SVET KO KO BAL Osem dokumentov iz usodne zime 1941-1942 V Arhivu Slovenije se nahajajo obsežni fascikli nemških dokumentov iz časa okupacije. Med njimi so obsežna poročila orožniških postaj v Skofji Loki in v obeh dolinah, ki zajemajo obdobje 1944-1945. Številni dokumenti odkrivajo nove podrobnosti o posameznih dogodkih, omogočajo pogled tudi z nasprotne strani in tako potrjujejo dosedanja spoznanja, odkrivajo pa tudi nekatere pomanjkljivosti ali celo netočnosti. Seveda moramo brati dokumente vedno z določeno rezervo, saj so bili tudi nemški orožniki le ljudje, ki svojim nadrejenim niso želeli javljati svojih napak in so uspehe poveličevali, slabosti pa pomanjševali. Ko človek prebira te papirje in se vrača v čase 2. svetovne vojne, se čudi, da vsa leta nismo našli moči in časa, da bi vse to temeljiteje pregledali in se tako izognili tudi nekaterim nejasnostim. Skoraj nemogoče pa je zahtevati od posameznika, da bi vse to gradivo sistemiziral in izdelal uporaben pregled dogodkov, čeprav vsakega zgodovinarja vleče posebna strast, da bi obvladal nemogoče. Zato sem iz mase dokumentov izbral le nekaj primerov, ki pa bodo bralcu vendarle omogočili boljši vpogled v zgodovino. Prav gotovo pa že ti izbrani dokumenti dokazujejo, kako nujno bi se bilo dodatno potruditi, da bi se nekateri dogodki iz usodnega časa naše zgodovine pojasnili. Bralec naj si sam ustvari vtis ob prevodih nemških dokumentov, (ti včasih težko zajamejo vse poudarke, ki jih vsebuje nemščina tistega časa), moj namen pa je le, da opozorim na bistvene vsebinske značilnosti in povezave z že pred tem objavljenimi deli zgodovinarjev 119 RAZGLEDI 1. Orožniška postaja Železniki: Komunistična tolpa na področju zaselka Golica -poročilo 4. decembra 1941 Poročilo vodje orožniške postaje Železniki, ki je bila tesno povezana z orožniškim oddelkom v Skofji Loki dokazuje, da so imeli orožniki tesne zveze z županom v Selcih Francem Benedikom, ki je vzdrževal neposredne stike z zaupniki. Orožniški oddelki in postaje so bili tudi neposredno povezani z izpostavami gestapa, ki je tudi praktično vodil vse akcije. Orožniški oddelki in izpostave so morale o vsaki akciji poročati neposredno nadrejenim forumom na Bled in v Kranj, včasih pa tudi v Celovec. Vodja gestapovske izpostave v Skofji Loki je bil Eugen Hitzler, višji kriminalistični sekretar, S S Untersturmfiihrer. Gestapovska izpostava se je uradno imenovala KdS (Kommandeur der Sicherheitspolizei und des Sicherheitdienstes Veldes). Pod izpostavo Skofja Loka so spadala gestapovska oporišča v Poljanah, Gorenji vasi in Selcih. Izpostava v Skofji Loki je s pomočjo orožnikov ali sama aretirala 1219 ljudi in jih oddala v zapore v Begunjah. 2. Orožniška izpostava Železniki: Komunistična tolpa, oborožen nastop v Zabrekvab in Selcih ter nasilna odpeljava ljudi, kakor tudi spopad s policijsko patruljo - poročilo 11. decembra 1941 Poročilo se nanaša na premik Cankarjevega bataljona z Mohorja proti Poljanski dolini 9. decembra 1941 zvečer. Cankarjev bataljon je takrat štel okrog 72 borcev Originalnemu nemškemu dokumentu manjka druga stran in tako ne vemo, kakšen je bil izid spopada (ali se je druga stran dokumenta izgubila kasneje nisem mogel ugotoviti). V knjigi "Dražgoše", ki jo je napisal Ivan Jan-SreČko in je izšla leta 1961, avtor navaja, da sta bila ranjena dva stražmojstra, drugi pa da so se poskrili v nek hlev Avtor ne navaja, od kod ta podatek, lahko pa je zbral izjave borcev ali tudi civilov, ki so vedeli za posledice spopada. Dejstvo je, da so Nemci vedeli za premik in Cankarjevemu bataljonu sledili, nakar je 12. decembra prišlo do znanega boja v vasi Rovt, kjer so policisti doživeli najhujši poraz. Ne vemo pa za primere, da bi partizani nasilno jemali s seboj kmete pri svojih premikih. Možno pa je, da so kmete mobilizirali ali pa so se sami javili, da bi krčili pot v snegu in zabrisali sledove. Kar so kmetje izjavljali na zaslišanjih (zaslišanja niso priložena), pa ni mogoče jemati za čisto, saj so morali cesto nekaj izjavljati, da bi zaščitili sebe. 3. Orožniška postaja Skofja Loka: Poročilo o položaju 18. decembra 1941 Skofja Loka, 18. decembra 1941 Kakor običajno, ko orožniške postaje poročajo svojim nadrejenim, je tudi v tem poročlu popolno neskladje med prvim delom, uvodom in med nadaljevanjem. Nemci so še vedno gojili iluzije, da se partizanska dejavnost odvija predvsem v sosednjih občinah, da pa