POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Nestrokovno in površno je tudi nevarno LETO LVIII GLASILO SOZD HMEZAD. KI ZDRUŽUJE KMETIJSTVO ŽALEC ★ KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE ★ KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA * KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« Radlje ★ SADJARSTVO »MIROSAN« Petrovče ★ VRTNARSTVO Celje ★ KMETIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA« Žalec * INŽENIRING ★ KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKA BISTRICA ★ AFKIL CELJSKA MESNA INDUSTRIJA * CELJSKE MLEKARNE Celje * HMEZAD EXPORT IMPORT Žalec ★ STROJNA Žalec ★ MINERVA Zabukovica * GOSTINSTVO IN TURIZEM Žalec ★ AGRINA Žalec ★ JATA ZALOG Ljubljana ★ TAJFUN Planina * INTERNA ŠT. 4 - 1988 BANKA HMEZAD * HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA Žalec, DS Služba pravne pomoči in SKUPNE SLUŽBE SOZD HMEZAD PO ZAKLJUČNEM RAČUNU Ob seštevku zaključnih računov članic SOZD Hmezad ugotavljamo, da čeprav ne dosegamo planskih predvidenj in kljub gospodarskim ukrepom, ki negativno delujejo na DO Hmezada, rezultati niso slabši kot lansko leto. Kazalci finančnih dosežkov so naslednji: Kazalci Vrednost v mio din Indeks na leto 1986 Celotni prihodek 243.118 229 Dohodek 37.978 243 Cisti dohodek 23.992 241 Osebni dohodki 21.693 241 Izguba 1.479 160 Akumulacija 2.789 230 Sredstva za reprodukcijo 9.480 270 Povprečno upor. poslovna sredstva 84.402 193 Celotni prihodek smo ustvarjali pod pogoji administrativnega odrejanja prodajnih cen pri večini hmezadovih proizvodov in manjšega povpraševanja po industrijskih proizvodih in storitvah. Pri sprejemanju plana smo predvidevali, da se bodo popravila cenovna razmerja med vhodnimi surovinami in materialom na eni strani in proizvodi za prodajo na drugi, pa se niso. Pri porabljenih sredstvih smo kljub cenovnemu neskladju izboljšali ekonomičnost za približno 1 % (od 1,17 na 1,18), kar je ugodno delovalo na hitrejšo rast dohodka. Posegi družbenih ukrepov v delitev dohodka so terjali hitrejšo rast prispevkov iz dohodka, kot dohodka. Osebni dohodki so pri delitvi dohodka imeli v tem letu večji poudarek. Naraščali so za 2 indeksni točki počasneje kot dohodek. S tako politiko smo v letu 1987 lovili statistično rast življenjskih stroškov, dosegli 281.110 din povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na delavca, s tem pa tudi presegli republiško povprečje za 3,7 %. Usklajevanje osebnih dohodkov z družbenim dogovorom je v 1987. letu potekalo na nivoju SOZD. Zaradi opravičenih in neopravičenih pritiskov delovnih organizacij članic na usklajevalno maso pa v SOZD kot celoti nismo usklajeni z družbenim dogovorom za 3 %. Povprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva v letu 1987 so bila večja kot v 1986. letu za 93. %, kar pomeni, da so se tudi realno zmanjšala. Ob naraščanju akumulacije je rentabilnost kot delež akumulacije v povprečno uporabljenih poslovnih sredstvih narastla iz leta 1986 na 1987 od 2,7 % na 3,3 %. Ti rezultati bi bili še bistveno boljši, če v SOZD ne bi bilo delovnih organizacij, ki so poslovale z izgubo. Skupne izgube v SOZD je bilo 1479 mio din, kar je relativno manj kot v letu 1986. Vendar je to slaba tolažba. Izgubo do oddaje zaključnega računa so pokrili z lastnimi rezervnimi sredstvi oz. iz drugih OZD v KZ Drava - Prevoz in Gostinstvo-turizem, ne pa še v celoti v KZ Ilirska Bistrica in Kmetijstvo Žalec - Mešalnica krmil. Vzroki izgube so bili že navedeni v oceni poslovanja v prejšnji številki Hmeljarja. Poudaril bi še, da je v KZ Ilirska Bistrica uvedeno družbeno varstvo, ki naj bi dokončno rešilo to DO iz težav. V teh težkih gospodarskih razmerah, ko se veliko število delovnih organizacij bori za obstoj, je SOZD Hmezad posloval relativno dobro. Ta ocena - moramo vedeti - je dobra le, če gledamo navzdol. 3,3-odstotna akumulacija nikakor ni vzpodbudna ob pogledu na boljše sisteme in ni zagotovilo neomajanosti v SOZD. MD NE VEČ PO STAREM Mimo in po treznem premisleku si zastavljamo vprašanje: koliko je sindikatu uspelo v osmih letih krize in po desetletjih prikimavanja njegovih vodstev vsemu, kar so mu ponudili v sprejem državni in partijski organi, prerezati to popkovino in hkrati namesto tega začeti vsaj oblikovati delavsko organizacijo in udejanjati njeno vlogo odločujočega dejavnika v družbi in v političnem sistemu. Jasno je, da ta sestop s pozicije poslušalca in prenašalca, k čemur lahko mirne vesti dodamo da tudi zagovornika in pogosto izvajalca napačnega družbenega in gospodarskega ravnanja, ki je pripeljalo v krizo, ni lahek. Narediti pa ga je potrebno, kajti nadaljevanje in nekritično podpiranje takšne smeri gospodarskega in političnega razvoja ne vodi dmgam kot v vsesplošno siromaštvo in v še večjo bedo najbolj ogroženih slojev delavskega razreda in delovnih ljudi. Bržkone ta hip zveza sindikatov za takšen zasuk ni sposobna, saj bi se morala »oborožiti« z močnimi strokovnimi štabi, ki bi svetovali vodstvom pri ključnih vprašanjih družbenoekonomskega položaja delavcev in bi se tako podkovani s stališči, usmeritvami in projekti soočala tudi z drugimi v skupščinskem sistemu. Je pa usoda prihodnjega samostojnega in avtonomnega sindikata v naši družbi prav gotovo odvisna od strokovnih podmen, na katere opira svojo politiko in morda še prej od vodstev z močno hrbtenico in znanjem. Obveščanje v ozdih Teze za posvetovanje novinarjev v združenem delu aprila v Portorožu »Novinar v združenem delu se nahaja v specifičnem položaju, ko je plačan od OZD, v kateri dela, in zato od njega poslovodne strukture pričakujejo, da bo pisal bolj propagandistično in manj novinarsko; da ne bo javnosti obveščal o negativnih pojavih v svojem okolju in bo bolj naklonjen interesu politike lastne OZD kot novinarski etiki in izpolnjevanju novinarskega ko- deksa Ta dilema je pri nas stalno prisotna.« »Ce predstavlja obveščanje v združenem delu »kapilarni sistem obveščanja«, potem moramo do njega tak odnos tudi imeti. Zato na naša glasila ne bi smeli gledati le s stališča in v funkciji proizvodnega procesa, saj vemo, kam bi nas ta utilitarizem lahko pripeljal, kar pa še ne pomeni, da se tudi pri nas ne bi dalo delati bolj racionalno in z manjšimi stroški.« »Zakon o javnem obveščanju izenačuje novinarje, vendar smo novinarji v združenem delu v podrejenem položaju, saj največkrat celo naši kolegi iz tako imenovanih »velikih novinarskih hiš« nimajo dovolj posluha za posebnosti v našem poklicu. Lansko leto je sekcija novinarjev v združenem delu pri DNS pripravila posebno temo - o položaju in vlogi novinarjev v združenem delu - za 10. srečanje slovenskih novinarjev - Gorjupo-ve dneve, vendar je zaradi časovne stiske tema odpadla Upamo, da jo bomo predstavili že na naslednjem srečanju.« »Se nekaj o vrednotenju del in nalog novinarjev v združenem delu: podatki kažejo, da so novinarske naloge in opravila v OZD prenizko ovrednotene, saj so novinarji največkrat razvrščeni v rang referentov, uredniki pa v rang socialnih delavcev, upraviteljev obrambnih priprav, športnih rekrea-torjev in podobno, diplomirani novinar, ki opravlja naloge glavnega in odgovornega urednika, ima le izjemoma tak rang kot na primer diplomirani pravnik, diplomirani ekonomist oziroma delavec VII. izobrazbene stopnje v isti delovni organizaciji. Tudi to opozarja, da dajemo podporo obveščanju v združenem delu bolj deklarativno, samo na raznih posvetih in konferencah, v praksi pa je vse drugače.« CPG IZ VSEBINE 2. stran: Razpis štipendij 4. stran: Ekonomski vidiki meliora- cij 5. stran: Strokovni nasveti 9. stran: Iz zgodovine 11. stran: Šport RAZPIS ŠTIPENDIJ SOZD HMEZAD razpisuje za šolsko leto 1988/89 kadrovske štipendije za naslednje poklice: poklic oz. program stop. zaht štev. štip. DO - TOZD kmetovalec na kmetiji H 1 KZ Savinjska dolina, TZO Polzela kmetovalec na kmetiji 1 KZ Savinjska dolina, TZO Braslovče kmetovalec na kmetiji 1 KZ Savinjska dolina, TZO Gotovlje kmetovalec na kmetiji 1 KZ Savinjska dolina, TZO Petrovče kmetovalec na kmetiji 1 KZ Savinjska dolina, TZO Vransko kmetovalec na kmetiji 1 KZ Savinjska dolina, TZO Trnava kmetovalec na kmetiji 1 KZ Savinjska dolina, TZO Tabor kmetovalec na kmetiji 1 KZ Savinjska dolina, TZO Šempeter kmetovalec na kmetiji 1 KZ Savinjska dolina, TZO Prebold kmetijec - poljedelec IV. 2 Kmet Žalec, TOZD Latkova vas kmetijec - poljedelec 4 Kmet Žalec, TOZD Petrovče KKŠ - TOZD Kmet. Šmarje kmetijec - poljedelec 5 slaščičar 1 Gostinstvo-turizem avtomehanik 3 Strojna, TOZD Grameš oblikovalec kovin - strugar 2 Strojna, TOZD PKM orodjar 1 Minerva ključavničar preoblikovalec in spajalec kovin 1 Minerva strojni ključavničar 2 Strojna, TOZD PKM prodajalec 2 Agrina, TOZD Maloprodaja prodajalec 2 KK Šmarje - TOK Kooperacija kuhar 1 Kmetijstvo Žalec, TOZD Latkova vas kuhar : l Kmetijstvo Žalec, TOZD Petrovče kuhar 4 Gostinstvo-turizem natakar 5 Gostinstvo-turizem kmetijski tehnik na kmetiji v. 1 KZ Savinjska dolina, TZO Polzela kmetijski tehnik na kmetiji 1 KZ Savinjska dolina, TZO Braslovče kmetijski tehnik na kmetiji . 1. KZ Savinjska dolina, TZO Gotovlje kmetijski tehnik na kmetiji 1 KZ Savinjska dolina, TZO Petrovče kmetijski tehnik na kmetiji ' 1 KZ Savinjska dolina, TZO Vranko kmetijski tehnik na kmetiji 1 KZ Savinjska dolina, TZO Trnava kmetijski tehnik na kmetiji 1 KZ Savinjska dolina, TZO Tabor kmetijski tehnik na kmetiji .1 KZ Savinjska dolina, TZO Šempeter kmetijski tehnik na kmetiji 1 KZ Savinjska dolina, TZO Prebold kmetijski tehnik na kmetiji 6 KKŠ - TOK Kooperacija vrtnarski tehnik 2 Vrtnarstvo živilski tehnik 1 Mlekarna Arja vas mlekarski tehnik 4 Mlekarna Arja vas strojni tehnik 1 Mlekarna Arja vas strojni tehnik 1 Strojna, TOZD Grames strojni tehnik 1 Minerva kemijski tehnik 1 Minerva ekonomski tehnik 1 Agrina, TOZD Maloprodaja ekonomski tehnik MS Agrina, DS Skupne službe ekonomski tehnik Ififi KKŠ - DS Skupne službe komercialni tehnik 1 Agrina, TOZD Veleprodaja inženir kmetijstva za živinorejo VI. 1 Mlekarna Arja vas inženir strojništva 1 Strojna, TOZD Grames inženir strojništva 1 Minerva ekonomist - posl. informatika 1 Agrina, DS Skupne službe ekonomist - notranja menjava inženir kmetijstva za kmet teh- 1 Agrina, DS Skupne službe niko 1 Agrina, TOZD Veleprodaja kmetijski inženir 1 KKŠ ¿j TOZD Kmetijstvo Šmarje kmetijski inženir 2 KKS - TOK Kooperacija ekonomist 1 KKŠ - DS Skupne službe dipl. inž. kmetijstva za rastlinsko proizvodnjo VII. 1 Kmet Žalec, TOZD Latkova vas dipl. inž. kmetijstva za rastlinsko proizvodnjo 1 Kmet. Žalec, TOZD Petrov- dipl. inž. živilske tehnologije 2 če Mlekarna Arja vas dipl inž. strojništva 1 Mlekarna Arja vas dipl inž. strojništva 1 Minerva dipl. inž. kemijske tehnologije dipl. inž. elektrotehnike-elek- 1 Mlekarna Arja vas tronik 1 DS Skupne službe - RC SOZD dipl. inž. računalništva 1 DS Skupne službe - RC SOZD dipl. organizator dela 1 DS Skupne službe - RC SOZD dipl. ekonomist 2 Mlekarna Arja vas dipl. ekonomist - analize in plan 1 Kmet Žalec, DS Skupne službe dipl. ekonomist - denarništvo, finance 1 Kmet Žalec, DS Skupne službe dipl. ekonomist - organiz. OZD 1 Kmet. Žalec, DS Skupne službe dipl. ekonomist - poslovna informatika 1 DS Skupne službe RC SOZD dipl. ekonomist - komerc. dejavnost 1 Agrina, TOZD Veleprodaja dipl. inž. kmetijstva 2 KKŠ - TOK Kooperacija Prijave za razpis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti do 15. julija 1988. Pred tem rokom komisija, ki obravnava vloge, ne more odločati o podelitvi štipendij. Prosilci, ki se bodo naknadno vpisali, oddajo vloge najkasneje 30 dni po vpisu. Po določilih samoupravnih sporazumov o štipendiranju, morajo biti kadrovske.