Sklenjen prvi del sojenja udeležencem vinske afere v brežiškem Slovinu — Kovačič ni dal prav mnenjem izvedencev — Tudi ostali zanikajo krivdo — Nadaljevanje bo 27. februarja   z dokaznim postopkom
dežurni	|
poročaj	0
BREŽICE — Z zaslišanjem Nikole Tončiča so v soboto sklenili prvi del obravnave zoper dvanajst obtoženih, ki naj bi tako ali drugače sodelovali pri nepravilnostih in nezakonitostih poslovanja brežiškega Slovina v letih od 1977 do 1980. Od ponedeljka do sobote so pred veliki senat brežiške enote temeljnega sodišča Novo mesto stopili Edvard Verstovšek, Karel Recelj, Anton Vogrinc, Franjo Jager, Vladimir Kovačič, Milan Herakovič, Viktor in Ivan Lipej ter Nikola Tončič, medtem ko bodo Peter Kunovič, Mijo Režek in Vlado Kunovič zaslišani v drugem delu obravnave.
IZGINILA SKRINJA ZA ŽITO
- Alojz Sever iz Gornjega Vrhpolja je 30. januarja prijavil miličnikom, da je nekdo vlomil v hišo pokojne Francke Sever iz Vratnega in odnesel večjo skrinjo za shranjevanje žita ter napravo za čiščenje žita.
ODNESEL TRI TELOVNIKE -V noči na 31. januarje nekdo vlomil v priročno Pionirjeve skladišče za Novoteksom v Bršljinu. Storilec je iz garderobnih omaric odnesel 3 telovnike in tako Pionirja oškodoval za preko 7 tisočakov. Neznanca še iščejo.
RAZBIJAL STEKLENINO - Novomeški miličniki so 2. februarja ohladili mladega Andreja Jermana, kije vinjen razgrajal v gostilni Tomšič v Dobruški vasi, vznemirjal goste in razbijal steklenino. Čaka ga tudi zagovor pri sodniku za prekrške.
IZTOČIL 15 LITROV BENCINA
- V noči na 4. februar je neznanec vlomil v osebni avto Fanike Brulc z Gorenjih Kamene. Iztočil je 15 litrov bencina in tako Brulčevo oškodoval za dober tisočak.
DOMA RAZBIJAL — 5. februarja popoldne je prišel Metličan Janez Jamšek na obisk k svoji materi na Krašnji vrh in pričel v kuhinji razbijati steklenino, porcelan in kuhinjsko opremo. Miličnikom ni preostalo drugega, kot da so vročekrvneža dah na hladno, zraven pa napisali prijavo sodniku za prekrške.
čeprav je bilo pričakovati veliko zanimanje Brežičanov za sojenje, ki je dvignilo toliko prahu, je bila velika dvorana šolskega centra v Brežicah večinoma prazna. Sicer pa kaj bistveno novega zaslišanja obtožencev niso prinesla. V veliki večini so zanikali sleherno trditev, napisano v obtožnici, tako da bo končno podobo dal šele dokazni postopek.
Tako je Edvard Verstovšek senatu
zatrdil, da za nepravilnosti ni vedel, češ da se on v strokovnosti pač ni spuščal, kot direktor delovne organizacije pa je v glavnem skrbel za razvoj samoupravljanja in samoupravnih aktov ter za investicijsko politiko. Na podoben način so se zagovarjali ostali, med njimi tudi Vladimir Kovačič, čigar zaslišanje pa je vendarle prineslo na dan še nekaj javnosti doslej neznanih dejstev, ki nedvoumno kažejo na to, da v tistem času v brežiškem Slovinu le ni bilo vse tako v redu, kot so trdih obtožene
Ko ga je predsednik senata Lojze Vidic opozoril na nasprotje, ki se kaže v izjavah obtoženih (ti namreč opozarjajo na strogo kontrolo vina v lastnih laboratorijih in mariborskem laboratoriju) in trditvami obtožnice, da je bilo vino narejeno, kar kažejo tudi analize iz Zagreba, je Kovačič pojasnil:
„Večkrat smo imeli pri nas kontrole medobčinskih in republiškega vinskega inšpektorja, ki so iz kleti jemali vzorce vin, pa nobeden ni pokazal nič posebnega. Kje je
potem končalo vino slabe kvalitete? Pri nas ne, konec koncev so ga kooperanti prodajah tudi drugam. Prepričan sem, da v našo klet ni prišlo ponarejeno vino, kar potrjujejo tudi dopolnilne analize, nare-
400 poklicnih voznikov obnavlja znanje
Po prvih negodovanjih je akcija uspešno stekla
NOVO MESTO - Če je soditi po prvih odmevih, potem bo akcija vzgoje in preverjanja znanja poklicnih voznikov novomeške občine, ki sta jo pripravila organizacija ZSAM in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Novo mesto, zagotovo uspela.
Po prvih negodovanjih iz vrst voznikov, ki so preverjanje znanja jemali le kot novo obremenitev ob že tako natrpanem delovniku, je akcija zadovoljivo stekla. Prvih predavanj in preverjanj znanja se je ob začetku leta udeležilo kar preko 400 poklicnih voznikov iz novomeških delovnih organizacij. Da so vso zadevo vendarle resno vzeli v roke, kažejo tudi rezultati opravljenih testov teoretičnega znanja.
Škodili, namesto pomagali
ipkaj ugotovitev družbenega pravobranilca samoupravljanja za minulo leto - Zdravstveni center Dolenjske odrekel pomoč ZD v Trebnjem
ČRNOMELJ, METLIKA, TREBNJE - Čeprav je kakih 500 de-avcev, ki so v minulem letu iskali pravno pomoč pri družbenem iravobranilcu samoupravljanja za naštete tri občine, opozorilo na tevilne nepravilnosti pri delitvi sredstev za osebne dohodke, skup-to porabo, na spore, ki izhajajo iz delovnih razmerij, da ne na-tevamo vsega, je vendarle potrebno opozoriti še na nekaj.
Najprej na neodgovornost ti- obvezale, da bodo takšnim de-
lih delovnih organizacij, iz ka-irih so delavci pridobili soli-arnostna stanovanja. Te delov-e organizacije so se namreč
lavcem v določenem času zagotovile ustrezno stanovanje, vendar tega domala nikjer niso vzeli dovolj resno. Kako si sicer
Zakaj pokvarjeno vino?
Več vinogradnikov po Beli krajini bo letos ostalo brez belega vina—Inšpekcija: vzrokov je več
BELA KRAJINA - Kakih petnajst bebkranjskih vinogradnikov se je minule dni obrnib po pomoč na metliško kmetijsko zadrugo, ker da se jim kvari belo vino. Novica o tem je prišla tudi do republiškega komiteja za kmetijstvo, ta pa je za podrobnejšo preiskavo zadolžil kmetijskega inšpektorja novomeške UIS.
Pregled pri nekaterih vinogradnikih je resnično odkril večje količine pokvarjenega vina, katerih okus je bil rahlo sladkast in so zaudarjala po očetu. Do kvarjenja je prišlo že takoj ob vretju, jeo je to po vsega dveh ali treh dneh prenehab in iz sodov ni bib več slišati šumenja. Vinogradniki so trdili, da do leta 1983 tako bolnega vina še niso imeli, pa čeprav niso uporabljali ne žvepla ne kvasovk. Težko je danes natančno dobčiti količino pokvarjenega vina, ker ga vinogradniki drug pred drugim skrivajo. Dejstvo je le, da marsikateri od teh letos ne bo imel belega vina za prodajo, morda niti za lastno uporabo. Kmetijski inšpektor je ob ogledu tudi ugotovil, da je najti pokvarjeno belo vino po vsej Beli krajini in sosednji Vivodini, takšna vina pa vsebujejo tudi po 3 grame ocetne kisline v litru, kar je daleč nad dovoljeno mejo. In kaj narediti s takšno pijačo? Kisarne so jo pripravljene odkupiti, vendar le po dinar za alkoholno stopnjo, kar pa se kmetom seveda ne izplača.
Za konec še nekaj o vzrokih, ki so po mnenju kmetijskega inšpektorja zakrivili kvarjenje vina. Dejstvo je, da so mnogi v Beli krajini trgali prezgodaj, za nameček pa še v slabem vremenu. Kot drug vzrok je navedena neustrezna tehnologija predelave grozdja, kot tretji pa vremenske razmere v času dozorevanja grozdja. Bib je premah padavin, tako da se tudi
škropivo ni v celoti izprab. Je pa še en razlog za kvarjenje vina. Kmetje bi morali, ko so videli, da mošt ni v cebti povrel, dokupiti kvasovke, vendar tega niso storili, poleg tega pa tudi žvepla niso uporabljali v zadostnih količinah.
B. B.
tolmačiti ugotovitev družbenega pravobranilca, da tega doslej ni storila še skoraj nobena delovna organizacija, tudi tiste ne, ki jim je rok za to že potekel.
Med štirimi sprejetimi ukrepi družbenega_ varstva v minulem letu (3 v Črnomlju ter po 1 v Metliki in Trebnjem) je bil posebne pozornosti deležen trebanjski Zdravstveni dom. Po besedah družbenega pravobranilca gre v tem primeru za izredno zapleteno stanje, saj so odnosi med delavci izredno skrhani in zaostreni. Po oceni pravobranilca odpade velik del krivde za takšno stanje na Zdravstveni center Dolenjske, ki pri razreševanju problemov ni odigral svoje vloge. Še več, na široko je odprl vrata za prehod zdravnikov iz Trebnjega v Novo mesto, prav v času uvedbe in izvajanja ukrepov družbenega varstva pa je prikazoval pretirane potrebe po kadrih v Zdravstvenem domu Novo mesto in bolnišnici, ne da bi se pri tem oziral na že tako kritično zdravniško zasedbo v Trebnjem. Opozorila družbenega pravobranilca o tem so bila brez haska.
Še beseda, dve o samoupravnih delavskih kontrolah. Po ugotovitvah pravobranilca (mimogrede: te se ponavljajo iz leta v leto) se sistem kontrole delavcev nad napakami posameznikov in organov bodisi pri poslovanju, neodgovornem razpolaganju z družbeno lastnino, bodisi pri kršenju samoupravnih splošnih aktov vse prepočasi in slabo uveljavlja. Resda je bilo podanih nekaj v glavnem ustnih pobud za pomoč pravobranilca pri varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine, vendar je šlo večidel le za posameznike, ki so iskali pomoč zase. Čudno le, da ob takšnih spoznanjih tudi sindikat in Zveza komunistov stojita mirno ob strani.
B. BUDJA
jene v brežiški bolnišnici in novomeški Krki.”
Če je tako, od kod potem ugotovitve, ki jih je v preiskavi navedla Vida Femec, vinska inšpektorica za Posavje? Sama je namreč v brežiškem Slovinu vzela 12 vzrocev plješivičkega vina, kar 11 od teh pa jih je bik) ocenjenih za nesposobne za promet, navodnjene in preslad-kane. Neizpodbitno so to dokazale tudi fotokopije spričeval preiskanih vzorcev. Tudi to je povedala Femčeva v preiskavi, da je takrat, ko je ona prišla v brežiški Slovin, njihova običajna prevzemna služba povsem odpovedala. Na Čatežu naj bi bila organizirana posebna opazovalna služba, ki naj bi ljudi v Slovinu opozarjala na nezaželene prihode(l). In še eno zanimivo trditev je navrgla v preiskavi Vida Femec: da namreč v Slovinovski kleti ni bilo moč najti nekaterih registrskih številk posameznih prodajalcev vin.
Poglejmo še štiri primere, ki kažejo očitna nasprotja v izjavah, navedenih v preiskavi, in trditvami obtoženega Kovačiča. Tako je Viktor Kostrevc v preiskovalnem postopku izjavil, da je iz Gevgelije prispelo 5 vagonov črnega kvalitetnega vina, za katerega naj bi Kovačič naročil, da gre za tipizacijo bizeljčana. Kovačič je to energično zanikal, podobno kot izjavo Franca Cerjaka, ki je zatrdil, da je dal Kovačič odkupiti 30 tisoč litrov plješivičkega vina kot bizegčana in dal za to Cerjaku celo nalog. Tudi za izjavo Milana Herakoviča, gostilničarja iz Kostanjevice, da je po izidu predpisa, ki je ustavil prodajo odprtega vina zasebnim gostilničarjem, v Slovinu prihajalo do špekulacij, je Kovačič povedal, da za takšne primere ni vedeL Na koncu je zanikal celo izjavo Franja Jagra, ki je povedal, da sta Verstovšek in Kovačič vedela, da vino Franca Ureka izhaja iz okolice Ptuja, pa vendar dala nalog, da se ga odkupi kot bizeljčana.
Vladimir Kovačič je med zaslišanjem sicer priznal, da odkupovali vina z manjšimi napakami, vendar to predvsem zaradi ohranjanja dobrih odnosov s kooperanti. „Vedeli smo, da takšna vina lahko popravimo s primernimi enološkimi prijemi, in osebno sem prepričan, da smo ravnali prav, ko smo taka vina popravljali z ustrezno količino kvalitetnejših vin.”
Kar pa zadeva očitek obtožnice, da so v brežiškem Slovinu mošt dosladkavali z vodo, in izjavo izvedenca, da tako dosladkano vino ne more biti kakovostno, je Kovačič pojasnil: „Resda smo v letu 1980 na tak način dosladkali nekaj vina, vendar je to pridobilo največ 1,5 odstotka vode, ne morem pa se strinjati z ugotovitvijo izvedenca.
Trdim, da je tako dosladkano vino še zmeraj lahko kvalitetno.”
Med večurnim četrtkovim zaslišanjem je obtoženi Kovačič tudi zatrdil, da v brežiškem Slovinu vin za namizna vina niso kupovali, pač pa vse sestavine za takšno pijačo nabavljali prek sozda. Zakaj pa so potem v Slovinu porabljali odkupljena navadna konzumna vina, kot zelenika ali botogna?
Takšnih in podobnih vprašanj je še veliko. Ne nazadnje bo treba pojasniti tudi nasprotje med trditvijo izvedenke, da je v Slovinu manjkala dokumentacija o izvirni evidenci vin, in trditvijo Kovačiča, da to ni tes, saj sicer za svoja vina ne bi dobili zaščitnih znamk.