v občini Skofja Loka ni zaznati komunistične dejavnosti, čeprav so bile tudi v Loki že pred tem številne trosilne in druge akcije. Ponavljanje, da gre za "komunistične teror bande", kaže 120 OSEM DOKUMENTOV IZ USODNE ZIME 1941 -1942 na to, da okupator še vedno ni dojel, da ima opravka z vstajo, čeprav je imel podatke o OE Na eni strani se je s takim nazivom tolažil, da gre za izločene skupine, s katerimi prebivalstvo ne sodeluje, želel je partizane kriminalizirati, na drugi strani pa je hotel izkoristiti predvojno klerikalno sovraštvo do komunistov ravno zato, da bi ljudi odvrnil od njih. Rezultat pa je bil ravno obraten, saj ljudje, ki so poznali svojce v partizanih, niso mogli sprejeti ocene bandit. Nekam čudno se terminologija nekaterih strank v Sloveniji po petdeset letih ujema s tedanjimi parolami. Poročilo je bilo napisano ravno na dan, ki ga je občina Skoija Loka po vojni izbrala za svoj občinski praznik v počastitev odhoda Ločanov v ilegalo. V drugem delu poročila pa orožništvo vendarle priznava, da se je položaj zelo poslabšal. Na to naj bi vplivali dogodki v Selcih in v Rovtu, vendar ni jasno, kakšni povračilni ukrepi, ki jih omenja poročilo, naj bi se dogodili med 12. in 18. decembrom 1941. Lastna tolažba. Poročilo dalje ugotavlja, da se je položaj poslabšal tudi zaradi umora Franca Bašla od Sv. Ožbolta, ki je pred tem "prijavil tukajšnji postaji, da se nahajajo komunisti pri Sv Ožboltu". S poročilom smo tako dobili nemški dokaz o izdajstvu Franca Bašla, ki je bil 1. decembra 1941 v skupini izdajalcev na Gorenjskem ustreljen (in ne 2. decembra 1941) na kraju prizorišča bojev pri kmetiji Kopač (Marije Krmelj) v Hrastnici. 30. oktobra 1941 so namreč nemške policijske sile po izdajstvu napadle borce Rašiške čete, ki se je zaradi snega zatekla h kmetiji Kopač. V boju so padli 4 borci, 5 pa so jih ujeli in kasneje ustrelili v Begunjah. Kmetijo Kopač pa je doletela še ena nesreča. 6. septembra 1944 je domačijo obkolilo 30 domobrancev iz postojanke Črni Vrh. Vdrli so v hišo in v veži s puškinim kopitom pobili na tla Kopačevo mater Marijo Krmelj in ji razbili lobanjo. Ko je ležala na veznem tlaku, je čez prsi dobila rafal iz brzostrelke. Zapustila je sedem nedoraslih otrok, najstarejši je bil star 14 let (glej Pomniki NOB na Škofjeloškem, 1986). Poročilo tudi potrjuje, da so partizani v noči na 7. december 1941 zažgali most v Praprotnem in porezali 7 telegrafskih drogov. 4. Orožniška postaja Selca, okrožje Kranj. Poročilo o prisotnosti tolp na tukajšnjem področju, Selca 3. januarja 1942 Poročilo orožniške postaje Selca zopet potrjuje, da so imeli orožniki preko župana Franca Benedika razpredeno vohunsko mrežo, ki jih je sproti obveščala o gibanjih Cankarjevega bataljona. Zveze so vzdrževali predvsem z osebnimi stiki, kajti telefonsko omrežje je bilo nerazvito, tudi na pošto so morali hoditi v centre. Orožniki večinoma niso želeli pisati uradnih zapisnikov v strahu, da bi tako odkrili svojo zaupniško mrežo. Ohranjene pa so nekatere beležke orožnikov ali policistov, ki so sporočila beležili za svoje potrebe. Te beležke so pisane v gotici. Iz poročila se vidi, da je bila orožniška postaja v Selcih tekoče obveščena o prehodu partizanov iz Poljanske doline proti Dražgošam. Tudi podatki o številu partizanov in kako so se nastanili v Dražgošah, so točni. Ko so pisali to poročilo pa niso mogli imeti še prijave Dražgošanov, da so tam partizani, kar so jim naročili 121 RAZGLEDI sami partizani. Imeli so torej še drugega zaupnika ali zaupnike. Orožniki iz Selc pa vendarle niso poznali vodilnega kadra Cankarjevega bataljona, morda so kaj več vedeli na gestapu na Bledu, saj poročilo navaja le, da naj bi bil namestnik komandanta Ivan Tomažin, ki pa to ni bil. Od kmetov zaupnikov so dobili pač poročilo o človeku, ki ga je okolica Bukovščice poznala, o Žagarju, Gregorčiču, Bertonclju, Bernardu in drugih pa niso veliko vedeli. V tem času Nemci tudi niso ujeli nobenega borca, ki bi lahko izdal komandni kader. Ujeti nemški financar Martin Michelin pa tudi ni mogel karkoli izdati, saj se je ves čas gibal s Cankarjevim bataljonom in mu je šele po tragediji na Jelovici uspelo pobegniti. 