štipendije podeljene do 15. septembra. Kandidati morajo prijavi oz. vlogi (obr. DZS SPN-1 »vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« priložiti: - potrdilo o vpisu v šolo, - overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih, - potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oz. potrjuje ga davčna up- • rava in matični urad pri skupščini občine), - potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu: navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov, vključno z otroškimi dodatki; starši - upokojenci priložijo odrezek od pokojnine za december 1987. Za štipendije za poklica kmetovalec II. in kmetijski tehnik V. - na kmetiji, ki jih razpisuje KZ Savinjska dolina.oz. njene TZO in ki so namenjene otrokom združenih kmetov, je potrebno priložiti tudi potrdilo TZO, da so njihovi starši združeni kmeti, otroci pa aktivno sodelujejo v aktivu mladih zadružnikov - sklep zadružnega sveta HMEZAD KZ Savinjska dolina. Za kadrovske štipendije lahko prosijo kandidati, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto - tj. 271.063,- din. Prosilci za štipendije morajo poslati vlogo in vse zahtevane dokumente na naslov: SOZD HMEZAD, DS Skupne službe - kadrovski oddelek, Žalskega tabora 1, 63310 Žalec, oz. v kadrovski oddelek tistih DO, ki razpisujejo štipendije. V obrazec SPN-1 vipišite pod zaporedno št- 7 delovno organizacijo, pri kateri prosite za štipendijo. Rok za prijavo in oddajo vse dokumentacije je 15. julij 1988. Nepopolnih vlog, pomanjkljivo izpolnjenih vlog, in vlog, ki bodo prispele po roku, komisija ne bo obravnavala. V razpisnem roku bodo članice SOZD ugotavljale še dodatne kadrovske potrebe. Dodatni razpis kadrovskih štipendij bo objavljen v eni naslednjih številk Hmeljarja. Programer izobraževanja Niko VEBER, prof, soc. CELJE Obvestilo in vabilo Članke in fotografije za majskega Hmeljarja oddajte do 11. aprila. Hvala. Urednik IZMENJAVA IZKUŠENJ. - Člani komisije mladih za krajevne skupnosti pri predsedstvu OK ZSMS obiskujejo mlade v krajevnih skupnostih. Pogovarjajo še o delu in problemih mladih v KS ter se dogovarjajo o možnostih za učinkovitejše delovanje. Žalec Problemska konferenca ZSMS o kmetijstvu Nad 200 udeležencev se je zbralo v veliki dvorani doma hmeljarjev. Mladi so odločno, jasno in glasno povedali, kako si zamišljajo novo agrarno reformo. O poteku in vsebini konference berite v, Kmečkem glasu št. 10 od 9, marca 1988. Polna dvorana hmeljarskega doma v Žalcu 29. II. je potrdila potrebo po problemski konferenci ZSMS o kmetijski reformi. Predlog sklepov problemske konference ZSMS o kmetijstvu Mladi so na svoji problemski konferenci o kmetijstvu ocenili, da globoka strukturna kriza slovenskega in jugoslovanskega kmetijstva kliče po globljih reformnih posegih, kot je reforma cen ali pristojnosti odločanja med zvezo in republikami, zato zahtevajo jasen nacionalni koncept za reformo kmetijske politike. Sklepi, stališča in pobude, ki so jih oblikovali, še niso dokončni, saj jih javnost Ključne pristojnosti kmetijske poetike pa morajo iz zvezne preiti na republiško raven, saj to terjajo razlike v naravnih in drugih razmerah pridelovanja. Delitev dela med družbenim in zasebnim kmetijstvom se lahko izvede le skozi tržno konkurenco, na temelju čim višjega dohodka ob čim manjših stroških in v enakopravnih pogojih poslova- Reforma slovenskega kmetijstva je potrebna. bo komisija, ki so jo imenovali na problemski konferenci, verjetno še dopolnila in izčistila. Tokrat objavljamo povzetek predloga sklepov, potrjene sklepe konference mladih o kmetijstvu pa bomo v celoti objavili v eni prihodnjih številk našega tednika. Po mnenju mladih mora biti končni cilj proizvodnje v stabilni in dolgoročni kmetijski politiki doseganje čim višjega dohodka in ne proizvodnje, kmetijstvo pa obravnavamo kot enakopravna gospodarska in ne preskrbno-socialna de- nja obeh sektorjev (enake odkupne cene, premije in subvencije, enaka dostopnost do zmelje, kreditov itn.). Spremembe v posestni in parcelni strukturi morajo biti usmerjene v priznanje družinske kmetije kot temeljne Celice kmetijske proizvodnje (družinska kmetija naj postane ustavna kategorija). Širitev kmetij, na optimalno velikost, kar je temeljni pogoj za racionalizacijo kmetijske pridelave, mora potekati mimo vseh administrativnih omejitev. Mladi zato zahtevajo odpravo zemljiškega maksimuma in načrtno družbeno pod1-poro koncentraciji zemljišč na družinskih kmetijah ter tako davčno politiko, ki bo kaznovala slabo obdelavo ali celo neobdelavo kmetijske zemlje. Terjajo tudi tako zakonodajo, ki bo preprečevala nadaljnje drobljene zemlje, zakup kmetijskih zemljišč - š pravico do dedovanja zakupne pravice - pa absolutno pravno zavarovala. V prenovljeni kmetijski politiki mora biti kmet pojmovan kot podjetnik, ki ima enakopravne možnosti za boj na trgu, ki mu je omogočeno svobodno združevanje in ustanavljanje zadrug kot samostojnih poslovnih organizacij, ki lahko oblikujejo svojo trgovsko in predelovalno mrežo. Takšno zadrugo -oblikovano na klasičnih zadružnih načelih - naj utemelji republiški zakon o zadružništvu, zadružna lastnina pa naj se ponovno opredeli kot ustavna kategorija. Intervencije države v kmetijsko pro-' izvodnjo in trg naj bodo ekonomske (subvencije, premije, blagovne rezerve, interventni uvoz ipd.) in ne administrativne (omejevanje oen). Politika družbene in državne podpore kmetijstvu pa se zaradi dolgoletne nične reproduktivne sposobnosti kmetijstva (zaradi odtekanja akumulacije) mora nadaljevati, a tako, da bodo subvencije razvojne spodbude in ne kompenzacije. V hribovskih in drugih bbmočjih, kjer so pogoji pridelovanja omejeni, je treba spodbujati kmetovanje s subvencioniranjem, kmetijam tod omogočiti enakopraven nastop na trgu, načrtno razvijati dopolnilne dejavnosti na teh kmetijah ipd., da bi ta območja ostala naseljena, kar je pomembno z ekološkega in narodnoobrambnega stališča , Z davčno in cenovno politiko je treba kmetijsko proizvodnjo spodbujati k optimalnemu upoštevanju zahtev za varstvo narave. Poleg teh so mladi oblikovali še več krajših zahtev in predlogov za izboljšanje socialne varnosti kmetov, varstvo plodne kmetijske zemlje, odpravo monopola v prometu z lesom in ribištvu, za izboljšanje usposabljanja mladih za kmetijske poklice itn. Posebno odločno pa so zahtevali demokratizacijo agrarnega odločanja in odpiranja prostora za politično samoorganiziranje kmetijstva RK ZSMS in njenim organom so tako predlagali, da začne s postopkom za ustanovitev zveze kmečke mladine, RK SZDL pa, da začne z enakim postopkom za ustanovitev kmečke zveze. Sklenili so tudi, da se do ustanovitve Zveze kmečke mladine Sldvenije problemska konferenca ne razpusti, njeno delo pa da v tem ča§u vodi odbor (v sestavi: Emil Erjavec, Nada Kim-Špolar, Adrijana Zupanc, Anton Hanželič, Birigita Berdik, Duško Kos, Edi Jurjevec, Andrej Lovrenčič, Marjan Podobnik, Pavel Žakel, Roman Plohl in Štefan Žižek), ki skrbi za uresničevanje sklepov konference in pripravi temeljna programska in organizacijska načela delovanja Zveze kmečke mladine Slovenije. Kmečke žene iz Braslovč so udeležencem problemske konference pripravile pestro in izdatno malico. Mlekarna Arja vas ODKUP MLEKA V LETU 1988 Omenjali smo že težave, ki so se pojavile pri organizaciji odkupa mleka v KK Sevnica. Dokončno smo to področje izgubili O tem je bilo veliko napisano v dnevnem časopisju, vendar je dejstvo, da tega terena kmalu ne bomo dobili nazaj. Sami proizvajalci so sicer bili v veliki večini, da ostanejo stvari po starem, vendar so se organizatorji odkupa odločili drugače. Tako bomo letos po planu odkupili 48 milj. 816 tisoč litrov mleka za kar imamo podpisane 'pogodbe. V letu 1987 smo odkupili 48 milj. 24 tisoč litrov mleka. Ko primerjamo številke, lahko ugotovimo, da nam ne kaže preveč dobro glede zagotovitve s surovino, posebno, če upoštevamo, da smo lani dogradili še sirarno v Šmarju, ki nam omogoča večjo predelavo. V prizadevanjih za povečanje odkupa mleka smo na več sestankih s Hmezadom KZ Drava, Radlje ob Dravi dogovarjali o možnosti odkupa mleka v tej DO s 1. 4. 1988. Obstajajo realne možnosti, da bi z omenjenim datumom pričeli z odkupom in s tem zaokrožili del blagovnih tokov v SOZD Hmezad. Za preusmeritev mleka iz j omenjenega področja soglašajo tudi družbeno politične organizacije, skupščina občine in izvršni svet občine Radlje ob Dravi, kar je zelo pomembno. ■ O nameravanem odkupu smo seznanili tudi Mariborsko mlekarno, ki pa ,nad takšnim našim dejanjem ni posebno zadovoljna. Planiramo, da bi s tem zagotovili dodatnih 2,5 milijona litrov mleka v letu 1988. Razgovori potekajo še v KZ Slovenska Bistrica, kjer bi želeli v naslednjem letu odkupiti več količin mleka tudi iz področja, kjer ga doslej odkupujejo Mariborske mlekarne. Poseganje v druga območja zahteva oid celotnega kolektiva DO Mlekarna Arja vas dodatne napore. Pri samem prevzemu, analizah in predelavi bomo morali še bolj dosledno delati, da si bomo pri proizvajalcih mleka in organizacijah zagotovili zaupanje, ki ga včasih zaradi malomarnega dela posameznikov tudi izgubljamo. Vsi bi se morali zavedati, da ne bo večjega kosa kruha ob manjših količinah mleka. Alojz KAMPUŠ EKONOMSKI VIDIKI MELIORACIJ Izhodišča za obravnavo melioracij iz ekonomskega vidika so naslednja: Melioracije kmetijskih zemljišč so infrastrukturne naložbe, ki šele omogočijo intenzivnejšo pridelavo na zemljiščih, ki v sedanjem stanju sploh niso izkoriščena za kmetijsko predelavo ali pa je sedanja pridelava ekstenzivna z nizkimi iz leta v leto nihajočimi pridelki. Z melioracijami le usposabljamo še razpoložljiva kmetijska zemljišča za intenzivnejšo tržno pridelavo. Melioracije niso same sebi namen, temveč le ena od možnosti za razmeroma hitro zvečanje kmetijske pridelave na zemljiščih, ki danes ne dajejo nikakršnega ah pa le skromen pridelek. Brez melioracij bi pomemben del