Omenili smo že, da je s sobotnim zaslišanjem Nikole Tončiča končan prvi krog sojenja. To se bo, nadaljevalo 27. februarja z dokaznim postopkom za Verstovška, Reclja, Kovačiča, Vogrinca in Jagra, medtem ko bodo ostali, ki so obtoženi le nedovoljene trgovine z vinom, stopili pred sodišče kasneje. Se pred tem pa bodo 1. marca zaslišani Vlado Kunovič, Mijo Režek in Peter Kunovič.
BOJAN BUDJA
S sekiro nad svojo ženo
Potem ko je ženo večkrat zabodel z nožem in udaril s sekiro, se je Jože Kresal ustrelil — Zdravniki se še bore za njeno življenje
TREBNJE — Niso se še dodobra pomirili duhovi ob nedavnem tragičnem dogodku pri Mirni, ki je terjal dvoje mladih življenj, že je Trebanjce pretresla vest o noti tragediji. Družinski obračun med možem in ženo na Golievem trgu 2 v Trebnjem je imel za zakonca usodne posledice.
V četrtek okoli 22. ure je prišlo med zakoncema, 35-letnim Jožetom Kresalom in njegovo dve leti mlajšo ženo Martino, do hujšega prepira in nato pretepa. Kot kaže, je obračun zakrivilo ljubosumje, v katerem je Jože Kresal
izgubil razsodnost. Pograbil je nož in kuhinjsko sekiro in z njima večkrat zabodel in udaril ženo Martino. Ta je kmalu obležala na tleh, in ko ni nudila več nikakršnega odpora, je Kresal pograbil lovsko puško in se z njo ustrelil'1«/ glavo. Bil je na mestu mrtev.
Navzlic vbodom in udarcem s sekiro pa je bila Martina Kresal ob prihodu miličnikov v stanovanje še živa. Nemudoma so jo prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer se zdravniki v času, ko to poročamo, še bore za njeno življenje.
B. B.
sv-
SNEŽNO AVTOMOBILSKA GNEČA - Zadnji obilni sneg je že sam po sebi povzročil dovolj težav zožil ceste in ulice, zasipal parkirne prostore, ki jih je v mestih že tako vedno premalo. Seveda je bilo v teh dneh tudi manjših nesreč in trkov precej več kot ob običajnih časih in razmerah. Do takega Rahlega stika” je prišlo tudi na metliškem Partizanskem trgu, kar je za nekaj časa povzročilo prometne težave v tem delu Metlike. (Foto: A. Bartelj)
Ogenj uničil skladišče
Janez Vidrih utrpel za 1,5 milijona dinarjev škode
OTOČEC - Kar dober milijon in pol dinarjev škode je povzročil požar, do katerega je prišlo 30. januarja zvečer v skladišču Janeza Vidriha, zasebnega avtomehanika iz Otočca.
Škoda bi kaj lahko bila še neprimerno večja, če gasilcem ne bi uspelo lokalizirati požara, ki je ogrožal tudi bližnjo delavnico
ŽENO IN OTROKE PODIL OD DOMA
PODKLANEC - V nedeljo se je
vinjeni, 35-letni Jože Tkalčevič iz Podklanca pri Črnomlju doma spravil nad ženo in štiri mladoletne otroke. Po prepiru je vso peterico podil od doma, tako da so morali posredovati miličniki. Tkalčevič je sicer znan kršitelj javnega reda in miru, zato so ga tudi pridržali in napisali prijavo sodniku za prekrške.
IZGINILO SEDEM AKUMULATORJEV
NOVO MESTO - V dneh med 27. in 30. januarjem je nekdo iz nezaklenjenih katrc, ki so stale na parkirnem prostoru ob skladišču na Grabnu, odvil in odnesel kar 7 akumulatorjev. IMV je tako oškodovan za najmanj 15 tisočakov, miličniki pa storilca še iščejo.
TATOVI V SKLADIŠČU
ČRNOMELJ — Minule dni je črnomaljski TOK Gozdarstvo prijavil miličnikom krajo več predmetov. Tatovi so namreč obiskali njegovo skladišče v Črnomlju in iz njega odnesli bundo, šest verig in dva lista za motorno žago, s čimer so gozdarji oškodovani za preko 26 tisočakov. Za storilci še poizvedujejo.
in stanovanjsko hišo nad skladiščem. Ker vzroke požara še raziskujejo, zapišimo le, da je ogenj povsem uničil v skladišču spravljeni material. Šlo je za razne avtomobilske dele, ki so bil' zloženi na lesenih policah ob stene, kompresor za zrak in tudi plinske bombe. Poleg vsega naštetega je povsem uničena nadomestna električna napeljava.
MisBI lisico, ustrelil pa sebe
Med sestopanjem s preže se je sprožila puška
RODINE — V novomeško bolnišnico so 31. januaija proti večeru pripeljali huje ranjenega 33-letnega Mirka Butalo iz Otovca pri Črnomlju.
Butala je odšel tisto popoldne na lov na lisice v gozd blizu Rodin. Tam seje spravil na zasilno prežo, kake štiri metre visoko od tal. Ker pa lisice lep čas ni bilo in se je Butala naveličal čakanja, je sklenil prežo zapustiti. Po lestvi se je spuščal proti tlom, pri tem pa mu je spodrsnilo. Puška, ki jo je držal na ramenih, se mu je izmuznila in udarila ob drevo. Ob tem se je sprožil naboj v levi cevi, šibra pa je zadela Butalo v desno roko in tam tudi ostala. Butali so najprej nudili pomoč v črnomaljskem zdravstvenem domu, od tam pa so ga prepeljali na zdravljenje in operacijo v novomeško bolnišnico.
PREHITRO JE VOZIL - Boris Grubar iz Gotne vasi se je 31. januarja dopoldne peljal z osebnim avtom iz Šentjerneja proti Vrhpolju. Ko je prevozil most v Šmarju, mu je nasproti pripeljal z neprimerno hitrostjo Anton Krnc iz Cerovega loga. Prišlo je do trčenja, v katerem sta se poškodovala Justi Grubar in Tončka Brišer. Škodo na vozilih so ocenili na 110.000 din.
ODTEKLO 200 LITROV i V-
FTE — 19. januarja je voznik tovornjaka Bačkatransa Branislav Vukčevič iz Titovega Vrbasa zaradi okvare parkiral svoje vozilo ob magistralni cesti na Selih pri Kartcljevem. Avto je zaklenil in odpotoval domov. Ko pa se je 30. januarja vrnil k tovornjaku, je presenečen ugotovil, da mu je nekdo iz rezervoarja iztočil blizu 200 litrov'nafte in odnesel steklo žarometa z okvirjem. Bačkatrans je oškodovan za najmanj 25 tisočakov.
8
DOLENJSKI LIST
OKRADENI MED RAZSTAVO
NOVO MESTO - Razstava novomeške IMV v športni dvorani je pritegnila precej obiskovalcev, žal pa tudj takih, ki so imeli ob ogledu še drugačne namene. Tako se je našel nekdo, ki je iz razstavljene počitniške prikolice med ogledom sunil tudi radio, vreden 10.000 din. Za nepoštenim obiskovalcem še poizvedujejo.
IIP!
11J 111J 11
V Loškem potoku
skakafi za državne naslove
Uspela športoa prireditev — Prvi — Debeljak
LOŠKI POTOK - Nedvomno osrednji športni dogodek tega dela Slovenije so bili v nedeljo smučarski skoki za državno prvenstvo na 60-metrski skakalnici v Loškem potoku za mlajše mladince. Skoki so hkrati šteli za prvenstvo centralne regije med člani in starejšimi mladincL Nastopilo je 45 tekmovalcev iz enajstih klubov, ki so biii z odlično organizacijo domačega TVD Partizan, ki mu je na pomoč priskočila ljubljanska Ilirija, nadvse zadovoljni.
V prvenstvu centralne regije je med starejšimi mladinci zmagal Solar, sledita Jelenčič (oba Ilirija) in Kordiš (Loški potok); pri članih pa Debeljak, 2. Novak, 3. Eržen (vsi Ilirija). V tekmovanju mlajših mladincev za naslov državnega prvaka je bil po pričakovanju najbopi Debe-ljek iz Ilirije, ki je zmagal nad klubskim tovarišem Zupaničem in Golobom iz Titovega Velenja.
TUDI DOLENJSKI LIST NA
OLIMPIJSKIH IGRAH V
SARAJEVU
Danes je na prizorišča XIV. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu odpotoval naš športni urednik, ki bo bralce Dolenjskega lista v prihodnjih dveh številkah obširneje seznanjal z dogodki in zanimivostmi iz te doslej najveeje športne prireditve pri nas.
urnam hHHh mm ZA REPUBLIŠKE NASLOVE — V nedeljo dopoldne so se najboljši slovenski kolesarji v Novem mestu pomerili v kolesarskem krosu. Domači so bili med najuspešnejšimi ekipami, brez odličja pa so ostali le v članski konkurenci. Na posnetku so starejši mladinci med vožnjo proti Marofu. (Foto; B. B.)
Tudi v ciklokrosu pri vrhu
V Novem mestu republiško prvenstvo v ciklokrosu — Pionirji potrdili premoč — Štanglju srebro med mlajšimi, Glivarju pa bron med starejšimi mladinci
NOVO MESTO — Prizadevni delavci KD iz Novega mesta so v nedeljo spravili pod streho še eno veliko kolesarsko prireditev v dolenjski metropoli. Bili so namreč organizatorji nadvse uspelega republiškega prvenstva v ciklokrosu, ki se gaje udeležilo preko 130 tekmovalcev iz osnih najboljših slovenskih klubov.
Težko je izbrati najzanimivejše in starejših mladincev Domačina Gli-
TISOČ GLEDALCEV OB SKAKALNICI
RORE - V Rorah pri Krškem je bilo v nedeljo tekmovanje v smučarskih skokih na 35-metrski skakalnici, ki si ga je ogledalo kar tisoč gledalcev. Med pionirji je zmagal Žabkar, pri mladincih Labez in pri članih Župan, 2. je bil Pompe (vsi Krško), 3. Pavlin iz novomeškega Hrasta.
J. ARH
najrazburljivejše trenutke, ki jih na krožni progi med Cesto herojev, Cbnkarjevo ulico, Marofom in Kettejevim drevoredom ni manjkalo. Največ zanimanja je seveda veljalo članski dirki, od katere pa si domačini zaradi odsotnosti Papeža, ki je bil tačas v Franciji na pripravah, niso kaj prida obetali. Toda le mak) je manjkalo, da ni vseh prijetno presenetil’ Novomeščan Bojane, ki je bil vse do treh krogov pred ciljem edini resnejši nasprotnik Ropretu, Cudermanu, Pavliču iir Marnu v boju za medalje. Padec in poškodba po sedmih odlično prevoženih krogih pa sta Bojanca prisilila k odstopu in dobra uvrstitev je šla po vodi.
Sicer pa Novcmeščani niso ostali brez odličij. Potem ko so svojo premoč potrdili v obeh pionirskih konkurencah, so se izkazali tudi mlajši mladincL Srebro Petra Štarig-lja pa še tri uvrstitve med prvo deseterico so nedvomno dokaz, da so bile zimske priprave uspešne. Izredno razburljiva je bila tudi dirka
Prvi preko 16 metrov
Milan Simunič na mitingu v rekord v troskoku
Celju postavil nov republiški — V reprezentanci
Celje - Okrog sto atletov iz 27. jugoslovanskih klubov seje pred dnevi v Celju pomerilo na kvalifikacijskem atletskem mitingu za sestavo državne reprezentance, ki bo v soboto v Torinu nastopila na troboju državnih vrst Jugoslavije, Italije in Poljske.
Med dokaj poprečnimi izidi je bilo tudi nekaj presenetljivo dobrih, še posebej pa se je izkazal Topličan Milan Šimunič, ici je v Celju postal
Še eno strelišče
Na občinskem podstrešju
SEVNICA - Lani so fantje v Dolenjem Boštanju za občinski praznik izročili namenu avtomatsko šestmestno strelišče za zračno puško.
Udarniškega dela so se lotili tudi na drugi strani Save v strelski družini heroja Maroka. Tu so našli prostor na podstrešju občinske upravne stavbe in ga pričeli urejati. Gradijo strelišče za kar deset strelcev hkrati.
Predsednik gradbenega odbora Ivan Novak je zadovoljen z udarniškim delom članov, ravno tako z razumevanjem delovnih kolektivov, ki pomagajo bodisi v denarju ali materialu, pomočjo občinske zveze za telesno kulturo in telesnokultume skupnosti. „ Vsakdo pomaga po možnostih tako ali drugače. Člani obvladajo razna obrtniška dela, tako postopoma napredujemo,” govori Novak o preure-jevalnih delih, ki bodo, ko bo strelišče urejeno, vredna najmanj 300 tisočakov.
Časa za udarniško deb ni vedno lahko najti. Vsak od članov sevniške strelske družine ima že običajne obveznosti, po vrsti so vsi tudi aktivni tekmovalcu To pomeni, da se morajo udeleževati rednih treningov, vse to terja čas. Vendar so trdno prepričani, da bodo zdržali tja do 1. maja, ko naj bi sevniško strelišče tudi uradno odprli. Takrat bo tod mogoče prirejati tudi večja tekmovanja.
A. Ž.
prvi Slovengc, ki je doslej v troskoku preskočil 16 metrov. Šimunič je s tem skokom prepričljivo ugnal ostale najboljše troska-kače, med njimi tudi Hegediša, in ob doseženem republiškem rekordu s skokom 16,04 metra zmagal. Šimunič si je seveda s tem nastopom že zagotovil dres z državnim grbom.
Poleg Šimuniča so se izkazali še drugi mladi atleti iz Dolenjskih Toplic. Tako je Greta Hren pretekla 60 metrov z ovirami za 9,19 sekunde in postavila nov sbvenski mladinski rekord, v skoku v daljino pa s 5,73 izenačila svoj najboljši rezultat na prostem. Cilka Križe je v višino skočila 165 cm, Bojan Potočar pa je s 14,18 metra postavil najboljši mladinski rezultat v SRS in svoj osebni rekord izboljšal za 32 cm..