5. Orožniška postaja Skofja Loka. Poročilo o položaju - Skofja Loka 23. januar 1942 V prvem delu okupatorji še vedno trdijo, da na ozemlju pod njihovo kontrolo ni bila opažena komunistična dejavnost. V drugem delu pa priznajo, da je po uničenju vasi Dražgoše prebivalstvo vznemirjeno in prestrašeno, da pa je vsem vse bolj jasno, da ni koristno podpirati bande, temveč nujno njihovo popolno uničenje. Te se ne borijo za interese slovenskega naroda, ampak za boljševizem v službi Kominterne in da bi vezali nase močne nemške sile. Človek si ne more kaj, da ne bi imel vtisa, kakor da bere politične parole nekaterih desnih strank danes v Sloveniji. Vodja orožniške postaje je bil seveda zelo vesel, ko se je v Loki dogodila trosilna akcija proti OF, porodilo se mu je že takrat upanje, da se bodo Slovenci sami pobili med seboj. Nikjer nisem zasledil podatka, da je taka akcija bila, če pa je bila, so jo organizirali po naročilu gestapa njegovi zaupniki. Takoj nato pa poročilo ugotavlja, da je bila 2. januarja 1942, torej v času prihoda Cankarjevega bataljona v Dražgoše, izvedena v Skofji Loki trosilna akcija, s katero je bil na prebivalstvo naslovljen poziv, naj izrazijo priznanje padlim borcem na ta način, da se v času od 19. do 20. ure 3. januarja 1942 ne bodo pojavljali na cestah in da ne bodo obiskali nobenega nemškega kina. (Trosilno akcijo je organizirala takrat mladina, sam pa sem bil takrat sekretar SKOJ-a). Orožništvo je v poročilu moralo priznati, da je prebivalstvo temu pozivu sledilo. Lepo priznanje OF in njeni povezanosti z ljudmi! 6. Orožniška postaja Selca, okraj Kranj: Borba priti banditom na območju postaje Selca - Selca 12. februarja 1942 Poročilo osvetljuje dogodek, v katerem sta izgubila življenje narodni heroj Jaka Ber nard in Tone Demšar, prvi partizan iz Škofje Loke, ki se je pridružil Cankarjevemu bataljonu. V akciji 8. februarja 1942 so sodelovali orožniki iz Selc in osebje komande za posebne akcije gestapa z Bleda. Verjetno so bili zraven tudi gestapovci iz Škofje Loke. Iniciativa za akcijo je prišla tudi z Bleda, kjer so razpolagali s podatkom, da se pri posestniku Juriju Oblaku nahaja radioaparat. Kdo je podal to informacijo ni znano. Lahko so imeli Nemci v Stirpniku ali okolici svojega zaupnika, ali pa so gestapovci dobili to 122 OSEM DOKUMENTOV /Z USODNE ZIME 1941-1942 informacijo pri zasliševanju kakšnega aretiranca. Poročilo pa dokazuje, da sta Bernard in Demšar padla čisto po naključju in da orožniki in gestapo niso vedeli, da sta na Stirpniku. Avtor knjige "Dražgoše" Ivan Jan-Srečko na strani 132 omenja, da naj bi sled za Bernardom izdal ujeti nemški carinik Martin Michelin. To trditev pisca Jana pa moramo jemati le kot literarno obdelavo snovi, ne pa kot zgodovinsko dejstvo. Martin Michelin, ki je kasneje v Kranju izdal medicinca Janeza Konjska, verjetno pa tudi sodeloval v akcijah Nemcev po vaseh, kjer se je Martin gibal s Cankarjevim bataljonom, vendar pa je res, da Martin nikoli ni bil na Stirpniku, (saj se Cankarjev bataljon iz Poljanske doline proti Dražgošam ni gibal prek Stirpnika), za gibanje Bernarda pa prej in tudi potem, ko je na Jelovici pobegnil, ni mogel vedeti. To poročilo je tudi koristno dopolnilo podatka o navedeni akciji orožnikov, ki je bilo objavljeno v knjigi "Pomniki NOB na Škofjeloškem" - stran 300, ki pa vendarle vnaša neke pomislede o pravilnosti ocen o navedeni akciji in njenih udeležencih. Poročilo navaja, da je drugi ubiti popolnoma nepoznan. Gestapovci so mrtvega Toneta Demšarja fotografirali in fotografijo kazali zapornikom v Begunjah. Na ta način so ugotovili, kdo je in 19. marca 1942 aretirali njegovo ženo Ano Demšar iz Škofje Loke. V Begunjah so tudi njej kazali fotografijo. Po njenem pripovedovanju jo je takrat za roko držal gestapovec in poskušal po utripu žile ugotoviti, kako bo reagirala, ko bo videla sliko. Ana Demšar je zatrjevala, da je zanikala, da bi bil to njen mož Tone, vendar je morala zbrati vse sile, da se ni izdala. Na srečo je že prej vedela, da je mož padel. Ano so poslali v Ravensbrikk. 7. Poročilo orožniške postaje Selca, 20. marca 1942 (naslovljeno na oroznilki oddelek v Loki). Kratko poročilo zopet potrjuje, da je imel župan Franc Benedik na zvezi številne zaupnike in simpatizerje, ki so mu sporočali podatke o gibanju partizanov. Vodstvo Cankarjevega bataljona, ki je po tragediji na Jelovici ostalo v hribih na levi strani Selške Sore, je bilo zelo hitro obveščeno, da je Franc Mezek pristal na sodelovanje z gestapom. Očitno je bilo ocenjeno, da Franc Mezek lahko izda številne kmete, kjer so se gibali partizani, dokler je bil Mezek še pri njih. Zato ga je skupina, ki jo je vodil Ivan Tomažin, iskala in o tem so bili orožniki tekoče obveščeni. 