102
-Politični pregled.
Deželni zbori mirno nadaljujejo svoje delo Posebno burnih debat letos ni veliko. Šolski odsek gorenj e-avstrijskega deželnega zbora se posvetuje o preniembi zakona o šolskem nadzorstvu Konservativci žele, da se pomnoži število zastopnikov dežrluega odbora v deželnem šolskem svetu z dveh na tri, ravno tako tudi število zastopnikov cerkve. Število deželnih šolskih nadzornikov, ki imajo glas v deželnem šolskem svetu, naj se omeji na dva, od katerih mora eden biti veroucitelj. Ce bi se ta predlog vzpr jel, bi bila tretjina članov deželnega šolskega sveta duhovskega stanu in konservativcem bi bila zagotovljena večina v deželnem šolskem svetu, dokler jo imajo v deželnem zboru. — V dolenje-avstrijskem deželnem zboru je bila precej burna razprava o podpori nemškemu schulvereinu Protisemitje so ugovarjali tej podpori, ker je to društvo židovsko. Seveda liberalna večina je vzlic vsem ugovorom dovolila podporo/ — Tižaški' deželni zbor je sklenil resolucijo, da naj se osnuje vseučilišče ali pa pravna akademija v Trstu in se olajša priznanje diploma, ki ga kdo dobi na italijanskih,vseučiliščih. Poslednja zahteva malo diši po iredentovstvu.
v
Ceškonemška sprava. — Namestnik bode te dni v spravnem odseku č škega deželnega zbora se izjavil, da se vlada vedno drži sprave in jo bode pospeševala, kolikor je v njeni moči. Nemci bi radi videli, da bi vlada deželni zbor razpustila, ker se je večina izrekla proti spravi. Vlada po njih želji ne bode ustregla, kakor pišjo njena glasila. Pri novih volitvah bi Staročehe spod rinili Mladočehi, konservativni veleposestniki bi se umaknili ustavo vernim, ker bi ne marali osamljeni ostati v zboru. Z Mladočehi se namreč tudi ne marajo pajdašiti, dokler se ne otresejo rusofilskih elementov. V novem deželnem zboru bi sicer bila večina za izvedenje onih delov sprave, za katere ni treba dvetretjinske večine. Bati se je pa, da bi potem Cehi izstopili iz deželnega zbora Tudi bi se s takim izvedenjem sprave le poostrilo nasprotje mej obema narodnostima na Grškem, kar pa \lada želeti ne more. Seveda se vlada boji še nekaj druzega, kar njena glasili naravnost ne povedo. Levica bi postala prediznejša, ko bi v Se§feem deželnem zboru imela več.no. Vlade bi ne hotela več podp/ra* ti v državnem zboru, če bi ne ustregla vsaki njeni želji. Ko. n-semitivni veleposestniki s Ct škega bi pa tudi dolgo ne ostali v državnem zboru, ko bi se odtegnili dež-lnemu. Naredili bi tudi tukaj prostor ustavovercom. S tem bi pa dižavnozborska desnica znatno oslabela in vlada bi se več ne mogla zanašati na njeno podporo. Levica bi porabila gotovo ugoden položaj v to, da izpodrine Taaffeja in spravi na njegovo mesto kacega somišljenika. Levica sedanji vladi odkritosrčno itak ni naklonjena in jej ne nasprotuje samo zaradi tega, ker se je prepričala, da je ne more zvrtoglaviti, dokler se položaj ne spremeni. Grof Taafte tudi dobro pozna levičarje in zatorej ne bode jim na ljubo razpustil deželnega zbora češkega
Srbija. — Seja srbske skupščine, v kateri se je splošno razpravljala znana Milanova deklaracija, bila je jako burna. Govorilo je mnogo govornikov in skoro vsak vedel je povedati kak uiičen prizor iz Milanovega življenja in še posebe iz vedenja proti srbskemu kraljestvu Naposled se je zakonski načrt vender le vzprejel a z majhno večino. — Ministerstvo še sedaj ni popolnjeno.
Nemčija. — Množina protestov, ki je dohajala neprenehoma vladi zaradi novega šolskega zakona vender le ni ostala brez vspeha. Cesar sam se je menda izrazil, da se je treba tudi na proteste ozirati. To državnemu kancelarju Capri-viju in naučnemu ministru Zedlitzu ni povšeči in ker se kaže, da šolska predloga ne bode vzprejeta nespremenjena, dala sta odstavko. Cesar dosedaj ostavke še ni vzprejel, temveč se je odpeljal na priporočilo zdravnikov na graščino Hubertusstock. Ker se cesar ne misli tako kmalu   povrniti v Berolin, v inte-
103
resu države pa je, da se kriza prej ko mogoče reši, poklical je cesar te dni Caprivija v Hubertusstock, .da se ondi zadeva reši. Caprivi je šel tja in pričakovati je v kratkem rešitve glede napominane ministerske krize.
Francija. — Anarhisti, katerih sicer v Franciji ni prav mnogo, začeli so pred par tedni zopet stopati na dan. V šbirnajstih dneh zakrivili so kar tri atentate z dinamitom, ki sicer niso Bog ve kake škode napravili, a vsekako velik strah vzbudili Pravi se, da imajo anarhisti za to veči pogum, ker ni več Constansa v ministerstvu. Policija pridno zasleduje sokrivce in jih je že vtč tudi zaprla, zbornica pa se posvetuje o načrtu zakona, ki določuje smrtno kazen za atentate z razstrelivi, Carnot in večina poslancev je za zakon.
Rumunija. — Kakor znano, propala je liberalna stranka v Eumuniji popolnoma. Zadnje volitve v narodno zbornico pokazale se očitno, kako malo zaupanja ima ta stranka. Poročila pravijo, da tudi glasila liberalcev izgubljajo veljavo in število naročnikov v toliki meri, da sta dva liberalna lista zaradi prepičlegaš tevila naročnikov že jenjala izhajati. — Kralj daroval je  10.000 frankov za stradajoče na Ruskem.