ZAKLJUČEK DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER
KRŠKO - V mali dvorani Delavskega doma Edvarda Kardejja v Krškem bo v petek, 10. februarja, ob 16. uri zaključek 22. delavskih športnih iger občine Krško. V kulturnem sporedu bo sodebval tamburaški orkester iz Artič. Komisija za šport in rekreacijo pri krškem občinskem sindikalnem svetu je ugotovila, da so bila dosedanja pravila DŠl v marsičem že zastarela in pomanjkljiva, zato so izdelali nova. Pripravili so vprašalnik, da bi zvedeli, kakšni so predfogi delavcev za večjo množičnost, saj so opazili, da število udeležencev iger v zadnjih letih pada.
VELESLALOM ZA POKAL ŠMARJETE
V nedeljo, 5. februarja, je bilo na smučišču na Gomili pri Šmarjeti tekmovanje v veleslatamu za pokal Šmarjete. Prireditev je odlično pripravilo domače športno društvo, sodebvalo pa je nad 50 tekmovalcev vseh kategorij. Med pionirčki do 8 teta starosti je zmagal Uroš Zupet, v skupini do 15 leta je bil najbopi Denis Rangus, pri moških do 30 teta pa se je najbolje odrezal Marko Skušek. V starejši skupini za moške je postal zmagovalec Alojz Gobb, v ženski skupini pa si je prvo mesto prismučala Marica Gazvoda. Prireditelj je podelil tudi pokal krajevne skupnosti najboljšemu Marku Skušku.	K
var in Udovč sta zaman vseskozi lovila ubežnika Tahmajstra in Pagona in sta se moralaa na koncu zadovoljiti s še zmeraj odličnim 3. in 4. mestom. Sicer pa poglejmo rezultate:
Pionirji B: 1. Bole (Astra), 2. Fink, 3. Brvar (oba Novo mesto); pionirji A: 1. R. Judež, 2. P. Judež,
3. Zaletelj, 4. Krevs, 5. Pečnik, 6. Turk, 7. Brulc (vsi Novo mesto);
mlajši mladinci:	1. Premužič
(Rog Ljubljana), 2. Štangelj (Novo mesto), 3. Štravs (Astra), 5. Šmajdek, 6. Ravbar, 8. Jereb (vsi Novo mesto): starejši mladinci: 1. Tahmajster (Astra), 2. Pagon (Sava), 3. Glivar,
4. Udovč (oba Novo mesto), 6. Božič, 7. Lavrič, 8. D. Papež (vsi Novo mesto);
PROGA KOT ZA STAVO
RADNA - Ko je odjuga močno pobrala sneg po sevniški kotlini, ki je vedno za nekaj stopinj toplejša od okolice, se ga je za smuko še vedno dovolj ohranilo na hribu za Jutranjko.
Krajani Dolenjega Boštanja so v jeseni najeli buldožer. Z njim so v strmino vrezali primerno pot za povratek smučarjev na vrh. Manjkala je samo še vlečnica. Nazadnje so kupili tudi to; nekaj jim je pomagala Jutranjka, nekaj denarja pa so zbrali med vaščani. Eden od staršev vedno skrbi za red na smučišču.
Ves minuli teden so potekala tekmovanja v slalomu. Za prehodni pokal Radne se je bilo treba udeležiti vseh šestih tekmovanj. Na zaključni prireditvi v nedeljo je ta pokal osvojil pri pionirjih Igor Sirk, pri najmlajših pa je bila najhitrejša Tadeja Udovč.
A. Ž.
čiani: 1. Ropret, 2. Cuderman (oba Sava), 3. Pavlič (Rog), 4. Marn (Sava), 5. Lah, 6. Trampuš (oba Rog), 7. Novak (Novo mesto), 8. Žaubi (Rog), 9. Povirk (Astra), 10. Smole (Novo mesto), 11. Holer (Pomurje), 12. Robič (Novo mesto).
Po nastopu v Novem mestu čaka najboljše kolesarje še preizkušnja na državnem prvenstvu v ciklokrosu, ki bo čez nekaj dni v Poreču. Kaj bistveno novega se ob dejstvu, daje sfovensko kolesarjenje tačas daleč pred ostalimi, ne bo spremenilo. Lahko pa pride do sprememb v članski konkurenci, saj bo v Poreču nastopal tudi Sandi Papež, ki se mora praktično na vsakem tekmovanju izkazati za vstop v našo izbrano olimpijsko vrsto.
B. BUD JA
Roški gozdovi čakajo borce in mladino
25. februarja že tradicionalni 8.roški teki
OBČICE - Ob pomoči novomeškega kolesarskega društva in SD Rog ter pod pokroviteljstvom časopisa TV-15, OO ZB Novo mesto in Črnomelj, TKS ter odbora IV. brigade VDV partizanskih kurirjev Slovenije bo Dolenjska turistična zveza 25. februarja organizirala že 8. tradicionalne roške smučarske teke.
Poleg tekmovalnega dela, za katerega je potrebno poslati prijave do 20. februarja novomeškemu GG, tozd Vrtnarstvo in hortikultura (tov. Seriniju), je predviden tudi pester kulturni program. Že ob 9. uri bodo pred spomenikom TV-15 v Občicah položili venec, po tekmovanju - startni strel bo sprožil narodni heroj Jože Borštnar - bo že tradicionalna kulturna prireditev, zatem pa srečanje borcev z mladino.
„Bela” mrzlica zajela tudi Belokranjce
To zelo dobro občutijo v smučarskem klubu „ls-kra" iz Semiča — 250 članov
SEMIČ — Čeprav je v Črnomlju obstajal, oz. životaril smučarski klub „Bela krajina”, pa si smučarji z njim niso mogli veliko pomagati, kajti preko njega se ni bilo moč včlaniti niti
Pavle Zajc
v smučarsko zvezo. Zato so se v Semiču pred dobrim letom odločili, da ustanovijo svoj smučarski klub, in ker je bilo med 60 ustanovnimi člani največ Iskrinih delavcev, so ga poimenovali kar „lskra”.
„Glavni namen, zaradi katerega smo ustanovili klub, je bila organizacija tečajev za mlajše in starejše pionirje ter tudi cicibane,” pove predsednik kluba Pavle Zajc, sicer koordinator vrednostne analize in množične inventivne dejavnosti v Iskri. A to nikakor ni edino delo kluba, ki vključuje danes že okrog 250 članov iz vse Bele krajine. Tako kot lani bodo tudi letos pripravili tečaje za odrasle pa vrsto tekmovanj, od občinskega sindikalnega, do tovarniškega, klubskega, tekmovanja šolskih športnih društev in avto-moto krožkov. ..Prepričan sem, da nam bo vse to uspelo, saj smo pred kratkim dobili nov rekreacijski center Rog, ki ima poleg tega, da ima odlično progo tako za začetnike kot dobre smučarje še to prednost, da je blizu Semiča,” je zadovoljen Zajc, ki zatrjuje, da bodo, ko bo urejena nova cesta, vozili na Rog tudi smučarski avtobusi.
Pavle je zadovoljen z delom, ki ga je klub opravil v tako kratkem času, seveda pa ob tem ne pozabi omeniti velike pomoči Iskre, ki jim je pomagala pri nakupu opreme, s prevozi ter nudila bivanje tečajnikov v njenem domu v Črmošnjicah. ..Opažamo pa, da so tudi Belokranjci pav neustavljivi v tej smučarski mrzlici, ki zadnje čase peplavlja Slovenijo, zato smo letos pripravili smučarski tečaj za 24 smučarskih sodnikov, žal pa nam je zmanjkalo denarja, da bi poslali na tečaj še kakšnega vaditelja, saj imamo sedaj le tri,” pravi Zajc, ki že razmišlja, kakšno delo jih čaka v prihodnji smučarski sezoni.
B. M.
Nagrajenci minulega tedna
Knjižne nagrade so dobili novi naročniki: Katica Mušič, Adleši-čr, Marija Jacmenovič, Črnomelj; Slavko Selak, Črnomelj; Ljubica Šterk, Črnomelj; Jože Kocjančič, Sadinja vas; Dušan Mikec, Sadinja vas; Marjan Mirtič, Sadinja vas; Rudi Škufca, Dvor; Jože Špelko, Dvor; Jane« Župevc, Gor. Ajdovec; Antonija Kraševec, Drašiči; Peter Staraši-nič, Krasinec; Pepca Slane, Čuri-le; Danica Tomc, Metlika; Vinko Dreo, Novo mesto; Štefan Lov-rin, Novo mesto; Darinka Lu-štek, Novo mesto; Franc Petan, Petane; Jože Kotar, Hrušica; Marjana Muren, Stopiče: Danijel Povše, Straža; Marija Šmajdek, Vavta vas; Majda Janežič, Ljubljana; Vida Gornik, Kranj; Branko Vaupič, V. P.; Franc Turk, V. P.; Alojz Nose, Žužemberk; Slavka Podboj, Cvibeij; Janez Struna, Žužemberk; Marija Urbančič, Žužemberk; Jože Rostohar, Blanca; Jožefa Vilčnik, Blanca; Drago Žibert, Blanca; Tonika Milanič, Radna; Matilda Boras, Krško; Ivan Bogoiin, Krško; Alojz Kerin, Leskovec; Marija Kerin, Krško; Miran Oberč, Krško; Sonja Sladič, Mirna; Ivan Slunjski, Mirna; Jože Čanželj, Mirna peč; Marija Bahor, Mirna peč; Danica Župančič, Mirna peč; Rudi Resman, Mokronog; Fani Bojane, Otočec; Milena Potočar, Trška gora; Janez Povše, Otočec; Stane Zupančič, Otočec; Slavko Skinder, Gmajna; Jože Černič, Sevnica; Drago Lakner, Sevnica; Marta Kozinc, Sevnica; Hedvika Anderlič, Šentrupert; Marinka Bregant, Šmarješke Toplice; Drago Perhaj, Družinska vas; Dušan Masnik, Trebnje; Branko Šiška Trebnje; Zvonko Nahtigal, Trebnje; Darko Kovačič, Podsreda; Anica Radej, Blanca; Marica Virant, Blanca; Pavia Lesjak, Sp. Mladetiče; Anton Rozman, Mirna peč; Anica Mramor, Ljubljana; Anton Lesjak, Zabrdje; Anton Grabnar, Mokronog; Cveto Kocjan, Mokronog; Mari Kamdelari, Puščava; Rozi Peterle, Drečji vrh; Marija Pungerčar, Mokronog; Alojz Peterle, Drečji vrh; Slavko Cerovšek, Raka; Mira Senica, Sevnica; Milka Žve-glič, Sevnica; Jože Zagorc, Gor. Dole; Anica Janežič, Vinji vrh; Franc Jaklič, Čoiniše; Ranko Se-Jakovič, Marindol; Danica Vesc-
Zavinek; Marija Gorenc, Šmarješke Toplice; Martina Longo, Šmarješke Toplice; Slavka Čeh, Dol. Nemška vas; Tone Željko, Tribuče; Jože Bratkovič, Novo mesto;	Nada Moravec,	Novo
mesto; Zlatko Vrbanek, Novo mesto;	Samo	Medic,	Novo
mesto;	Dragica	Murn,	Novo
mesto;	Vojko	Pedišič,	Novo
mesto; Vinko Paranciri, Novo mesto;	Majda	Pekolj.	Novo
mesto; Marija Sabotin, Novo mesto; Vlado Slak, Novo mesto; Štefan Bedek, Dol. Straža; Ha-šim Vrabac, Gor. Straža, Jože Strojin, Ljubljana; Jože Kocjan, Ljubljana; Neža Adlešič, Vrhovci; Peter Jankovič, Jankoviči; Ivan Veselič, Vrhovci; Justina Klevišar, Črnomelj; Nada Žarko-vič, Črnomelj; Ivan Zaman, Dvor; Velimir Bradica, Metlika; Martin Grahek, Novo mesto; Darinka Antonči, Novo mesto; Peter Brulc, Novo mesto; Marjana Krajšek, Novo mesto; Liljana Pavlič, Novo mesto: Helena Ste-pan, Novo mesto; Vinko Zupančič, Mačkovec; Stane Štricelj, Semič; Metod Kočevar, Stara cerkev; Marjan Biažek, Ljubljana; Marjan Videtič, Ljubljana; Jože Štine, Stranska vas; Jože Novak, Koprivnica; Alojz Lisec, Boštanj; Ivan Germovšek, ml. Globoko; Ana Škvarč, Gor. Skopice; Štefka Janc, Sevnica; Rudi Kovač, Sevnica; Slavko Ranguš, Šmarješke Toplice: Angela Dre-nik, Trebnje; Peter Grlica, Dečja vas; Stane Prevolšek, Velika loka; Ljubica Penca, Črnomelj;
Branko Fistrič, Dolenjske Toplice; Jože Zupančič, Obrh; Jože Zupančič, Stavča vas; Anica
Rožman, Gradac; Matija Faflek, Kočevje; Ivanka Ilc, Kočevje; Ana Lampe, Kočevje; Miro Ver-derber, Kočevska Reka; Julij Nemanič, Metlika; Slavko Nemanič, Metlika; Franc Colarič, Novo mesto; Stane Colarič, Novo mesto; Ivica Črnič, Novo mesto; Jože Kastelic, Novo mesto; Albin Pavlič, ml., Novo mesto; Stane Rozman, Novo mesto; Karmela Skušek, Obrh; Tončka Derganc, Novo mesto; Nikola Goleš, Novo mesto; Ivan Klobčar, Novo mesto; Dragica Kmet, Novo mesto; Jolanda Longar, Novo mesto; Franc Petan, Novo mesto; Jože Miklič, Novo mesto; Marija Škrbec, Novo mesto; Danica Udovič,
» Spet se je zavrtel boben, ki določa nagrade, namenjene vsakemu desetemu novemu naročniku Dolenjskega lista. Labodove ženske bluze prejmejo: Pavli Turšič iz Bugunj; Marjetka Prah iz Veniš ter Štefka Koncilja, Podgozd; moške srajce Laboda pa prejmejo: Mohor Legan, Mali Lipovec; Lado Brulc, Novo mesto; Anton Smrke, Luter-ško selo; Martin Mahnič, Rihpovec in Jože Mramor, Drečji vrh.