8. Orožniška postaja Selca, okrožje Kranj: Poročilo o ustrelitvi Franca Mezka iz Knap - Selca 23. marca 1942 Poročilo opisuje likvidacijo Franca Mezka iz Knap in navaja izjavo očividca, da je bil pri tem navzoč tudi Ivan Tomažin. Najbolj zanimiv pa je tisti del poročila, ki pojasnjuje ozadje likvidacije Mezka in potrjuje, da je Franc Mezek pristal na sodelovanje z gestapom na Bledu. Oglejmo si te dogodke: Ivan Tomažin je po tragediji na Jelovici po Dražgošah ostal s skupino na levem bregu Selške Sore. Orožniki so že večkrat dobili obvestila o njegovem gibanju v teh krajih. Zanimivo je, da se poročila osredotočajo predvsem nanj, 123 RAZGLEDI čeprav so bili na tem terenu takrat tudi drugi voditelji Cankarjevega bataljona, med njimi Stane Žagar, Johan Bertoncelj in drugi. 4. marca 1942 je orožniška patrola ujela Franca Mezka, ki je bil v partizanih že od začetka decembra 1941. Gestapu je bil predan v Loki 5. marca 1942 in prepeljan v zapore v Loki, nato pa 6.marca 1942 odpeljan v Begunje. Tam je pristal na sodelovanje z gestapom in bil izpuščen, ni pa razvidno, kakšno nalogo je imel. Kot talca za svojega sina pa so 6. marca 1942 v loške zapore zaprli njegovega očeta Štefana. Partizani so Mezka očitno iskali že 14. marca 1942, izsledili pa so ga 21. marca 1942 in ga ustrelili. Njegovega očeta Štefana Mezka pa so takoj potem, 22. marca 1942 izpustili iz zaporov v Loki, saj ni bilo več razlogov za njegov zapor. Zaprt je bil 17 dni. Primer Mezek kaže na vso tragiko velikega spopada za obstoj slovenskega naroda in tragedije, ki so jih doživljali posamezni udeleženci. Ze 24. januarja 1942 pa so v loške zapore pripeljali vso družino Tomažin in sicer Valentina, Marjana, Vladimirja in Jožefa. Zaprt je bil tudi oče Ivan (sam sem bil zaprt z njim v isti celici), ni pa zaveden v knjigi zapornikov v Loki. Oče Ivan je bil odpeljan v Begunje in 31. marca 1942 ustreljen v skupini 30 talcev Vsa družina pa je bila izseljena. Ob aretaciji družine Tomažin v Bukovščici sta bili tam tudi Marija in Danica Gril (tam sta se skrivali) in tudi ti dve so aretirali in zaprli v Loki. Ivan Tomažin je padel 27. marca 1942 na Planici skupaj s Stanetom Žagarjem in drugimi borci. Franc Benedik pa je bil ustreljen leta 1943. Originalni dokumenti se nahajajo v Arhivu Slovenije, fascikel 40 in 37 (orožniške postaje). 1. dokument Orožniška postaja Železniki, okrožje Kranj Železniki, 4. decembra 1941 Dnevnik, štev. 850 Komandantu varnostne policije in varnostne službe na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske na Bledu Zadeva: Komunistična tolpa na območju zaselka Golica. 2. decembra 1941 sta orožmški oddelek v Loki in tudi orožniška postaja v Železnikih od župana v Selcih, po imenu Benedik Franc prejela telefonsko obvestilo, da je eden njegovih zaupnikov proti 17. uri južno od občine Selca videl 10 do 11 komunistov. Komunisti naj bi šli v smeri kraja Golica. Vodja orožniškega oddelka, orožniški mojster Wrann (August Wrann, op.av.J je takoj 124 05?W DOKUMENTOV /Z USODNE ZIME 1941-1942 sprožil akcijo, v kateri so sodelovali 4 gestapovci pod vodstvom vodje komisarja Hitzlerja, vodja orožniškega oddelka V/rann s 5 orožniki postaje Loka in Železniki ter oddelek varnostne policije iz Kranja. S temi silami je bilo okoli 19. ure 30 mm. pregledanih (preiskanih, op. av.J 54 objektov. Akcija je bila 3. decembra okrog 3. ure kot neuspešna zaključena. Ker smo slutili, da so opaženi komunisti prodrli morda preko Javorij v Poljansko dolino, je bil tudi oddelek v Gorenji vasi v Poljanski dolini opozorjen (pooblaščen, op.av), da z orožniki orožniških postaj v Poljanski dolini na poljanski strani proti Javorjem izvede zaporo in na ustreznih mestih drži zasede. Danes pa lahko, na podlagi poročil zaupnika, ugotovim, da 10 ali 11 komunistov, ki so jih videli, ni šlo, kot je bilo prvotno mišljeno, direktno proti Golici, temveč že veliko prej v zahodno smer Studeno-Zelezniki, kjer so jih videli ob robu gozda. Zaradi tega je tudi razumljivo, da je akcija na območju Golice potekala brez rezultata. Vodja postaje: Orožniški mojster Buchberger Poslano: Šefu civilne oblasti na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske na Bledu, Političnemu komisarju v Kranju, Tajni državni policiji v Loki, Orožniškemu glavarstvu v Kranju, Vodji okrožnega orožništva v Kranju. Kopijo poslati oddelku v Loki. 2. dokument Orožniška postaja Železniki, okrožje Kranj, 11. decembra 1941 Štev. 882 Komandi varnostne policije in varnostne službe na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske na Bledu Zadeva: Komunistična tolpa, oborožen nastop v Zabrekvah in Selcih ter nasilna odpeljava ljudi, kakor tudi spopad s policijsko patruljo. 