kulturno - politično glasilo
2. leto
V Celovcu, dne 19. julija 1950
»«MMnWIWMIVIWfWWBaMMBMaBnBHBagMMWBWaMBMBBBHWBglWMMMni
Pred letom 1914 in danes
Sovjetska vlada je po letu 1930 izdala pod naslovom „Mednarodni odno-šaji v dobi imperializma“ zbirko diplomatskih dokumentov prejšne carske Rusije. Zbirka vsebuje vse diplomatske dokumente pred dobo prve svetovne vojne, v kolikor osvetljujejo dogodke, ki so dovedli do prve .svetovne vojne. S to objavo je sovjetska vlada hotela podčrtati, da z vso to preteklostjo in z načini, ki se jih je carska Rusija posluževala, prekine. Dejansko je v vsej dobi med prvo in drugo svetovno vojno Rusija ostala v svojih mejah in ni bilo opaziti, da bi si — razen na ideološkem polju — svoje vplivna območja skušala razširjati.
Vse sile Sovjetov so bile vprežene le v en cilj: izgraditev in utrditev lastne države.
Uspehi so se pokazali v drugi vojni, ko je Rusiji uspelo postaviti se med velesilami poleg Amerikancev v prvo vrsto. S tem se začenja nova doba ne samo v ruski, marveč tudi v svetovni zgodovini. Rusija si je ustvarila svoja vplivna območja ter pridobila vrsto zvestih zaveznikov.
Zapad, ki je vso dobo imperializma igral odločujočo vlogo v vsetovni politiki, jo bil sprva potisnjen v toliko ob. stran, da je le, — vsaj kolikor mogoče,
=—; uspešno skušal braniti svoje postojanke. Vodilno vlogo je prevzela Amerika.
Ideološko trdno fundiranemu napredovanju Sovjetske zveze. Amerika za enkrat ni mogla staviti nasproti ničesar podobnega. Vsa gospodarska pomoč in vsi sklenjeni „pakti“ ji niso dah v roke podobnih možnosti kot se jih je Rusija n. pr. lahko posluževala tako na Kitajskem, Vietnamu, Koreji in drugod. Zato je postala nujnost tudi za Zapad, da ustvari močno hrbtenico na ideološki podlagi za tisti del sveta, ki je pod njegovim vplivom.
Nastal je tako na eni kot na dragi strani imperializem nove oblike, ki vsak zase enako kot nekdaj stremi za čim večjim bogastvom po zemlji in surovinah, tržiščih in po oblasti. Novo na tem je pravzaprav le eno in sicer krilatice, pod katerimi se naj narodi za vse to „borijo". Če je nekdaj veljala nacionalna „parola“, potem se govori danes o človečanstvu in boljši ureditvi novega življenja. Če se je nekdaj govorilo o tem, da se zagotovi življenjski prostor, dobava surovin ter tržišč potem govore danes o kulturnem in gospodarskem podvigu zaostalih predelov sveta.
Prvič po drugi svetovni vojni sta na-sprotna si tabora te dni trdo trčila drug ob drugega. Amerikanci so, kot kaže, odločeni, da izbijejo iz rok Sovjetom iniciativo, ki je Žapadu stalno narekovala le položaj tistega, ki se mora sprijazniti z gotovimi dejstvi. Če je način, ki si ga je Amerika izvolila, pravilen in uspešen, danes še ni mogoče povedati. Dejstvo pa je, da je Sovjetom uspelo na Dalnjem Vzhodu ljudstva kot taka, ki so res živela v neznosnih socialnih prilikah, pridobiti za svoje cilje. Pripomoglo k temu pa je še posebej 'dejstvo, da so se Amerikanci večkrat naslanjali na tiste kroge, ki so bili narodom kot oblastniki in zatiralci osovraženi. Tudi v moderni dobi vendar le še obvelja dejstvo, da ne zmore vsega tehnika ali material, temveč da je poleg tega potrebno umnega človeškega ravnanja in v množicah požrtovalnega " ljudstva.
Po najnovejših dogodkih razni komentatorji sklepajo, da bo Zapad na vsak način skušal vendarle naknadno mirnim potom rešiti korejsko vpraša-
Na Korejskem bojišču se ameriške čete še vedno umikajo pred severnokorejskimi četami, ki so v silni premoči. Ta njihova premoč se kaže zlasti v velikem številu oklopnikov in pa v dobro izvežbani pehoti in močnem topništvu. Začetkoma so imele komunistične čete okrog 100 oklopnikov, približno toliko so jih Amerikanci že uničili in danes imajo komunistične čete spet nad 200 težkih oklopnikov. To je dokaz, da dobivajo severnokorejske čete vojni material od Sovjetske zveze.
Ameriške čete so se umaknile najpre-je na južno obalo reke Kum, kjer so se držale približno en teden. Nato pa so se umaknile proti začasnemu glavnemu mestu Južne Koreje, proti mestu Taejo-nu. V ponedeljek pa so tudi to mesto izpraznili in ameriške čete so se umaknile v hribovito ozemlje kakih 50 kilometrov južno od omenjenega mesta.
V srednjem odseku korejskega bojišča se borijo južnokorejske čete, ki so si deloma že opomogle od prvotne pre-
strašenosti. Južnokorejska armada je bila namreč po prvih silnih udarcih severnokorejskih čet že v popolnem razsulu.
Na vzhodnem odseku bojišča, ob vzhodni obali južnokorejskega polotoka, poizkušajo komunistične čete po posrečenem izkrcevanju prodirati proti jugu. Pa tudi ameriške čete so se nato izkrcale za komunističnimi četami in so presekale cesto, po kateri so napredovale komunistične čete proti jugu.
Verjetno se bodo ameriške čete še umikale proti južni obali korejskega polotoka, kjer bodo poizkušale držati ozemlje v območju mesta Taegu in predvsem območje okrog pristanišča Fusan. Tu bi se nato zbirale ameriške čete in vojne sile ostalih držav Združenih narodov. Od tu bi nato začeli po nekaj mesecih z ofenzivo proti komunističnim četam, ako med tem ne bi pri-šlo do prekinitve sovražnosti in do „prostovoljnega“ umika severnokorejskih čet nazaj na prvotne meje.
Sredi prejšnjega tedna je izročil in-dijski veleposlanik v Moskvi, Radakriš-nan, zastopniku sovjetskega zunanjega ministra, Andreju Gromiku, posebno poslanico (pismo) indijskega ministrskega predsednika Pandit Nehru-ja na sovjetskega ministrskega predsednika, maršala Josipa Stalina.
Istočasno je izročil indijski veleposlanik v Združenih državah, gospa Vijaya Pandit, sestra indijskega ministrskega predsednika, ameriškemu zunanjemu ministru, Dean-u Achesonu, posebno poslanico indijskega ministrskega predsednika Pandit Nehru-ja.
O vsebini teh poslanic še do danes ni nič znanega. Gotovo je le, da vsebuje ta poslanica^ posredovanje indijskega ministrskega" predsednika zaradi prekinitve sovražnosti na Koreji in zaradi mirne ureditve korejskega spora.
Na to poslanico indijskega ministrskega predsednika je odgovoril v soboto maršal Stalin indijskemu predsedniku Pandit Nehru-ju. Tudi o vsebini tega odgovora še ne moremo ničesar gotovega poročati. Verjetno je sporočil maršal Stalin, da je pripravljen posre-dovati pri severnokorejski vladi zaradi
StavEie n
Dne 11. julija so zborovali v Land-haushofu v Celovcu zidarji in stavbeni delavci, da manifestirajo svoje zahteve po zvišanih mezdah. Sklenili so, da bodo kot se je ponekod že zgodilo, stopili
nje. Menijo, da postaja še na drugih točkah precej vroče in da bi zaenkrat le ne kazalo, spustiti se v še večjo vojno nevarnost. S tem v zvezi so zanimivi pojavi krog Jugoslavije, Turčije in Perzije ter celo v Nemčiji.
Pravijo, da je danes položaj povsem podoben onemu iz leta 1914. Zopet so ognjišča nemira na Balkanu in v Nemčiji, V Perziji, Turčiji in na Daljnem Vzhodu. Po vsem navedenem pa vendarle upravičeno lahko upamo, da bo današnja doba „ideološkega imperializma“ imela več sposobnosti ohraniti kljub vsem težavam mir.
H. D.
prekinitve sovražnosti, vendar pa je treba preje urediti nekatera vprašanja in sicer predvsem zastopstvo komunistične Kitajske h Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov.
V Ameriških političnih krogih poudarjajo, da ne bi mogli sprejeti posredovanja in se nočejo pogajati, dokler ne prenehajo komunistične čete z napadi v Južni Koreji in dokler se ne umaknejo nazaj na svojo mejo. Tudi v političnih krogih Organizacije združenih narodov pravijo, da se morajo preje komunistične čete umakniti na svojo prvotno mejo, predno je mogoče začeti z razgovori, ker ni mogoče dopustiti, da bi Sovjetska zveza z napadi in s silo izsiljevala pristanek na razne svoje zahteve.
Indijski ministrski predsednik Pandit Nehru je govoril v nedeljo na velikem zborovanju v Benaresu v Indiji, kjer je med drugim dejal: „Indija sama je preslabotna, da bi mogla sama preprečiti vojno. Vendar pa bo Indija poizkušala vse, da vojno prepreči in da spor na Koreji preneha. Nihče ne more vedeti, kako se bodo razvijali dogodki v najbližji bodočnosti.“
višje plne
v stavko, Se se njih zahteve, ki jih je predložil delovni sindikat, ne upoštevajo.
Medtem, ko so slikarski in pleskarski pomočniki že 4 tedne v stavki in še vedno niso dosegli uspeha, so iz Dunaja že dan navrh, 12. julija, javili, da so zidarji in stavbeni delavci dosegli uspeh. Sokraj izgleda, da so se na Koroškem prepozno_ spomnili, da je treba zahtevati več. Še le ko je drugi dan že bilo pričakovati gotove objave uspeha pogajanj iz Dunaja, so v Celovcu hitro spravili na naglico skupaj ljudi, da na „zunaj“ dokažejo „bojevitost“ koroških „murarjev“, ki tako zelo učinkuje, da je temu naporu že drugi dan podeljen uspeh.
Zvišanje zaslužka znaša: 9—91/1> % za pomočnike, 11%% za Poučene in naučene delavce, 5% za vse one, ki dobivajo tedensko plačo (torej ne na uro!)
Številka 29
Iz Jugoslavije
Tanjug poroča:
Dunajski simfoniki pod vodstvom dirigenta Klemensa Krausa so priredili v Beogradu dva koncerta. Po zelo uspešnih nastopih v Ljubljani in Zagrebu je vladalo v Beogradu zanje veliko zanimanje.
Predvajali so dela Mozarta, Richarda Straussa, Brahmsa, Weberja, Beethovna in Wagner ja.
Dirigent Klemen.s Kraus je časnikarjem izjavil, da so dunajski simfoniki bili v Jugoslaviji nadvse lepo sprejeti. Dodal je, da bo pred povratkom v Avstrijo dirigiral še en koncert.
*
V	okviru izmenjave študentov med Anglijo in Jugoslavijo je prispela v London skupina 25 jugoslovanskih študentov.
Ti bodo kot gostje „Narodne zveze študentov Anglije in Severne Irske“ preživeli en mesec kot delavci na kmetih v okolici Cambridge-a,
Skupina 22 britanskih študentov pa je odpotovala v Jugoslavijo, kjer bodo sodelovali pri graditvi študentovske četrti v Zagrebu.
*
Po triletnem delu je jugoslovanska mladina dovršila moderno avtomobilsko cesto, ki A^eže glavno mesto Beograd z Zagrebom. Cesta je dolga 392 kilometrov.
Svečana otvoritev prometa na cesti se bo vršila 21. julija.
Ta važna prometna žila, ki je največje delo petletnega plana, je samo 20 kilometrov daljša od zračne črte Beograd —Zagreb, ter za 80 kilometrov krajša kot stara cesta. Del na novi cesti se je udeležilo nad 250.000 mladine. Inozemska mladina iz dvajsetih držav je bila udeležena pri gradnji.