Kolekcijo pijač, kijih prispeva KZ Metlika, prejmejo: Franc Locar, Novo mesto; .Dušan Hrovat, Rodene; Slavko Retelj, Novo mesto; Andrej Resman, Novo mesto in Anica Jesih, Črnomelj.
Kolekcijo Krke, tovarne zdravil, prejmeta Albinca Javoršek, Škocjan in Dragica Belajec, Zavinek.
Dana iz Mirne je prispevala košarice pijač, kijih prejmejo: Bojan Marc, Podturen; Anton Pezdirc, Metlika in Pavel Šterk, Stari trg.
Prehrambeno kolekcijo Kolinske prejmejo: Ana Jerman, Novo mesto; Vida Žnidaršič, Žužemberk; Irena Golob, Sevnica; Branka Levak, Anovec in Alojz Lužar, Vinica, Šmarješke Toplice.
Otroške hlače, kijih izdeluje Jutranjka, pa prejme Marija Kovačič, Trška gora.
lič, Vrhovci; Sandor Levai, Črnomelj; Majda Weiss, Črnomelj; Ivanka Kraševec, Dolenjske Toplice; Zofka Skube, Dvor; Miran Gruden, Sadinja vas; Jožica Grum, Podgozd; Franc Jaklič, Jama; Terezija Lavka, Sadinja vas; Jožica Longar, Srednji Lipovec; Jože Plot, Dvor; Jože Primc, Dvor; Cvetka Vidmar, Dvor; Nedeljko Didovič, Kočevje; Franc Go senca, Novo mesto; Jože Jamnik, Novo mesto; Anton Korasa, Novo mesto; Bosiljka Oberč, Novo mesto; Gregor Majerle, Stari trg; Antonija Brudar, Plem-berk; Avgust Eberl, Podnart; Jože Starič, Gor. Straža; Frančiška Vodnik,, Podgora; Sašo Urbančič, Uršna sela; Milorad Dujakovič, Novo mesto; Jože Strehar, Boštanj; Marija Mervar, Otočec; Marjan Žgalin, Dednja vas; Ivan Stoklasa, Raka; Justin Cerovšek, Zavratec; Dušan Jene, Zavinek; Ladislav Ferkolj, Zavinek; Pavla Kalčič, Škocjan; Franc Jerič, Hrastulje; Ivan Hočevar, Škocjan; Bogdan Grašna, Škocjan; Jože Cvelbar, Grmovlje; Jože Lindič ml, Škocjan; Ivan Tršinar, Škocjan; Stane Gornik, Škocjan; Horvat Dušan, Osrečje; Alojz Rodič, Osrečje; Franc Oberč, Osrečje; Ivan Andrejčič, Škocjan; Marija Janc, Zavinek; Ivan Smrekar, Žavinek; Jože Janežič, ml, Zavinek; Marija Pirnar, Grmovlje; Mirko Kirar,
Novo mesto; Jože Kapš, Stari	;
trg; Božidar Mesarič, Štari trg;	j
Majda Rački, DoL Straža; Janez Perpar, Žužemberk; Angelca Plaveč, Grosuplje; Ignac Ceglar, Žužemberk; Jože Črnivec, Žužemberk; Feliks Kastelic, Žužemberk; Slavko Košak, Žužemberk; Franc Rokavec, Žužemberk; Jože Sadar, Žužemberk; Marija Klobučar, Gor. Straža; Marjan Fric, Ivančna Gorica; Fanika Medvešek, Blanca; Alojz Zakšek, Poklek; Romana Golja, Brestanica; Vinko Gramc, Dobova; Marjana Ogorelc, Dobova;
Ana Veble, Dobova; Marija Jelen, Globoko; Martin ŠvaJ, Kostanjevica; Vladimir Žibert, Krška vas; Martin Urbanč Krško; Marija Perc, Leskovec; Jože Stopar, Leskovec; Bogo Krese, Mirna peč; Štefan Slak, Mirna peč; Dragica Somrak, Vrhovo; Jože Vodopivec, Mokronog; Peter Eršte, Otočec; Anton Juršič, Lešnica; Jože Sintič, Podbočje; Ftanc Novak, Raka, Jože Bo-horč, Sevnica; Jože Kovačič, Sromlje; Cveta Mlakar, Ponikve; Marina Topolovec, Šentjernej; Dušah Vidmar, Šentrupert; Pavel Gorenc, Šmarješke Toplice; Anton Prešern, Šmarješke Toplice; Štefka Starič, Trebnje; Alenka Gračner, Tržišče; Ida Lazar, Laško; Alojz Simončič, Šentjernej; Sandi Luštek, V. P.; Martin Blaževič, Dobova.
SMUČARSKI SKOKI NA URŠNIH SELIH
Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Uršna sela je v nedeljo pripravila tekmo v smučarskih skokih na 40-metrski skakalnici. Pred več kot 300 gledalci je nastopilo blizu 30 tekmovalcev. Največja atrakcija je bil 8-letni Dejan Ceiič, kije skočil 16 metrov, drugače pa se je najdlje zunaj konkurence pognal Andrej Konček:
doskočil je pri 39 metrih.
Rezultati - cicibani: 1. Celič (Uršna sela) 16 m (78 točk); pionirji: 1. Konček 30 m (146 točk), 2. Plut (oba Uršna sela) 27 m (126), 3. Vidmar (Birčna vas) 24.5 m d*7!- Mladinci: 1. Kulovec (Uršna sela) 31 m (149), 2. Kovačič (B. vas) 29.5 m (141); člani: 1 Erpe 34 m (160), 2. Okleščen (oba U. sela) 29.5 (147), 3. Povše (U. sela) 29.5 (147 točk).
V Metalki v Blagovnici na Dalmatinovi 2 zdaj, ob pravem času, lahko kupite motorne žage Dolmar(dolžinameča45cm, moč2.35KW-3.2KS) in motokultivatorjeGorenjes priključki
Oglejte si še ostalo izbiro kmetijske opreme in orodja. Zahtevajte informacije — telefon (C61) 311-155,327—261.
@ metalka
BlagovnicaLjubljana
OD 13. DO 18. FEBRUARJA V VSEH BLAGOVNICAH
IB nama GOSPODINJSKI
PESTREJŠA IZBIRA II	TEDEN
10% POPUSTA ZA: zavese, prte, kuh. serviete, predpasnike, brisače, posteljno, perilo, volnene odeje in prešite odeje
5% POPUSTA ZA PREPROGE
NAROČILNICA (velja za zasebnike in DO)
Ime in priimek.................................................
Naslov.........................................................
št. osebne izkaznice izdana dne od Sob Zaposlen(a)
Naslov DO .....................................................
Naslov zasebne'obrtne delavnice................................
Nepreklicno naročam(o)  izvod(ov) brošure „3K”
in izvod(ov) Humoresk Tonija Gašperiča
Račun bom(o) plačal(i) v zakonitem roku (za zasebnike po povzetju).
Podpis pooblaščene osebe
Kraj in datum 	......................
KOMBIVAK KVALITETA • KOMBIVAK KVALITETA
m
NOVOTEHNA
68001 novo mesto, glavni trg 11
GRADITELJI
Obveščamo vas, da v prodajalnah Novotehne prodajamo stavbno pohištvo INLES — RIBNICA
Sprejemamo tudi predplačila za okna KOMBIVAK.
ZAGOTAVLJAMO CENO IN DOBAVNI ROK
PRODAJNA MESTA: • Kostanjevica, telefon 69-796
• Krško, telefon 71-239
• Metlika, telefon 58-155
• Novo mesto, telefon 21-434
• Trebnje, telefon 44-013
SE PRIPOROČAMO KOMBIVAK KVALITETA • KOMBIVAK KVALITETA
SK SEMENARNA, n. sol. o. TOZD TRGOVINA, n. sub. o. Ljubljana Gosposvetska 5,
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v PE Celje v prodajalni Krško
PRODAJALEC II
Pogoji:
šola za prodajalce,
1 leto delovnih izkušenj,
3 mesece poskusno delo.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko splošni sektor DO Gosposvetska 5, Ljubljana, 8 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
98/6-84
NA DIALIZO KRVI
V ZAGREB, CELJE, LJUBLJANO
BREŽICE - Od šestih bolnikov, ki morajo enkrat na teden na hemodializo (čiščenje krvi), vozijo dva v 35 km oddaljeni Zagreb, enega v 70 km oddaljeno Celje in tri v T07 km oddaljeno Ljubljano. V Zdravstvenem centru menijo, da to ni racionalno in da bi se z boljšo razporeditvijo pacientov dalo prihraniti del stroškov in še reševalno službo bi manj obremenjevali. Zdaj razmišljajo, če morda le ne bi kazalo ustanoviti center za dializo krvi v Brežicah, Možnosti zanj naj bi proučili zdravniki internega oddelka v bolnišnici.
ŠTIRI DNI ODREZANI
HINJE — Vsako zimo, posebno če je obilo padavin, imajo v Hinjah težave, vendar so letošnje najhujše. Pred kratkim, ko je snežilo več dni po malem in je bilo v vaseh med 70 in 80 centimetrov snega, so bili štiri dni brez pošte. Še huje je, da so stali redni in delavski avtobusi dva dni in okrog 70 delavcev ni moglo v službo. Prejšnja leta, ko je zimsko službo opravljala kočevska Komunala, je bilo pluženje boljše. Letos je te posle prevzelo no vomeško Cestno podjetje, pritožbe -krajanov pa so na dnevnem redu.
ZAČELO SE JE
KOČEVJE — Razkorak med osebnimi dohodki oz. pokojninami in življenjskimi stroški je tak. da je marsikoga že začelo krepko stiskati. O tem zelo zgovorno priča tudi podatek, ki smo ga prebrati na oglasni deski hišnega sveta na Trgu Zbora odposlancev I v Kočevju. Januarski račun za centralno ogrevanje je od 47 nosilcev stanovanjske pravice plačalo le 29. V sedanji hudi zimi bi se seveda vsi radi greli in tudi radi plačali račun, pa tega zaradi skromnih dohodkov in vedno višjih cen ne zmorejo več.
Lahko sklepamo, da bo takih primerov v bodoče še več.
DITC TOZD ČASOPIS DOLENJSKI LIST NOVO MESTO
KNJIGE ZA VSAKDANJO RABO IN RAZVEDRILO
„3K”, VODNIK SKOZI
VSAKDANJIK
Vsebinska izhodišča samoupravljanja postajajo iz leta v leto, iz dneva v dan, vse bolj pristna zavest našega delovnega človeka. O tej zgodovinski resnici najbrž nihče več ne dvomi, vendar hkrati vedno znova ugotavljamo, da ostaja slabo obveščeni samouprav-Ijalec pravzaprav na pol poti in v trenutku, ko naj bi svojo voljo podprl z najenostavnejšim podatkom, mu naj-
večkrat zmanjka orodja in orožja.
Samoupravljalski vodnik 3K je torej namenjen najširšemu krogu delovnih ljudi in občanov, samoupra-vljalcev. Namenjen je tudi šolarjem, ki šele spoznavajo našo družbeno stvarnost, zato je pisan kot didaktični pripomoček z obilico koristnih podatkov. Ne nazadnje občanov vodnik „3K” predstavlja tudi svojstven presek današnjega družbenega utripa naše občine.
KNJIGA ZA RAZVEDRILO
Humoreske Tonija Gašperiča z njegovo Repičevo drago, Repičani, združenim
»♦♦♦♦♦■»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦c č
delom v obliki Hitrotkala, Hitrošiva, Večne izgube, Občine in drugih ter Direktor vseh direktorjev, Župan, Jože Repič in drugi neposredni proizvajalci pričakujejo od vas, da njihove zgodbe vzamete v roke in ko jih boste prebrali, se zamislite: „Ali ni tudi pri nas taka Repičeva draga, prav takšna Občina in Večna Izguba?”
Toni je posvetil nekaj humoresk tudi teti Mari in njenim zgodam in nezgodam.
Več kot 100 humoresk priljubljenega Tonija Gašperiča bo nudilo obilo zabave. Ilustracije Branka Babiča pa so prijeten dodatek, ki z liki repiških junakov zgodbe še bolj oživijo.
HUMORESKE
TONI GAŠPERIČ
motokultivatorji Gorenje s priključki
motorne žage Dolmar
m
a
itor
Delavski svet MERCATOR—PRESKRBA trgovsko podjetje n debelo in drobno, p. o.. Krško
razpisuje
prosta dela in naloge
DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE — za mandatno dobo 4 leta.
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima višjo šolsko izobrazbo in vsaj pet let delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih del in nalog v trgovini,
— da ima srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj deset let delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih del in nalog v trgovini,
— da je moralno in politično neoporečen.
Kandidat mora izpolnjevati pogoje po 511. členu ZZD. Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrebnimi dokazili v 1j> dneh po objavi na gornji naslov z oznako ,,Za razpisno komisijo". O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh po poteku prijavnega roka.
95/6-84
Na podlagi samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu TOZD HPG Brežice (člen 10) ter sklepa delavskega sveta z dne 26.12. 1983
OBJAVLJAMO
prosta dela in naloge:
1. KV ZIDAR (1 delavec)
2. KV TESAR (1 delavec)
3. AVTOMEHANIK (1 delavec)
Razpisni pogoji:
pod 1: KV zidar, 2 leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok,
pod 2: KV tesar, 2 leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok,
pod 3: poklicna šola in 2 leti delovnih, izkušenj, odslužen vojaški rok.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.	j
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v objavi pošljejo v 15 dneh na naslov: GG Brežice — TOZD HPG Brežice.
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh po poteku roka prijave.
90/6-84
Delovna organizacija AGROTEHNIKA — GRUDA, proizvodnja, notranja in zunanja trgovina, servisi, n. sol. o. Ljubljana, Titova 38 — 40
Zbor delavcev
TOZD PROIZVODNJA n. sol. o.