že tako skromnega kmetijskega prostora ostal za kmetijsko pridelavo slabo izkoriščen ali sploh ne. Melioracije same po sebi ne dajejo nikakršnih ekonomskih učinkov, te moramo vrednotiti le posredno s pridelki na melioriranih zemljiščih. Nova ah povečana pridelava je končni cilj izvajanja melioracij. Učinki melioracij - pridelki na melioriranih zemljiščih Preučevanje pridelkov na melioracijskih območjih kaže na to, da so doseženi pridelki v dolgoletnem povprečju višji od pridelkov na »normalnih« zemr ljiščih. To velja tako za meliorirana zemljišča družbenega sektorja, kakor tudi za zemljišča v lastnini. Pridelki na melioriranih zemljiščih so najbolj verodostojen (najobjektivnejši) kazalec tehnične proizvodne in ekonomske učinkovitosti izvedenih melioracij. Ocena učinkovitosti melioracij se navadno omeji na delovanje drenaž in na vzdrževanje (čiščenje) melioracijskih jarkov. To je sicer pomemben tehnični kriterij, ki mu moramo posvetiti vso pozornost, ki pa zadeva bolj infrastrukturni značaj melioracij in ki v določenih primerih pojasnjuje slabše proizvodne učinke. Za presojo ekonomske učinkovitosti melioracij pa so doseženi pridelki na melioracijskem območju najreal-nejša podlaga Pri ocenjevanju učinkov melioracij največkrat pozabljamo na stanje na me-liorafcijskem območju pred melioracijo. Kadar gre za prava melioracijska območja (močvirna zemljišča), je že velik uspeh dejstvo, da je zemljišče, ki je bilo pred melioracijo močvirno, spremenjeno v njivo, na kateri je možno pridelati več kot 50 dt pšenice ali več kot 70 dt koruze na hektar. Take pridelke dosegajo že v prvem letu po izvedenih melioracijah' tam, kjer so bila vsa potrebna melioracijski dela opravljena kvalitetno in pravočasno. Izkušnje kažejo, da je pravočasna izvedba, ko je zemljišče relativno suho, odločujoča za prvi pridelek in tudi za naslednje. KRATEK RAZGOVOR Z MAG. IVANOM GLUŠIČEM Kakšen je odnos KK Šmarje do urejanja zemljišč? V Kmetijskem kombinatu Šmarje imajo zelo dobro zastavljen koncept pristopa na področju urejanja kmetijskega prostora Pozitivni pristop ocenjujemo z vidika dobre organizacije pospešenega izvajanja hidromelioracij in agromelioracij (izsuševanje, apnenje, gnojenje z mineralnimi gnojili na zalogo - po analizi, podrahljanje, komasacija itd.), kar bi lahko šteli za vzoren. V Kmetijskem kombinatu Šmarje imajo tudi lastno nadzorno službo, ki skrbi za dosledno izvajanje navedenih hidro in agrotehničnih ukrepov. In kako drugod? Enak pristop imajo tudi pri pospešeni obnovi jablanovih nasadov, ribezovih nasadov, vinogradov itd. Hvala Glede pravočasnosti izvedbe so velike razlike med melioracijami na zemljiščih družbenega sektorja in melioracijami, ki jih izvajajo na zemljiščih v lastnini. Medtem, ko v družbenem sektorju ne bi smelo biti ovir za pravočasno izvfedbo melioracij, je to pravočasnost na zemljiščih v lastnini le težko zagotoviti. Bojazen pred izgubo pridelka trave, mrve ali poljščine na melioracijskem Preorano in za delitev pripravljeno čudovito Kunšpersko polje. V ozadju Kumrovec. območju je cesto vzrok, da kmetje ne dovolijo izvedbe melioracij pred spravilom, četudi skromnega pridelka. Prednosti pravočasne izvedbe melioracij kmetu ne odtehtajo izpada pridelka zaradi izvedbe melioracij. Nekaj primerov sicer poznamo, ko kmetijska zadruga skuša z omogočanjem začasne rabe razpoložljivih zemljišč družbenega sektorja nadomestiti izpad pridelka na melioracijskem območju. Vendar so to le redke izjeme, ki samo potrjujejo pravilo. Nadaljnji pogoj za doseganje pridelkov je ustrezna obdelava melioriranih tal, ki obsega nekatere ukrepe (poglabljanje omice, občasno podrahljanje ipd.), ki morajo postati na melioriranih zemljiščih stalni. Nedosledno izvajanje teh investicijskih melioracijskih ukrepov je vzrok za to, da začenjajo pridelki na melioriranih površinah čez nekaj let stagnirati, v skrajnem primeru celo upadati. To zmanjševanje ne gre torej na rovaš slabe izvedbe melioracije, pač pa na račun »vzdrževalnih« ukrepov. Posebno značilno je to za meliorirana zemljišča v lastnini. Prvo setev, navadno koruze, opravi praviloma kmetijska zadruga. Ponekod opravijo »skupno setev« tudi še v drugem letu po melioraciji, če komasacija, ki teče vzporedno z melioracijami, še ni zaključena Ko je izvedena nova razdelitev zemljišč, vsak lastnik ponovno zagospodari »po svoje«. Način rabe zemljišč največkrat več ne ustreza v investicijskem programu načrtovanemu. Ker kmetije ne razpolagajo z ustrezno mehanizacijo za izvaja- nje »melioracijske obdelave« (podrahljanje ipd.), le-ta izostane. To je eden od vzrokov za to, da so pridelki nižji od pričakovanih, posledica pa je slabša ekonomska učinkovitost izvedenih melioracij. V družbenem sektorju,, zlasti tam, kjer imajo meliorirane večje površine (nekaj'tisoč hektarov), so že osvojili ustrezno »meliorativno agrotehniko«, rezultat tega so dokaj veliki in ustaljeni pridelki. Ob torej praktično enaki tehnični izvedbi melioracij nastajajo razlike v proizvodnih in v ekonomskih učinkih melioracij. Problem torej ni v dobrem ali slabšem delovanju melioracijskega sistema, temveč v bolj ali manj ustreznem načinu rabe melioriranih zemljišč in v izvajanju »meliorativne agrotehnike«. Ta je praviloma slabša na razdrobljenih zemljiščih v lastnini. Kljub izvedeni komasaciji ostaja lastniška razdrobljenost zemljišč na melioracijskem območju še vedno velika. Negativne posledice tega sta manjša rentabilnost vloženih sredstev in manjša ekonomičnost pridelave. Zamisel o preraščanju melioracijskih skupnosti v pridelovalne, katerih skrb bi bila tudi ustrezna obdelava melioriranih zemljišč, ni bila ostvarjena. Ko ocenjujemo ekonomski vidik melioracij, lahko navedemo konkreten primer v KK Šmarje, kjer je urejen kmetijski kompleks 331 ha, ki bo dal po oceni znatno večjo pridelavo kot doslej (kot, če bi povečali kompleks za najmanj 100 ha zemljišč). mag. Ivan Glušič OBIŠČITE NOVI GOSTINSKI OBJEKT NA VRANSKEM DO Hmezad Gostinstvo-turizem je 1. marca odprla novo prodajno mesto na Vranskem. Gre za kiosk s »fast-food« prehrano ter različnimi toplimi in hladnimi napitki. Kiosk so uredili v že obstoječem objektu na zadnji strani restavracije Slovan. S prezidavo, adaptacijo in ustrezno opremo objekta, ki je prej služil v skladiščne namene, je nastalo prijetno, moderno prodajno mesto, kjer ste hitro in prijazno postreženi. Gostinsko ponudbo so povsem približali potnikom in tako ne samo nadomestili izpad prometa zaradi nove avtobusne postaje in nove vpadnice v naselje, ampak ga celo povečali. Marsikaterega gosta, ki se prpj ni odlopil za obisk restavracije, so sedaj pridobili s prilagojeno ponudbo, z njeno neposredno bližino in hitro postrežbo. Gostinski objekt hotela Slovan na avtobusni postaji Vransko, znotraj. Prehodni gosti so postreženi hitro, okusno in po zmernih cenah. Gostje takoj dobijo toplo hrano tako, da lahko v desetih do petnajstih minutah, kolikor traja postanek avtobusa, pojedo, spijejo in gredo. V kiosku dobijo gostje različne napitke, klasično »fast-food« prehrano (hamburger, pommes-frites, itd.) pa so razširili še s tradicionalnimi, dobro znanimi Slovanovimi pečenicami, s krofi in drugim pecivom. Odpiralni čas je prilagojen voznemu redu avtobusov in frekvenci ostalega tranzitnega prometa. Kiosk je odprt od 6. ure zjutraj do 20.30, poleti pa se bo odpiralni čas še podaljšal. Spomladi bodo najprej uredili okolico kioska, ob nastopu toplejših dni pa bodo pred njim postavili še lesene mize in klopi ter poskrbeli za senco. Različni napitki iz mleka in sadja, kupe ter sladoledi, jih bodo odžejali in osvežili. ' Hmezad Gostinstvo-turizem vais vabi, da obiščete njihovo novo prodajno mesto, za vsako pripombo - grajo ali pohvalo, pa vam bodo hvaležni. Kvalitetno ponudbo, ki bo zadovoljila goste, lahko namreč oblikujejo le v sodelovanju z njimi. AL KRMNE RASTLINE NA NJIVAH KOT GLAVNI POSEVEK Trpežne ali večletne detelje Pri nas je najbolj razširjeno pridelovanje detelj iz' rodu Trifolium (črna in bela detelja) ter lucerne (rod Medicago). Značilno za vse vrste detelj je, da dajejo s hranilnimi snovmi, zlasti z beljakovinami bogato krmo. Z njimi lahko pridelamo precej dragocenih beljakovin, ki jih tako primanjkuje v krmnih obrokih za živino. Z razširitvijo pridelovanja detelj oziroma z boljšo agrotehniko pridelovanja lahko zato zmanjšamo potrebo po nakupu dragih beljakovinskih koncentratov. Deteljna krma vsebuje tudi veliko rudninskih snovi. Se posebej imajo detelje veliko kalcija in fosforja. Odlikujejo se še po obilici vitaminov, zlasti karotina, riboflavina, vitaminov A, E in D. Za detelje sta značilni tudi zelo hitra rast in regeneracija. Kot več-kosne so ob primerni agrotehniki vsa leta rasti sposobne dati tudi količinsko obilne pridelke dobre krme. Pridelovanje detelj seveda tudi veliko vpliva na izboljšanje rodovitnosti tal ter energetske bilance pridelovanja. S pomočjo drobno-živk, ki žjvijo na deteljnih koreninah v simbiozi z njimi in ki vežejo dušik iz zraka, obogatijo tla letno z okrog 300 kg dušika na ha in s tem zmanjšajo potrebo po dognojevanju z dušikom. Poleg tega detelje bogatijo tla s humusom, ker imajo močno razvit koreninski sistem, ki se stalno obnavlja. Tako puščajo v tleh velike količine organske mase, ki se sproti razkraja, hkrati pa s svojimi močnimi in globokimi koreninami temeljito prerahljajo omico. Zaradi vseh naštetih lastnosti so detelje odličen predposevek v kolobarju za vse poljščine. LUCERNA Pomen in razširjenost ¡ Je ena najstarejših krmnih rastlin. Kot gojeno rastlino so jo poznali že stari Grki, Rimljani, Arabci in drugi narodi. Je ena najbolj razširjenih krmnih rastlin. Danes je pridelovanje praktično razširjeno na vseh celinah. Med vsemi deteljami je najbolj bogata s hranilnimi snovmi in jih na površihsko enoto daje največ. Kot krma je bogata zlasti z beljakovinami (3-4 % surovih beljakovin v zeleni krmi), mineralnimi snovmi, vrtninami - zlasti z A; B, D, K in C ter pomembnejšimi esencialnimi aminokislinami. 