125 RAZGLEDI Priloga: 9 zapisov 9. decembra 1941 proti 20. uri je v kraj Zabrekve, občina Selca, po izjavah več kmetov, vdrlo približno 50 do 100 oboroženih komunistov in prisililo 17 tamkajšnjih krajanov pod grožnjo oboroženega nasilja, da gredo z njimi. Okrog 23. ure so nato komunisti zapustili to vas, s seboj vlekli 14 kmetov iz vasi Zabrekve in se usmerili prek Topolj proti Selcem. Dvema kmetoma je uspelo pobegniti že izpred svoje hiše, 5 nadaljnjih kmetov pa je pobegnilo v toku noči. Del teh kmetov, ki so pobegnili, sta o zadevi zasliša gestapo v Loki in višji orožniški stražmojster Letschmg v občinski pisarni v Lescah in ti zapisniki o zaslišanju so priloženi poročilu. Okrog 2. ure 30 minut 10.12.1941 je komunistična tolpa okrog kilometer vzhodno od kraja Selca zadela na glavno cesto in je nato verjetno po njej korakala v smeri Dolenje vasi. Komunisti so s seboj peljali tudi sam, v katere je bil vprežen vol. Na teh saneh so imeli, po izjavah prič, naloženo prehrano in kuhinjski pribor. Med Selci in Dolenjo vasjo pa je na komuniste naletela policijska patrulja moči 10 mož. Na klic s strani policijske patrulje so na strani komunistov padla povelja in razvili so se levo in desno ob cesti. Policijska patrulja je takoj nato na komuniste odprla ogenj, nakar je tudi... 3. dokument Orožniška postaja Skofja Loka Loka, 18. decembra 1941 Dnevnik št. 3 od /41 Orožmškemu okrožju v Kranju Poročilo o položaju 18. decembra 1941 1. Splošni položaj a) politični: Kljub prisotnosti komunističnih band na mejnih območjih občine za tukajšnje območje, ki ga kontroliramo, ne moremo govoriti o direktni politični, posebej o komunistični dejavnosti prebivalstva. b) gospodarski: Prehrambeni in gospodarski položaj sta zadovoljiva, prebivalstvo se drži splošno objavljenih predpisov. c) razpoložeme m zadržanje prebivalstva: Zaradi umora, s strani KP, pomožnega delavca Franca Bašla iz Sv. Ožbolta, občina Loka, kakor tudi zaradi povračilnih udarcev varnostne policije ob komunističnem napadu v Selcih in Rovtah, občina Selca, se je razpoloženje prebivalstva na območju, ki ga nadzorujemo še poslabšalo. V teku zadnjega tedna je bila tukajšnji orožniški postaji sporočena odsotnost prek 5 oseb, ki bi se po sedanjih izkušnjah brez dvoma lahko priključile teroristični bandi, pravzaprav so se priključile. Lahko pričakujemo nadaljne prijave odsotnosti oseb, ki so sposobne za boj. Medtem, ko miroljubno prebivalstvo na podlagi zadnjih dogodkov pričakuje težke ukrepe kot aretacije, preseljevanje itd., pa 126 05Oif DOKUMENTOV 11 USODNE ZIME 1941 - 1942 in'Krainburg. - Lageberickt TOQ lB.Dezenbor 1941. 1.) Allgmeine Lage: a' E2liliS?^2: Trotz Auftretons ron koomunistischen Terror- banden in den angrenzenden Geoeindegebieten konnte in hiesigen Uebervvachungsgebiete eitie direkte politische,insbesondere eine koamunistische Betiitigung der Berolkerung nicht wahrgenommen werden. b) "iltschaftliclu Die Ernahrungs-und Wirtsohaftslage ist au- frieden3tellend und halt sich die Berolkerung nach den allgenein erlassenen Vorschriften. c/ Stimmung und Verhalten der Berolkerung: Durch die Er^ordung des in St.Osflald.Getaeinde Laak,wohn- haft gewe3enen Hilfsarbeiters Franz Bas TOeiiBeFaiig«. ein als VP.der Deutschen bezeich.net wurde,sowie durch die in Solzach und Route.Gemeinde Selzach,anla3slich der Bekampfung der Jčommunisten durch die Schutzpolizei erlittenen Riickschlage hat sich die Stimnung der Berolkerung auch im hiesigen Ueberwachungsgebiete weiterhin Terschlechtert.Jm Laufe der letzten Koche sind beim hiesigen Gend. Posten 9ber 5 Personen AbgangigkeitSBBEaigen erstattet *orden,die nach den bislierigen Erfahrungen sich ZT?eifello3 den Terrorgruppen anschliessen durften,bezw.angeschlossen haben.fieitere Anzeigen Uber abgangige wehrfahige/ Manner sind zu erwarten.i7ah.rend die fried- liebende Berolkerung aui Grund der letzten Zwischenfalle schwere Massnahmen wie Jnhaftierungen.Aussiedlungen usw.erwartet,rersuchen die mit den Kommunisten sympatieierenden Personen,welche diese