Ljubljana, Titova 40
objavlja
prosta dela in naloge v pitališču govedi - farmi v GLOBOKEM PRI BREŽICAH
1. VETERINARSKI TEHNIK
Pogoj:
popolna srednješolska izobrazba veterinarske smeri, 2 leti delovnih izkušenj ter 60-dnevno poskusno delo
2. DELAVEC - HRANILEC IN OSKRBOVALEC 2IVINE-5 delavcev
pogoj:
končana osnovna šola, opravljen izpit za vožnjo traktorja, 2 leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok ter 30-dnevno poskusno delo.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas.
Pismene vloge morajo kandidati dostaviti osebno vodji farme v Globokem pri Brežicah v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo obvestili v desetih dneh po izbiri.
89/6-84
Delavski svet TOZD razpisuje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
VODJE KADROVSKO-SPLOSNEGA SEKTORJA
Pogoji:
— visoka izobrazba pravne smeri
- 3 leta delovnih izkušenj iz razpisanih del in nalog
Poleg z zakonom določenih ter zgoraj navedenih pogojev bomo pri izbiri kandidatov upoštevali celovitost strokovnih znanj in osebnostnih lastnosti v skladu s kriteriji kadrovanja po družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na -območju občine Novo mesto ter sposobnost za organiziranje in vodenje dela ter poslovanja in vodenja delovnega procesa.
Dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili se/razpisujejo za 4-letno mandatno obdobje.
Vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako ,,ZA RAZPISNO KOMISIJC\". Podrobnejša pojasnila o organiziranosti TOZD in vsebini dela so na voljo v kadrovsko-splošnem sektorju TOZD Tovarna elektrospojnih vezij Novo mesto, Velika Cikava 22.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju na delavskem svetu TOZD.
97/6-84
SGP Pionir Novo mesto TOZD gradbeni sektor Novo mesto Cesta herojev Komisija za k drovsko socialne zadeve TOZD gradbeni sektor Novo mesto
objavlja
prosta dela in naloge
ADMINISTRATIVNEGA DAKTILOGRAFA
pod naslednjimi pogoji:
2-ietna administrativna šola z znanjem strojepisja.
Delovno razmerje se sklene za določen čas - nadomeščanje v času porodniškega dopusta.
Kandidati naj podajo vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: SGP Pionir, TOZD gradbeni sektor Novo mesto. Cesta herojev. Kandidate bomo o izbiri obvestili pismeno.
94/6-84
SLOVENIJALES Lesna industrija Kočevje DELAVSKI SVET TOZD Blagovni promet
razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (direktorja temeljne organizacije)
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, komercialne ali tehnične smeri in 3 leta uspešnih delovnih izkušenj pri ustreznih vodilnih ali vodstvenih delih,
— da ima srednjo izobrazbo ekonomske ali komercialne * smeri in 5 let uspešnih delovnih izkušenj pri ustreznih
vodilnih ali vodstvenih delih,
— da ima moralno-politične kvalitete in da ima pozitiven odnos do samoupravljanja,
— da izpolnjuje pogoje v smislu 511. člena zakona o združenem delu.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjega dela v zaprti ovojnici na naslov:	SLOVENIJALES, Lesna industrija Kočevje,
Novomeška 5, z oznako ,,Razpisna komisija" v 8 dneh po objavi.
Kandidat bo izbran za 4-letni mandat.
Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkaspeje v 30 dneh po končanem razpisu.
93/6-84
LABOD, tovarna oblačil Novo mesto TOZD COMMERCE
Komisija za delovna razmerja TOZD COMMERCE objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. TEHNOLOG-INŠTRUKTOR ZA KOOPERACIJO
pogoji:
— inž. konfekcije oziroma konfekcijski tehnik
— 1 do 2 leti delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih
— 3 mesece poskusno delo
2. TEHNOLOG V PRIPRAVI DELA
pogoji:
— konfekcijski tehnik
— 1 do 2 leti delovnih izkušenj
— 3 mesečno poskusno delo
Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 8 dneh po dnevu objave na naslov: Delovna organizacija LABOD, TOZD COMMERCE, Cesta herojev 29, Novo mesto; tel. 22—173.
88/6-84
SOZD INTEGRAL DO GOLFTURIST TOZD Gostinstvo Bela Krajina Črnomelj
razpisuje
za štiri leta prosta dela in naloge
VODJE TOZD Gostinstvo Bela krajina Črnomelj
Kandidat mora za razpisana dela poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.da ima višjo ali srednjo izobrazbo strojne, prometne, organizacijske ali druge ustrezne smeri;
2. da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih delih in nalogah v gospodarstvu;	.
3. da ima ustrezne moralnopolitične vrline, ki se kažejo v odnosu do samoupravne družbene ureditve, sposobnosti za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov v združenem delu in razvit čut za odgovornost do dela in delovnih ljudi, osebno poštenost in sposobnost za organiziranje in koordiniranje dela.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju • zahtevanih pogojev v zaprti kuverti v 15 dneh po objavi na naslov: SOZD INTEGRAL DO Golfturist TOZD Gostinstvo Bela krajina, Črnomelj, Kolodvorska 62, z oznako ,,Za razpisno komisijo!"
Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Transport, metalizacija, kovinska obdelava METKO METLIKA
Razpisna komisija delavskega sveta delovne organizacije po sklepu delavskega sveta v skladu s statutom
delovne organizacije
razpisuje
prosta dela oz. naloge
delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA DO
2. VODJO SPLOŠNEGA SEKTORJA
3. VODJO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
4. VODJO KOME RCIALNO-FINANČNEGA SEKTORJA
5. VODJO TEHNIČNEGA SEKTORJA
Kandidati za opravljanje zgoraj navedenih del morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1, 2, 3, 4. in 5:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
— da ima srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Izbrani kandidat bo za opravljanje razpisanih del in nalog imenovan za 4. leta.
Poteg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki predvidene pogoje.
Kandiati naj pošljejo pismene prijave z ustreznimi dokazili najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov:
Transport, metalizacija, kovinska obdelava METKO Metlika, Cankarjeva cesta b. b., 68330 Metlika, z oznako , ZA RAZPISNO KOMISIJO".
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
87/6-84
Avto moto društvo „Beia krajina"
objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s 3-mesečnim poskusnim delom
ZA INŠTRUKTORJA PRAKTIČNE VOŽNJE
Pogoji:
Potrebna je srednja strokovna izobrazba z instruktorskim izpitom.
Pisne prijave z dokazili sprejema AMD „Bela krajina" Črnomelj, Kolodvorska 56/a, v 8 dneh po objavi.
O sklepu izvršnega odbora bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po izbiri.
96/6-84
	Kaj	j vse teži	obrtnike?
Mojster do zadnjega ne ve			, kakšna plača mu gre
SEVNICA - O drobnem gospodarstvu je spet narejenih nekaj študij, 20. februarja pa naj bi o njem spregovorili na skupnem zasedanju vseh zborov republiške skupščine.
Kaj teži obrtnike pri vsakdanjem delu, so povedali člani izvršnega odbora sevniškega obrtnega združenja na posvetu konec januarja. Jože Ribič je navedel težave pri osebnih dohodkih, ki se priznavajo lastniku obratovalnice. „Nimam zagotovljene socialne varnosti, saj še sedaj ne vem, kolikšna bo moja plača," je navedel in dodal, da je to lažje za pri njem zaposlene delavce, katerim je zagotovljen dokaj visok zajamčeni osebni dohodek. Direktor davčne uprave Kamil Krošelj je v odgovoru pojasnil, da vprašanje prejemkov vodje obratovalnice rešuje kolektivna pogodba, po novih poslovnih knjigah. pa se gmotni položaj delavnice tudi Sprotno spremlja.
Kovinostrugar Stane Požun je potožil, da usmerjeno izobraževanje ne izpolnjuje pričakovanj, ker „usme-rjenci” ne obvladajo toliko kot nekdanji vajenci. Po njegovem mnenju mora zato obrtnik zaposlovati ne-
kvalificirane delavce in se sam ubadati s priučevanjem. Podpredsednik obrtnega združenja Ulrih Ru-pret je govoril o davščinah in spodbudah obrtnikov. V svoji finome-hanični delavnici je posredno ustvaril precej izvoza, vendar ni deležen nikakršnih spodbud.
Posebno gostince, kot je navedla Olga Čolnar, tarejo cene. „Na tržišču se po navadi kaj podraži čez noč, na odobritev cenikov naših storitev pa moramo pogosto čakati po en mesec,” je dejala. Slavko Cešek je obdelal kreditiranje. Poudaril je, da šibkejši obrtniki ne morejo jemati posojil. Direktor obrtne zadruge Bohor Vojteh Rogljič je navedel konkurenco velikih trgovskih organizacij, ki razpolagajo z večjimi možnostmi kot zadruge. Navedel je hvalevreden primer Kopitarne, ki ponuja programe, žal pa še vedno ne najdejo obrtnikov za vsa ta dela. Postregel je tudi s primerjalnimi podatki za tri leta nazaj o posojilni politiki zadruge. Samo lani je zadruga namenila obrtnikom iz sevniške občine za 60 milijonov dinarjev posojil ali 27 odst. denarja, odklonjen ni bil niti eden od prosilcev.	A.	Z.
OSMRTNICA
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni v 79. letu za vedno zapustila naša draga mama, tašča, omica, prababica in sestra
IVANKA GRILL
roj. Ivančič Stare žaae
Od nje smo se poslovili dne 27. jan. 6b 14. uri na pokopališču v Herrenbergu, Zvezna republika Nemčija.
Žalujoči: vsi njeni
—I L
Novo- mesto, Ljubljana, Herrenberg, Erckenbreclitsvveiler
Kirchheim,
t €% ŠM ^ t f IJ f U f f
tedensK6le
533
Četrtek, 9. februarja - Polona Petek, 10. februarja - Silvan Sobota, 11. februarja - Zvezdana Nedelja, 12. februarja - Damjan Ponedeljek, 13. februarja - Katarina
Torek, 14. februarja - Valentin Sreda, 15. februarja - Jovita Četrtek, 16. februarja - Julijana
<1?
BREŽICE: 10. in 11. 2. ameriški film Invazija neznanih bitij. 10. 2. jugoslovanski film Človek s štirimi nogami. 11. 2. jugoslovanski film Vonj po kutinah. 12. in 13. 2. angleški film Neustrašni. 14. in 15. 2. japonski film Lady Chatterley iz Tokia.
DOLENJSKE TOPLICE: 10. in 12. 2. ameriški film Otok piratov.
KOSTANJEVICA: 11. 2. ameriški film Beg iz Alkatraza. 12. 2. italijanski film Afera Concorde 79.
KRŠKO: 9. 2. nemški film Spim s svojim morilcem. 10. 2. opera SNG Maribor Ero z onega sveta. 12. 2. francoska risanka Jekleni Tom in bratje Dalton. 12. 2. angleški film Pobesneli Maks. 14. 2. japonski film Karate bojevnik. 15. 2. ameriški film Očividec. 16. 2. kanadski film Noči striptiza.
NOVO MESTO - DOM KULTURE: 9. 2. francosko-angleška drama Tessa. Od 10. in 12. 2. francoski barvni film Velika avantura. 12. 2. (matineja) ameriško-sovjetska barvna pravljica Plava ptica. 14. 2. koncert. 15. 2. filmsko gledališče -ameriška barvna drama Poslednja postaja Greenwich Village. 16. in 17. 2. poljska barvna drama Železni človek.
SEVNICA: 10. in 11. 2. ameriški film Korenine prividov. 12. 2. hong-konški film Karate borec. 15. in 16. 2. ameriški film Buck Rogers - junak vesolja.
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM dva vodovodna inštalaterja za delo na terenu. Ludvik Mežnar, Karlovška 20, Novo mesto.
KURILNI ODBOR za Ragovsko na'-selje razpisuje delovno mesto KURJAČA centralne kurjave. Pogoj za zaposlitev:	kurjač	in
vzdrževalec vodovodnih in toplovodnih naprav. Stanovanja ni Prijave sprejemamo do 15. februarja 1984.
DEKLE z veseljem do dela v bifeju dobi stalno zaposlitev. Hrana in stanovanje v hisi, ostalo po dogovoru. Janez Markič, okrepčevalnica, Ivančna gorica 62.
STANOVANJA
MLADA DRUŽINA nujno išče stanovanje. Možnost predplačila. Telefon 23-118, interna 18.
DEKLE išče ogrevano sobo v Novem mestu. Telefon 21-040 interna 217 (od 7. do 15. ure).
SOSTANOVALKO sprejmem. Naslov v upravi lista (421/83).
SAMSKI MOŠKI išče sobo v Novem mestu s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista (423/84).
Motorna vozila
Z 750, letnik 1975, registrirano, prodam. Cena 5 M. Telefon 44-756.
FIAT 126 P, letnik 1977, prodam. Primož Rabzelj, 68275 Škocjan 21.
ŠKODO 110 R-coupe, letnik 1975, prodam. Cena ugodna. Tone Pravne, 68233 Mirna 57.
ASCONO 1600, karambolirano, letnik 1973, prodam. Košak, Maha-rovec 21, Šentjernej.
Z 101, letnik 1973, prodam. Informacije na telefon 25-560 od 16. ure dalje.
LADO KARAVAN 1200, letnik 1978 in ZASTAVO 101, letnik 1976, obe registrirani za vse leto, prodam. Franc Skerbinek, Cer-nelčeva 19, Brežice.
Z 101 comfort, letnik 1980, prodam. Brusnice 52. Ogled vsak dan med 15. in 17. uro.
ŠKODO, športno, v dobrem stanju, prodam. Franc Vidmar, Vrtača 5, Semič.
ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Jarc, Ivanja vas 8, Mirna peč.
Z 101, letnik 1978, dobro ohranjeno, prodam. Informacije na telefon 85-975.
ZASTAVO 1300 E, letnik 1977, prodam. Telefon 23 ;772, popoldne.
R 4, letnik 1977, prodam. Telefon 25-021, popoldne.