1 kg luceminega sena = enaka hranilna vrednost kot 0,5 kg ovsa ah 1 kg otrobov. Daje odlično krmo za vse vrste živali in je primerna za vse načine rabe: za prilast, pašo, si-lažo, seno, za dehidriranje in izdelavo moke. Tudi pridelovalni stroški so sorazmerno nizki. Upravičeno jo povsod v svetu imenujejo »kraljica krmnih rastlin«. Kjer lucerna in črna detelja enako dobro uspevata, bi morah dati prednost pridelovanju lucerne. Biološke značilnosti Je večletna metuljnica, traja 7 do 10 let. Pri intenzivni pridelavi (tudi 5 košenj letno) praktično vzdrži 4 do 5 let. O drugih detelj se razhkuje ne samo po večji tipežnosti in večjem pridelku hranilnih snovi, temveč tudi morfoloških značilnostih. Koren je vretenast z močno razvito in razvejano srčno korenino, ki že v prvem letu (ugodne razmere) lahko prodre tudi 1 do 2 m globoko, kasneje 4 do 5 metrov. Nekako polovica obilne koreninske gmote se razvija v talnem sloju do globine 25 do 30 cm. Zato je treba za setev zemljo primemo globoko in dobro obdelati za boljši razvoj korenin v prvem letu, kar je odločilno za uspešno zasno-vanje lucemišča. Od dobro razvitih korenin in zaloge hranilnih snovi v' njih je odvisna tudi trpežnost lucerne in njena odpornost proti zim-1 skemu mrazu. Tudi število košenj uskladimo z zaželeno trpežnostjo. Pogosta košnja zmanjšuje rast koreninskega sistema in s tem tudi trpežnost lucerne. S poskusi je ugotovljeno, da je 4-kratna košnja na leto najustreznejša, če naj rast vzdrži vsaj 4 do 5 let. Zaradi močnega koreninskega sistema je odporna proti suši. Je sicer velika porabnica vode, vendar si jo veliko sama priskrbi z globokimi koreninami iz globljih plasti. Steblo je zelnato, sočno, Je do začetka cvetenja, potem hitro oleseni. V prvem letu se manj razrašča in je manj stebel, kasneje pa močneje, več stebel. Zraste (ugodne razmere) 80-100 cm visoko. (Nadaljevanje na 6. strani) ZANIMIVO SEME Kmetijske preskrbe imajo na zalogi poleg najrazličnejših semen tudi manjše količine semena sibirskih buč, ki so odporne na miiaz, dobro rodijo, seme da visok odstotek olja in so okusne za jest. Ostala navodila dobite ob nakupu semena. IHP Žalec PROGRAM POSPEŠEVANJA HMELJARSTVA Program pospeševanja hmeljarstva v 1988. letu bo potekal po ustaljenem načinu. Ko smo izbirah kraje sestankov tehnologov in pospeševalcev, smo .upoštevali želje, bolj pa letnice predhodnih sestankov. Kot običajno je okrog prvih pet vedno na inštitutu, naslednji pa kot sledi: 1. 25. 3. 1988 - Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec 2. 15. 4. 1988 - Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec 3. 6. 5. 1988 - Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec 4. 20. 5. 1988 - Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec 5. 3. 6. 1988 - KZ Krka Novo mesto - Šentjernej 6. 24. 6. 1988 - E-KK Ptuj TOZD Dravsko polje - Pragersko 7. 8. 7. 1988 - Hmezad - TOZD Petrovče - Vrbje 8. 29. 7. 1988 - H-KZ Drava - Radlje ob Dravi 9. 12. 8. 1988 - KZ Savinjska dolina TZO (LP Žovnek) - Braslovče Vsi sestanki se začenjajo vedno v petkih ob 9. uri. Rednega zaporedja ni, ker se menjavajo na 2 ah 3 tedne, zato si datume zabeležite. DNEVI OBHODOV POSPEŠEVALCEV: Organizacija - TZO Datumi H - Kmetijstvo Žalec 12/4, 26/4, 17/5, 31/5, 14/6, 5/7, 26/7, 9/8 H-KZ Sav. dolina 14/4, 5/5, 19/5, 2/6, 16/6, 7/7, 21/7, 11/8 H - KK Šmarje 19/4, 10/5, 24/5, 7/6, 21/6, 12/7, 2/8 KZ Celje 19/4, 10/5, 24/5, 7/6, 21/6, 12/7, 2/8 M - ZKZ Mozirje 11/4, 9/5, 30/5, 13/6, 11/7, 25/7, 15/8 ERA - Šmartno ob Paki 11/4, 9/5, 30/5, 13/6, 11/7, 25/7, 15/8 M - KK Sevnica 6/4, 20/4, 11/5, 1/6, 22/6, 13/7, 3/8, 17/8 AB AGRARIA Brežice 6/4, 20/4, 11/5, 1/6, 22/6, 13/7, 3/8,17/8 KZ KRKA N. m. Šentjernej 6/4, 20/4, 11/5, 1/6, 22/6, 13/7, 3/8, 17/8 KŠc - N. m. GRM 6/4, 20/4, 11/5, 1/6, 22/6, 13/7, 3/8, 17/8 PP KOZJAK Rogoza 22/3,5/4,19/4, 4/5,17/5,31/5,14/6,28/6,12/7, 26/7, 9/8 AK Maribor DE Rače 22/3, 5/4, 19/4, 4/5, 17/5, 31/5, 14/6, 28/6, 12/7, 26/7, 9/8 E-KK Ptuj DE Pragersko 22/3, 5/4, 19/4, 4/5, 17/5, 31/5, 14/6, 28/6, 12/7, 26/7, 9/8 KZ ZADRUŽNIK MB - Ruše 22/3, 5/4, 19/4, 4/5, 17/5, 31/5, 14/6, 28/6, 12/7, 26/7, 9/8 E-KK Ruj DE Dornava 23/3, 6/4, 20/4, 5/5, 18/5, 1/6, 15/6, 29/6, 13/7, 27/7, 10/8 SVL - SLOVIN Ormož 23/3, 6/4, 20/4, 5/5, 18/5, 1/6, 15/6, 29/6, 13/7, 27/7, 10/8 E-KK Ptuj DE Zavrč 23/3, 6/4, 20/4, 5/5, 18/5, 1/6, 15/6, 29/6, 13/7, 27/7, 10/8 E-KK Ruj DE Turnišče 23/3, 6/4, 20/4, 5/5, 18/5, 1/6, 15/6, 29/6, 13/7, 27/7, 10/8 H- KZ DRAVA Vuzenica 30/3,13/4, 27/4,11/5, 25/5, 8/6, 22/6, 6/7, 20/7, 3/8, 17/8 H-KZ DRAVA Muta 30/3,13/4, 27/4,11/5, 25/5, 8/6, 22/6, 6/7, 20/7, 3/8, 17/8 H-KZ DRAVA Šentvid 30/3, 13/4, 27/4, 11/5, 25/5, 8/6, 22/6, 6/7, 20/7, 3/8, 17/8 KZ-ODOR Dravograd 30/3,13/4, 27/4,11/5,25/5,8/6,22/6,6/7, 20/7.3/8, 17/8 KZ-LEDINA Slov. Gradec 30/3,13/4, 27/4,11/5, 25/5,8/6, 22/6,6/7, 20/7, 3/8, 17/8 Prosimo, da so navedenega datuma odgovorni hmeljarji dosegljivi, uro prihoda bomo določih naknadno ob prvem obisku. Inštitut za hmeljarstvo in Pivovarstvo Žalec List - Največ hranilnih snovi, zlasti beljakovin in vitaminov vsebujejo listi. Zato je pomembna sortna lastnost, da ima čim večji delež listov v sorazmerju do stebla. Pogoji za uspevanje Podnebje - Najbolje uspeva v zmerno toplem in relativno suhem podnebju. Za intenzivno rast in razvoj potrebuje dosti toplote. Potrebuje tudi dosti vode. Tla - Za tla je precej zahtevna. Najprimernejša so rahla, prepustna, globoka, rodovitna,' zmerno sušna do zmerno vlažna tla nevtralne, slabo bazične ali slabo kisle reakcije (s,pH najmanj 5,5). Težka, slabo propustna ilovnata tla niso za lucerno. Podtalna voda ne sme biti višje kot 1,5 m pod površino tal. V tleh mora biti dovolj P, k, Ca. Mrtva kopriva, mak, ostrožnik, medena detelja,' imajo podobne zahteve. Kjer rastejo te rastline, bo uspevala tudi lucerna. PRIDELOVANJE Kolobar , Najboljši predposevek so okopa-vine, ki pustijo njivo čisto - neza-pljevljeno (koruza, krompir, pesa) -tudi žita. Sama sebe in drugih me-tuljnic ne prenaša Na isto parcelo se ne sme vrniti 4 do 5 let, oziroma po tolikih letih, kolikor let je rasla na tisti parceli. Lucerna doseže vrhunsko proizvodni potencial v drugem in tretjem letu rasti. Od 4. leta najprej se slabše razrašča, začne se naravno odmiranje, odvisno od naravnih pogojev in števila košenj. Kot meliorativka je v 4 letih opravila svoj mehorativni vpliv: izboljšala je godnost in s tem rodovitnost tal. grudičaste strukture. Lucernino seme je drobno. Sejemo lahko tudi v poletno jesenskem roku. Zemljo je treba primemo pripraviti. Gnojenje: Zemljo ob setvi izdatno pognojimo. Dušik: Ob setvi damo 40-60 kg N/ha (na, slabših kislih tleh pa tudi po košnji v dveh obrokih, 80-100 kg, prvi obrok po prvi in drugi po drugi košnji). Fosfor: Ob setvi damo 160kg P205l sicer pa gnojimo letno z okrog 80-100 kg P205/ha. Kalij: Qb setvi damo 120-140 kg S2/ha, v naslednjih letih pa s 160-200 kg K20/ha. Kalcij: Morebitna kalcifikacija je potrebna v primeru, če so tla prekisla (pH pod 5,0). Če je kalcifikacija potrebna 3-4 tedne pred setvijo, potrosimo 1500-3000 kg apnenega prahu na hektar. S hlevskim gnojem lucerno ni nujno potrebno gnojiti, če ga nimamo dovolj, ga damo ob setvi 30-50 ton/ha. Setev: Lucerno lahko sejemo spomladi ali zgodaj jeseni (pozno-poleti). V slovenskih rastnih 'razmerah moramo opraviti spomladansko setev do konca aprila, jesensko pa do konca avgusta. Sejemo tudi varovalni posevek (pleveli) 60-70 % normalne gostote in ga pravočasno pokosimo (sredi junija). Dober varovalni posevek so jara žita (ječmen 90 kg/ha; oves 70 kg/ha). Priporočamo strojno setev v vrste 20 cm narazen in varovali 20 cm. Najprej sejemo varovalni posevek. Sejemo 30 kg/ha semena lucerne. ČRNA DETELJA Priprava zemlje za setev Omogočiti je treba dobro in enakomerno kalitev, zlasti hitro rast koreninskega sistema v globlje plasti. Tla morajo biti pred setvijo dobro uležana, površinski sloj mora biti hkrati rahel vsaj do globine 10 do 15 cm. Najprej opravimo jesensko globoko oranje (30 cm). Spomladi ni potrebno orati, samo obdelamo s krožno brano in kombiniranim orodjem za površinsko obdelavo zemlje do fine, drobno- Je takoj za lucerno po hranilni vrednosti najpomembnejša večletna (2- do 3-letna) njivska krmna rastlina. Razvila se je iz divje travniške črne detelje. Kot gojeno rastlino so jo začeli pridelovati v 15. 'stoletju. Pridelovanje se je razmahnilo in postalo gospodarsko pomembno v 18. stoletju. Daje zelo dobro, zlasti z beljakovinami, rudninskimi snovmi in vitamini bogato krmo. Polno proizvodnost doseže v drugem letu rasti. Malo je še prostora v Savinjski dolini za tako veliko hmeljsko žičnico kot bo ta v Kapli. Letno da 2-4 košnje (40-501 želene mase), oziroma okrog 101 sena/ha. Pri nas znaša večletni po-vpreček 5-6 ton. Zlasti je z beljakovinami bogato listje, ki jih vsebuje 2,5 x več kot steblo. Seno črne detelje je bogato zlasti s kalijem in kalcijem, medtem, ko vsebuje manj fosforja in magnezija. Je pomemben vir vitamina A. Vsestransko je uporabna za krmo (mrva, silaža, itn.). Je 2- do 3-letna metuljnica. Ima prav tako sposobnost direktne uporabe in vezanja elementarnega dušika iz zraka s pomočjo bakterij, ki žive v simbiozi na njenih koreninah. V dveh letih rasti lahko obogati ha tal z okrog 350 kg dušika, kar pomeni veliko energetsko vrednost. Škodijo ji zime brez snega z močnim temperaturnim nihanjem. Koren-Srčna korenina seže 150 do 250 cm globoko, glavna masa je v sloju omice 20 do 30 cm. Steblo se grmičasto razrašča. Listi - največ jih je ob začetku cvetenja. 1 Pogoji za uspevanje Podnebje A Najbolje uspeva v bolj vlažnem zmerno toplem podnebju. Za toploto ni preveč zahtevna. Rasti začne pri temperaturi + 2 do + 3 °C. Sušo slabo prenaša. Za rast potrebuje dosti vode. Tla - Ni preveč izbirčna. Najbolje uspeva na srednje težkih tleh. Ugaja ji slabo kisla reakcija (pH 6-6,8). Na bolj kislih tleh (pH 5) uspeva, če so tla dobro preskrbljena s hranilnimi snovmi. Kolobar - Sejemo jo z okopavi-nami gnojenimi s hlevskim gnojem. Nikakor ne smemo sejati za me- tuljnicami. V kolobarju ostane 2 do 3 leta. Sama sebe ne prenaša, na isto parcelo jo smemo spet sejati šele po 4 do 5 letih. Z močnim in globoko razvitim koreninskim sistemom črpa hranilne snovi iz globljih plasti in bogati gornje plasti or-nice. Ustvarja veliko zalogo organske snovi v tleh in se vse humi-ficira. Je odličen predposevek za vse poljščine. Priprava zemlje za setev Je v glavnem enaka kot pri lucerni. Zelo pomembno je dovolj globoko obdelovanje tal, ki omogoča dober razvoj koreninskega sistema. Začne se z jesenskim globokim oranjem, ko naj bi podorali tudi dve tretjini fosforjevih in kalijevih gnojil. Spomladi ne orjemo. Gnojenje Ob setvi in v letih rabe je potrebno gnojiti na hektar s 100 kg P2Os in 160 kg K2; z dušičnimi gnojili pa samo ob setvi in to 40 do 50 kg N na hektar. Setev Čas in način setve sta enaka kot pri lucerni. Ob spomladanskem roku setve, ki naj bo čimbolj zgoden, pride v poštev pri nas le kot podsevek v redkeje sejane jarine. Od teh je najprimernejši oves, ki hitro zapusti njivo, zlasti če ga ob začetku latereja pokosimo za zeleno krmo. Pri poletno jesenskem roku, ko moramo sejati prav tako zelo zgodaj (najkasneje do 10. septembra), sejemo deteljo kot čisti posevek. Sejati moramo v dobro uležano zemljo. Franc Beričič Predelovalnico grozdja v Imenem gradi KK Šmarje. Opozorilo uporabnikom pripravkov za varstvo rastlin Pred uporabo kateregakoli pripravka za varstvo rastlin natančno preberite navodilo za uporabo. Točno upoštevajte priporočene količine pripravka, optimalni čas njegove uporabe in priporočeno varnostno dobo (karenco). Natančno izračunajte potrebne količine pripravka za določeno površino. Nepravilno odmerjeni in uporabljeni pripravki lahko povzročijo veliko škodo; ob premajhni koncentraciji pripravek ne učinkuje, ob preveliki pa lahko poškoduje gofeno rastlino. Franc Beričič Domača lekarna v kozarcu medu Čebelarska zadruga pridobiva s svojimi člani-čebelarji tudi cvetni prah, matični mleček in propolis. Te sestavine, pomešane z medom, so osnova preparatov, ki so med ljudmi požgani že desetletja. Različne kombinacije in koncentracije posameznih sestavin zagotavljajo maksimalen učinek aktiynih substanc na človeški organizem. Vse sestavine so domačega porekla in pod stalnim strokovnim nadzorom. Za konzerviranje tj. stabilizacijo surovin se ne uporabljajo kemikalije, temveč samo fizikalni postopki, ki ne zmanjšajo kakovosti surovin. Zato lahko potrošniku jamčimo, da dobi za svoj denar najboljše izdelke. Čebelarska zadruga ima v prodaji 9 izdelkov pod skupnim imenom GELEE ROYALE in POLLEN preparati. Da bomo vedeli za katerega od navedenega se bomo odločili, si poglejmo njihove lastnosti: 1. ŽELE ROYALE (GR) SUPER DVOJNI priporočamo zlasti pri boleznih'srca, slabokrvnosti, pešanju spolne moči. Pod zdravniško kontrolo ga lahko uporabljajo tudi lažji diabetiki. ,2. GR SUPER se je pokazal zelo učinkovit pri želodčnih težavah, izčrpanosti organizma in težavah v klimakteriju. 