■•i:
V	Zagrebu je 63 gimnazij, sedemraz-rednic in osnovnih šol, ki so končale letošnji šolski pouk. 30.000 šolarjev je napravilo izpite. Država je za štipendije zagrebškim šolarjem izdala 3,2 milijonov dinarjev. Za šolske izlete pa je izdala nad pol milijona dinarjev.
*
Jugoslovanska mladina nadaljuje z zidanjem študentovskega mesta v Zagrebu. Z delom so pričeli pred dvema letoma. Ko bo zidava končana, bo študentsko mesto moglo sprejeti 25.000 prebivalcev-študentov, profesorjev in strokovnega osobja. Zgrajeno bo povsem moderno. Imelo ba lastno gledališče, kinematografe, letališče in bolnico.
Letos bo sezidanih 18 stanovanjskih poslopij in pa poslopje tehnične visoke šole. šest kilometrov ulic bodo zgradili za notranji promet.
Ustava Portorika
Predstavniška zbornica Združenih držav je odobrila zakonski načrt, ki bo omogočil narodu otoka Portorika (leži v Atlantskem oceanu v otočju med severno in južno Ameriko in je posest Združenih držav, ima okrog dva milijona prebivalcev), da si določi usta\’o in svojo lastno ustavno vlado. Načrt je pred nekaj tedni odobril tudi ameriški senat in ga je sedaj podpisal predsednik Truman.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii
„NAŠ TEDNIK in KRONIKA“ (Uradne ure)
Vsem našim prijateljem sporočamo, da so uradne ure pri upravi „Našega tednika“ na Viktringer Ring 26 v pritličju vsak dan — razen ob sredah — od 8. do 12. in 14. do 16. ure. — Ob sredah uradne ure odpadejo, ker je treba razposlati pravočasno novo številko „Našega tednika".
PolHični teden
PISMO IZ AVSTRALIJE
V zadnjem zasedanju skupščine je tudi voditelj liberalcev govoril dokaj ostro. Predsedniku vlade je zaklical, da naj gre h kralju in mu naj razloži, da je njegova oseba razcepila belgijski narod v dva tabora.
Zapadno-nemška vlada v Bonnu dobila nezaupnico
Nemalo presenečenje je prinesel izid glasovanja v bonski skupščini.
Državni lisr
je sklepal o novih postavah, ki jih je predložil pododsek parlamenta. Tako je bil sprejet zakon o ureditvi prodaje mleka in zakon o prodaji in nakupu žita. O teh dveh zakonih smo poročali že v št. 26 našega lista, ko jih je odobril pododsek.
Enako je bil sprejet zakon o pozidavi stanovanjskih hiš, za katerega se je bil v pododsekih parlamenta dolg boj med socialisti in QVP. Ker se na podlagi raz Učnih predlogov obeh strank, kot smo svoj čas poročaU, niso mogU zediniti, so se iznajdljivi poslanci zatekli k čisto novi ureditvi. Tako bo davek za zasedbo (Besatzungskostensteuer) znižan za 25%. Teh 25% pa bo davkoplačeva-lec kljub temu moral plačati in se bodo porabiU za fond za pozidavo stanovanj Wohnungswiederaufbaufond). Vrhu tega bodo lastniki zazidanih zemljišč, ki
Schumacherjevi socialisti so vložili predlog, po katerem naj vlada stavi na razpolago denar, s katerim bo mogoče ohraniti dosedanje cene kruhu in gnojilom. Oboje je za široke množice seveda velikega pomena. Vlada je nameravala prepustiti razvoj krušnih cen svobodne, mu trgu. kar bi prineslo povišanje cen in izzvalo na drugi strani zahteve po povišanju plač. Kljub vsemu pričakovanju je precejšen del vladnih poslancev glasoval za predlog opozicije, ki je z veliko večino bil sprejet. Vlada seveda ra-di tega ne bo odstopila, temveč bo svoje delo usmerila po sklepu parlamenta.
spadajo pod najemniško postavo (Mietengesetz — Mieterschutz) za vsako krono najemnine po stanju iz leta 1914 vplačevati 13 grošev. Stanovanja pa, ki pod to postavo ne spadajo, mora plačati lastnik 10% letne najemnine po stanju iz leta 1947. Ta plačila se v najemnino ne smejo vračunati in jih mora torej nositi lastnik sam.
Vrhu tega bodo plačevali, kmetje sp izrecno izvzeti, lastniki stanovanjskih hiš letni prispevek v sledeči višini:
Pri vrednoti gospodarske vrednote: od -	1 do 50.000 S 2 promile
od 50.000 do 100.000 S 3 promile od 100.000 do 150.000 S 4 promile od 150.000 S naprej 5 promile Za od bomb poškodovane hiše odpade ta prispevek, če so bile brez pomoči države pozidane. Enako ta prispevek odpade za hiše, pozidane po letu 1948.
Splošno mnenje o vojni na Koreji je tako, da utegne trajati še mesece. Dober znak to seveda ni. Zakaj pa bi morala trajati še mesece? Ker je eden od obeh protivnikov zelo, zelo slab in ga drže pokonci vojaške injekcije Združenih držav. Kar pa v prostorno omejeni vojaški zadevščini, ki se imenuje Koreja, ne nameravajo —upamo vsaj — stopiti na plan neštevilne vojske na eni, niti zaloge atomskih bomb na drugi strani, bo pač pomoč Organizacije zdru-Ženih narodov reševala južno Korejo. Ta je do sedaj bila nezadostna. Tretja •— elitna ameriška divizija je sicer na poti in sledila ji bo še katera, toda oni iz severa tudi ne bodo držali križem rok' V zaledju fronte javljajo že o povečani delavnosti komunističnih gverilskih od. delkov, če bodo pa pričeli vlačiti na to nesrečno bojišče še prostovoljne mednarodne brigade, bomo priča španske državljanske vojne v še večjem obsegu in nič manjši strahoti.
Položaj čet južno-korejske vlade in dveh ameriških divizij ni rožnat. Ame-rikanci so odlično oboroženi in se uspešno bore. Toda frontnim odsekom, ki jih drže, preti neprestana obkolitev. Premalo jih je in da se izognejo obkolitvi, se morajo umikati. Fronta pa, ki jo drže domače čete, je še vedno kot v razsulu. Ogroženo je največje središče, ki ga imajo še v rokah južni Korejci, Taejon. Tja je po padcu glavnega mesta Soeula prenesla svoj sedež Sygmann Rhee-jeva vlada in tam je glavni stan ameriških vojnih sil.
Danes vse zapadno časopisje ugiba o vzrokih, zakaj je ameriška pomoč tako počasna, medtem ko so bile in so besede ameriških državnikov jasne in odločne. Morda je deloma odgovoril na to oni ameriški časnikar, ki je zapisal, da potrebujejo čete iz korejskih pristanišč do položajev na bojišča več časa kot pa za vožnjo iz Amerike do Koreje. Skrajno zanemarjene prometne zveze, ceste v obupnem stanju, pomanjkanje železniških prog in še iz zadnje vojne nepopravljeni mostovi so temu vzrok.
Še na nekaj naj ne pozabimo: Koreja ni bila država udeleženka v zadnji vojni. Bila je nasilno zasedena po Japoncih. Če sta Nemčija in Japonska bili vojaško razdeljeni v zasedbene cone, je to iz nekega stališča razumljivo. Zakaj pa so zasedene dežele, ki so si že prej in po vojni želele in se borile za svojo samostojnost? Razdelitev Koreje v dva dela na črti 38. vzporednika je bila pač stvar dogovora velesil, brez Korejcev. Sicer je pa bilo po vojin storjenih že mnogo pogrešk, ki jih grešniki danes že sami priznajo.
Seveda vihrajo na korejskem bojišču zastave Organizacije združenih narodov. To pa je silno velikega moralnega pomena. Petdeset držav se je izreklo za pomoč južni Koreji. Poslalo dejansko pomoč pa je le nekaj večjih držav. Jasno pa je, da bi se v slučaju razširitve vojaških operacij vse te države postavile v določen tabor.
Morda pa je korejski poizkus le drugače potekel kot so pričakovali v Moskvi. Tam so še vedno vrata odprta za vsaka pogajanja in z namenom doseči mirno poravnavo korejske zadeve je
predsednik indijske vlade, Pandit Nehru poslal spomenici
Stalinu in ameriškemu zunanjemu ministru Dean Achesonu. Kaj vsebujeta, ni znano. Da gre za posredovanje v korejskem vprašanju, pa je jasno. Tudi
angleški veleposlanik je bil dvakrat pri Gromiku
Dve veliki sili — Indija, ki je po številu svojega prebivalstva na svetu takoj za Kitajsko ter britanska skupnost držav —• si prizadevata korejski spor omejiti ter poravnati.
Seveda je ruska diplomacija neutrudna in vedno na preži. Poslali so zelo težke note perzijski vladi in tam so postali vznemirjeni. Preživo v spominu so še dogodki v Azerbejdžanu pred tremi leti, ko je komunistična vstaja skoraj povzročila odpad te perzijske province k Sovjetski zvezi.
Iz Ankare prav tako prihajajo poročila, ki izražajo zaskrbljenost Turkov. Največje zanimanje pa so povzročile
vesti, da Rusi okrog jugoslovanskih meja — v Madžarski, Rumuniji in Bolgariji zbirajo številne motorizirane divizije. Na jugoslovansko-bolgarski meji so se pripetili številni incidenti. Madžari pa so iz mnogih obmejnih krajev vse prebivalstvo izselili v notranjost. Med temi je bilo več tisoč oseb jugo-slovanskih narodnosti. Jugoslovanska vlada je okrog svojih meja ukazala zaporno cono v globini 15 kilometrov. Za dostop v ta področja je potrebno posebno dovoljenje.
Francija ima končno svojo vlado
Bivšemu obrambnemu ministru Pie-ven-u, ki je voditelj neke manjše sredinske stranke, ki je izšla iz odporniškega gibanja, se je po večdnevnih posvetih posrečilo sestaviti vlado. Vlada bo imela, kot je videti, v parlamentu močno večino, ker so v njej zastopane vse stranke razen skrajne levice in desnice. Od 22 ministrov je pet socialistov. Ti so se do zadnjega obotavljali pristopiti k vladni koaliciji. V vladi je nekaj znanih osebnosti. Schuman je ostal zunanji minister, Queuille je notranji minister in Moch je obrambni minister.
Medtem ko se je francoska javnost z rešitvijo vladne krize oddahnila, pa v Belgiji še vedno ni prišlo do pomiritve glede povratka kralja Leopolda. Tri-kratno zasedanje skupščine je moralo biti ponovno odloženo. Po vsej Belgiji so stavke, ki so jih proglasili socialisti v protest proti vrnitvi kralja Leopolda.
Sydney v juniju 1950.
O Avstraliji ste gotovo že mnogokaj slišali, da pa nimate o njej prave predstave, to tudi prav dobro razumem; saj je ta cehna oddaljena od vas več kot 20 tisoč km zračne črte. Če se bodo dogodki na Daljnem Vzhodu še nadalje tako razvijali kot se trenutno, boste gotovo lahko vsak dan slišali kaj novega o naših krajih in jih boste tako do dobra spoznali tudi iz daljave.
Ko sem bil še na Koroškem, sem imel o Avstraliji dokaj drugačno predstavo kot danes, ko sem tu že nad eno leto. Nekaj izredno lepega je bila pot s parnikom iz. italijanskega pristanišča Napoli po Sredozemskem morju do Port Saida v Egiptu in od tam dalje skozi Sueški prekop do Adena. Od tu smo se utrgali neko poletno jutro in jo ubrali preko širnega oceana naravnost v Sydney, največje mesto Avstralije in ki leži na njenem vzhodnem delu.
Naša dolga vožnja je bila končana, prišli smo v Avstralijo, našo novo domovino, kjer so na isti način kot mi is-kali svojo srečo že tisoči in tisoči, jo našli ali pa tudi umrli, stoječ do kolen v tej rdeče obarvani ilovici, ki te na eni strani taho hladno odbija, na drugi pa tako močno mami, da se skoro ne moreš odtrgati od nje.