126 P, letnik december 1978, prodam. Milan Kelšin, Žužemberk 115/a, telefon 21-408.
Z 101, dobro ohranjeno, prodam. Informacije vsak dan na telefon 62-547.
R 4, letnik 1976, registriran do oktobra 1984, prodam. Telefon
24-614, popoldne.
126 P, letnik 1979, prodam. Zalašček, Žužemberk 30.
TAM 5000 kasonar in RENAULT 4 prodam. Milan Pavlič, Roje 8, Šentjernej.
PZ 126, prevoženih 26000 km, prodam. Informacije na telefon
25-026, popoldne.
R 12 TL, leto izdelave 1975, prodam. Informacije na telefon 23-420.
R 4, letnik 1977, registrirano do decembra 1984, prodam. Gor. Gradišče 14, 68350 Dol. Toplice.
KADET, letnik 1966, odlično ohranjen, obnovljen, ugodno prodam. Tel. 51-073.
IMV 2200 D, generalno obnovljen most in karoserija, letnik 1978, prodam. TeL 51-073.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer. Andrej Bartelj,' Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda; Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 din. Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100 —620—170—32000— 009—8—9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase325 din, za razpise, licitacije ipd 455 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 495 din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do 10 besed 180 din, vsaka nadaljnja beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28 3 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prorrteta proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITČ, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
FIAT 750, registriran do decembra 1984, prodam ali menjam. Franc Kosmač, Gor. Stara vas 4, Šentjernej.
Z 101, letnik 1976, prodam. Jože Kastelic, telefon 24-736 (dopoldne), 25-832 (popoldne).
ZASTAVO 101, letnik 1974, prodam. Cena 8 ŠM. Ogled vsak dan. Zoran, Prečna 11, Novo mesto.
LADO 1200, letnik 1979, prodam. Telefon 25-949 po 15. uri.
FIAT 126 P, star dve. leti, prodam. Telefon (068) 50-125.
PRODAM SPAČKA, letnik 1974, voznega in registriranega do avgusta 1984. Telefon 24-201, popoldne 25-554. Zupančič, VeL Bučna vas 29 a.
Z 750, novo, prodam. Anton Ogu-lin, Osojnik 13, Semič.
GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Telefon 24-234, popoldne.
Z 750, letnik 1977, obnovljeno, prodam. Andrej Štefanič, Stojan-ski vrh 8, Cerklje ob Krki.
FIAT 125 PZ, letnik 1974, registriran do februarja 1985, prodam. Telefon (068) 72-293.
OPEL KADETT, dobro ohranjen, letnik 1970, prodam. Kralj, Grm 19, Trebnje, telefon 47-012 do 14. ure.
FAP 13 SK, letnik 1974, motor 145 KŠ, prodam. Telefon 84-042.
Z 101, letnik 1975, prodam. Branko Uhernik, Otočec 48.
|| Kmetijski stroji
TRAKTOR URSUS 35, dobro ohranjen, prodam. Jože Zagorc, Gor. Dole 16, Škocjan.
TRAKTOR DEUTZ (15 KM) s koso in hidravliko prodam. Željko Ile-nič, Grič 14/a pri Dobličah, Črnomelj.
TRAKTOR IMT 540 s kabino, letnik 1977, zelo dobro ohranjen, prodam za 46 M. Albin Božičnik, Križe 19 pri Pečicah.
PRODAM bočno kosilnico, primerno za traktor UNI.VERZAL, Fiat, zetor 25. Franc Zalokar, Dol. Stara vas 25, Šentjernej.
TRAKTOR FERGUSON 533 prodam. Mirko Medle, Potov vrh 16, Novo mesto.
TRAKTOR ZETOR 3511 S s koso, v zelo dobrem stanju, in varnostno kabino za IMT (novo) prodam. Janez Mencin, Drama 7, Šentjernej.
PRODAM grablje SIP 220, motorno žago Stihi 050 in rženo škopo. Ledeča vas 15, Šentjernej.
TRAKTOR ŠTORE 402 super in FERGUSON 539, oba kot nova, ugodno prodam. Gor. Gomila 2, 68220 Šmarješke Toplice pri Beli cerkvi.
OBRAČALNIK SIP 220 prodam. Milan Pavlič, Roje 8, Šentjernej.
TRAKTOR UNIVERZAL 45 prodam. Hrvaški brod 17, Šentjernej.
ZETOR (25 KM) s koso prodam. Podgora 13, Straža.
TRAKTOR DEUTZ (24 KM), starejši, s kosilnico, v odličnem stanju, prodam. Janez Zajc, Trošči-ne 5, 61290 Grosuplje.
PRODAM
PRODAM otroško sobo Mozaik s trosedom. Spudič, Straža 159, 68351 Straža.
PRODAM telico dobre pasme, brejo 8 mesecev. Tinca Dralka, Stare žage 7, Dolenjske Toplice.
PRODAM dve novi verigi za motorno žago Alpina 070. Tel. 25-195.
TELEVIZOR Gorenje elektronik, črno-beli, prodam. Janez Hočevar, Škocjan 3.
PRAŠIČA, težkega 120 kg, prodam. Derganc, Zalog 29, Novo mesto.
PRODAM spalnico in televizor Gorenje color - OPAL. Telefon 21-947.
DVA PRAŠIČA po 150 kg prodam. Marija Brulc, Vrhovo 8, Mirna peč.
PRODAM dva prašiča (do 120 kg), Anton Papež, Jablan 17, Mirna peč.
BARVNI TELEVIZOR (67 cm) prodam. Tel. 24 768.
PRODAM novi oljni gorilec VIESSEN V 220 HZ 50 in elektromotor (stoječi) 220 380 1,5 KW 2 HP 920 mm HZ 50. Telefon 44-205, Trebnje.
MEŠANO KRMO prodam. Stane Geršič, Rodine 5, Črnomelj.
PRODAM 5000 kg sena. Šantelj, Oražnova 18, Kostanjevica, telefon 69-741-.
PRODAM novo motorno žago Ho-melite, kavč, samsko posteljo. Ločna 14, Novo mesto.
PRODAM kobilo voznico, težko 650 kg. Anton Novak, Družinska vas 38, telefon 84-054.
NOV AVTORADIO kasetar, stereo, 2 x 15 W, in tovorno prikolico za osebni avto ugodno prodam. Informacije po telefonu 24 -468.
PRODAM diatonično harjnoniko Melodija CFB in motor Tomos APN 4. Telefon 56-270. Informacije od 19. do 21. ure.
ŽREBE, toplokrvno, prodam. Humek, Irča vas 18, Novo mesto.
PRODAM štiri leta staro kobilo z žrebičkom. Telefon 85 143.
PRAŠIČA, težkega 150 kg, prodam. Naslov v upravi lista (422/84).
PRODAM brejo telico in 800-litrski sod. Franc Urbič, Dol. Dobrava 12, Trebnje.
PRODAM brejo telico (8 mesecev) - sivko. Telefon (068) 44-366.
PRODAM tračno žago TZ 650. Kličite telefon (065) 81-360 od 14. ure dalje!
JALOVO TELICO prodam. Kupim manjšo kravo ah po dogovoru menjam za telico. Ivan Lavrič, Stare žage 16, Dolenjske Toplice.
RJAVE NESNICE prodam. Sprejemam naročila vsak dan do 5. marca za bele piščance za zakol ali nadaljnjo rejo. Šmarjeta 15.
PRODAM peč za centralno ogrevanje TAM 35, novo. Stane Vidic, Cesta herojev 21, Novo mesto.
TERMOAKOMULACIJSKO PEČ 2,5 KW prodam. Informacije na telefon 84-559.
KOMPRESOR 50 L in obarvan lak za obloge prodam. Tel. 22-893.
OVCE, breje in z jagnjeti (40 kom), prodam (11. in 12. februarja). Ludvik Pompe, Okroglice 5, Loka pri Zidanem mostu.
PRODAM 15-colski gumi voz, črpalko in aluminijasti sod za gnojnico ter obračalnik za BCS. Anton Žnidaršič, Arto 10, 68293 Stu-denec.
PRODAM črno beli televizor. Informacije po 14. uri na tel. 23-749.
PRODAM dve termoakomulacijski peči AEG 2 KW in novo zapakirano AEG 4,5 KW. Telefon (068) 24-269.
KUPIM
KUPIM dele za Dijano: vetrobransko steklo in plastično masko. Telefon 84-520 int. 7. Foršček.
KUPIM starejšo omaro za obleko in štedilnik na trda goriva. Mokricki, Zagrebška 16, Novo mesto, Tel. 24-652.
KUPIM SPAČKA, lahko nevoznega, neregistriranega. Tel. 44-301, interna 33, dopoldne (Zdene).
KUPIM motokultivator s pogonsko prikolico ali Tomo Vinkovič (18 KS). Oto Logar, telefon (061) 814-872.
KUPIM vinograd z zidanico ali brez nje v izmeri do 1200 m2 v smeri Žužemberk - Dolenjske Toplice. Martina Rančigoj, Majeronova 14, 61112 Ljubljana, ali telefon (061) 214-112 int. 22.
KUPIM zamrzovalno skrinjo (300 -420 1), dobro ohranjeno. Simon Dihelberger, Semič 75.
KUPIM starejšo hišo z zemljo v Novem mestu ali bližnji okolici Do 150 M v gotovini. Naslov v upravi Usta (420/84).
KUPIM traktorsko samonakladalko, manjšo. Anton Seler, Sela 98, 68257 Dobova.
KUPIM motor za RENAULT 4. Ponudbe na telefon 20-241.
PRODAM 1079 m2 gozda in 865 m2 njive ob asfaltni cesti 5 km iz Brežic proti Artičam. Možna zidava vikenda. Ponudbe na telefon (061) 553-759.
PARCELO (325 m2) z gradbenim dovoljenjem ter že narejenim izkopom v bUžini Zadra prodam. Naslov v upravi Usta (424/84).
UGODNO PRODAM V Bučerci pri Krškem 150 arov zemljišča. Primerno za vikend, vinograd in podobno. Jože Olenik, Kidričeva 23, Krško, telefon (068) 71-604.
V doUni Krke prodam novo ENO-STANOVANJSKO HIŠO s centralnim ogrevanjem (kombinirana peč CTC). Informacije po telefonu (068) 84-134.
GRADBENO PARCELO (23 a) pri Krškem, ob glavni cesti, po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista (425/84).
VINOGRAD (12 a, 950 kvaUtetnih trt) v Semiču nad tovarno Iskra prodam. Zemljišče je primerno za vikend. Informacije po telefonu (061) 322-259.
RAZNO
STROJNI INŽENIR s prakso žeU sodelovati z delavci v privatnem sektorju strojno-predelovalne industrije s poudarkom na izdelavi načrtov, oziroma dokumentacijskih elaboratov ter izboljšanju tehnologije dela. Telefon 23 548.
MOŠKI, star 35 let, z dvema otrokoma žeU spoznati žensko (od 30 do 40 let), otrok ni ovira, za skupno življenje. Imam hišo in nekaj zemlje. Šifra: „POMLAD“.
UPOKOJENKA gre na dom negovat bolnika. Marija Hlastec, Kozjanskega odreda 7, Senovo.
Morda si kje na Dolenjskem ah v okolici osamljen upokojenec, ne-alkohoUk, vesele narave, star od 60 do 65 let, ki bi imel še ljubezen in željo zaživeti z žensko, sebi primerno, ki je tudi vdova, z lastno pokojnino, močnejše postave,
okoUci Novega mesta. Po tej poti te žeUm spoznati. Oglasi se pod šifro: „VSE OSTALO PO DOGO-
. voru“.
IŠČEM pošteno in dobrosrčno upokojenko, ki bi gospodinjila starejšemu upokojencu. Ponudbe pišlji-te pod šifro: „GOSPODINJA“.
:«4
FRANCKA ŠTEFANČIČ, Pleterje 42, Krško, opozarjam vse znane osebe, katere se zadržujejo v hiši, ki je skupna last Rajmunda in bivše žene Frančiške Štefančič, Pleterje 42, Krško, naj se ne zadržujejo več v hiši in naj ne kupujejo stvari od bivšega moža, ker so skupna last, oziroma so samo moje. Na to posebej opozarjam Sonjo Novak, Črešnjice 58, ker jo bom sodno preganjala, kakor tudi vse ostale.
SJ
Nadvse dobri botrci MARIJI JORDAN iz Zameškega mnogo sreče ter zdravja za dvojno praznovanje, čeprav malo pozno, ŽeU, kdo, naj sama ugane.
Te dni praznujeta draga mama in ata FRANČIŠKA in ALOJZ MODIC z Verduna pri Stopičah. Za 31-letnico skupnega življenja vama žeUmo še obilo zdravja, obenem pa se vama zahvaljujemo za požrtvovalnost, skrb in dobroto. Mami pa še iskrene čestitke ob 50. rojstnem dnevu. Hčerka Fani z možem Jožetom ter vnučki Marjetka, Irena ter Petra. Sestri Hermini pa lep pozdrav.
Lr~l Ljubečna Celje
*-------------------  a	IZ.
Vel. Brusnic 60 ŽeUmo ob praznovanju še vehko zdravja in zadovoljstva. Sin Tone z družino, Jože, Marjan in Jernej.
15-letnico skupnega življenja bosta praznbvala naša draga mama in ata ŠMAJDKOVA iz Potoka. Ob tem jubileju jima iskreno čestitamo z željo, da bi še veUko let praznovala med nami zdrava in vesela. Posebna čestitke pa veljajo atu ALBERTU za njegov 66. rojstni dan z željo, da bi malo bolje pazil na svoje zdravje. To mu iz srca žeUjo hčerki Ljuba in Zdenka z družino ter sin Berto z ženo. Vnučka Simonca in Gregi pa jima pošiljata koš poljubčkov.
Dobri in skrbni mami in stari mami PEPCI JEGLIČEVI iz Orešja pri Šmarjeti vse najboljše za 70. rojstni dan, da bi bila zdrava in vesela še dolgo med nami. To ji iz srca žeUjo otroci z družinami.