3. GR SUPER S PROPOLISOM priporočamo pri bolezni dihal, črevesnih infekcijah ter čiru na želodcu in dvanajsterniku. 4. GR FORTE normalizira stanje po dolgih boleznih, organizmu vrača moč in daje kondicijo. 5. GR MITE priporočamo zlasti otrokom, ki imajo angino, astmo, slab apetit in so telesno ali umsko zaostali. 6. POLLMEL stimulira živčevje in krvotok, uravnava delovanje črevesja in uravnava prebavo. 7. POLLEN-CVETNI PRAH pakiran 130 in 40 g. Priporočamo za uravnavanje prebave in krvnega tlaka, pri boleznih ledvic in prostate. Cvetni prah je stimulator živčevja in zavira staranje. 8. BIOPOL uporabimo pri boleznih jeter, sečevodov in prostate. Je tudi za lažje diabetike. 9. PROPOLIS TINKTURA se uporablja za zdravljenje ran, ekce-ma, bradavic ter zdravljenje bolezni zobne pulpe in korenin. Prav tako se priporoča za celjenje ran na želodcu in dvanajsterniku ter zdravljenje zgornjih dihal. Propolis uporabljamo tako, da 10 do 15 kapljic damo na žličko medu in raztopimo v ustih. Za zunanjo uporabo pa propolis namažemo direktno na rano ali bradavico. ■ Ostale preparate jemljemo na tešče -1/2 ure pred zajtrkom, tako, da vsebino ene žličke raztopimo pod jezikom. Prehod v kri je tako najhitrejši in najučinkovitejši. Priporočamo vam, da namesto sintetičnih zdravil uporabljate čebelje pridelke v obliki naših preparatov in si tako krepite zdravje! M. BOŽNAR Spomladansko zatiranje plevelov v posevkih ozimnih žit vptečju za 10 % (ocena FAO), se- Pleveli odvzemajo gojenim rastlinam življenjski prostor, vodo s hranilnimi snovmi, zadržujejo vlago in s tem pospešujejo razvoj glivičnih bolezni ter ovirajo spravilo. Pleveli zmanjšujejo pridelek v po- mena plevela pa vplivajo tudi na slabšo kakovost moke. S pravilno izbiro herbicida lahko zatremo vse splošno razširjene semenske ter nekatere koreninske širokolistne' in travnate plevele. Prvi korak k pravilni izbiri in rabi herbicidov je ugotovitev vrste plevelov v posevku. Pregledati moramo čim večjo površino, šele na podlagi sestave plevelnih rastlin se odločimo za izbiro herbicida. Z nekaterimi herbicidi zatiramo široko-listni plevel, z drugimi pa travnati, saj še nimamo na voljo velike izbire pripravkov, ki bi sočasno zatrli trdovratni smolenec in vedno bolj razširjen srakoperec. Izbrani herbicid bo imel zadovoljiv učinek le, če ga uporabimo ob pravem času, to je v fazi razvoja, ko je ta plevel občutljiv. ZATIRANJE PLEVELOV V JARIH ŽITIH Za zatiranje Širokolistnih plevelov v jarih žitih imamo na voljo več herbicidov, priporočamo pa uporabo takih, ki zatrejo tudi lobodo, osat, mrtvo koprivo, mak, brezko-listno dresen, kurjo črevco, jetičnik in seveda tudi smolenec. Pripravki s širokim herbicidnim učinkom so aniten DS (2,51/ha), aniten MPD (41/ha). Z njimi škropimo od razvoja četrtega lista pa do začetka ko-lenčenja, optimalne temperature za njihovo učinkovito delovanje so med 10 in 15 °C. Jara žita so bolj občutljiva od ozimnih, zato morama biti pri odmerkih natančni; posebej pri ovsu, ki je občutljiv na 2,4-D herbicide (deherban A, korovicid, monosan herbi, herbocid), vendar pa prenese kombinirane pripravke. Za zatiranje enoletnih travnatih plevelov v posevkih jare pšenice uporabimo tribunil WP 70 v količini 3 do 4 kg/ha pred vznikom. Tega pripravka ne smemo uporabiti v posevkih jarega ječmena in ovsa. V času razraščanja lahko zaplevlje-nost posevkov jare pšenice in ječmena zmanjšamo s herbicidom fa-neron combi v količini 2 kg/ha. Franc Beričič - Poglejta ga, kako je revež, vesel. Še zaveda se ne, da je zgolj sredstvo za ustvarjanje novih izgub. OTO REISINGER, Vjesnik Izredna kontrola Ko je Mlekarna nepričakovano izredno kontrolirala tolščo v mleku po zbiralnicah, se je tu in tam katera od prinašalk mleka nesrečno spotaknila in mleko razlila. - Mlekarna bi morala češče mleko izredno kontrolirati. NEKOČ JE BILO DRUGAČE Včasih so bili ljudje zelo skromni. Gospodarska poslopja in kmečke hiše v vasi so bile bolj revne kot danes. Skoraj vse strehe so bile pokrite s slamo. Tudi naš kozolec je dolgo imel slamnato streho. V hiši so moji predniki imeli črno kmečko kuhinjo. Črna je bila zato, ker se je dim iz peči valil pod strop in so bile vse stene v kuhinji čisto smolnate. Štedilnika takrat še niso poznali. Kuhali so v krušni peči. Uporabljali so železne in glinaste lonce. V isti peči so kuhali tudi za prašiče. V kmečkj hiši so imeli izbo, ki so ji rekli »hiša«. V njej jč bila v enem kotu velika. krušna peč, okrog nje so bile klopi. Pozimi so se vaščani zbirali ob topli peči, posedali na klopeh in se pogovarjali ter kaj delali. Luščili so koruzo in fižol. Včasih so luščili tudi bučno seme. Bučke so predelovali v olje v mlinu v Malih Braslovčah. Hrano so ljudje imeli takšno, kakršno so sami pridelali. Meso je bilo na mizi ob nedeljah in večjih praznikih. Za zajtrk so jedli zelje in žgance, bolj redkokdaj belo kavo in kruh. Malicali so domači kruh in pili jabolčnik. Oblečeni so bili preprosto po domače. Tudi obutev je bila narejena doma. Šivilja in čevljar sta prišla velikokrat delat na dom. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni so morali ljudje trdo delati. Plug za oranje' so vlekli voli ali konji. Pšenico so sejali in želi ročno. Tudi mladili so ročno. Hmelja so pridelali le toliko, da so lahko plačali davke. Včasih pa ga ni hotel nihče kupiti, zato so ga vozili v Savinjo. To mi je pripovedovala stara mama. Največ hmelja so kmetje prodali Judom. Pozneje so ga odkupovali tudi domačini. Jeseni so kmetje spravljali pridelke. Na njivah- so včasih delali tako dolgo, dokler ni zapadel sneg. Ko je pritisnil mraz, so se možje odpravili v gozd sekat drva. Včasih se je kdo od njih smrtno ponesrečil. Mojemu staremu očetu je drevo padlo na nogo, vendar je nesrečo preživel. Doma so drva žagali z ročno žago. Nekoč so ljudje delali več z rokami, danes delamo vedno več s stroji. Nekdaj je bilo življenje bolj skromno, danes pa kar tekmujemo, kdo bo imel boljši standard. Višji standard nam je prinesel veliko dobrega, obenem pa nešteto stvari, o katerih se ljudem še sanjalo ni. Mojca Marovt Braslovče Mogočna graščina Novo Celje z južne strani. Agrina jo bo postopno obnovila. Mogoče bo kdaj sedež sozda Hmezad? KOOPERANTI KK Šmarje MELIORIRANO KUNŠPERSKO POLJE Največje hidro in agro melioracije v regiji, saj je med Sotlo in cesto pod Bistrico ob Sotli in proti Kunšperku urejeno in združeno kar 331 ha zemljišč. Z vodjo zadružne enote Bistrica ob Sotli tov. Viljemom Klobaso sva se z mag. Ivanom Glušičem dogovorila za ogled preoranega in za delitev pripravljenega Kunšper-škega polja. Tovariš Klobasa je med vožnjo ob južnem robu polja predlagal, da v Kunšperku obiščemo kmeta in aktivnega člana melioracijskega odbora Joža Pratengrazerja. Domačija je prislonjena ob breg na koncu vasi. Gospodar Jože je bil republiški poslanec in predsednik izvršilnega odbora skupščine Skupnosti starostnega zavarovanja Slovenije. Pravi, da je sedaj le kmet na 12 hektarski kmetiji, da ima 5 ha obdelovalne zemlje, na bizelski strani malo vinograda, ostalo pa je gozd, da je usmerjen v pujske, da si lajša delo s stroji _Mi pa smo ugotovili, da ima dobro vino in salame. Na dvorišču nas je najprej pozdravil lep čm pes. Ko nas je ovohal, smo lahko šli naprej. Gospodar "nas je povabil v veliko kuhinjo. Ne bom navajal, kaj je kdo rekel. V živahnem razgovoru so se vrstili spomini na velike dogodke. Polje je bilo precej mokro zaradi neočiščenih vodotokov. Okrog 217 lastnikov je” imelo nad 340 parcel. Nekateri tudi do 12 po polju razmetanih parcelic. Ureditev polja je zorela več let. Z deli je začela Strojna, TOZD Grames s številnimi stroji v drugi polovici lanskega leta. Začeli so z osnovnim odvodnjavanjem, speljali so jarke, drenažirali, krtičili podrahljavali, uredili nove poti, prehode, propuste, gnojili in orali. Vsa dolina je pripravljena na delitev. Večina kmetov bo dobila 5,5 ha v povprečju v enem kosu in le redki v dveh. »Prej so večina bili slabi travniki, sedaj je pa naša dobra zemlja pripravljena na delitev, ki mora po načrtu biti končana do 15. aprila,« je ponosno dejal Jože in pohvalil izvajalce del in milo zimo, ki je omogočila še zadnje priprave. Sejali bodo večinoma koruzo in seveda tudi druge poljščine. V šali sem vprašal, kam bodo šli s tolikimi pridelki. Pa so dejali kar vsi trije v en glas, da res pričakujejo vsaj za 20 odstotkov več pridelka. Da bi le bil večji. Da, da, še večji bo naslednja leta. »Zemlja bo sama dokazala skeptikom, da da več, čim bolj jo obdeluješ.