Prvi vtis v Avstraliji je bil veličasten, posebno še, ko smo pristali v središču ene največjih svetovnih luk — v Syd-ney-u. Mesto samo je po površini največje na svetu in zavzema večji prostor kot Koroška, ima pa nekaj nad eden in pol milijona prebivalcev. Grajeno je po angleškem načinu in. nima izredno velikih stavb, razen v središču, ki je trgovski center. Mesto napravlja na človeka, ki je pravkar prišel iz povojne Evrope, prav veličasten vtis. Vse ulice so mogočno razsvetljene, avto za avtom drvi po ulici, vmes brezštevilni dvonadstropni avtobusi in vozovi cestne železnice. Trgovine so natrpane vsega mogočega in nemogčega blaga, ljudje oblečeni zelo dobro, a ne preveč lepo za naše pojme, vsi prijazni in uslužni, da človeka kar prijetno iznenadi.
Ko smo opravili vse potrebne formalnosti s potnimi listi in carino, so nas strpali v poseben vlak, ki nas je z neverjetno naglico povedel sto km zapadno od Sydneya, v Bathurst, zbirališče novonaseljencev. Morete si misliti, kako širiko smo odprli oči, ko smo tam, sredi našega evropskega poletja, zagle-
dali sneg in led. Iz Bathursta smo se podali na delo, vsak na mesto, ki mu ga je odkazal državni delovni urad in to za dve leti. dokler traja pogodba ali kontrakt. Nekateri so odšli v tovarne, drugi na farme in gozdove, . tretji zopet k stavbam in vodovodnim podjetjem, dekleta pa največ v gospodinjstvo.
Če danes, po enem letu življenja v Avstraliji, srečam znanca, s katerim se poznava še iz Avstrije ali Italije, bo skoraj vsakdo rekel: ,.Le zakaj se nisem že prej izselil?“ In znanec ima prav. Čemu so nas držali v jezo negostoljubnih narodov v Evropi skoraj štiri leta? Pred kratkim sem srečal znanca, ki je bil avtomehanik v Celovcu in je prišel v Avstralijo z isto ladjo kot jaz. „Vidiš,“ je dejal, „motorno kolo imam. Kaj misliš, koliko let bi moral zanj delati v Avstriji?“ Tu si ga je kupil v enem letu, čeprav mora skrbeti za dvanajstletnega sina. ki obiskuje gimnazijo. Mož je tu srečen in mu še na mi-sel ne pride Evropa, dokler mu ne omenim Slovenije, zibelke njegovih mladostnih sanj. Ko pa spregovoriš to besedo, se otožno zasanja, pogled in duh mu zaplavata nekam daleč, govorica pa mu postane mehka in otožna kot melodija sladke slovenske pesmi — doma je! Doma med svojimi planinami in travniki, doma med slovenskimi srci, ki so polna ljubezni in notranjega razumevanja.
Česa v Avstraliji najbolj pogrešamo? —- Glasbe in primernega čtiva. V Avstraliji ni težko dobiti avto ali hišo, tudi zemlja ni draga, iz kraja v kraj te vodijo same, dobro grajene, asfaltirane ceste, vsak teden lahko prisostvuješ športnim pireditvam kakršne koli vrste, za mal denar se lahko voziš z avionom ali ladjo — prisostvovati koncertu ali gledališki predstavi pa skoro ne moreš. Avstralija, ki je tako velika kot USA, namreč do danes še nima svojega gledališča. Morete si misliti, kako doživetje je, če pridejo gostovat evropski ali ameriški gledališki igralci. Pač pa imajo Avstralci izredno lepe kino predstave in dobro urejen radijski program. Schuberta, Straussa ali Mozarta lahko slišimo, vsak dan.
Največ smisla imajo Avstralci za lagodno in komodno življenje, ki jim ga dovoljujeta bogata in neizčrpna pokrajina ter dobro razvita zunanja trgovina, ki prinaša v deželo lepe denarje.
Letošnje leto je za Avstralijo dokaj slabo. Kraji, ki imajo druga leta po en
meter padavin, so jih imela letos toliko skoraj v enem mesecu in sicer v juniju. V treh dneh je voda poplavila izredno obsežne pokrajine vzhodne Avstralije in jih odrezala od ostalih kraj jev. Nad okrog 10.000 ljudi je čez noc izgubilo dom in vse premoženje. Silno deževje je sedaj prestalo in voda ponovno odteka. Po časopisnih poročilih Avstralija še ni imela takega vremena, odkar je na ta kontinent stopila noga belega človeka (160 let).
Morda vas bo zanimalo tudi to, da se v Avstraliji nihče ne obregne ob vas, če govorite ali pojete slovensko. Tudi o demokraciji imajo tu malo drugačne pojme kot smo jih mi prinesli iz Evrope. Slovenske šole gotovo tu ne bi povzročale. takega glavobola kot na Koroškem.
Politično je Avstralija priključena tako imenovanemu zapadnemu bloku in je izmed držav, združenih v britanskem imperiju, ena najbolj protikomunističnih držav. Sedanja vlada, ki je pod vodstvom liberalne stranke, je predložila parlamentu zakonski osnutek o prepovedi javnega udejstvovanja članov komunistične stranke. Po tem zakonu komunistom ne bo mogoče dobiti državne službe in ne zastopati delavcev v raznih delavskih organizacijah. Komunisti so vsled tega zagnali velik krik, vendar ostajajo zelo osamljeni v borbi proti vladi. V pol leta so komunisti izgubili samo v New South Walesu (trgovinsko in industrijsko središče Avstralije) nad eno četrtino glasov.
Vsied zadnjih dogodkov na Kitajskem in Malaji so Avstralci precej zaskrbljeni, vendar dovolj hladnokrvni. Tudi zmeda na Koreji jim ni zavrela krvi, le v toliko, da bo borba proti komunizmu zavzela še odločnejše oblike. Med osmimi milijoni prebivalcev, ki jih ima Avstralija, je kakih petnajst tisoč članov komunistične partije.
Slovenci, ki nas je v Avstraliji kakih tisoč, do sedaj še nimamo svoje organizacije. niti svojega lista. Pa ne bo dolgo trajalo, da se nekoliko bolje medsebojno povežemo. Na tako ogromnem prostoru je namreč nekoliko težje vzdrževati dobre medsebojne zveze kot pa na Koroškem.
Veseli nas vse, da na Koroškem tako dobro napredujete in da se tako vztrajno borite za svoje pravice. Prav hvaležni smo vam tudi za to, da se večkrat spominjate Slovencev v širnem svetu.
Ob koncu Vam želimo obilo uspeha pri vašem kulturnem in političnem delu ter iskreno čestitamo pevcem iz Št. Lenarta za tako uspel nastop v Trstu in Gorici.	G—.
Koroška na razstaii w Beljaki
Ako natančneje pregledamo seznam blaga in dobrin, katere bo Koroška razstavila v Beljaku, moremo ugotoviti, da se je tudi Koroška za razstavo pripravila z željo po večjem gospodarskem prostoru. Obiskovalcev razstave naj ne motijo vina in druge podrobnosti, ki jih bo Koroška tudi razstavila, in niso domačega izvora. Trgovci pač hočejo tudi ob tej priliki zaslužiti. Huda vročina zadnjih tednov in mrzla vojna, ki se spreminja v vročo, obremenjujeta naše živce, nas opravičujeta, da si kakšen kozarček privoščimo.
Gospodarsko bolj važni pa so artikli, ki bodo pokazah, katere surovine potrebuje koroška industrija za njih izdelavo. V tej zvezi navajamo usnjarske, sedlarske, jermenarske in torbarske izdelke. Na Koroškem imamo namreč nekaj pomembnih tvrdk na tem področju. Važno potrebo po surovinah bodo izkazovali tudi izdelki strojnih tovarn v Beljaku. Poleg tega se bo Koroška postavila pred vsem tudi z izdelki lesne industrije, pohištva, celuloze, papirja in izdelkov iz stiskanih (prešanih) snovi. Na tem področju industrije bodo razstavljeni tudi stroji za obdelovanje in predelovanje lesa, kakor žage, skobelni stroji, gladilniki, vrtalniki itd.
Lepo mesto bo zavzemala tudi koroška kemična industrija tovarn v Raden-theinu, v Mostiču, Svincu, Freibachu in podjetja bleiberškega rudnika.
Naše južne sosede bodo verjetno najbolj zanimali poljedelski stroji in izdelki električne industrije, ker je tam v
teku preusmeritev poljedelstva in privatnega gospodarstva v kolektivno, ki polaga težišče na mehanično obdelovanje zemlje.
Obiskovalce iz Primorja, Furlanije in sosednjih krajev bodo verjetno najbolj zanimali izdelki iz usnjarstva ter iz lesne industrije.
Presenečeni smo, da ni na seznamu razstavljalcev boroveljske puškarske obrti in pa znanih koroških tvrdk, ki izdelujejo kose in srpe, ki ,smo jih pred vojno izvažali celo v Indijo. Danes bi jih pa naši sosedje v Sloveniji in tudi v Primorju gotovo z veseljem sprejeli.
Zanimanje in povpraševanje kupcev bo pa pokazalo, s katerimi predmeti bo Koroška doprinesla svoj delež k povečanju gospodarskega prostora in medsebojne gospodarske, povezave razstavljajočih pokrajin.
TEST IN GORICA TER FURLANIJA
Imenovani kraji bodo prednjačili predvsem s svojimi dobrimi vini, konzervami, južnim sadjem, spirituozami in zelenjadnim trgom.
Trst posebej bo pokazal svojo ladje-delsko industrijo, ki bi do neke mere mogla zanimati naše hotele in prometna podjetja po naših jezerih.
Poleg tega pa bo Trst — to okno v daljni svet — morda pokazal pot, kam bi se najlažje in najdonosnejše pošiljali naši izdelki v daljni svet. V ta namen izdelane statistike zgovorno kažejo posredovalno vlogo pristanišča Trsta za njegovo zaledje.
Sloveli ja razstavlja v Beljaka
Razstava v Beljaku je namenjena nekoliko večjemu gospodarskemu prostorni, kakor pa je utesnjeni kot med gorskimi grebeni, v katerem mesto leži. — Razstava skuša prikazati gospodarsko lice ozemlja v bližnjem zaledju Trsta tja do Visokih Tur in v tem prostoru predstavlja Beljak pač že dolga stoletja pomembno prometno križišče in trgovsko središče.
Že nekaj mesecev se v sosedni Jugoslaviji kaže stremljenje po tesnejšem gospodarskem sodelovanju zlasti tudi z najbližjimi sosednimi pokrajinami Avstrije in Italije. S tem hoče dežela navezati stare trgovske stike, kakršni so obstojali že v nekdanji monarhiji, ko so bile te dežele še v območju ene države in so bili ponovno vzpostavljeni, v dobi med obema vojnama.
Zadnja vojna je gospodarsko strukturo tega ozemlja močno prizadela. Obnova v različnih deželah tega prostora po vojni ni enakomerno napredovala, zlasti tudi zaradi spremenjenega gospo-
darskega sistema v Jugoslaviji. V tem pogledu je dežela, brez ozira na silno škodo zaradi uničenega proizvodnega in organizacijskega aparata medvojne dobe, izgubila dragocena 3 leta tudi z zgrešenim načrtom izključne usmeritve na vzhod. Že v dobi svobodnega gospodarstva med obema vojnama je posebno Slovenija bila zaradi podobnih tendenc močno oškodovana. Podoba je, da se skuša storjene napake deloma popraviti in kot vidni sad tega prizadevanja smatramo udeležbo slovenskih dežel na zadnjih razstavah v teh krajih (Graz, Beljak, Celovec).
Zelo verjetno je, da prvi poskus gospodarskega približevanja še ne bo prinesel tistega uspeha, ki bi bil v interesu obeh delov. V kolikor je temu krivo absolutno pomanjkanje možnosti za proizvodnjo dobrin, ki bi prišle v poštev za medsebojno izmenjavo, bo moralo to biti pač predmet razmišljanja voditeljev gospodarstva prizadetih dežel. V kolikor pa gre le za pomanjkljivo po-
Karel Mauser:
IZVIREN ROMAN IZ ZILJSKE DOLINE
34.