^OBVESTI LA I
GRAVERSTVO Aleksander KEČ-KES - delavnica Šentjernej, telefon 32-048; Novo mesto, Novi trg 1 (hotel Metropol), telefon 21-348. Se priporočam!
JARČKE, rjave, pasme hiseks, stare tri mesece, bom prodajal vsak dan od 18. do 27. februaija. Jože JERŠIN, Račje selo 2, Trebnje, telefon (068) 44-389.
STRANKE OBVEŠČAMO, da zaradi pomanjkanja kokošje krme prodajamo kokoši nesnice in tudi večjo koUčino rjavih, tri mesece starih jarkic najboljše pasme (DEKALB). Stane ZDRAVJE, Zalog 17, telefon 24-594.
Ljubečna Celje
hlevit izotal
tfiak 73 hlpvp IH
Tel. (063) 25-800	1	termoizolacijski pod
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame in stare mame
KAROLINE POLŠAK
rojene Butkovič iz Leskovca pri Krškem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje ter vsem, ki ste
pokojno spremiU na njeni zadnji poti. Posebna hvala tovarni celuloze in papirja Djuro Šalaj-tozd LES, pevcem za zapete žalostin-ke ter župniku za opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoU sočustvovaU z nami.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra, teta in prababica
MATILDA
KOS
rojena Lužar Jablan IB
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekU sožalje, darovaU pokojni vence in cvetje, se posloviU od nje ter jo spremiU na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom in vaščanom za nesebično pomoč in sočustvovanje. Hvala tudi župniku za opravljeni obred in pevcem.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 36. letu starosti nas je zapustil dragi sin in brat
JOŽE
KOTNIK
iz Čilpaha 13 pri Trebelnem
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoU pomagaU, nam izrekU sožalje, poklonih pokojnemu cvetje ter ga spremiU na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se župniku za opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Vsi njegovi
Če bi ljubezen govorila, če solza mrtve bi budila, ne bi tebe, Darja, zemlja krila.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 11. letu tragično zapustila naša ljubljena hčerkica, sestrica, vnukinja, nečakinja, sestrična in prijateljica
DARJA HUDOKLIN
učenka 4.b. razreda z Vrha pri Šentjerneju
Bil je čudovit zimski dan, ko od doma vesela si odšla, polna načrtov in želja. Toda tvoj korak zastal je na pol poti. Odšla si z nasmehom na ustnicah in z besedo, da vrneš se takoj, ne da bi slutila, da zapuščaš nas za vedno. Bolečina je prevelika, naš dom je sedaj tako prazen, edino spomini nate še živijo. Tako obupno je spoznanje, da je bila naša sreča tako kratka. Hvala vsem, ki ste nam ob izgubi naše ljube Darje stali ob strani, nam pomagali, z nami sočustvovali, nam ustno in pismeno izrazili sožalje in ji darovali toliko prelepega cvetja, ki ga je imela tako rada. Posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so bili v najtežjih trenutkih z nami. Zahvalo smo dolžni dr. Baburiču za nudeno prvo pomoč in vsem zdravnikom in sestram intenzivnega oddelka kirurgije v Novem mestu, posebno dr. Janežu, ki so Darji skušali ohraniti življenje. Zahvala tudi njenim sošolcem in tovarišici, njenim tabornikom, govornikoma Andreju in Ireni za tako lepe besede v slovo, učencem in tov. razredniku 8. b. razreda, vsem otrokom iz Vrha in Dobravice in vsem učencem in učiteljem šole Šentjernej. Najlepša hvala kolektivoma in posameznikom ISKRE HIPOT Šentjernej in IMV Podgoije Šentjernej za podarjene vence in denarno pomoč, župniku in kaplanu iz Šmihela ter njenim pevcem za tako lepo opravljeni obred. Iskrena hvala še enkrat vsem, ki ste imeli pokojno Darjo radi, jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in z nami čutili bolečino ob hudi izgubi.
V globoki žalosti: mamica, oči, bratec Robi, sorodniki in njeni prijatelji
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in babica
JULIJANA KRIŽ
iz Osilnice (Tutjaška 6, Kočevje)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izraze sožalja, darovane vence in cvetje, sodelavcem delovnih organizacij Tekstilna Kočevje-obrat Osilnica, Inštitut za varilstvo Ljubljana, OS Zbora odposlancev Kočevje in OŠ Livold ter ZKGP Kočevje in organizacijama ZB Kočevje ter DU Kočevje. Posebna zahvala zdravnikom in sestram iz Osilnice in Kočevja za dolgoletno zdravniško pomoč ter zdravnikom, sestram in strežnemu osebju Interne klinike Trnovo-Ljubljana in Domu starejših občanov Izlake za vso skrb in pomoč med njeno težko boleznijo. Zahvaljujemo se župniku in kaplanu za opravljeni obred ter članom pogrebnega zavoda in vsem, ki ste se udeležili pogreba na kočevskem pokopališču.
Žalujoči: Marija, France, Fanika z družinami in Ivan ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 79. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče
in brat
FRANC FINK
Mrtvice 1
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu podarili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju iz Kočevja, kolektivu AVTO Kočevje-Kočevje, govorniku za poslovilne besede ter duhovniku za obiske na domu in za lepo opravljeni pogrebni obred. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala!
Žalujoči: žena Francka, sin Franc, sin Stanislav z ženo Majdo, sin Vhtko z družino, hči
Francka z družino In ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, mama in
stara mama
KATICA GRABRIJAN
iz Livolda pri Kočevju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ponujali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali mnogo prelepega cvetja ter pokojno tako številno spremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, govornikoma Vrabiču in Grabrijanu, organizatorju Jožetu Veseliču ter godbenikom in pevcem iz Kočevja. Zahvaljujemo se tudi vsem delovnim organizacijam ZKGP - TOZD Transport gradnje, ITAS Kočevje, KOVINAR Kočevje, ZKGP TOZD Govedoreja, družbenopolitičnim organizacijam ZJC, SZDL Livold, Društvu invalidov Kočevje, Društvu upokojencev Kočevje, ZZB NOV Livold in GD Livold in Kočevje. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam pomagali lajšati bolečine.
Žalujoči: mož Adolf, sinovi Jože, Dolfi in Matjan z družinami, mama, sestre in ostalo
sorodstvo
Če bi ljubezen govorila, če solza mrtve bi budila, draga Jožica, ne krila teba bi gomila.
V SPOMIN
15. februarja bosta minili dve žalostni leti, odkar je kruta bolezen mnogo prezgodaj, v 47. letu starosti, pretrgala nit življenja naši nadvse ljubljeni ženi, mamici, hčerki, sestri, teti in svakinji
JOŽICI
BAJUK
rojeni v Kalu pri Semiču, pokopani v San Franciscu
Zahvaljujemo se vsem, ki jo ohranjate v spominu, ji na prerani grob prinašate cvetje in ji prižigate svečke.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše zlate mame
ANTONIJE
DUH
sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako številno spremili do njenega preranega groba, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in v druge namene. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sodelavcem Zavoda Janeza Levca iz Ljubljane, sodelavcem tovarne Rog, vsem vaščanom, še posebno Hostovim in Vodopivčevim za njegovo posebno skrb in pomoč v najtežjih trenutkih, cerkvenemu pevskemu zboru in župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njeni Dol. Stara vas pri Šentjerneju
V GORENJU TUDI DRUGA IZMENA
j Črnomelj — Glede na to, da je povpraševanje po kompre-soijih, ki jih izdelujejo v črno-tnaljskem tozdu IGO Gorenja, i veliko, so si za letošnje leto zadali plan, da pošljejo na trg 550
tisoč izdelkov, seveda pod pogojem, da bo oskrba z elektro-motoiji, ki jih izdeluje idrijska Iskra, redna. Iskra jim je s samoupravnim sporazumom zagotovila tekočo preskrbo, zato se sedaj v Črnomlju pripravljajo da bo začela z delom tudi druga izmena, saj so zmogljivosti v
Črni dan je moral priti, bridkosti dan, dan soban.
Težka bila je ločitev,
ves jok, vse sobe so bile zaman.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, teta in sestra
FRANCKA
VAVTAR
iz Martinje vasi 7 pri Mokronogu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vso pomoč. Hvala vsem za izraze sožalja, darovane vence, cvetje in maše, še posebej hvala tovarni Induplati Mokronog in Zmaga Mokronog. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo župniku za lepo opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še inkrat najlepši hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, pradedek
JOŽE
JERMANČIČ
z Jalovca
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam pisno in ustno izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo župniku iz Tržišča za lepo opravljeni cerkevni obred, predstavniku KS Boštanj tov. Liscu in tov. Selevšku za poslovilne besede ter podjetju GRAMAT in DESu za prevoz. Vsem skupaj iskrena hvala!
Žalujoči: žena Alojzija, sinovi Alfonz, Matija, Tone, Ciril, hčerke Alojzija, Pavla, Marija in ostalo sorodstvo
prvi popolnoma izkoriščene. Na dan lahko izdelajo v eni izmeni največ 1.600 kompresorjev, kar je za dosego plana premalo, za drugo izmeno, ki v začetku ne bo popolna, pa potrebujejo okrog 40 delavcev, ki bi predvidoma začeli delati v drugi polovici februaija.
NOVO MESTO - V sklad za drage medicinske instrumente so prispevali: medobčinski svet ZS Novo mesto 5.000 din namesto novoletnih čestitk, krajevna organizacija RK Kandija - Grm 5.000 din, Franc Pirkovič iz Ljubljane 1.000 din namesto venca za pokojnega Maksa Valeta in Enica Škof iz Črnomlja 1.000 din.
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustil mož, oče, dedek in pradedek
ANTON
GREGORIČ
iz Stranske vasi 42
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga tako številno spremili na zadnji poti. Hvala kolektivom Iskra-TNN, IMV Novo mesto in IMV Črnomelj, MGZ za Dolenjsko in Kolesarskemu društvu Novo mesto. Posebno zahvalo izrekamo Štefki Pugelj in Anici Novak, govorniku, pevcem, DU, GD Stranska vas, Lakovnice in Šmihel ter duhovniku za opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ani, sinovi in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta
MARIJA STRUNA
rojena Škedeij s Potovega vrha 23
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in vaščanom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja družboslovni in ekonomski srednji šoli Novo mesto, ŽTO-tozd za promet Novo mesto, ZSMS Potov vrh, Pevskemu zboru Potov vrh in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
SESTRE V USTREZNEJŠE PROSTORE
NOVO MESTO - V gradu Struga v neposredni bližini Otočca vrsto let prebivajo sestre iz reda Notre dame, zanje pa gradijo pod Kapitljem v mestu ustreznejše prostore. Ko bo prišlo do preselitve, je grad predviden za potrebe turizma. V okviru Krkinega razvojnega načrta gostinsko-zdraviliške dejavnosti naj bi grad Struga s Starim gradom vred predstavljal novo turistično ponudbo zahtevnejšim gostom.
BO VODOVOD ZA DVE VASI?
DOBRAVICE — Za letos ima ta krajevna skupnost v načrtu gradnjo vodovoda Geršiči - Dolnje Dobravice, vendar si želijo, da biga hkrati potegnili še do Gornjih Dobravic. Izkop jarkov in zakop cevi je tako in tako stvar krajevne skupnosti, in ker nimajo denarja, bodo za to razpisali samoprispevek. Vsa stvar bi bila lažja, če bi s tem dobili zdravo pitno vodo dve vasi. Na Gornjih Dobravi-cah vodovod še toliko bolj potrebujejo, ker je ta vas precej oddaljena od Lahinje in morajo ob suši vodo s cisternami voziti iz Metlike.
$
s
¥
%
*
>
5
5
S
$
*
*
%
%
*
%
%
*
%
*
%
S
*
*
%
%
%
5
%
%
5
*
*
%
*
*
s
*
*
%
*
«
5
*
%
*
%
%
%
*
%
*
*
*
*
%
*
*
*
%
%
*
%
*
*
*
*
*
BORIS SAVNIK
„ Veste, kar mah žal mi je bilo, da sem pristal na tale pogovor," je najprej dejal Boris Savnik, strokovni delavec v novomeški zvezi kulturnih organizacij. Vzroka za to pomišljanje ni bilo potrebno dolgo odkrivati. V zadnjem času je bilo v Novem mestu slišati veliko kritičnih besedi čez razmere v kulturi. Toda ni videti, da bi bil Savnik zaradi tega prizadet ali užaljen. Prepričan je namreč, da je glede na možnosti naredil dovolj. V kulturi je že tako, da bi radi imeli kar največjo izbiro prireditev, razstav, gledaliških in filmskih predstav. Toda prav na kulturnem področju je prepad med možnostmi in potrebami največji.
„Kljub temu mislim, da razmere le niso tako slabe. Pri nas smo med prvimi v Sloveniji vpeljali seminarje za organizatorje kulturnega življenja v tovarnah in krajevnih skupnostih. Dosežki so na dlani. V enaindvajsetih krajevnih skupnostih imamo kulturna društva, v treh delovnih organizacijah, v vsaki osnovni in srednji šoli. V občini je dvesto kulturnih skupin. Organizirali smo revije pevskih zborov, ljudskih godcev, gledaliških skupin, mladinske kulture. Že nekaj let imamo gledališki abonma, v katerega je včlanjenih 450 abonentov, gledališke predstave vseh slovenskih gledališč pa si je v zadnjih štirih letih ogledalo prek 20 tisoč ljudi. Pri nas deluje filmsko gledališče. K pestrej-ši kulturni ponudbi prispevajo tudi druge kulturne ustanove, muzej, galerija, knjižnice in drugi. Skratka, stanje še zdaleč ni zrelo za alarm. A dosegli še nismo vsega. Zato smo večkrat vabili mlade k sodelovanju, a na sestankih jih ni bilo slišati, če so pa že prišli in se pripravili k delu, ponavadi niso vztrajali," pripoveduje Savnik.