« Mi, ki smo' vložili ogromno dela in imeli precej težav vsaj v začetku, bomo po delitvi, najbolj pa ob bogati letini zadovoljni. Zemlja bo naš trud poplačala v korist vseh lastnikov. Predvsem starejši ljudje so na svoje prejšnje parcele čustveno navezani. Toda uvideli so, da je to delo bilo potrebno v našo korist, da nam bo bolje«, sta ob koncu razgovora povedala Vili in Jože in naju povabila medse, če ne prej, jeseni. Urednik TAKIH KMETIJ NI VELIKO Pri Cimperškovih v Podvrhu se že dolgo časa ukvarjajo z živinorejo. Na domačiji živi šestčlanska družina: stari starši, starši in dva osnovnošolska otroka. Po svoji urejenosti je kmetija znana daleč naokrog. Redijo okrog 15 krav in okrog 30 pitancev, včasih malo več, včasih malo manj. Imajo pa še nekaj telet. Največ dela pri živini je zjutraj in zvečer. Zjutraj je treba zgodaj vstati. Čaka krmljenje živine in molzenje krav. Krave je treba pomolsti do pol osmih, ko odpeljejo mleko v zbiralnico v Braslovče. Pri molži si pomagajo z modernim molznim strojem. Zato molža ne traja tako dolgo, kot je včasih, ko je bilo treba molsti na roke. • Na dan oddajo poprečno 150 litrov mleka. Redijo frizijke, simentalke in si-vorjave krave. Češe krava pripravlja na porod, je treba dobro paziti, saj lahko pride do komplikacij. Seveda je skrb poplačana, ko se skoti zdravo in lepo tele. Včasih pa se zgodi, da tele umre. Vendar se to dogaja . zelo redko, ker so krave v dobrem higienskem in zdravstvenem stanju. Bikce, ki jih skotijo krave, imajo za pitanje, telice pa za pleme. Glavna hrana za živino sta silaža in seno. Poleg dajejo še krmila in sirotko, ki jim jo vsak torek ali sredo pripeljejo iz mlekarne v Arji vasi na dom. Krmila jim priskrbi zadruga, ker so z njo v kooperaciji. Tudi pitance dobijo preko zadruge, zato krmila potrebujejo, saj morajo v določenem času pitanci pridobiti predvideno težo. Ta pa se samo s silažo in senom ne da doseči. Silažo in seno je treba pridelati doma. Zgradili so dva silosa, ki sta vsako leto tako napolnjena, da je silaže dovolj, dokler ni mlada trava dovolj velika. Živine ne pasejo, saj je s tem preveč dela, pa tudi prostora za pašo ni primernega. Gnoja iz hleva tudi ne odvažajo, saj imajo to narejeno na splakovanje. Gnojnica steče v gnojno jamo, od koder jo občasno odvažajo na travnike in njive. Da lahko opravljajo toliko dela, si ga razdelijo in si pomagajo. Za volan traktorja ne sede samo gospodar, ampak tudi njegova žena in tudi že starejši sin. Poleg živine se ukvarjajo še s hmeljem, imajo pa tudi nekaj prašičev za domačo porabo. Dela je celo leto ‘dovolj in uspeh je vzorno urejena kmetija. Nanjo so ponosni in radi jo pokažejo. Nanjo pa smo ponosni tudi sovaščani, saj takih kmetij ni ravno veliko. Sabina Kokovnik Braslovče AJDA- NOVE MOŽNOSTI -SEMENSKA PROIZVODNJA Letos je možna tudi semenska proizvodnja ajde za Semenarno Ljubljana. Na razpolago bo seme kultivarjev siva dolenjka in darja. Seme da na razpolago Semenarna iq ga obračuna 1:1 ob oddaji semena, ki mora imeti po zakonu 13 odstotkov vlage. Možen je prevzem tudi z 18 odstotno vlago, vendar se le-ta do vrednosti 13 % odbije. Interesenti bodo za pridobivanje dobili tehnologiji in vse nasvete med vegetacijo. In cena? Cena bo znašala 30 % več kot za merkantilno seme Lani je bilo to 500 din/kg ajde s 13 % vlago. Interesenti se naj oglasijo do koca aprila tehnološki službi HMEZAD SK »Savinjska dolina« Žalec. Martina Zupančič dipl. kmet ing. PRIDELOVANJE ZELENE ROŽE Hmelj je dvodomna rastlina. Za pridobivanje se uporablja ali goji samo ženska hmeljna rastlina, medtem ko je moška za pridelovanje nezaželena ali pa celo škodljiva Zato jo je potrebno uničevati. Hmelj so že poznali stari Slovani, poznali so tudi varjenje piva. Pri nas je poznan že preko 120 let. Delo se že začne v jeseni z gnojenjem s hlevskim gnojem in temeljnim odora-vanjem. Nato zima opravi svoje z zemljo in pripomore k boljši strukturi, V začetku aprila se hmelj na fino odorje s posebnimi plugi, pobrana,^nakar je pripravljen za rezanje s strojem. Ko je hmelj obrezan ih so pobrani ostanki odrezanega hmelja, napeljemo vrvice, k vsaki sadiki po dve v obliki črke V. Hmelj iz zemlje, kjer je bila odrezana sadika, požene mlade poganjke, katere po tri do štiri navijemo na vrvico. Odvečne poganjke odstranimo, da ne odžirajo hrane ostalim. Nato hmelj‘hitro raste in v dveh mesecih jmaj-junij) doseže višino pet do šest metrov. Hmelj začne cveteti konec junija. Bolj gosti so cvetni nastavki, tem večji je pridelek. Hmelj dozori nekje od 18. do 30. avgusta, odvisno od sorte hmelja. Hmelj obiramo v glavnem na stroje, kjer je po- trebno malo delavcev. Sušimo ga na hmeljskih sušilnicah-, nakar suhega navlažimo na primemo vlago, da se ne drobi pri basanju v vreče. Nabasani hmelj v vrečah od 50 od 60 kg se nato prodaja v odkupno skladišče Hmezad. Med vegetacijsko dobo se mora hmelj vestno škropiti proti hmeljevim boleznim in škodljivcem. Prav tako je potrebno med to dobo pravočasno dognojevati z umetnimi gnojili in hmeljišča obdelovati. Le na ta način lahko pričakujemo visoke pridelke. Hmelja poznamo več sort. V glavnem ga razvrščamo v A sorte, B sorte in staro sorto savinjski golding, ki je znan po celem svetu, ker ima prijeten, aromatičen priokus. Slovenski hmelj izvažajo po celem svetu. Letni pridelek je 4000 ton, od tega gre približno 3000 ton za izvoz. Hmelja se največ uporablja za proizvodnjo piva, manjše količine pa tudi v zdravilstvu in ostali kemični industriji. Polona Cilenšek Male Braslovče APRILSKA Izšel je časopis p APRIL brez poprejšnjih obvestil. Zanj se nič ne plača, le rokopisov se ne vrača. V njem velik je razpis: Za direktorja se lahko prijavi vsak dan tisti, ki ni bil prej izbran, Pogoj: da likvidacijo podjetja ima na vesti - za take nisoJ»resti_«. Ponuja stolček tam mizar, svojemu kolegu v dar. Eno mandatno dobo bo že vzdržal, da sam na višji stopnički bo pristal. Prodaja registrirno uro inovator, tako na prenosni transformator, ki šefa bo zbudila, če po privatnih poteh bosta zavila. Izvozno podjetje išče poštenega tatiča, da njegove devize banki bo ukral, jih na pravo mesto dal. Za vse zakone, samoupravne sporazume, odloke in zanje vzroke, se pripravlja velik kotel. V njem inflacija se bo smodila, ljudstvu od ginjenosti srca talila. Samo da drva bodo prava in ob letu ne bo poplava. M. C. ZAKLADNICA ZDRAVJA MENTOLAN Imate probleme s prebavo, ste napeti,, si želite pomiritve? Zaupajte mil FRANC JEŽOVNIK IZ ZGODOVINE Podjetnost v Savinjski dolini Leta 1871 je bil izvoljen za žalskega župana dr. Jožef Tarbauer. Štiriindvajsetega marca 1872 je na občinski seji izposloval sklep, da se iz vrst občinskih odbornikov osnuje poslovni odsek, ki mu je načeloval Janez Hausenbichler, pravtako soorganizator žalskega tabora. »Slovenski Štajer« iz leta 1870 prinaša prve podatke o žalski jami, danes jami Pekel. Knjiga navaja, da je dr. Jožef Tarbauer najel jamo od kmeta iz Podloga. Jamo je uredil za turistični ogled in ustanovil poseben jamski odbor. Predvideva se, da so v jami prirejali razne zabave. Uredili sef jamske steze. Tako zasledimo v tem obdobju poslovni, gospodarski odbor, ki si je zadal svoj program dela tudi s prvimi znaki načrtnega turizma v Savinjski dolini. NoVo Celje Začetki industrije? Da se zgodovina rada ponavlja vidimo na primeru Novega Celja, kjer se danes razvija proizvodnja, ki je podobna tisti iz prejšnega stoletja. V času, ko so cehi že bili v kritičnem razdobju (leta 1859 dokončno ukinjeni) so v Novem Celju opravljali zanimiv gospodarski poizkus. Odleta 1835 do 1849 je bil lastnik Novega Celja pri Žalcu Ludvik Hausmann, oče prve slovenske pesnice Fany Hausmann. Bil je zelo podjeten. Poleg graščine je zgradil veliko tovarno za proizvodnjo špirita in sorodnih alkoholnih tekočin iz sadja in grozdja. Na Plevni in v Kasazah je zgradil opekarni, ki sta na leto dajali 180.000 kosov zidne in 120.000 kosov strešne opeke. Lotil se je sviloprejstva, pri Plevni je zasadil velike nasade murv in postavil tkalnico za svileno tkanino. V Zabukovici si je pridobil nekaj premogovnih mer, kupil mlin, ki je bil na Ložnici. Ta mlin je bil nekoč last Celjskih grofov. Mlin je obnovil in-poleg njega postavil velik mla-tilni stroj na vodni pogon. Prvi je tudi prinesel hmeljske sadike v dolino. Gospodarska razgibanost Temu je veliko pripomogla »bela cesta«: Duhaj-Trst. Dolina je bila odprta, tu je potekala jantarska cesta, tu so bile rimske ceste, tu je bila bela cesta Na belo cesto spominja zapis v Vre-čerjevi knjigi »Savinjska dolina«: »Že celjski profesor Zupančič imenuje pošto v Št. Petru v Savinj. dolini, ko je leta 1815 opisal v mali brošurici izletiz Ce- lja v Solčavo. Tu je obstojala že v 18. stoletju takozvana Rele-postaja. To se pravi, da so v Št. Petru prepregali konje pošte, ki je vozila preko Savinjske doline iz Dunaja v Trst.. « Za antičnim parkom v Šempetru je shranjen visok kamniti steber, nh katerem je označba: Graz in Trieste. Steber leži pozabljen pod skromnim napuščem. Zakaj se ne razišče njegova zgodovina in zakaj se ne postavi, če je to ohranjen spomin na belo cesto in relejno postajo v Šempetru? Na belo cesto spominja tudi zapis iz knjige »Kupčija in obrtnija:« »... poprej, ko še ni bilo železnice od Dunaja do Trsta, so le v Leobnu na Gornjem Štajerskem in v Žalcu na Slovenskem Štajerskem znali in pravico imeli široke šine zarparizerje izdelovati. Žavski kovači in žavski kolarji slovijo še danes daleč po svetu zavoljo izvrstnih tovornih vozov, ki jih izdelujejo. V kovaškem rodu Zotlovih je še ohranjena tradicija o prevozniških časih, ko je bilo treba delati v nedeljo in svetek ... « Začetki hmeljarjenja Dolina j e bila odprta, bila j e gospodarsko razgibana in imela je pogumne može, ki se niso ustrašili napredka niti na nacionalnem, niti na gospodarskem področju. Med njimi gotovo prednjači Janez Hausenbichler iz Žalca' (1838-1896), samozaložnik »Navoda o hmeljariji«, prizadeven soorganizator II. slovenskega tabora, ustanovitelj »Južnoštajerskega hmeljarskega društva« (1880), ki ga lahko edino utemeljenega slavimo kot očeta savinjskega naprednega hmeljarstva. Omenimo, da je ponatis »Navoda o hmeljariji« izšel v »Kmetijskih in rokodelskih novicah«, ki jih je urejal dr. Janez Bleiweis (1808-1881). Dokaz, da prizadevanja po razvoju hmeljarstva niso bila osamljena in da je bila, kot že večkrat poudarjeno, dolina povezana tudi s Kranjsko. To nam potrjuje tudi opis pogreba dr. Bleiweisa v Ljubljani 1881. leta. Med drugim se je pogreba udeležilo »mnogo udov^ občinskega zastopstva žavskega trga z vencem, občina Griže, zastopana po gospodu E. Širci. .. « Kot rečeno, sta L 1880 Janez Hausenbichler in Karl pl. Haupt ustanovila »Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu«, pravila so bila potrjena v Grazu 5. decembra 1880. Udeleženci kuharskega tečaja v gasilskem domu v Ojstriški vasi pri Taboru so si vzeli čas za posnetek. Vodjo tečaja Brankota (z brki) so pohvalili. Saj so pripravljali številne jedi, najboljše za zaključek ob dnevu žena. Tečaj so pripravile kmečke žene. Za dan žena so kmečke žene TZO Šempeter ustanovile svoj aktiv, cicibani iz vrtca pa so jim pripravili prisrčen program. To društvo, kot ena izmed oblik zadružništva, je imelo nedvoumno velik vpliv na razvoj hmeljarstva. Veliko se je dalo na izobraževanje. Ustmeni pouk je bil v obliki različnih predavanj, po različnih krajih, ne samo v dolini, tudi širše. Recimo v Veliki Nedelji, Vuhredu, Vuzenici, Dražmirju, Frankolovem itd. Teoretičnemu pouku so mnogokrat sledile tudi praktične vaje in demonstracije. Žalska šolska mladina je že L 1886 imela