„Eno je, kar vam ne smem zamolčati. Tokrat se je vse izteklo še dosti srečno, čeprav otroka nismo mogli ohraniti. Kako bo drugič, ne vem. In kar je morda za vas udarec: priseči ne morem, da boste s to ženo imeli še kaj otrok. Rečem, da priseči ne morem, zapisano ni nikjer. Lahko se zgodi, da jih boste imeli. Včasih se tudi zdravniki motimo. Nihče ni vseveden. — Zdaj greste lahko k ženi. Če so vas moje besede zadele, ne tožite pred njo. Še enkrat vam povem, da se morda motim. Imel sem slučaje, ko so takšne žene še imele otroke in še prav lahko. Redki so bili, toda bili so. Zbogom.“
Foltej bi se rad zahvalil, toda ni spravil besede iz sebe. Obstal je na hodniku in strmel za zdravnikom kakor za prikaznijo.
Dolgo je stal pred vrati v ženino sobo. Ni upal pritisniti na kljuko. V sobi se ni ničesar zganilo.
Počasi je odpiral. Že med podboji so se mu zameglile oči.
Brez kaplje krvi v obrazu je ležala v blazinah. Sklenjene bele roke so ji počivale na prsih, oči so ji bile zaprte.
Folteju se je zdelo, da mu je zdrav, nik lagal, da je tudi Greta mrtva in da jo vidi poslednjič.
„Greta!“
Poklical jo je kakor mrliča.
Odprla je oči.
Folteju je bilo, da bi padel na kolena in se po kolenih pridrsal do ženinih rok, ki go bele počivale na zmučenih prsih. Vek ga je davil in roke so se mu tresle, da jih ni mogel umiriti.
„Foltej,“ se je utrgalo z bledih ustnic.
Kakor da ga je neznana sila udarila v hrbet, se je zrušil ob njenem zglavju, zaril glavo v blazino in zavekal kakor otrok. Strah vseh dni se je sprostil.
Z roko je pritipala do njegovega obraza.
„Punčka je umrla, Foltej.“
„Vem, Greta. Da si le ti živa.“
Ko se je dvignil in tudi Greti obrisal solze, je sedel na stol. Zunaj je sijalo sonce, zimsko sonce, in v sobi je bilo toplo.
Vrnil se je domov z večernim vlakom, zakaj Pečnikova, ki sta prišla popoldne, sta žinjala čez noč ostati v Beljaku. Folteju je bilo prav.
Podlipnik je slišal sina, ko je stopil na dvor. Hotel se je dvigniti in mu iti nasproti, toda v hipu so mu uplahnile
znanje medsebojnih potreb, je prav namen takih prireditev, da pokažejo to in da dajo gospodarsko interesirani javnosti tudi pobudo, na kak način naj se nedostatki odpravijo.
Od predmetov agrarnega sektorja, ki so bili karakteristični izvozni artikli še v predvojni Sloveniji, bi bilo posebej omeniti velike možnosti, ki se nudijo na tukajšnjem trgu zlasti sedaj, ko je prišel zraven velik del nekdanje Goriške. Vse zgodnje sadje, zelenjava, .sočivje ter tudi cvetlice bi pri dobri trgovski organizaciji imelo trajne izglede na obilen konzum. Da posebej omenimo nekatere začimbe, ki pridejo tudi v pozni sezoni še v poštev: česen, čebula, paradižniki itd. Nadalje zgodnji krompir, morda kot seme tudi pozni krompir, v kolikor bi bilo mogoče zbrati večje količine nekdanjega slovenskega kvalitetnega blaga, ki ga je v zadnjih letih žal že močno izpodrinil industrijski krompir.
Ječmen za pivovarsko industrijo prihaja sedaj k nam še v okviru Marshallovega načrta, misliti bi bilo za prihodnja leta. Posebno zaželjen pa bi bil kvalitetni hmelj savinjskega izvora. Tudi seno s slovenskih planinskih travnikov je bilo nekdaj kot eksportni artikel zelo cenjeno, pravtako zdravilna zelišča.
Öd proizvodov živinoreje, je treba zaenkrat računati z večjimi možnostmi le pri perutnini in jajcih. Meso in mast prihajata v zadostnih množinah k nam iz Marshallovega načrta, do izteka tega pa bo že naša domača živinoreja brez dvoma visoko presegla predvojno stanje. Tedaj bodo za uvoz morda v večji meri prišla v poštev visokovredna krmila (oljne tropine). Tudi uvoz surovih oz. napol strojenih kož prihaja šele kasneje spet v poštev. Specialitete, n. pr. pristne kranjske klobase in podobno pa bi v naših krajih, zlasti v dobi tujsko-prometne sezone, verjetno spet vedno našle dobrih odjemalcev.
S pridobitvijo novih pokrajin se je močno razširila tudi industrija kamna ter podobnih proizvodov za stavbinstvo in druge stroke. Že pred vojno je slovel pohorski granit, podpeški marmor, raz-lične vrste kremenčevega peska v kamniškem okraju in drugod, trboveljski cement i. dr- Sedaj se pridružujejo tena najdiščem veliki nabrežinski kamnolomi, cementarne in tovarne gipsa ob Soči pri Gorici in druga podjetja. Ker pri-dejo te kamenine v poštev ne le neposredno kot gradbeni materijal, temveč tudi kot izhodiščne surovine v steklarski, livarski, železni, v industriji brusilnega materiala itd., bo zelo primerno, če bodo razstavljeni artikli opremljeni s primerno razlago (tudi z analizo posameznih sestavin), da je tako vsak interesent res takoj nanje pozoren.
Za produkte temeljne rudarske industrije je seveda vedno enako kot ves svetovni trg, tudi avstrijski trg odprt, v kolikor so cene sprejemljive, odnosno dobavni pogoji ugodnejši. Slovenija je z Istro pridobila nova bogata premogovna ležišča, med drugim tudi črnega
vse moči. Bled kakor zid je pričakal Folteja v izbi. Ni mogel utrgati besede iz sebe.
„Greta je obstala," je krchnil Foltej.
Podlipnik je goltal za besedami.
„Greta je obstala. In otrok?“
Z odprtimi usti je čakal Podlipnik na odgovor.
„Umrl je,“ je čudno mimo rekel Foltej. „Punčka“.
Podlipnik je zaprl oči. Foltej je videl, da se očetovi prsti stiskajo v pest. Nato so pesti mrtvo udarile ob mizo.
Ko jo Podlipnik odprl oči in se zastrmel po izbi, je bil podoben Motniko-vemu.
Folteja je streslo.
Tak je bil Hanzej takrat, ko mu je nekdo pri ohceti spodmaknil nogo.
*
Takih praznikov pri Podlipniku še ni bilo. Vsa hiša tiha kakor po pogrebu gospodarja. Strina je nekaj dni sem kuhala skoraj samo za hlapca in deklo. Podlipnik in Foltej sta komaj zajela, že sta skoraj oba hkrati položila žlico na mizo.
Ni jima šlo.
Podlipnik je trpel, da se je vsak večer tresel kakor v mrzlici. Vse noči je prevrtal $ svojimi mislimi, cele ure v temi presedel na postelji in venomer vrtal samo v eno smer.
Otrok je umrl koj po rojstvu.
premoga. Z idrijskim živosrebrnim rudnikom je eden najpomembnejših faktorjev na svetovnem trgu, zlasti, ko bo Italija odprodala še od preje zbrane zaloge.
Pravtako so v Istri velika najdišča boksita, iz katerega bodo deloma sami v tovarni pri Ptuju, ki so jo zgradili Nemci in je bila sedaj izpopolnjena, pridobivah aluminij. Tudi raznovrstne gline, če odgovarjajo v kvalitetnem pogledu, so za posebne namene keramične in druge industrije (email) zelo iskano blago. Z litoponom, ki ga Slovenija proizvaja v dveh podjetjih v Celju in v Domžalah, prihaja k nam morda že malo kasno, ker je. prav zadnji čas pričela izdelovati ta artikel nova tovarna BBU na Ziljici nad Podkloštrom.
Med izdelki lesne proizvodnje je seveda v vseh državah zelo iskan okrogli les za nadaljno predelavo. Posebno Avstrija s prekomerno razvito papirno industrijo, ki namerava svojo kapaciteto še naprej povečati v prihodnjih treh letih s podporo Marshallovega načrta, bo za ta artikel trajen kupec. Tudi tovarna v Lenzingu mora uvažati silne množine celuloznega lesa.
Seveda pa je produkcija v Sloveniji tudi usmerjena prvenstveno na druge vrste izdelkov, med katerimi je najvažnejši rezan les, kjer so problemi v obeh državah zelo podobni: niti Slovenija, niti Avstrija in tu posebej Koroška ne zna plasirati svojega kvalitetno visoko-vrednega lesa na svetovnem trgu tam, kjer bi bilo najbolj donosno. Menda je že podedovana pravica italijanske trgo-vine, da to zamenjavo blaga donosno izvede, bodisi v Egiptu za bombaž, v Maroku in Tunisu za volno ter v ostali Levanti za druge kolonialne predmete.
Za trdi les ter izdelke iz njega je naš trg gotovo zelo sprejemljiv, mislimo zlasti na parjeno bukovino ter bukove frize, kot tudi na hrastov rezan les in parkete. Hrastov in orehov furnir morda tudi hrastove doge za sode (pivovarne!) bi prišli deloma za domač trg, morda pa še v večji meri za reeksport v poštev.
Avtarkične tendence v vseh deželah so iz mednarodne trgovine izločile že vrsto izdelkov, ki so nekoč tvorili njen večji del. Vse bolj se vrši izmenjava blaga le na področju surovin, polfabri-katov ter investicijskih dobrin, zlasti specialnih strojev.
Skoraj kot kurioziteto pa je omeniti nekatere na videz nepomembne izdelke slovenske lesne industrije, ki so si nekdaj osvojih tudi najbolj oddalje-ne svetovne trge: zobotrebce, ki jih je zlasti ribniška obrt dobavljala v nedosegljivi kvaliteti, lesene klince za čevlje, čevljarska kopita, sita i. dr. še nekaj let bo verjetno dana možnost, plasirati pri nas vezane (Sperr-) in mizarske (Paneel-Platten) plošče, za kar je Slovenija v novih pokrajinah pridobila dve tovarni v Postojni ter v Št. Petru na Krasu.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Skušal se je zbrati in razložiti misli pred seboj kakor blago.
Pečnik je zdrav in Pečnica tudi. Da bi Greta od njiju podedovala kakšno bolezen, je nemogoče. Dovolj je precenil oba, preden je Greto namenil Folteju.
Podlipnik tiplje po vzroku, grebe, išče, razkopava. Vse zaman. Z grozo od nekod grabi Nežina kletev, toda Podlipnik jo zavrača kakor muho.
Dva otroka sta imela Pečnika. Podlipnik računa. Košat rod to ni, to je resen. Toda tudi jalov še ni. Še je življenje v njem.
Življenje? Koliko ga je in kako je močno? Morda je bila to poslednja zvodenela kri Pečnikovega rodu, ki se je zlila s Podlipnikovo. Zda j je voda, brez sile, brez življenja.
Kaj ni bilo s Temnikovo prav tako? Edin poganjek je bil Foltej. In kri je usahnila kakor voda v pesku.
Pri Pečniku prav tako. Samo dva poganjka. Pa bi jih lahko bilo več. Pečnik ni zgubil žene kakor on.
Mrzlo grabi Podlipnika pri srcu. Na to takrat ni mislil.
Greta je bila zadnja.
Noče se vdati.
Nikjer ni zapisano, da računi ne držijo. Včasih pride nesreča. Ne moreš je slutiti. Morda se je Greta pretegnila pa ni hotela povedati.
(Dalje prihodnjič)
Htfautikske ip$ v QoteMok
V	številki 28. našega lista smo poročali o lepi prvoobhajilni slovesnosti v Gorenčah. — V poročilu smo omenili, da je bila popoldne za prvoobbajance izvencerkvena slovesnost v Favovi dvorani v Srednji vasi.
Na tej izvencerkveni prireditvi so predvajali tri igrice, o katerih zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli istočasno poročati. Ker pa bo gotovo vse. prijatelje mladine zanimalo, kakšna je vsebina teh iger, hočemo danes na kratko o tem poročati.