Kako pomembna je vzgoja, je spoznal doma. Stari oče, ki je bil učitelj in ravnatelj osnovne šole, je Savnikove tri fante učil igranja na violino in klavir. Najstarejši je bil potem v JLA načelnik glasbene uprave v zveznem sekretariatu za narodno obrambo, pa tudi Borisov mlajši brat (nekdaj najmlajši
general v JLA), se je ukvarjal z glasbo.. Sam je igral v godalnem orkekstru pri Sokolih že pred vojno. Na učiteljišču, ki ga je obiskoval med vojno, je bila glasba sestavni del pouka. Tega pa je bil deležen samo do demonstracij, potem pa so ves razred izključili iz šole. Zatem je šlo po že utečeni poti. Italijanska internacija, partizani, kjer je bil najprej komisar čete,. potem pa poslan na zborovodski tečaj v Belo krajino, ki so ga vodili priznani glasbeniki Kozina, Adamič in Kuhar. Po vojni bi moral ostati v JLA in se šolati v Sovjetski zvezi, a je izprosil demobilizacijo in je prišel v vrste milice. A pedagoškemu delu se ni nameraval tako zlahka odreči. Leta 1952 je izredno končal učiteljišče, potem pa služboval v Mirni peči in v Novem mestu, kjer je bil ravnatelj poklicne kovinarske šole. Ves čas ni šlo brez kulturniškega delovanja. Zato je bil več kot primeren človek za pomoč pri rojstvu kulturne skupnosti pred desetletjem. Potem pa so si funkcije kar sledile. Podpredsednik ZKO Slovenije, predsednik medobčinskega sveta ZKO za Dolenjsko, predsednik medrepubliške kultumoprosvet-ne zveze Bratstvo in enotnost in seveda novomeška zveza kultnih organizacij.
Za svoje delo je prejel odlikovanja, tudi odličje svobode z zlatim listom pred sedmimi leti, še največ pa mu pomeni, da je pomagal pri gradnji temeljev, na katerih na koncu koncev sloni naša kultura - to je na zagnanih amaterskih kulturnih delavcih. J. SIMČIČ
*
I
i
Štiri zlata pravila velike nagradne igre Dolenjskega lista
1. Vsak novi naročnik dobi lepo knjigo.
2. Vsak deseti novi naročnik Dolenjskega lista prejme eno od večjih nagrad, kijih je prispevalo dolenjsko združeno delo.
3. Vsi stari in novi naročniki Dolenjskega lista se v začetku marca, po končani igri, potegujejo za eno od premij, ki jih bomo razdelili z javnim žrebanjem.
4. Nobena od nagrad ni vredna manj, kot znaša celotna naročnina na Dolenjski list. Med premijami naj omenimo televizor, zamrzovalno skrinjo, 20 kvadratnih metrov keramičnih ploščic, dva vikend turistična paketa v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, 10 vrhunskih gugalnikov, keramični kamin, smučarski kombinezon, kakršnega ima Bojan Križaj, dva kubična metra steklene volne NOVOTERM in seveda počitniško prikolico Adria—Caravan 380 QLS, ki jo je prispevala IMV.
%
S
i
*
h
N
*
Minuli teden smo sporočili, da bomo iz svežnja naročilnic na Dolenjski list, ki so prispele v naročniški oddelek od četrtka do vključno torka, 7. februarja, izžrebali posebno nagrado za tisočega udeleženca naše velike nagradne igre. V boben smo dali 274 prispelih naročilnic, posebno nagrado -Elanove smuči, ki jih je za nove naročnike našega časnika prispeval Mercator-Standard iz Novega mesta, je žreb prisodil Ivanki Kocjan iz Ardra 16 pri Raki. V dobrem mesecu dni je Dolenjski list naročilo že 1153 novih naročnikov.
petstotega novega naročnika Dolenjskega Usta. Bomo v mesecu dni, kolikor bo še trajala naša nagradna igra, morali podeliti tudi posebno nagrado za dvatisočega novega naročnika Dolenjskega lista?
• Seznam nagrajencev minulega tedna objavljamo tokrat na 19. strani.
Seveda ostanejo vsi novi in stari naročniki še naprej v igri za druge, že znane nagrade pokroviteljev velike naročniške akcije. S tem ni rečeno, da se za tisočpetstotega novega naročnika ne bi našla kakšna posebna nagrada.
Čigav bo tomos avtomatic?
Pokroviteljem naše velike nagradne naročniške igre se je pridružila tudi konfekcija Lisca iz Sevnice. Njene izdelke smo dali v sklad, iz katerega podeljujemo nagrade vsakemu desetemu novemu naročniku Dolenjskega lista.
Duškov memorial
V tekmi za dragoceno nagrado vodi Tomislav Pavlič iz Novega mesta
%%%%%%% % % % % %■
Boj poštarjev, ki se ob naši veliki nagradni igri merijo v pridobivanju novih naročnikov, je od tedna do tedna bolj vroč in napet. V tekmi za tomos avtomatic vodijo:
1. Tomislav Pavlič, pošta Novo mesto, 31 novih naročnikov,
2. Marija Ban, pošta Škocjan, 20 novih naročnikov,
3. Jože Vidmar, pošta Dvor, 20 novih naročnikov,
4. Feliks Kastelic, pošta Žužemberk, 18 novih naročnikov,
5. Slavka Kolenc, pošta Mirna peč, 15 novih naročnikov,
6. Jože Mušič, pošta Adlešiči, 12 novih naročnikov,
7. Anton Dragoš, pošta Črnomelj, 12 novih naročnikov,
8. Jože Kuplenik, pošta Otočec, 11 novih naročnikov,
9. Leopold Peterle, pošta Mokronog, 10 novih naročnikov,
10. Nada Ivkovič, pošta Blanca, 7 novih naročnikov.
Poštarjev, ki so pridobili 6 ali 5 novih naročnikov, je več kot 20. Zanimivo je, da je eden od vodečih pismonoš v enem dnevu pridobil kar 9 novih naročnikov.
• Vse srečne dobitnike nagrad vsakemu desetemu naročniku obveščamo, da lahko dvignete darila (gre za nagrade novomeške Krke, Tesnil iz velike Loke, mirenske TColinske, Dane in 1GK iz Račjega sela) v uredništvu Dolenjskega lista, Germova 3, kdor pa tega ne bo storil, mu bomo nagrado poslali
C o 20. februarju. Prav tako orno takrat nagrajencem poslali dobropise za prevzem ostalih nagrad v delovnih organizacijah (Ljubljanska in Beogradska banka, Labod, Opekama Zalog, Beti, Kopitarna in Jutranjka).
SALKA VAS PRI KOČEVJU -V nedeljo, 5. februarja, je organiziralo Gasilsko društvo Salska vas tradicionalno, že osmo memorialno tekmovanje v biatlonu, in sicer v spomin na narodnega heroja Dušana Remiha-Duška.
Tekmovanja se je udeležilo 23 ekip s po tremi člani. V posameznih skupinah so zmagali - elani: Smučarski klub Kočevje (Bastar, F. Ahac in S. Ahac); članice: Salka vas (Kobola, Gorenčič, Priman); pri mladincih je zmagala ekipa Rudnika, za katero so nastopili bratje Vidmar; pri mladinkah ekipa iz Dolge vasi, pri pionirjih in pionirkah pa ekipi domačega gasilskega društva.
NA TRNOVSKI MARATON
NOVO MESTO — Potem ko seje minulo nedeljo 13 članov tekaške sekcije SD Rog udeležilo bloških tekov, prirejajo rogovci tudi odhod na nedeljski trnovski maraton. Nekaj mest je še prostih, zato se lahko do petka, do 8. ure, prijavite pri Mladinski turistični poslovalnici.
Ko smo načrtovali našo akcijo, so optimisti v uredništvu govorili (bolj na tiho), da bomo morda pridobili do 1000 novih naročnikov. Akcija je komaj na pol poti, vendar je zastavljeni cilj že krepko presežen. V uvodu smo omenili, da razmišljamo o posebni nagradi za tisoč-
KRATKO IN JEDRNATO
BEDA — Blaginja Edino Državni Administraciji
DOLAR — Devize Omogočajo Leni Administraciji Rešitev
BIROKRAT — Beg Iz 1 Realnosti Omogoča Kamuflažo Resnice Administrativnim Telesom
BENCIN — Boni Edino Nadoknadijo Capljanje Industrije Nafte
Čez Krko kar po ledu
Spomin na zaledenelo Krko pred 55 leti je v Alojziji Miklič še živ —■ Komu se je led udrl — Dokument
NOVO MESTO — Ta mesec je minilo 55 let, odkar je našo Krko nazadnje stisnil v ledeni objem tako hud mraz, da je od brega do brega dobila ledeno pokrivalo.
Mežnaršič. Čez nekaj dni je led povsem popustil... do današnjih
dni.
MiM
r
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime:  ________________________________________
Ulica in hišna št.:
Poštna številka in kraj:
št. osebne izkaznice:
Celoletno naročnino(900 din) bom poravnal, ko bom dobil položnico.
Datum:
Podpis:
Tiste hude zime 1929. leta se nekateri še dobro spominjajo, med njimi tudi 77-letna upokojenka Alojzija Miklič z Broda.
kozerija ••
•V VSAKI SOBI JE DRUGA CENA
RAZUM — Ravnodušnost Administracije Za Uvožene Metode
KINO — Kurbarija Ima Največ Obiskovalcev
MARJAN BRADAČ
„Cel januarje bilo zelo mrzlo, v začetku februarja pa je bila Krka prekrita s tako debelim ledom, da so se ljudje upali hoditi po njem.
I
Takrat sem delala pri Povhu v mestu, stanovala pa sem pri sestri v Kandiji, kamor sem hodila med delom tudi na kosilo. 5. februarja sem se opogumila in še sama pre-čkala-zaledenelo reko, ko sem šla k sestri na kosilo. Videla sem, da se mnogi brez strahu sprehajajo po ledu, in mislila sem si, da če je led zdržal gostilničarja Matka, preko sto kilogramov težkega možakarja, potem bo tudi mene," pripoveduje Mikličeva.
Sedel sem v eni od mnogoštevilnih repiških gostiln. Ta ni bila' v zasebnih rokah.
„Nakatar, prosim!*1 sem zavpil, a odmev je prišel šele čez pol ure.
»Želite? “
»Zrekez, pommes frites ter solato.“
Tisto uro je znani novomeški fotograf Gvido Dolenc fotografiral za mesto zares nenavaden prizor in ga tako ohranil potomstvu. Na njegovi fotografiji, ki jo Mikličeva skrbno hrani, je videti, kako živahndje bilo na zaledeneli Krki: še kolesar in psiček preskušata trdnost ledene ploskve.
SPOMIN NA HUD MRAZ
Popoldne istega dne je led počil in v hladno vodo se je sebi v strah, drugim pav svarilo namočil Lojze
Minilo je natanko sedemintrideset minut, ko sem dobil naročeno predse. Zrezek je bil bolj rahitičen, krompir je dišal prijetno, solata pa je bila brez olja iri kisa. V košarici je bil košček kruha. Hudo lačnemu se je zdelo vse skupaj še kar okusno. Toda zmanjkalo mi je kruha. Natakaija sem videl, kako se prijetno zabava z neko blondinko sumljive vrednosti. Nekajkrat sem zavpil: „Prosim, prosim, pro-sim!“ a je bil to glas vpijočega v puščavi. Ozrl sem se in videl
v drugi sobi polno košarico, poleg katere je sedela starejša ženska in nekaj prežvekovala. Vstal sem in koračil do nje.
»Oprostite, prosim, mi date košček kruha? Veste, ne morem dočakati natakaija, jed pa se mi bo medtem ohladi-la.“
»Vzemite,“ je rekla in videl sem, da je prepoznala v meni berača.
Komaj sem sedel za svojo mizo, že je bil ob meni natakar, ki je bil dolžan skrbeti za strežbo v drugi sobi, kajti v repiških lokalih so dela natančno razporejena in ne more se zgoditi, da bi natakar, zadolžen za tri mize ob steni, postregel gosta, ki sedi za četrto mizo.
»Tako se ne dela, tovariš!** je dejal precej grobo.
»Sem morda storil kaj groznega? “
»Ne sprenevedajte se! Ravnokar ste odnesli košček kruha iz one sobe.“
»Sem. Priznam. Ko pa natakaija za to sobo ni od nikoder! Brez kruha pa ne morem jesti.“
»Tako se ne dela! To si zapomnite za vse čase. Košček kruha v oni sobi je za dinar dražji kot košček kruha v tej sobi. Ne pričakujte, da bom razliko kril jaz! “
Molče sem plačal kruh iz druge sobe, nato še vse drugo. Oblekel sem si plašč z že sprejetim sklepom, da se ne pojavim več v tej gostilni.
Tega sem se spomnil, ko sem slišal, da je imela ta repi-ška gostilna ob zaključnem računu velik primanjkljaj. Baje vzroke še zdaj raziskujejo, ker jim ne gre v glavo, da tako sodobno opremljen lokal ne privablja gostov.
TONI GAŠPERIC
Nagradno akcijo so omogočili:
DOLENJSKI LIST V VSAKO HISO 1
£
Elanove smuči, posebno nagrado za tisočega novega naročnika Dolenjskega lista, je dobila Ivanka Kocjan iz Ardra — Med pokrovitelji tudi Lisca iz Sevnice
m a
ra
Mercator
*4. : *
novoles
tovarna oblačil
novo mes
srn
I***
emona giobtour
turistična agencija
O
^hpti 11 um
TREEflJE
/O ljubljanska banka
ehoa dolenjska banka Novo mostc
SMUČARSKA NEDELJA
DOLŽ - Tamkajšnje športno društvo je v nedeljo pripravilo tek-
movanje v slalomu, smuku in smučarskih skokih. Med številnimi tekmovalci je v smuku zmagal Marjan Sašek, v slalomu Marjan Turk, v skokih pa Ivan Celič.	KOBE
NOVOTEKS
N0V0TEHN1
beogradska banka pe novo mesto
KRKA
OPEKARNA
ZALOG
/Ju, nitlrutfo l ItdlJru «
KoiinsKH
tozd Tovarna za predelavo krompirja
c
Mtc
METLIKA
JUTRANJKA
I KOPITARNA SEVMCA»
Mercator
novoles
TOZD Industrija gradbene keramike Trebnje - Račje selo
želite
naročite —^ DOLENJSKI LIST