Terrorgruppen als ihre Freiheitskampfer bezeichnen durch Kiilarbeit und Feindprocagande eine allgemeine Volkserhebung herbeizufuhrcn. Sie mir durch V-Manner berichtet wird zielt die Feindpropaganda dahin die Berolkerung fiir sich zu gewinnen,indem sie diessr ror- reden.dass das Deutsche Militžir sich an allen Fronten im RUckzug befindet und die Koanunisten ihre Korapanien fiir rerstarkten Einsatz zur Bekiiapfung der Deutschen organisieren.Ja allgeneinon hat die Berolkerung das Gefiihl Faksimile 3. dokumenta, prva stran 127 f Gendaraerieposten Laak a.d.Zaior. Laak,am 18.Dfeneial)ur 1U5TI Tgb.Nr.3 ad/41. An den Gendarmeriekreis RAZGLEDI BeTolkcrung das GefiHal der grossten Onsicherheit und gibt.der Ueber- " zeugung Ausdruck,dass di8 hier eingesetzten Kriifte zur Bekaapfung der Terrorbanden nicht ausreichan. 2.) Kafte_i Der hiesigen Dienststelle atehen derzeit 2 Hptw.d.Gend. ( 1 Hptw.d.Gend.als Preispriifungsorgan) 4 BObwm.d.Gend. ,1 B0bwm.d. Gend.als Hundefuhrer und 2 Obtra.d.Gend. zur Verftigung.' Hstr.d.uend. Jakob Mosslacher-ist ara 6.12.1941 in den Abt.Fiihrer-Lehrgang nach Modling.Mstr.d.Gend.Albin Kostinger als erkrankt in hausliche Pflege nacli Pischeldorf,Kreis Klagsnfurt und Rottn.d.Gend.d.Res.Alois Pressl in das Polizeiscital in Wien zur Pol.arztlichen Untersiichung abgegan- gen. 3.Befehlsstelle: entfallt. 4.Haohrichten.Terbindung: entfallt. ' \ S-Tatigkeitsberickt; Streif-und Suchaktionen nach herumtreibenden kommunistischen Elementen,Ueberwacnung des StrassenTerkehrs und der Preise,Entsprechung der Auftrage soitens der Dienstbehorden und Ver- richtung das allgeneinen Sicherheitsdienstes. Am 2.12.1941 wurde der in St.Oswald,Geraeinde Laak,wohnhaft gewe3ene Hilfsarbeiter Franz Baschl,welcher seinerzeit iiber den Aufent t . halt der Kommunisten in St.0swald am hiesigen Posten die Anzeige er- stattete.ron kommunistischen Elementen auf dem !?ege in die Arbeit nach Hrastnik erfasst,ia gefesselten Zustande durch den Sald in die Nahe des Kanmf platzes zum Besitzer Krmelj in St.0awald gebracht und durch einen Genickschuss ergciiossen. ' Jn der Nacht/7.12.1941 »urde die neuerbaute iiber die Sel- zacher-Zaier fiihrende Holzbriicke in Praprotno Ton den ^ommunisten tn Zuge ihrer Afetionen durch Brandlegung zerstbrt,sowie' 7 Telegrafen- stangen umgeschnitten und dadurch die Telfonrerbindung in das Selžache tal unterbunden;'"ahrend die TelefonTerbindung bereits' hergestellt ist, befindet aich die Brucke im Bau. *>•) El5??l§kr;und_Nach^icntenwesen_: 2 Kraftrader. ?•) "iliSSfesfiliSks.Versorgung^ Klaglos. 8.) Selbstschutz^ 2o Marm zur Bewacnung Ton lebenswichtigen Botrieben. 9.) ?erbu^gjindJHlfsEolizei_: entfšilit. lo.) Sogstiges: ./. 11.) Yerluste_UnfalleiKrunken3tand^ 2 Mann erkrankt. 12.) Stimmung_der_TruEEei Die Stinnung der Kameraden ist trotz grosster Strapatzen gut. Der Po3tenfiilnz?? i.^bt/?Lekrgang: jv- : Wn^^u? Bez.Obwm.d.^end. 0 Fakumile 3. dokumenta, druga stran 128 OSEM DOKUMENTOV IZ USODNE ZIME 1941 - 1942 simpatizerji komunistov, ki imajo teroristične bande za borce za svobodo, z rovarjenjem in sovražno propagando poskušajo povzročiti splošni upor naroda. Kakor mi poročajo zaupniki, sovražna propaganda želi pridobiti prebivalstvo s tem, da jim govore, da se nemška vojska na vseh frontah umika in komunisti organizirajo kampanjo za okrepitev naporov za boj proti Nemcem. Na splošno ima prebivalstvo občutek velike negotovosti in izraža prepričanje, da tukajšnje moči za boj proti terorističnim bandam ne zadoščajo. 2. Moči: Našteva, kdo vse je trenutno na tej orožmški postaji, skupno 8 oseb, trije pa so odsotni zaradi tečaja ali bolni itd. 3. in 4. odpade. 5. Poročilo o aktivnosti: Patruliranje in iskalne akcije komunističnih elementov, ki jih preganjamo, kontrola cestnega prometa in cen, odgovarjanje na zahteve uradnih organov in opravljanje splošne varnostne službe. 2. 12. 1941 so komunistični elementi ustrelili pomožnega delavca Franca Bašla iz Sv. Ožbolta, občina Loka, kateri je svoječasno posredoval prijavo na to postajo, da se pri Sv. Ožboltu nahajajo komunisti. Na poti na delo proti Hrastniku so ga zajeli, uklenili, prevedli skozi gozd v bližino, kjer je bil boj, k posestniku Krmelju in ustrelili v tilnik. V noči na 7.12.1941 so komunisti požgali novozgrajeni most na Selščici pri Praprotnem, požgali 7 telegrafskih drogov, s čimer je bila prekinjena zveza s Selško dolino. Medtem, ko je telefonska zveza že vzpostavljena, pa je gradnja mostu v teku. 6. Prometna sredstva: 2 motorni kolesi. 