V	ljubki igrici: „Visoki gost“ smo gledali, kako velik in prisrčen, notranji in zunanji, je praznik prvega sv. obha-jila tudi za družino. Bolna mati Marijana daje s krstno svečo še poslednje nauke svojemu sinu Hanzeju, prvoobha-jancu. Priporoči mu posebno, naj se v sv. obhajilu spomni njenega moža, družinskega očeta, ki se še ni vrnil iz ujetništva. Hanzej in vsi ostali otroci obljubljajo materi in tudi drug drugemu, da bodo radi visokega gosta Jezusa, ki bo danes po Hanzeju prišel v domačo hišo, še bolj pridni in ubogljivi kakor so bili doslej. Siromašna družina Ma-rijanina bi tudi rada oskrbela svojemu prvoobhajancu skromen obed. Toda zaradi svoje velike revščine ne more. Iz te zadrege jo reši premožna soseda Lenka.
V	nadaljnjem razvoju igre se spominja mati Marijana z žalostjo in bolestjo v srcu vseh vojnih grozot, ponižanj, bridkosti, strahu, lakote, trpljenja svojega moža na bojnem polju, na drugi strani pa že z nepopisno srečo v srcu spremlja ves potek slovesnosti prvega sv. obhajila svojega sina Hanzeja v domači cerkvi hi mu v duhu hiti nasproti, da se še sama s svojo družino veseli tihe sreče prvega sv. obhajila.
Ob tem Marijaninem razmišljanju se vrne iz cerkve njen sin, prvoobhajanec. Kdo bi mogel zdaj popisati vso srečo Marijanine družine? K temu neizmernemu družinskemu veselju pa se pridruži zdaj še novo veselje. Pismonoša prinese veselo vest, da je oče še živ in da se zdrav in vesel že vrača iz vojne.
Silno poučna in vzgojna je bila druga igrica: „Luknja v namiznem prtu!“ Otroci: Ida, Lojzika, Marjetka se prepirajo zaradi luknje v namiznem prtu. Krivdo valijo drug na drugega, češ da je prt raztrgan, pretrgan, prerezan. V ta otroški spor posežeta tudi obe služkinji, kuharica Lenka in dekla Anka, ki se zaradi otroškega spora začneta tudi sami prepirati. Ko je prepir med otroci in služinčadjo dosegel višek, prihiti mati, gospa Završnik, ki reši spor, pomiri otroke in posle z izjavo, da prt ni prerezan ne raztrgan ne pretrgan, ampak po pomoti in raztresenosti sinočnega hišnega gosta s cigareto prežgan.
Tudi igrica „Dve teti“, ki je bila kot zadnja vprizorjena, je zelo poučna in vzgojna. V igrici nastopajo 3 deklice: Lizika, Olga in Anica, ki so vse gojen-ke nekega vzgojnega zavoda. V začetku svojega bivanja v zavodu, so bile še vse lepo povezane v medsebojnem prijateljstvu, tako da so rekli vsem trem: „Prijateljska deteljica“. Kakor pa se navadno zgodi, da človek, ki ne zna krotiti napuha in prevzetnosti v svojem srcu in
Kmečka
Sonce le še za ped visi nad toplo vasjo, zdaj le še z vrha zvonika od jabolka kaplja zlato.
Mrak je, skoraj večer, v stogu pšenica visi, kakor svež kruh bi razrezal njiva zorana diši.
V	noči bo mir nad vasjo,
V	rože bo mesec ujet, veter s pšenico bo bajal — sladek je kruha šepet.
M. Jakopič
ne ljubi vsakdanjega dela, pade globoko v greh, tako se je zgodilo tudi Olgi in Anici v naši igrici. Obe sta se začeli med seboj prepirati in sanjati o lepem brezdelnem življenju, katerega naj bi imela Olga pri svoji teti v Ameriki, Anica pa prav tako pri svoji teti na Poljskem.
Prepir in neumna sanjavost o brez-delnosti med obema deklinama pa začne že presedati Liziki, veliki in pošteni prijateljici obeh deklet. Zato sklene, da ozdravi obe dekleti od grde ošabnosti in ju zopet pripravi k poštenem delu. Obleče se enkrat v obleko Olgine ameriške tete, drugikrat pa zopet v drugačno obleko Aničine poljske tete in obišče obe nečakinji v vzgojnem zavodu in ju povabi v službo v Ameriko, oziroma na
Mali Drago, mah lenušček, živi v neredu in nesnagi. Ne umije se, njegov dom ni snažen, na oknu nima zaves, ne pazi na muhe, ki sedajo na njegovo jed. Kakor dobri Tobija, pusti muhe živeti ter jih nežno podi od mesa.
Pač pa ima mah Drago še druge prijatelje razen muh. Komarji in uši živijo z njim dan in noč. Ko se vleže v posteljo, zdeha in se raztegne in čeravno ga srbi, se nič ne vznemirja. Tudi komar, ki zasadi svoj rilček v njegovo roko je dobrodošel.
Drago se očividno ne zaveda, da so muhe, komarji in uši trije sovražniki človeka, ki jih je treba prištevati med najbolj nevarne, ker so nosilci smrti.
Deček ne verjame, da bi te tri male žuželke bile tako nevarne. Nekoč Drago sanja, da je postal tako majhen kot so te živalice. Vzel je vilice, da bi jih napadel. Ko pa jih hoče napasti, se zboji in beži preplašen pred njimi, ker se mu zde tako pošastne.
Mah Drago zasluži dober nauk. Muha se prva oglasi in pripoveduje, kako seda povsod na nesnago in na smeti ter nosi s seboj klice nevarnih bolezni. Muha pokaže na te khce na Dragotovi pečenki, ki si jo je pripravil za obed.
Komar govori malo, ah njegova bese-
Tisti, Id so še prav, prav majhni:
Nebogljeni smo še. Niti govoriti še ne znamo. Če bi pa znah, tedaj bi vas pro-sih:
Ne mislite, da jokamo zato, da bi vas jezili. Pač jokamo zato, ker smo mokri, ah zato, ker nas nekaj boli.
Posebno nam je neprijeten tobakov dim. Zato prosimo očka, naj ne puha okrog nas. Kar je njemu užitek, nam še ni.
In mamica naj nas ne poljublja in boža neprestano — to nam res ne ugaja. Prav na kratko: v miru nas pustite!
Triletni:
Če nas peljete na izprehod, vedite, da nas izložbe nič ne zanimajo, razen če je v njih videti kako pužo, medvedka ah konjička. Nadvse radi pa gledamo žive psičke in mucike. Tudi rožice imamo radi in potočkovi valčki so živahni in lesketajoči. Če vse to gledamo in opazujemo, tedaj pozabimo na jok, če nas kaj boh ah če nam je dolgčas.
če pa nas vodite za roko, ne pozabite, da so naše noge krajše od vaših.
Šestletni:
„Šestletni otroci morajo biti že pametni,“ nam neprestano ponavljate. Zakaj nam potem na naša vprašanja ne odgovarjate pametno in pravilno?
Tudi nam ne prija, če nam venomer pripovedujete, kaj se pridnemu dečku spodobi in kaj ubogljivo dekletce ne sme storiti.
Oblecite nam poštene hlače, take, ki niso samo lepe, ampak tudi kaj vzdrže.
Poljsko. Olga in Anica pa nista spoznali svoje prijateljice Lizike, ki se je znala lepo skriti za obe teti. V resnem razgovoru razloči preoblečena Lizika obema dekhcama, da je življenje tudi v Ameriki oziroma ha Poljskem zelo težko in kdor ni ponižen in delavoljen, naj ne hodi ne v Ameriko ne na Poljsko.
Poskus obe prijateljici zopet zediniti in ju pripraviti k resnemu delu, je Liziki popolnoma uspel. Olga in Lizika spoznata, da čeprav je življenje tudi doma dostikrat zelo težko, je vendar še boljše kakor pa v tujini. Zato skleneta, da se ne bosta več prepirah in tudi zopet radi prijeli za delo. Najbolj vesela je pa Lizika, ko vidi, da ji je poizkus zopet zediniti obe deklini in ju pripra-viti k resnemu delu, popolnoma uspel.
da je jasna. Pripoveduje, kako živi v ribnikih ter se hrani s človeško krvjo. Ponoči leti od stanovanja do stanovanja, preseneča speče ljudi ter prinaša s seboj khce malarije. Če bi se mah Drago okužil, bi ga lahko zelo tresla mrzhca in ga usmrtila.
Uš pa je najbolj nevarna, ker prenaša legar. Mah Drago sanja, da je obiskal nekega dne svojega bolnega prijatelja, ki je živel v nesnagi. Tu se vsa srečna priplazi uš na Dragotovo roko, ker ni nikoli preje .videla bolj umazanega in zanemarjenega človeka.
Pouk je pri kraju in mah Drago je pouk, ki so mu ga dale muha, komar in uš razumel. Sklene, da se bo odslej boril s svojimi sovražniki z vsemi svojimi silami. Hiti jim naproti, a ko jih opazi, prestrašen beži pred njimi hi se reši le, ker se hipoma zbudi in spet postane velik, kot je bil preje. —
Od takrat je bil Drago popolnoma spremenjen. Z nemarnim mrčesom je dodobra obračunal. Mrežo je pritrdil na okna in na vhode, snaga je prišla v hišo, toda glavno: Drago se ni več bal vode, mila in sonca.
Samo tako bo mah Drago preživel srečno svoje dni.
In žepi naj bodo prav veliki in prostorni! — Imamo tudi že vehk smisel za moderne in praktične igrače:	kolesa,
vlak, fičafaj itd.
Me dekhce pa si posebno želimo igrač kot so majcene posteljice, omarice, prtički itd. Videli boste, kako skrbno bomo imele vse to urejeno. Smisel za red in snago bomo ohranile vse do takrat, ko bomo odrastle.
Desetletni:
Mislite, da je prav, če vsakomur pripovedujete, da smo prav sedaj najbolj neumni in neugnani? — Pa še nekaj: Ne zahtevajte vedno in vedno vpričo drugih dokazov naše ljubezni in spoštovanja do vas. Vaš objem in poljub nas osrečuje — ne maramo pa, da kdo to vidi!
Štirinajstletni:
Vsak izmed nas že ima svoje male, toda zanj važne skrivnosti in zaklade, za katere ni treba, da bi vsak vedel, še manj pa, da bi jih videl. Dajte nam torej majhno skrinjico, omarico ali predal, da bomo te zaklade lahko zaklenjene hranili. Tudi nam ni prijetno, če vsak dan stikate po naših nepomembnih skriv-nostih.
Ne pozabite, da nismo mi krivi, če smo najmlajši pri hiši. Tudi mi si želimo včasih kaj zares „novega“, štirinajstletni fant in obrnjene očetove hlače — to res ne gre.
Zelo nam je tudi neprijetno, če se starši med seboj prepirajo in celo nas za priče postavljajo.
Žuželke prenašajo bolezni
Oiroci prosijo ~ starše!
JHJur
Vse nocoj bedi, zvezde so razprle svoje zlate cvete in se k tlom zazrle.
Tu je božji mir, duše vse molčijo,
Bog je plašč razgrnil, da več ne trpijo.
M. Jakopič
Pravljica o srečnem zakonu
Janko in Metka sta se pravkar poročila. Bila sta lep par, bila je čudovito lepa svatba. V dar sta dobila vse polno cvetlic. Po poroki sta se presehla v svoj novi dom, ki ga je Janko uredil svoji Metki.
Od novega doma je bil razgled daleč tja na vrt, nad domom je sijalo svetlo sonce in se je bočilo sinje nebo. Povsod okoli se je širil vonj po dobri zemlji, po travi in po drevesih. Med Metko in Jankom pa je sijala sreča, veselje in tišina brezskrbnosti.