svoj poizkusni nasad ob Godom-lji. Kasneje so pod vodstvom Antona Petrička v poizkusnem nasadu ob železnici gojili 15 vrst hmelja. Namen je bil, da se najde nadomestek za golding, če bi ta začel pešati. Naključje: več ali manj se ta poizkusni nasad, ki je deloval v času od 1904 do 1912, ujema lokacijsko z današnjim Inštitutom za hmeljarstvo. Hmeljarsko društvo Predaleč bi nas zapeljalo, če bi navajali vso bogato zgodovino društva. Navedimo del besedila, ki je bil objavljen v brošuri, ki jo je napisal Anton Petriček, ob 50-letnici društva. V brošuri je objavljen govor, ki ga je imel Anton Petriček ob društveni petdesetletnici: »Akoprav je glavna naloga Hmeljarskega društva pospeševati in dvigniti kulturo hmeljske rastline, si je isto tudi pošteno prizadevalo storiti vse, kar bi služilo v pospeševanju hmeljarske kupčije in sicer potem smotrene reklame, potem udeležbe na svetovnih gospodarskih razstavah, potem upeljave hmeljskih sejmov v Žalcu, potem ustanovitve Hmeljame in Oznamovalnice v Žalcu in končno še potom raznih vlog v zadevi znižane voznine za hmelj, hmeljske droge, obiravce, juto, umetna gnojila itd., v zadevi davka (1.1912 protestni shod zoper povišanje davka na piyo od 3.40 krajcarjev na 8 krajcarjev zal hi. Vloga s protestom je bila odposlana državni zbornici na Dunaj). Prek pošte, brzojava, telefona je Žalec povezan z najbolj znanimi borzami za hmelj)... « Franjo Roblek Začeto Hausenbichlerjevo delo je nadaljeval Franjo Roblek, ki ima nedvomno velike zasluge za pospeševanje hmeljarstva. Od leta 1897 je bil odbornik, od leta 1911 do 1935. leta pa predsednik Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu. Poudariti moramo, da ni bil samo hmeljar na papirju, ki bi skušal s peresom v roki rešiti razne hmeljarske probleme. V svoji nasadih je delal tudi razne praktične poizkuse. Leta 1909 je kot državni poslanec na Dunaju dosegel, da je poljedelsko ministrstvo na Dunaju imenovalo vse-učiliškega profesorja botanike Julija 01schowya za konzulenta za savinjsko hmeljarstvo. Kot poslanec v dunajskem parlamentu je dosegel, da se je priznala označba za hmelj: »Južnoštajerska -Savinjska dolina«. Velikega pomena za razvoj savinjskega hmeljarstva je bila ustanovitev »Hmeljarne«, 1902. leta, prvega jugoslovanskega zavoda za skladiščenje in konzerviranje hmelja. Franjo Roblek je bil soustanovitelj. Franjo Roblek ni deloval samo na področju hmeljarstva. Kot državni poslanec se je boril za pravice Slovencev. Od 8. 11. 1911 do smrti 1935. leta je bil na čelu Elektrarne v Žalcu in njegova zasluga je, da je leta 1912 zasvetila luč v Žalcu. Ob petinsedemdesetletnici smo pozabili na ta jubilej. Roblek je bil organizator drugega slovenskega tabora v Žalcu leta 1918, ko so Žalčani in okoličani množično podprli majsko deklaracijo. Bil je načelnik planinskega odseka v Žalcu in njegova skrb je bila izgradnja ceste med Solčavo in Logarsko dolino. Delo je uspešno izpeljali. V monografiji »Gomilsko« je objavljeno njegovo pismo. V njem »Slavno županstvo Gomilsko« prosi: »V svrho zagovarjanja mojega v državnem zboru stavljenega predloga glede uravnavanja potoka Bolska prosim, da mi naznanite sledeče: Koliko približno merijo Vaša zemljišča, katera povodnji Bolske preplavljajo? ... Prosim Vas pa, da mi naznanite resnične številke, katere mi vlada ne bo mogla izpostavljati. Z odličnim spoštovanjem Franjo Roblek, Dunaj 19. 7. 1907. Torej se je v dunajskem parlamentu boril tudi za izboljšanje kmetijskih zemljišč. (Se nadaljuje) Opravičilo Vsem udeležencem seminarja o hmelju in hmeljarjenju v Portorožu od 1. do 3. marca, predvsem pa delavcem IHP Žalec, se opravičujem za izrečene besede o delovanju IHP in njegovem delu na področju hmeljarstva. Izjavljam, da besede niso resnične in da je delovanje in delo IHP na zavidljivo visokem strokovnem nivoju svetovnih razsežnosti in zasluži vso podporo nas hmeljarjev. Menim, da sta usmeritev in delovanje IHP pravilna. Želim mu še naprej uspehe in delovanje, kot si ga je začrtal. Udeleženec seminarja Ivan Jošt RSZSS za obveščanje v združenem delu Kaj ugotavljajo uredniki in komisija za obveščanje Izdatki za obveščanje, za njegovo delovanje in razvoj, se ponekod še vedno obravnavajo kot režija, pri čemer je kajpada režija ime za vse, kar naj bi bilo odvečna navlaka, za-jedalstvo in priskledništvo. To pojmovanje je skrajni primitivizem, za katerega je delo samo fizična rabota; ne upošteva načela delitve dela in nima nič skupnega z združenim delom. Intelektualno delo je povsem razvrednoteno, ne priznajo njegovega deleža v končnem produktu sistema, kakršen je organizacija združenega dela. Po tej logiki je nekaj vredno samo fizično delo, in to toliko bolj, kolikor težje je - človeštvo kot vrsta pa teži v razvoju k temu, da se kolikor mogoče osvobodi fizičnega dela- z avtomatizacijo, s krmiljenimi procesi, torej s komunikacijami. Drugo podobno zgrešeno pojmovanje je, da se sredstva (mediji) obveščanja ponekod presojajo izključno z vidika njihove funkcije v poslovnem sistemu (upravičena bi bila najbrž šele tedaj, ko bi imela značaj ekonomsko propagandnih sporočil) - kakor da delovna organizacija kot makro sistem ne bi bila organska celota treh povezanih sistemov: proizvodnega, upravljal-skega in informacijsko-komunika-cijskega. Slednji pa je podlaga obema prvo omenjenima in je v resnici njuno nosilno ogrodje, njuna instalacijska mreža in prenosna snov -ožilje in kri. Zanimivo, da je tako zaostalo pojmovanje značilno ne le za »profanum vulgus«, ampak ponekod kar za nekatere poslovode-če, za katere vsaj v Sloveniji organiziramo permanentno izobraževanje, magisterije na raznih »Sor-bonah« in VUS. Tretja značilnost, ki obvladuje razmerja sil v informacijsko komunikacijskih odnosih nekaterih kolektivov OZD, je naslednja neproduktivna shema: vodilni sestav v ozdih ljubosumno zadržuje infor- macije (novinarji in uredniki niso vabljeni niti na kolegije) - organizatorji obveščanja si bolj ali manj uspešno (po svojih sposobnostih, tudi psihološko taktičnih) prizadevajo za pridobitev informacij, ki so ključne za'resnično odločanje, z namenom, da bi jih ponudili svoji javnosti - delavcem svojega ozda -delavci pa informatorje v teh naporih kaj malo ali nič ne podpirajo, ker se v resnici brigajo le za gmotne in kratkoročne interese. Zaradi tega so organizatorji obveščanja osamljeni borci, večkrat neprijetni gnjavatorji, ki nekaj rovarijo, vohljajo, ki ustvarjajo slabo vest ipd. Na ta način je sicer v ozdih količinsko še kar veliko obveščanja, pa malo resnične obveščenosti. V zvezi s to ugotovitvijo pa bi bilo že davno treba s prstom pokazati tudi • na tega tako mistificiranega »našega delavca«, katerega zavest je večkrat slabo formirana, ker ni in si osebno ne prizadeva biti res vsestransko informiran, civiliziran, ker se mu večkrat ne ljubi brati, kar pripravljajo zanj, Usti, ki so to dolžni. Obveznost v sistemu obveščanja je določena povsem enostransko - kot obveznost organov, da zagotovijo obveščanje, ne pa obveznost delavcev, da so obveščeni - z vsemi posledicami zaradi neobveščenosti. Glede tega bi moralo k&t načelo obveljati staro pravno načelo, da neseznanjenost z zakoni ne odvezuje nikogar od krivde v primeru kršenja. Tudi delavci bi morali vsaj deliti krivdo za nesporazume v primeru neobveščenosti, kadar je mogoče dokazati, da so bile informacije objavljene v medijih, ki so jih ustanovili v ozdu. Delavci se zvečine ne zavedajo, da s tem, ko puščajo vnemar zahteve po javnosti dela v svoji delovni organizaciji, prepuščajo odločanje drugim. Ko pa pride do kršenja njihovih pravic, pa je treba zamenjati kar po vrsti vse - vodilne, pa sindikat, pa delavski svet. Na čelo bitke za izvajanje javnosti dela organov ozda mora stopiti v združenem delu sindikat. S svojim vplivom in podporo organizatorjem obveščanja v izdajateljskim svetih odnosno odborih za obveščanje bi lahko preprečil več nesporazumov in spopadov. Ta skrb je ena od poglavitnih sestavin sindikalnega dela, ki pa jo ‘ izvršni odbori in konference slabo opravljajo. Nemalokje so za to kri- vi tudi organizatorji obveščanja -uredniki in novinarji - ker se ne potrudijo in ne prevzamejo pobude - da bi se oprli na sindikat in prek njega uveljavljali svoj nadosebni, splošni interes: da bi bil vsak član kolektiva obveščen, da bi poznal svojo firmo, ji pripadal in se čutil zanjo odgovornega - namesto tega, kar se dogaja zdaj, ko bi večina rada firmo kar čimprej pojedla, kakor potratni francoski kralj: »Za mano lahko pride' vesoljni potop.« Smučarsko prvenstvo Hmezada v sliki Pokali in medalje za najboljše Najhitrejše veleslalomistke do 30 let na smučarskem prvenstvu Hmezada na slavnostni podelitvi medalj v hotelu Golding v Žalcu. Od leve Marinka Grobelnik, KZ Drava, Martina Laznik, KZSd, Mojca Šporin, El. Direktor KZ Drava tov. Alojz Hauzer čestita najboljšemu veleslalomistu skupine od 30 do 45 let tov. Antonu Huderniku iz KZ Drava, levi Marjan Ribič, KZSd in desni Jože Mastnak iz KZSd. j 11. AGROSKI 88 11. AGROSKI je bil 4. III. na Golteh pod pokroviteljstvom SOZD Mera. Tekmovanje je vodil SK Velenje. Na fotografiji: Dolge vrste tekmovalcev iz 38 organizacij na Žekovcu. Tekmovalo je 580 udeleženk in udeležencev v veleslalomu in tekih. 12. Agroski bo organiziral HP Medex iz Ljubljane. Rezultati tekmovalk in tekmovalcev SOZD HMEZAD ŽALEC VELESLALOM Zenske nad 30 let čas (sek.) 13. Nuša TURK 51,65 15. Marija KROFLIČ 51,84 .27. Nuša ROJC 53,80 38. Kristina KRESNIK 1.04,62 Vseh uvrščenih v tej kategoriji je bilo 39 tekmovalk. Ženske do 30 let 8. Marinka GRUBELNIK 46,35 16. Mojca ŠPORIN 50,32 19. Breda ZALOKAR 50,66 30. Tanja PINTER 52,10 35. Jana ŠPORIN-JOŠT 53,70 Vseh uvrščenih v tej kategoriji je bilo 57 tekmovalk. Moški nad 45 let 1. Drago GRUBELNIK 42,23 19. Pavle STOJAN 48,37 21. Henrik KRUŠNIK 48,86 36. Janez ŠKETA 53,68 Vseh uvrščenih v tej kategoriji je bilo 49 tekmovalcev. Ženske do 30 let 8. Marija KROFLIČ 9.51,20 10. Vika PISNIK 10.38,60 Uvrščenih je bilo 12 tekmovalk. Moški nad 30 let 17. Vinko PAVLINC 17.32,10 19. Alojz HAUSER 17.56,50 21. Edo SVET 20.35,70 Uvrščenih je bilo 23 tekmovalcev Moški do 30 let 10. Mirko MARKAČ 14.44,40 15. Vinko ZUPANC 16.37,50 20. Andrej KRALJ 17.36,00 25. Bojan PUČKO (27.50,70) Uvrščenih je bilo 25 tekmovalcev. V ekipni uvrstitvi smo dosegli med 38 nastopajočimi delovnimi organizacijami - ekipami odlično 5. mesto in sicer za ekipami SOZD MERCATOR-KIT, SOZD ABC POMURKA MURSKA SOBOTA, SOZD MERX CELJE in SOZD EMONA LJUBLJANA. Ajdič »Sibirska buča« je prvoaprilska Matjaž Debelak, mladi smučarski skakalec in letalec iz Braslovč, je ponesel slavo svojega kraja, Savinjske doline, Slovenije in Jugoslavije v svet. Na 15. zimskih olimpijskih igrah v Calgaryu v Kanadi je na 90-metrski skakalnici osvojil prvo bronasto medaljo za našo deželo, ekipno pa so fantje Matjaž Debelak, Matjaž Zupan, Primož Ulaga in Miran Tepeš bili na isti skakalnici srebrni za Finci. Ob prihodu domov so mu prijatelji podarili petelina - simbol uspešnega skakanja. MERX JE BOLJŠI Šahisti Hmezada so dvakrat igrali s šahisti Merxa. V jesenskem dvoboju je bil rezultat najprej neodločen 6: 6. Šele dodatna igra je dala zmagovalca. Zmagal je Merx z rezultatom 9,5: 8,5. 