7. Gospodarska preskrba: Brez pritožb. 8. Samozaščita: 20 oseb pri varovanju življenjsko pomembnih obratov. 9. Nabor in pomožna policija: Odpade. 10. Posebnosti: ./. 11. Izgube, poškodbe, stanje bolnikov: Zbolela dva moža. 12. Razpoloženje grupe: Razpoloženje kameradov je kljub velikim naporom dobro. Vodja postaje Leschnig orožniški okrožni nadstražmojster 129 RAZGLEDI 4. dokument Orožniška postaja Selca, okrožje Kranj Dnevnik: štev. 12/42 Selca, 3. januarja_1942 Vodji akcijskih sil Južne Koroške na Bledu Zadeva: Prisotnost tolp na tukajšnjem področju Na podlagi določnih in 'zanesljivih sporočil zaupnikov območja tukajšnje postaje je 28. 12. 1941 okrog 8 h zjutraj verjetno iz Poljanske doline prišlo 250 do 300 oboroženih banditov (komunistov) preko Topolj in Zabrekev, občina Selca, območje Kranj in se nastanilo v tem kraju pri šestih posestnikih. 30. 12. 1941 je del teh banditov, verjetno okrog 150, odšel preko Zabrekev v vas Dražgoše, občina Selca, in se tam nastanil. V noči na 1. 1. 1942 so krenili v Dražgoše še preostali, ki so ostali v Zabrekvah, m se priključili banditom, ki so že 30. 12. 1941 odšli v Dražgoše, tako da je sedaj v Dražgošah cca 300 banditov, ki so se nastanili v šestih kmečkih hišah in v sokolskem domu. Kot namestnik komandanta te komunistične bande naj bi bil trgovski pomočnik Ivan Tbmažin, rojen 5.8.1917 v Bukovščici, občina Selca, bivajoč Bukovščica štev. 10. Kdo je glavni komandant te bande, dosedaj še ni ugotovljeno. Ivan Tomažin je 11. 12. 1941 pobegnil od tu h komunistom. Banditi so oboroženi s težkimi in lahkimi mitraljezi in z določenim številom nemških avtomatskih pištol. O vseh teh gibanjih komunistične tolpe je bil telefonsko obveščen vodja oddelka v Loki. Tudi vodje tukajšnjih policijskih oddelkov so bili obveščeni o vseh teh dogodkih in gibanjih. Pisno zaslišanje zaupnikov ni bilo mogoče, ker morajo ti ostati prebivalstvu nepoznani, da jih ne bi spravljali v nevarnost. Za vodjo postaje: Strutz V vednost: komandantu varnostne policije in varnostne službe na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske na Bledu, komandantu orožništva pri državnemu glavarju na Koroškem v Celovcu, političnemu komisarju okrožja Kranj v Kranju, tajni državni policiji, izpostava Loka, orožniškemu glavarstvu v Kranju. 130 OSEM DOKUMENTOV IZ USODNE ZIME 1941 - 1942 Faksimile rokopisa priloge k 4. dokumentu 131 RAZGLEDI 5. dokument Orožniška postaja Škofja Loka Loka, 23. januarja 1942 Dnevnik: št. 3 od /41 Okrožnemu orožmštvu v Kranju Poročilo o položaju 1. Splošni položaj: a) politični: Med poročanjem ni bila opažena na tukajšnjem varovanem področju politična, posebej komunistična dejavnost med prebivalstvom. b) gospodarski: Gospodarski in prehrambni položaj je stabilen in zadovoljiv. c) Razpoloženje in zadržanje prebivalstva: Razpoloženje prebivalstva je zaradi živahne dejavnosti in prisotnosti večjih komunističnih band na območjih, ki mejijo na občino, kakor tudi zaradi nasprotnih ukrepov s strani Nemcev bolj vznemirjeno in prestrašeno kakor prej. Z uničenjem vasi Dražgoše v občini Selca je celotnemu slovenskemu prebivalstvu jasno, da nadaljne podpiranje komunističnh band ne bo prineslo nič drugega kot bedo. Predvsem je dobronamerno prebivalstvo zelo energično proti nastopanju teh band in samo želi njihovo popolno uničenje, predvsem zaradi tega, ker se ne borijo za interese slovenskega naroda, temveč izključno za boljševizem v službi Kommterne, izvajajo napade, da bi vezali močne nemške sile. Že dva dni po zaključeni akciji v Dražgošah se je v Loki dogodila trosilna akcija s strani domovinske fronte, usmerjene proti OF (Osvobodilna fronta), ki poziva domoljube na boj proti terorističnim bandam na nož s parolo Zob za zob. V trosilni akciji z letaki dne 2. 1. 1942 v Loki s strani OF (Osvobodilna fronta) ta prebivalce poziva, naj v spomin na slovenske borce za svobodo, padle v boju proti nacionalizmu in fašizmu, tem izrazijo priznanje tako, da 3. 1. 1942 v času od 19. do 20. ure ne bodo šli na ulice, ne obiskali nemškega kina itd., kar so slovenski prebivalci upoštevali in se po tem ravnali. 2. Moči: Ugotavlja, da ima postaja na razpolago 8 oseb. Orožnik Peter Pock, kije bil ob spopadu s komunistično terorbando 27. 12. 1941 v bližini Črnega vrha ranjen, se sedaj nahaja v domači oskrbi v Nbtschu. 