Metka je znala — kakor vse razumne žene — dati svojemu Janku svobodo, prostost, če ne vedno v resnici pa vsaj tako, da je imel občutje svobode. Pa tudi Janko je znal — kakor vsi razumni možje — prikleniti Metko na dom in na vse, kar je bilo njemu milo in ljubo. Prinašal ji je darove, opazoval je in je tudi spoznal, včasih mogoče podzavestno, toda notranje vedno pravilno, vse želje, ki jih je imela Metka. Spoznal in vpošteval pa je Janko tudi, česa Metka ne ljubi. Ona je njemu pustila, da je duševno nadvladoval; sama pa je bila cvetlica in kras življenja in več tudi ni hotela niti ni poizkušala biti. On je bil dejanje, ona ga je opazovala in občudovala. Ona je bila kakor glasba in on uravnovešenost in enakoglasje v njej. Oba skupaj pa sta bila velika harmonija, popolno soglasje. Srečnejši ne more nikdo biti, bila sta res sreča sama.
Resnica je, imela sta tudi vsega, karkoli sta potrebovala: imela sta svoj dom, imela sta vrt in drevesa in nad vsem je sijalo svetlo nebo! Ljubila sta se, vendar pa ne preveč, da bi ljubezni, te plemenite cvethce, ne razvadila. Ljubezni pa tudi ni bilo premalo, kakor da bi te najlepše cvethce ne poznala.
Naenkrat sta zashšala klic matere, ki jih je poklicala in morala sta iti. Stresla sta pesek iz obleke, prijela sta se za roke in sta tekla skozi vrt v hišo. Bila sta ljubka otroka: Janko je bil star pet, Metka pa tri leta.
Planet Pluton izmerjen
Astronom Gerard Kuiper, je premeril z desetodstotno pribliznostjo premer Plutona, najoddaljenejšega planeta sončnega sestava (ki je oddaljen od zemlje okoli pet milijard kilometrov). Po Kuiperjevem računu ima Pluton premer 10.000 km, torej manj kot zemlja, vendar več kot Mars. Zanimivo je, da je astronom ugotovil slabotnost odseva tega planeta (ki je verjetno manjši kot lunin), ki odbija povprečno samo 1,8 odstotkov sončne svetlobe; ta slaboten odsev pripisuje znanstvenik temni barvi planeta površine, ki naj bi bila tudi znak, da nima planet nobene atmosfere. Ta domneva pa je v nasprotju z računi, ki kažejo, da je gostota Plutona petkrat večja kot gostota vode, kar bi imelo za posledico zadostno gmoto za proizvajanje sile take težnosti, da bi morale okoli planeta biti znatne kohčine phnov. Lahko pa so računi o gmoti in gostati planeta zmotni in jih je zato potrebno pregledati, kar pa bi lahko izvedli do konca šele v desetih ah dvajsetih letih.
Pušhe na „tekmi miru“
Kolesarske „tekme miru“ med Varšavo in Prago so se udeležili tudi nekomunistični kolesarji iz Francije, Finske, Danske, Trsta in Velike Britanije. Zelo so bili presenečeni, ko so videli, da so ob cesti na področju Poljske postavili vojake in ljudsko zaščito s puškami.
Nekemu kolesarju je poljski vojak’ izjavil, da je razlog temu to, ker žehjo počastiti „tekmo miru“.
CELOVEC
Slovenska služba božja je vsako nedeljo ob pol devetih v starem bogoslovju (Priesterhausgasse).
V vodstvu tiskarskega podjetja „Ca-rinthia“ so nastale osebne spremembe. Dne 6. julija zvečer se je zbranemu uslužbenstvu tiskarne „Carinthia“ pred-stavil novi generalni ravnatelj, profesor teologije dr. Jožef Ploner. Dosedanji generalni ravnatelj dr. Filip Bugelnig je napredoval za podpredsednika društva svetega Jožefa, ki je lastnik tiskarskega podjetja „Carinthia“. Na prisrčni domači prireditvi je govoril tudi prevzv. knezoškof dr. Köstner in je kot pokrovitelj društva sv. Jožefa izrazil doseda* njemu ravnatelju priznanje za njegovo delo in želel novemu vodstvu podjetja mnogo uspeha in blagoslova.
PODKRNOS
Minulo soboto smo pokopali na farnem pokopališču ob mnogoštevilni udeležbi ljudstva Štefanijo Dobrivnik, svakinjo plibetškega prečastitega gospoda kaplana* Prezgodaj in po kratki bolezni je .zapustila svojega zvestega moža in dva otroka. Saj je bila še komaj 42 let stara in mož in otroci kakor gospodarstvo jo bodo silno pogrešali, bila je nam-reč spretna in pridna gospodinja, ki je s svojo neupogljivo dobro voljo in s svojim sončnim značajem krasila dom in bila od vseh ljubljena in spoštovana. Žalojočim ostalim naše. odkrito sožalje, rajni pa bo tudi nebeški sodnik gotovo dober plačnik! Da bo ostala med nami v trajnem spominu, je samo pose-bi umevno. Njen pogreb je bil res lep in slovesen, kljub slabemu vremenu, ker so jo pokopali kar trije duhovniki.
PODGORJE
Huda julijska vročina je marsikoga hudo zdelala. Vse take vabimo na lep oddih v senčno Podgorje, kjer se bodo odpočili telesno in duševno osvežili. Na god svete Ane bo v Podgorjah pri Kapelici shod romarjev in več svetih maš s priliko za prejem svetih zakramentov. V nedeljo 30. julija bo pa pri Ka-pelici pranganje po lepi poti v gozdu. Vse častivce podgorske Matere božje prav ljudno vabimo, da se pranganja udeležijo.
Naše Podgorje je v zadnjem času zgubilo dobrega člana Jožefa Gabrijela, ki je našel svoj zadnji počitek na Tirolskem. Dober fant, ki je vzorno skrbel za svojo mater, se je kopal pri Wörglu v Innu, pri čemer ga je zadela srčna kap. Jožef je bil pošten in priden, edini najmlajši sin številne družine. Njegov brat je namreč padel v vojni in tako so v družini ostala samo dekleta. Užaloščeni materi in ljubim sestram izrekamo nad izgubo blagega^sina in dobrega brata naše iskreno sožalje.
Gotovo pa ste vsi poznali celovškega furmana Matevža Millerja, ki je vsak teden skozi Rož vozil v Celovec. Moža je pred več meseci vrgla zavratna bolezen na bolniško posteljo. Iskal je pomoči in zdravja v celovški bolnici, toda žal prepozno. Tako so ga po operaciji poslali na dom — umirat, ne da bi dobri mož za to vedel. Udeležba na njegovem pogrebu je pokazala, kako je bil naš Matevž priljubljen. V svoji dolgi_ bolezni pa je Matevž pokazal tudi svojo drugo dobro stran: svojo težko bolezen je prenašal res s pravo krščansko vdanostjo in zaupanjem v Boga. Ohranimo dobremu Matevžu blag spomin, njegovim sorodnikom pa naše sožalje.
GLIN JE
Dobili bomo nov „parlament". Še ni dolgo, kar so na Trato navozili kamenje, apno, les in opeko, sedaj pa že stoji novi občinski dom. In ko bo delo tudi na znotraj zgotovljeno, se bo preselila „občina“ v svojo lastno hišo. Doseda j je bil občinski urad pri Cingelcu. želi-mo modre in pravične delavnosti^občinskega sveta v dobrobit vsem občanom.
Na Vesci in Kajžah se posvetujejo o potrebnem vodovodu. Morebiti se jim tudi Glinjčani pridružijo.
Glinjčani radi pogledamo v svet. Z dvema avtobusoma smo se peljali 2. julija na Pečnico k primiciji. Slovesnost je zapustila v nas globok vtis. Nato smo še obiskali Marijo na Zilji, Peravo, Rožek in Podgorje. V vseh štirih cerkvah je naš cerkveni mešani zbor zapel dovršeno nabožne pesmi.
SLOVENJI PLAJBERK
V nedeljo 16. julija je preminul Toman Wieser, p. d. Leršnjakov oče. Dosegel je visoko starost 78 let. Pogreb z mašo zadušnico se je vršil včeraj.
ŠMARJETA V ROŽU
Dne 13. julija je za pol ure zadela našo občino usodna nesreča. Huda toča je padala in posebno v Trebljah napravila veliko škode. Meseci težkega dela in truda nam niso prinesli tistih sadov, ki bi jih res bili potrebovali in zaslužili. Občina naj pravočasno skrbi, da bomo dobili na podlagi obstoječih zakonov tudi popust pri davkih.
HODIŠE
Letošnja vročina je v mnogih krajih dežele in države povzročila požare po gozdovih. Tudi pri na,s je na Plešerki izbruhnil požar in le napornemu delu dveh požarnih hramb se imamo zahvaliti, da se ta požar ni še bolj razširil. Ob priliki gašenja se je ponesrečil mladi Valentin Spicer, katerega so morali prepeljati v celovško bolnico.
ŽIHPOLJE
Janez Müler je s svojim motornim kolesom na napregledni cesti povozil Leopoldino Trabesinger. Dekle je dobilo močne poškodbe in so jo morali prepeljati v celovško bolnico. Müller sam ni utrpel večjih poškodb.
SEKIRA OB JEZERU (Blagoslovitev novega doma)
V soboto dne 9. julija je bila v Sekiri blagoslovitev novega doma, ki ga je zgradil za sebe in za tujski promet posestnik, avtoprevoznik in kolarski mojster Herman Hafner.
Ob Vrbskem jezeru je vsako leto sicer veliko število gostov, vendar pa bi jih bilo še več, če ne bi bile cene previsoke. Vsi gostje ne morejo plačati cen, kakor jih zahtevajo večji hoteli ob jezeru. Na to je mislil gospod Hafner, prodal je zemljišče, ki ga je imel v Ribnici ter je zgradil v Sekiri obširen in lep dom za sebe in za večje število gostov.
Predno pa je izročil dom v obrat, je hotel g. Hafner po lepi stari navadi, da je dom blagoslovljen. Naprosil je zato mil. g. prelata Val. Podgorca in pa domačega gospoda župnika dr. J. Mikula, da novi dom blagoslovita.
Blagoslovitev je bila obenem ljubka družinska slovesnost, pri kateri je bila navzoča stara mamica, stari sosed, častitljivi Robas in tri sestre iz Ribnice.
Še nekaj drugih povabljenih gostov je bilo.
Najpreje je v domačem jeziku spregovoril mil. gospod prelat, ki je z izbranimi besedami prav lepo označil velik pomen te slovesnosti. Glavna vsebina njegovega govora je tale:
„Človek potrebuje za življenje in za smrt v glavnem četvero stvari in sicer za življenje troje, to je stanovanje, obleko in hrano. Za smrt pa je potrebno samo eno, to je milost božja. — Poleg obleke in hrane potrebuje človek za življenje primerno stanovanje in zato si gradijo ljudje domove. Ni pa danes pri vsej tehnični znanosti malenkost postaviti si hišo. To je lahko za otroke, ki se vsedejo, pa si iz igrač sestavijo hišo. — Ko je pred leti pogorel sosednji „Wienerheim“ in so ga na novo zgradili, je dal lastnik napisati na pročelje besede:
Das Bauen ist eine grosse Lust, dass so viel kost, hab i nit gwusst, der Herr bewahr uns jederzeit vor Maurer und Zimmerleut!
Tesarji in zidarji seveda niso krivi draginje, v draginjo so nas pahnile razmere. — že stari samostani so napisali nad svoja vrata besede: Ora et labora — moli in delaj! Te besede vsebujejo ves namen našega življenja.
Za zveličanje je potrebna predvsem molitev. Ta skrb je naložena pri družini predvsem materi, gospodinji. Skrb gospodinje naj bi bila, da hodijo otroci in posli ob nedeljah in praznikih k službi božji. Nikdar ne bi smelo biti izgovora: Ni časa! Toda, to ni samo skrb gospodinje. tudi gospodar mora skrbeti zato.
Nekje je bila družina, oče je bil trgovec. Vsak dan, ne samo ob nedeljah je bila vsa družma pri sv. maši, oče ni prišel v cerkev niti ob nedeljah. Nekoč reče kaplan gospodinji,naj bi govorila z možem, da bi tudi on prihajal k maši.