16. marca letos so igrali povratni dvoboj. V tem srečanju pa so bili šahisti Merxa očitno boljši, saj so zmagali z rezultatom 8,5:5,5. T. G. ZAKLADNICA ZDRAVJA KAMILAN Žametni cvetovi kamilice darilo narave za nego naše kože. Dobite me v lekarni! Moški od 30 do 45 let 17. Marjan RIBIČ 40,45 40. Marjan KOS 42,73 41. Boštjan FAJDIGA 43,03 55. Matevž OBLAK 47,49 Vseh uvrščenih v tej kategoriji je bilo 91 tekmovalcev. Moški do 30 let 3. Pavel HUŠ 39,31 16. Branko HRIBERŠEK 41,34 31. Uroš PRISLAN 44,21 45. Tomaž STEPIŠNIK 45,22 74. Jože TERŽAN 49,95 Vseh uvrščenih v tej kategoriji je bilo 97 tekmovalcev. TEKI Ženske nad 30 let 8HR, cas (mm.) 4. Kristina KRESNIK 8.35,60 8. Milena KVEDER 9.10,40 Uvrščenih je bilo 13 tekmovalk. ŠAHISTI HMEZADA SO SE SPOPADLI Desetega marca letos /e Šahovsko društvo Hmezad organiziralo hitropotezni turnir hmezadovih šahistov. Turnirja se je udeležilo 18 šahistov. Posamezne DO so imele naslednje število zastopni- kov: Kmetijstvo Žalec 7 Kmetijski kombinat Šmarje 4 KZ Savinjska dolina 3 Celjska mesna industrija 2 Agrina 1 DSSS SOZD 2 Pogrešali smo šanršte iz nekaterih DO, ki so se doslej redno udeleževali šahovskih tekmovanj. Vemo, da je nekaj šahistov v Strojni, Minervi, KZ Drava pa tudi v Eksport-imporlu. Novost turnirja so bili predstavniki KK Šmarje. Rezultati: 1. Avgust Cverlin (CMI) 17 točk, 12. Ivo Farčnik (KZSD) 14 točk, 3. Tone Gubenšek (DSSS) 13,5 točk, 4.-5. Vinko Jagodič (KZSD) in Veljko Mičič (KŽ) po 12 točk, Karel Farčnik (KZSD) 10,5 točk, 7. Milan Lešnik (CMI) 10 točk, 8.-10. Vlado Krušiš (DSSS), Savo Kojič (KŽ) in Miran Gobec (KKŠ) 9 točk, 11. Fri-ci Gobec (KKŠ) 8,5 točk itd. T. G. HRABER NI TISTI, KI SE NI NIKOLI BAL, AMPAK TISTI, KI JE STRAH PREMAGAL Ta star nemški pregovor mi je prišel na misel, ko sem skušala spregovoriti nekaj besed z Matjažem Debelakom, ki je gruči otrok okoli sebe delil svoj podpis. Podajali so mu roke, mu čestitali in spraševali; »Ali vas je bilo kdaj strah skočiti s skakalnice?« »Ja, seveda me je včasih strah,« jim je odgovoril. Potem, ko je osvojil dve olimpijski medalji in se vrnil s tekme svetovnega prvenstva v Oberstdorfu, je 17. marca prišel tudi v Žalec z bratom Janezom. Danes ste tu, da sprejmete nagrado sozda Merx in da se predstavite Žalča-nom. KOMPOSTU V SLOVO TZO Šempeter je izgubil svojega dolgoletnega člana Joža Rojnika po domače Komposta. Z izredno voljo se je 20 let boril z boleznijo, ki ga je počasi razjedala in ga sredi februarja letos premagala. Rodil se je pred 78 leti kmetu v Doberteši vasi. V družini je bilo 5 hčera in on. Kot edini sin je prevzel kmetijo. Na njej je z ženo nadaljeval delo svojega očeta in dedov. Bil je ustanovni član Kmetijske zadruge Šempeter, napreden kmet in zvest zadrugi vse do konca Pred petimi leti je prepustil gospodarjenje na kmetiji nečakinji in njeni družini, sam pa se je z ženo umaknil v zasluženi pokoj. Kmečka narava pa mu ni dala miru in še je rad »pogos-podaril« in pogledal po dvorišču, če je vse tako, kot je treba. Rojnika smo poznali kot človeka, ki ni imel dlake na jeziku in ga cenili, ker je tisto, kar ni bilo prav, grajal, znal pa je izreči tudi pohvalo. TZO Šempeter ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame se zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje in izrekli sožalje. Jožica Ojdanič Ste že utrujeni od teh različnih sprejemov? MATJAŽ: »Seveda sem utrujen, čeprav teh obveznosti do zdaj niti ni bilo tako veliko. Vendar si želim malo več miru.« Stari ste dvaindvajset let? V katerem znaku ste rojeni? MATJAŽ: »Devica sem in letos bom star triindvajset let.« Danes sodite med vrhunske športnike, začetki te poti pa so bili verjetno bolj skromni. Zakaj ravno skakalni šport? MATJAŽ: »Pravzaprav ne vem. To je bilo odvisno 'bolj od drugih Moj oče je bil strasten skakalec v Braslovčah in že zelo zgodaj je začel mene in brata uvajati v skakalni šport. Jaz sem bil star takrat pet let. Ko si majhen, pač delaš tisto, kar ti rečejo. Začneš s tem živeti in potem te kar samo od sebe »vleče« naprej.« Janez, ste vi želeli skakati ali pa vas je bilo mogoče strah strmine? JANEZ: »Najprej me ni bilo strah, dokler si nisem zlomil noge. Vendar me je oče spet premamil s kotalkami, ki sem si jih takrat zelo želel.« Kdaj so postale Braslovče premajhne za vaju? MATJAŽ: »Prvič sva šla skakat na druge večje skakalnice leta 1978, seveda• vse na lastne stroške. V reprezentantco sva prišla s petnajstimi, šestnajstimi leti.« Kdaj začnejo za mladega športnika skrbeti ljudje iz smučarske zveze? MATJAŽ: »Pravzaprav sem vedno moral skrbeti sam zase, oziroma moji starši, razen v zadnjem času, kar se tiče opreme in zveznih treningov. Drugače trenirava z Janezom sama.« Kaj človeka prepriča, da se spusti po velikanki kljub strahu? Je to želja biti podoben ptici ali tako močna želja po uspehu? JANEZ: »Leteti, to je nekaj izrednega. Vendar je veliko odvisno od skakalnice in samega skoka. Kadar dobro skočiš, imaš občutek, da letiš. Takrat se ti doskok skoraj ne more ponesrečiti. Seveda pa ti pomaga premagati stiah tudi želja po uspehu.« Kaj skakalec razmišlja med poletom? Ah gledate v dolino, ko se spustite po zaletišču? MATJAŽ: »Ne vem, ponavadi ne gledam v dolino. Med skakanjem poskušam biti čimbolj zbran, razmišljam o stvareh, ki jih moram narediti, da bi skok čimbolj uspel. Vsak skok je drugačen, drugačna je skakalnica, vreme, moje razpoloženje. Res nimaš časa, da bi se oziral še v dolino.« Ste v Calgaryju pričakovali medaljo? MATJAŽ: »O medalji sploh nisem premišljeval. To je sicer želja vsakega športnika, vendar je jaz niti slučajno nisem pričakoval. Moral sem si predvsem priboriti mesto v reprezentanci. Pa vendar ta kolajna ni zgolj nakjučje. Že od malih nog treniram vsak dan, vmes je bilo veliko poškodb in le z vztrajnim delom sem to dosegel.« Ste bili presenečeni nad sprejemom množice v Braslovčah, ko ste se vrnili iz Calgaryja? MATJAŽ: »Tolikšna množica v Braslovčah me je zelo presenetila in čeprav sem bil utrujen in zaspan, sem na to takrat pozabil.« Takoj po kratkem oddihu doma ste šli na tekmo v Oberstdorf. MATJAŽ: »V Oberstdorfu nam je veliko težav delalo vreme, tekmo so kar naprej prestavljali in mislili smo že, da bo odpadla. Ker sem bil še utrujen od olim-piade, nisem pričakoval preveč. Moj cilj je bilo mesto med prvih petnajst, tako da sem bil z doseženim petnajstim mestom povsem zadovoljen. Škoda le, da mi je na koncu zmanjkalo še malo moči, saj nisem skakal slabo.« In kaj si po teh uspehih najbolj želite? MATJAŽ: »Najbolj si želim malo pro- stih dni, da si odpočijem. Vendar pa sploh ne znam več mirovati, tudi doma kar naprej nekaj delam.« Postali ste športna zvezda in tudi medijska, bi lahko rekli. Je prijetno, če se ljudje zanimajo za vas? MATJAŽ: »Jaz se ne počutim kot zvezda. O tem sploh ne premišljujem. Sem tak, kot sem bil prej, za mene je olimpiada že mimo. Samo sprejemi kot je ta, me spominjajo na to, da se ljudje zanimajo za mene, za moj uspeh. Kje imate shranjeni medalji? Je še kaj prostora za druge? MATJAŽ: »Medalji nimam doma, ampak sta shranjeni v Elanu. Fotografirali jih bodo in naredili razglednice, da bom lahko tistim, ki mi pišejo, vrnil »polno kuverto«. Kaj je zdaj pred vami? MATJAŽ: »Zdaj je pred mano tekma v Planici, kjer bom skušal skočiti pač tako kot najbolje znam. Pogoji za trening so dobri in upam, da se bom vsaj malo »spravil skupaj«. Zelo dobrih skakalcev je veliko, enkrat je boljši eden, drugič drugi. Jaz bom zadovoljen z vsakim rezultatom med prvimi petnajstimi. Je domače občinstvo dodatno breme za vas? MATJAŽ: »Pred domačim občinstvom je vedno lepo skakati, bolj si zagnan in laže je skočiti, čeprav ti ne gre najbolje.« Janez, sta z Matjažem predvsem brata ali tekmeca? JANEZ: »Z Matjažem vedno skupaj trenirava in delava na tem, da bi vsaj eden od naju uspel. Seveda pa mi je Matjažev uspeh tudi dodatna motivacija, da ga bom skušal prehiteti. Sicer pa moram takoj po Planici na služenje vojaškega roka skupaj s še nekaterimi člani smučarske A reprezentance. Upam, da bom lahko kljub temu tekmoval naslednjo zimo.« Ksenija Rozman Hmeljarski tehnologi in pospeševalci Slovenije in hmeljarji iz Bačkega Petrovca in iz kombinata Boly pri Peči z Madžarske so imeli v hotelu Metropol v Portorožu seminar od 1. do 3. marca. Analizirali so lansko letino, se seznanili z novimi genotipi hmelja, z mehanizacijo in vzdrževanjem le-te in žičnic, z brezvirusnim hmeljem, uničevanjem plevelov, prosene vešče in z varstvom hmelja letos. JAZ SEM PETRA Nekoč bila sem mala Petra, se s punčkami igrala, a kar čez noč, poglejte, kako velika sem postala. Sedaj po steni bratec vedno kaj nariše in ko ga pazim, on namesto mene od doma jo pobriše. Mamico imam eno, babici pa dve, se pa tako ve. Kadar sem poredna, prvo razjezim, k drugi se zatečem, bonbončeka dobim. M. C. Mali traven Če malega travna toplo dežuje, rodovitno leto oznanjuje. Kadar murva že brsti, slane več se bati ni. Revna pogodba je boljša možnost kot masten bankrot. Biti pripravljen na vsako svinjarijo, to je najboljša človekova prtljaga. Hmeljar je začelo izdajati maja 1930. leta Hmeljarsko društvo za Slovenijo kot štirinajstdnevnik. Izhajal je do okupacije aprila 1941. Januarja 1946 je začel svoje poslanstvo kot glasilo Hmeljarske zadruge »Hmezad«. Sedaj ga izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec. Za obveščanje in strokovno delo med hmeljarji in delavci je Hmeljar prejel priznanje Zveze sindikatov Slovenje in Društva novinarjev Slovenije, Savinovo priznanje občine Žalec in priznanje Poslovnega združenja za hmeljarstvo, živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo »Styria« Celje-Maribor. Predsednica uredniškega odbora: Ivanka Kragl. Clani- Darko Simončič. Pavlina Glušič. Marija Kroflič, Jožica Krajšek, Nives Jerman, Milan Kolar, Branko Povše in predstavnik Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo mag. Milan Žolnir. Uredništvo: Glavni in odgovorni urednik in lektor Vili Vybihal, inz. kmetijstva, novinarka Marjana Natek. Strokovno prilogo za hmeljarstvo ureja Vili Vybihal. Hmeljar izhaja enkrat mesečno v 5.500 izvodih. Tisk Aero Celje - TOZD Grafika. Uredništvo je v SOZD Hmezad, Ulica Žalskega tabora 1 v Žalcu, telefon (063) 714-141. Cena izvoda je 600 din. Na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS Slovenije je oproščen temeljnega prometnega davka.