3. Zapovedno mesto: Odpade. 4. Zveze za obvestila: Večkrat motene. 5. Poročilo o dejavnosti: Patruliranje in iskalne akcije za preganjanje KP, odgovarjanje na preostale vložene zahteve predpostavljenih in višjih uradov. '). 1. 1942 ob 0.30 je bil lastnik žage Franc Hnbemik, stanujoč v Puštalu, občina Loka, med opravljanjem številnih aretacij skupno z gestapom v Loki s tremi streli iz avtomatske pištole ranjen skozi obe stegni potem, ko je poskušal pobegniti. Prepeljan je bil v bolnišnico na Golniku. 6. Prevozna sredstva in sredstva za z^eze: Nespremenjeno. 7. Gospodarska preskrba: Brez pripomb. 8. Samozaščita: Nespremenjeno. 132 OSEM DOKUMENTOV /Z USODNE ZIME 1941-1942 Genda/merJ.eDOS^e^ ljaak_a^d1Zaier1 Laak Tgb.Hr.3 ad /41. / '/itf*** An d en > j 57 11 (A/Vi- Gendaraeriekreis //' inKrainburg. Lagebericht. l-Al!gemeine_Lage_: . • a/ nolitische: Hahrend der Berichtszeit konnte im hiesigen Ueber-wachungsgeEie?e eine politisohe,insbesondere konununistische Tatigkeit unter der Bevolkerung nicht beobachtet nerden. b/ irirtschaftliche: Die Ernahrungs-und ftirtschaftolage ist sicher- gesterrl""un5"žuifie3enstelland. .c/ StiMung_und_Verbalten_der_Beyolkerang^ Die Stimnung unter der Bevolkerung ist infolge der regen Tatig keit und »orhandonseins grbsserer konmunistiacher Banden in den an- grenzenden uemeindegebieten,sowie durch das Ergreifen von Gegonmasa-nahmen deutscher3eit3 erregender und boiingstigender al a je zuvor. Durch die Vernichtung der Ortschaft Dra3cKgoscho in der "emeinde Selzach ist nunmehr sich die ganze slovenischc Bevolkerung dariiber klar.dass eine weitare Unterstiitzung der kommunistischen Banden durch 3ie,nicnts anderes als ihre Verelenaung nit 3ich bringen kann.Vor allea ist die wohlhabdende Bevolkerung ganz energisch gegen das Auf-treten dieser Banden eingestellt und minschhinur mehr ihre totale Vernichtung,vor allen scnon deshalb,weil sie nicht,wie sie os vorga-ben,fiir die Jnteressen des slovonischen Voikes.oondern ausscLliesslich fur den Bolschewismus im Dionsto der Koraintern Ueborfalle voriiben um starke Deutsche Krafte zu binden.Bereits zwei Tage nach der in Drascb? gosche abgeschlossenen Aktion fand in Laak eine Flugschriften3treu-aktion von Seite der Ileimatfront statt,die gegen die OF/Befreiungs- front/gerichtet war,worin von den heimattreuen der Kampf mit diesen Terrorbanden bis aufs Besser mit der Parole " Zahn um Zahn " gefor- dert wird.Jn einer am 2.1.1942 in Laak stattjjefundenen Flugzettel-3treuaktion seitons der OF./ Befreiungsfront/ wurde die Bevolkerung— zum Gedachtnis der im Kampf gegen den Nationalsozialismua und FaachiS' mus gefallenen slovenischen Freiheitskampfer aufgefordert ihr Bekennt nis zu ihnen dadurch abzulegen.dass die am 3.1.1942 in Zoit von 19 -2o nhr nicht auf die Strasse gehen,keine Deut3chen Kino besuchen otz., was von der slovenischen Bevolkerung auch boachtet und befolg-t wurde. 2.)_Kraftgi • Dem Jend.Posten Laak stehan derzeit 3 Hptw.d.Gend.,3 Bez.0bw.d. Gend.und 2 Oberwachtn.d.Gend.zur Verfiigung.Boz.Obw.d.Gend.Peter Pock wurde anlasslicli eines Zusaomenstosses nit den kommunistischen Terror banden ara 27.12.1941 in der Nahe von Schwarzenberg verwundet und be- findet sich gegenwartig in hauslicher Pflege in tfotsch. 3.Befehls3telle: entfailt. 4.F|cE|T5Efenverbindung: mehrnals gostbrt. 5.Tatigkeitsbericht: Streif-und Suchaktionen nacii herumtreibenden KP. En?šprečEung~3e"uBrigen von vorgesetzten und hoheren Behordun einlan- genden Auftragen. Am 5.1.1942 um o.3o ivurde der in Burgstall,Gomeinde Laak nohnhaf-sitzer Franz Hriebornig bei der Vornai.me mehreror Verhaftun- :1 te Sligebesitze Franz Faksimile 5. dokumenta, l.stran 133 RAZGLEDI Der Postenfuhror: Hptw.d.Gend. Faksimile 5. dokumenta, 2.stran 9. Nabor in pomožna policija: Odpade. 10. Posebnosti: ./. 11. Izgube, poškodbe, bolniško stanje: 4 osebe obolele, med njimi 1 ranjen. 12. Razpoloženje v grupi: Dobro. Vodja postaje: Glavni orožniški stražmojster (ni podpisa) 134 gen im Vereine mit dar Gestapo Laak auf der Flucht durch 3 Schtisse aus der MP.an beiden Oberschonkeln verletzt und in dds Krankenliaua nach Gallenfels^ nach arztlicher Hilfe iiberfuhrt. 6-KraJtfahr_!ad_Nachrjclitenwe3en,; unverandurt. .7'l:irtsch§|tliche_Ver30ri3}ngj, klaglos. 8.Selbstschutz: unverandert. 9*l2rbu5g_!J5...i/ber i>raln. ^aj,l..»r. ž///42. „e - i.aci.,aa, Faksimile S. dokumenta, 1. stran 139