Toda žena pravi, da je že vse poizkusila, vendar brez uspeha. Ob priliki zato govori kaplan sam s trgovcem in ga opominja, naj bi hodil ob nedeljah v cerkev. Trgovec pa reče: „Ne utegnem, res ne utegnem, ob nedeljah moram dopisovati in obračunavati.“ Toda trajalo je le nekaj let in trgovec je nehal dopisovati, ker je vkljub vsej svoji delavnosti prišel v konkurz.
So pa spet drugi trgovci, posestniki in tudi gostilničarji, ki spoštujejo božje zapovedi in blagoslov božji jih spremlja. — Nekoč je sloveč pridigar dejal, da je mogoče spoznati katoliško družino po tem, da hodijo njeni člani k sv. maši, da se ob petkih postijo in da vsaj za velikonoč pridejo k spovedi. Mogoče se nam zdi, da je to malenkost, pa ni.
še posebne dolžnosti nam nalaga gostilniški obrat. Gostilna naj bo poštena in na to morata paziti gospodinja in gospodar. — Bilo je v nekem kraju v Rožu, bilo je zborovanje v gostilni in ljudje so sedeli pri mizah, ko zazvoni poldne. Tedaj vstopi domača hčerka in glasno pozove vse goste, naj molijo angelsko češčenje in sama začne moliti na glas. Ta gostilna je bila vedno dobro obiskana.“
To so bile v glavnem besedečimi, g. prelata Podgorca, ki je končno še želel gospodinji in gospodarju obilo blagoslova božjega, nakar je šla mala procesija od sobe do sobe in g. prelat je škropil
vse prostore z blagoslovljeno vodo. — V gostilniški sobi je bila nato končana domača slovesnost in vsi gosti so se razhajali z besedami: „Res je bilo lepo.“
G. Hafnerju čestitamo k uspehu in mu želimo čim več uspeha in blagoslova pri njegovem podjetju.
VRBA
Brali smo in tudi govori s© že po vseh vogalih, da se v naši Vrbi obeta velika pridobitev. Naši vneti kvartopirci bodo baje mogli v nalašč zanje urejeni palači, ki se bo imenovala „Strand-kasino“, metati svoje preljube „pildke“. Glavna reč v novi igralnici bosta pa ruleta in bakarat. Seveda tudi ne bo manjkalo novega bara in restavracije.
Mi kmetje pa, ki nas straši koloradski hrošč in tudi suša nam je marsikje pobrala pridelke, pa na tihem upamo, da bodo milijonski dobitki, katerih se nadejajo tako dežela kot dunajska vlada, nam prinesli znižanje ža dovolj privitih davkov.
PLEŠIVEC-TANZENBERG
Po razdobju več let je maturiral letos zopet osmi razred Marijanišča na Tan-zenbergu. Število maturantov letos ni bilo veliko, bilo jih je namreč komaj deset. Ustna matura je bila dne 4. julija in so jo vsi učenci osmega razreda napravili. Naslednji dan po zrelostnem izpitu, dne 5. julija, je bila zaključna akademija. — Ob tej priliki je ravnatelj, g. dr. Franc Eggermann, izročil maturantom spričevala o opravljenem zrelostnem izpitu. Trije učenci (gg. Cuder, Krištof in Leitgeb) so napravili zrelostni izpit z odliko.
Pri slovesni razdelitvi spričeval sta bila navzoča tudi prevzvišeni gospod škof krški dr. Jos. Köstner in pa general olivetanskega reda, kar je sloves-nost še povečalo. — Gojenci Marijanišča so se s pesmijo poslovili od svojih sošolcev abiturientov.
Od desetih učencev osmega razreda, sedanjih abiturientov, jih je obiskovalo pet slovenski pouk in dva (Krištof in Michor( sta tudi maturirala iz sloven-ščine. — Abiturientom čestitamo prav iskreno in jim želimo v bodočnosti mnogo uspehov in božjega blagoslova.
APAČE
Dne 2. VII. 1950 smo v Apačah blagoslavljali novo motorno brizgalno. Slavja se je ob lepem, na žalost prevročem vremenu, udeležilo izvanredno veliko število ljudstva in je kar lepo pote-klo. Saj je tudi brizgalna v Apačah potrebna, ker predno bi dobili iz sosed-ne Galicije ali iz Šmarjete po neskon-čno dolgih in strmih klancih pomoč, bi bilo verjetno v resnem slučaju prepozno. Ker smo ob prazničnem razpoloženju, katero so še povečali novi brambovski kraji, postali vsled süne vročine tudi -zelo žejni, smo se nato zbrali pri Jakobču. Na žalost, ker smo mogoče preveč ugašali žejo, je prišlo tudi do pretepa. Vse te rane bodo zacelile in ne. bode radi njih krivega gledanja med nami.
Nepozabljen pa bo ostal med nami Ratunjakov mlajši sin, ki se je zvečer v Klancu iz Apač naravnost nad svojim domom s kolesom smrtno ponesrečil. Je že tako, da so se vsi drugi, ki so ga imeli malo pod klobukom, srečno vozili domov, on pa, ki sploh ni pil in se vozil čisto trezen, je zašel v to nesrečo.
MLINCE
V petek dopoldne smo ob mnogoštevilni udeležbi nesli k zadnjem počitku na naše farno pokopališče v Št. Vidu Kovačevo mater v Mlinčah. Rajna je bila vzorna zakonska mati, ki je büa svojemu možu zvesta družica in veliki družini res prisrčna mama. Bila je verna, poštena in dobra Slovenka. Kako je bila med sosedi in sofarani priljubljena, dokazuje številno spremstvo k zadnjemu počitku. Zaostalim naše prisrčne sožalje; Kovačovi mami pa večni mir in pokoj!
ŽELEZNA KAPLA
Osemdesetletnico rojstva je obhajal v zdravju in moči g. Luka Piskernik, p. d. Vrbnik, posestnik v Lobniku. Dol-ga leta je vodil kot župan belsko občino in skrbel za blagor kmetov in delavcev. Kot skrben družinski oče in zgle-den gospodar še danes vodi Vrbnikovo kmetijo. K izrednemu jubileju mu prisrčno čestitamo, Bog naj ga ohrani še mnogo let!
(Nad^'jr-a-'je na 7. strani)
iiiiMimimiMimmiiiiiiimiiiminiimiiimiiiiiimiiiniiiiiiiHiHiiiiitmiitmiiMiiiiiiiimiMiiinmimiiiimiMiiiimiminimimiiiinHimimiiimimii
Ha Višavje
PODJUNA, ZILJA, ROŽ — ROMANJE 25.—26. avgusta in 2.—3. septembra K VIŠARSKI MATERI BOŽJI
Slovenski dušnopastirski urad priredi veliko prosilno svetoletno romanje na Višarje, da si izprosimo od Matere božje mir med narodi, povrnitev ljudstev k Bogu in božji blagoslov za našo domovino. Vsi udeleženci romanja naj se javijo pri pristojnem župnijskem uradu, kjer naj oddajo identitetno izkaznico (Identitätsausweis). Tam dobijo natančnejša navodila za romanje in izvedo višino potnih stroškov.
Romarji morajo biti avstrijski državljani. Ob vrnitvi bo poskrbljeno, da se bodo od postaj oddaljenejši romarji lahko peljali na dom z avtobusi.
Danes navajamo tiste župnije, ki pridejo v poštev ob prvem romanju — to je 25. in 26. avgusta. V naslednji številki bomo navedli ostale župnije, ki pride-jo na vrsto za romanje 2. in 3. septembra.
25. in 26. avgusta romajo: Pliberk, Vogrče, Šmihel, Suha, Žvabek, Globasnica, Kazaze, št. Peter na Vašin jah, Dobrla ves, Reberca, železna Kapla, Gorence, Mohliče, Žitaraves, št. Lipš, št. Rupert pri Velikovcu, Grebinj, Kloster, Vovbre, Obirsko, Djekše, Škocijan, št. Vid v Podjuni, Podgrad, Tinje, Apače, Galicija, Medgorje, Št. Ilj, Krčanje, Grabštajn, Kamen, št. Peter/Grab-štanj.
ZA SLOVENSKI DUŠNOPASTIRSKI URAD Aleš Ze c h n e r, dekan	Dr. Janko Hornböck, tajnik
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiimimimiimimmiimiiiiiiiiiiiniHmiimmiimimiiiiimiiiiiimmiiiimiiiimiinmiiiiiHiiiMimmiiiiMimmiiiimiiiiiiii
PRVO SADJE
O prvem sadju skoraj ne bi mogli več govoriti, prvo sadje je že minulo, češnje in jagode pa tudi marelice so že skoraj za nami; le v višjih legah te vrste sadja šele zorijo. Vendar pa pri nas pod imenom sadje razumevamo predvsem jabolka in hruške ter mogoče še slive ali češplje. Vroči poletni meseci nam pa prinesejo prva zrela jabolka in hruške.
Ko je sadno drevje odcvetelo, z veseljem opazujemo, kako postajajo plodovi med listnim zelenjem vedno bolj vid-ni. Toda to vedno večje bogastvo plodov na sadnem drevju more biti usodno za drevo samo, more mu povzročiti veliko, skoraj nepopravljivo škodo, ako nismo pravočasno mislili na to, da bi s sadjem preobložena drevesa ali vsaj veje podprli. Največja je seveda nevarnost, da se veje odlomijo, ob viharnem deževnem vremenu. Ne smemo tudi ne pozabiti opore pri drevju večkrat pregledati, ker jih veter večkrat zrahlja, omaje ali podre.
Zgodnje sadje
Zgodnje vrste jabolk in hrušk ne. pustimo popolnoma dozoreti na drevju, ampak jih oberemo že nekaj dni preje. Večkrat opazujejo sadjarji tudi pri zgodnjem sadju, kdaj se bodo pečke prebarvale in mislijo, da je tudi to sadje zrelo šele takrat, ko so pečke popolnoma prebarvane ter začnejo šele takrat z obiranjem zgodnjega sadja. Vendar pa je priporočljivo zgodnje vrste jabolk že obirati, ko se začnejo barvati konice pečk. Zgodnje sadje, ki ostane predolgo na drevju, postane močnato in izgubi svoj osvežujoči okus. Tudi prijetna aroma ali vonj se razvije pri zgodnjem sadju le, ako to sadje pravočasno oberemo in nato dozori v nekaj dneh v hladni kleti.
Večkrat si sadjarji ne vzamejo toliko truda in časa, da bi zgodnje sadje obrali, ampak to sadje kar otresejo. To pa je popolnoma nepravilno, ako hočemo to sadje prodati. Ravno zgodnje sadje je izredno občutljivo in vsak udarec ter močnejši vtisk že povzroči, da sadje izgubi lepo zunanjost, Razen tega pa to vpliva tudi v veliki meri na trajnost zgodnjega sadja, ki je že sama po sebi kratka.
Oskrba jagodičevja
Ko smo pobrali razno jagodičevje po vrtovih in ko smo obrali zadnje črešnje, bi bilo nepravilno, da bi skoraj do drugega leta na to vrtno grmičevje in na prazna sadna drevesa pozabili. Sedaj je čas, da grmičasto jagodičevje temeljito pregledamo in očistimo. Ribezljevo grmičevje preredčimo takoj, ko smo groz-djiče obrali. Pri tem razredčenju porežemo vse stare veje in debelca, ki dajejo samo malo pridelka in še ta pridelek je redek in droben ter neznaten, Ako
IHcdua
SANONIG
nudi:
la ženske svilene dokolenke v vseh barvali S 14.90
SELM-VilLACH
Weißbriachgasse 12
porežemo te stare veje in debelca. bodo mogle bujno pognati mlade veje, ki dajejo boljši in obilnejši pridelek. Ako pa 'so enoletni poganjki pri ribezlju pognali pregosto, pa tudi te preredčimo. Ako redno tako postopamo, bodo vse vrste grmičastega jagodičevja ostale dolgo časa mlade in nam bodo dajale vsako leto lepe in obilne pridelke.
Poletje v sadovnjaku Na sadnem drevju moremo v poletju bolje opaziti suhe veje kakor pa v zimskih mesecih. Z1 a-ti pri češpljah spregledamo pri zimskem čiščenju drevja mnogo suhih vej. Sedaj je. pravi čas, da te napake popravimo. Ako imamo tako v poletju kak dan, ko ni toliko dela, pojdimo med sadno drevje in ogledujmo, kako drevje uspeva, preglejmo pa tudi,
kje moremo drevju pri uspevanju pomagati.
Ako je na. vrtu in med sadnim drevjem po obiranju sadja in jagodičevja zemlja shojena, moramo to zemljo zrahljati. Ako je zemlja pravočasno prerahljana, je prekinjena vez med tankimi lasastimi cevčicami, po katerih prihaja vlaga na .površino zemlje in tam izhlapeva. Z rahljanjem zemlje zadržujemo in varujemo torej vlago v zemlji in s tem tudi preprečimo, da bi poletna suša mogla preveč škodovati sadnemu drevju in jagodičevju na vrtu.
Tudi v poletnem času ne smemo po-
Že nekaj let povzroča velike preglavice kmetom po zapadni, srednji in vzhodni Evropi škodljivec, ki je znan pod imenom krompirjev ali koloradski hrošč. Ta napada predvsem krompirjeve nasade. V zadnjem času so imeli za radi tega škodljivca precejšnjo škodo kmetje v Švici, Franciji, Jugoslaviji, Avstriji, na Madžarskem in drugod. Letos je ta škodljivec hudo napadel krompirjeve nasade v vzhodni Nemčiji. Sovjeti pa, ki jim je za njihove propagandne namene vsaka stvar dobrodošla, so to nesrečo izrabili in si hočejo iz nje kovati pohtični kapital na račun Amerike. Izmislili so si, nič manj in nič več, kot da ,so koloradskega hrošča po vzhodni Nemčiji raztrosili Amerikanci z letali. Da bi dali tej svoji izmišljotini čim verjetnejši videz, so v zvezi s to svojo trditvijo sestavili posebno uradno protestno noto in so jo poslali v Washington.
Ta nota je naravnost smešno dejanje. Ameriško zunanje ministrstvo sprva sploh ni imelo namena odgovarjati na take neresne napade. Zaradi neprestano ponavljajočih se napadov, ki so jih v tej zvezi širile razne vzhodnoevropske radijske postaje, pa je postal odgovor na sovjetsko noto nujno potreben.
Ameriška nota sicer poudarja, da Združene države skoraj ne morejo polagati važnosti na uradni protest So-
A. Živina: (cene v šilingih za 1 kg) izjemno		
Voli	5.20—6.50	7.10
telice	5.50—6.60	6.90
biki	5.20—7.10	7.50
krave	5.	6.20	6.80
klobasarioe	3.90—5.	6.80
svinje	8.	9.50	—
svinje (zaklane) teleta	11.	12.50 6.50—9—	13.—
teleta (zaklana)	7.	10.	10.50
Cene so malo nazadovale, zlasti pri		
teletih. Ponudba je precejšnja.
Breje krave in krave s teletom:
Po 1., 2. in 3. teletu 3.200 do 4.000 š. za žival.
Po 4., 5. in 6. teletu 2.800 do 3.600 š. za žival.
Starejše 2.000 do 3.000 šil.
Voli za delo (3 do 4 leta) 5.50—6.20 za kg.
Voli za delo (nad 4 leta) 5.20—6.— za kg.
Mladi voli in telice 5.70—6.30 za kg.
Prasni 10 do 20 kg težki 15.— za kg.
Prasci 20 do 30 kg težki 12.— do 14.— za kg.
Po mladih pujskih precejšnje povpraševanje.
Jajca pri kmetu po 0.60 šil. za komad.
B. Les: (cene v šilingih za m3, fco. vagon)
Brusni les, smreka in jelka povprečno 123 šil.
Brusni les, bor, povprečno 103 šil.
Jamski les, smreka in jelka (nad 10 m dolžina in nad 10 cm debelina na tanjšem koncu) povprečno 135 šil.
Les za žago, smreka in jelka, povprečno 168 šil.
Le,s za žago, bor, povprečno 153 šil.
Les za žago, mecesen 200 do 333 šil. (povprečno 224 šil.)
zabiti na zatiranje in pokončevanje sadnih škodljivcev. Mesec julij je še ča,s za zatiranje listnih in krvavih uši. O zatiranju krvavih in listnatih uši pa smo govorili že več začetkom meseca junija in tega ne bomo še enkrat ponavljali. („Naš tednik“ št. 23).
V zadnjih letih se dogaja, da se pojavlja vedno bolj pogosto tudi na sadnem drevju lubadar. Tam, kjer je ta nevarnost, je treba tudi v poletnih mesecih namazati debla sadnih dreves in močnejše veje s kašnato mešanico, ki jo napravimo iz vode, ilovice, kravjega blata in 5% drevesnega karbolineja. Ta
(Nadaljevanje s 3. strani)
Izdelki slovenske umetne obrti, ročna dela, čipke in podobno po našem mnenju zaenkrat nimajo posebnega izgleda na uspešno prodajo. Liberalizirani predmeti ti artikli v avstrijskih uvoznih seznanili za sedaj niso; ko stopi v veljavo evropska plačilna unija, pa bodo olajšave tudi veljale le za članice te unije. Saj se je n. pr. ravno naši državi šele zadnje mesece odprl trg za čipke v Franciji, Angliji, Belgiji in drugih deželah ravno zaradi tc liberalizacije mednarodne trgovine.
Dokler evropska plačilna unija še ne obstoja kot praktična gospodarska enota, kar bo s časoma prej ali slej postala — toliko ča,sa so tudi še delno dane možnosti za izmenjavo blaga nebistvene življenjske važnosti med posameznimi državami unije in takimi, ki so izven nje. Ko bo unija zaživela polno življenje, pa se nam zdi, da bodo vse te mož' nosti popolnoma prenehale. Največji del izmenjave dobrin se bo vršil v velikem gospodarskem prostoru unije. Med velikimi gospodarskimi enotami se bo vršila izmenjava dobrin drugovrstnega pomena še zaradi tega, ker bodo pro-
premaz varuje, da lubadar teh dreves ne napada.
Monilija in črviček
Od nezrelega sadja, ki odpada, nimamo sedaj še posebne koristi. Vendar pa bi bilo nepravilno, ako bi pustih to sadje pod drevjem. Večinoma to sadje, ki sedaj odpada, ni zdravo, vsakovrstne bolezni so na njem in v njem. Glavna bolezen in glavni škodljivec pri tem pa sta monilija ali blazinasta plesen (Polsterschimmel) in pa jabolčni črviček ah žerka jabolčnega zavijača (Obst-made, Apfelwickler).
Na nezrelem sadju se pojavijo na lupini okrogle rjave lise, ki se zelo hitro širijo, sadno meso pod kožo je rjavo, začne gniti in ima neprijetno grenek okus. Na gnilem mestu so pojavijo nato kolobarji, ki so pri pečkatem sadju bele do belo-rumene, pri koščičastem pa sive barve. Plodovi odpadejo ali pa tudi ostanejo kakor prirash na drevesu, postanejo popolnoma črni in jih imenujemo mumije. Da se ta nevarna bolezen ne širi naprej, moramo vse odpadlo sadje pobrati, pokrmiti živini ah pa uničiti. Tudi kuhinjske ostanke odrezkov sadja ne smemo kar tako vreči na trato pred hišo ali na vrt, ker je v teh ostankih vse polno klic monilije ali pa so v njih mogoče črvički jabolčnega zavijača, ki bi jih tako nehote razširili in prihodnje leto bi ti škodljivci spet uničevali naše sadne pridelke.
Zelo učinkovito proti jabolčnemu za-vijaču oziroma proti jabolčnemu črvičku je poletno škropljenje z gezarolom. Škropimo koncem julija ah začetkom meseca avgusta. Ravno tako pa škropimo proti koncu meseca julija še proti škrlupu (Schorf). Ako hočemo dobiti namreč res po zunanjosti čim lepše sadje, je skoraj nemogoče tako sadje dobiti’ brez škropljenja proti škrlupu. Škropimo pa z M^-no raztopino raznih bakrenih sredstev, ki jih danes že lahko dobimo v vsaki trgovini s kmetijskimi potrebščinami ah pa v zadrugi.
Priprave na jesen
Sredi poletja je že čas, da mislimo na jesensko, torej na glavno obiranje in spravljanje sadja. Zato že sedaj pripravimo skladišča. Najpreje moramo skladišča očistiti, stene prebehmo z apnenim beležem, police pa izperemo z vročo raztopino sode. Ko so se stene in pa pohce dobro posušile, ves prostor, v katerega bomo »pravih jeseni^ sadje, temeljito razkužimo. S tem uničimo^ mnogo klic raznih škodljivcev, ki znižujejo trajnost pa tudi seveda vrednost sadju. Razkužimo pa sadno skladišče najenostavnejše, najboljše pa tudi najcenejše, ako zažgemo v sadnem skladišču nekaj žveplenih trakov in nato za nekaj časa prostor dobro zapremo.
Tako smo pripravili pravočasno prostor. kamor bomo mogli nato vedno sproti, ko sadje dozoreva, sadje spravljati in bomo imeh zagotovilo, da bo to sadje tudi dobro spravljeno.
izvodih stroški v takih velikih gospodarskih kombinacijah gotovo relativno nižji. Med državami, ki ne bodo spadalo v enega ah drugega izmed teh velikih gospodarskih blokov, pa bo vsa izmenjava blaga omejena v glavnem na nakup prvenstveno važnih surovin. Za vse take države prihaja že sedaj čas temeljitega premisleka, kam naj usmerijo svoja gospodarska prizadevanja.
Nobenega dvoma ni, da so med deželami naše neposredne soseščine dani mnogi pogoji uspešnega gospodarskega sodelovanja. Kdor je poznal strukturo slovenskega gospodarstva pred zadnjo vojno, tudi ve, da je bilo tedaj tudi z ozirom na eksportno sposobnost na zavidljivi višini. Vse kaže, da zaradi težav različnega značaja, obnova tega gospodarstva še ni napredovala v tohki meri, da bi doseglo nekdanji potencial. Bilo pa bi škoda, da narod tolikih gospodarskih sposobnosti ter marljivosti, razen tega na tako geopohtično ugodnem in važnem prostoru, zaradi napačnega dogmatizma in nespretnega gospodarskega taktiziranja, ne bi mogel uporabiti prilike za zasluženo zvišanje gospodarskega blagostanja.
Koloradski hrošč - politizira
IPMIECIIDEID OEM
I. Cene kmetijskih pridelkov |
vjetske zveze, da so Združene države z letali širile krompirjevega hrošča po vzhodnonemških krompiriščih. Ameriška nota pravi nadalje, da si sovjetsko zunanje ministrstvo očividno ni vzelo časa za posvetovanje s sovjetskimi in vzhodnoevropskimi strokovnjaki, ki že več let pišejo o razširjanju koloradskega hrošča. Ameriška nota nato jasno zavrača in smeši sovjetske trditve.
Pri tem ne smemo prezreti enega dejstva. Sovjetske oblasti v vzhodni Nemčiji kljub obtožbam, da so Združene države okužile krompirišča, nadaljujejo z uradnimi pozivi na nemško prebivalstvo, naj zatira škodljivca. V teh pozivih se Sovjeti prav nič ne izgovarjajo na to, da so Amerikanci razširili tega hrošča z letali, ampak se pritožujejo nad Nemci samimi, da premalo sodelujejo pri uradnem boju proti hrošču.
Ta hrošč se je zadnje čase pojavil tudi že na Koroškem. Ni važno raziska-vati, od kod je hrošč priletel na Koroško in sicer v Ziljsko dohno. Prav gotovo na Koroškem v sovjetsko bajko, da Amerikanci širijo z letali krompirjevega hrošča, nikdo ne veruje. Za nas je važno — pa tudi nevarno —, da je hrošč tu in zato bodo vsi kmetovalci in vse prebivalstvo- res skrbno vpoštevalo razglas deželne vlade o iskanju in zatiranju krompirjevega hrošča. Dnevi iskanja hrošča so 26. julij ter 9. in 23. avgust.
II. Cene umetnih gnojil (za 100 kg na veliko)
apneno-amonijev soliter, v vrečah 82.62 šil.,
apneno-amonijev soliter, razsut 77.55 šil.,
superfosfat 31.86 šil.,
Thomasova moka 26.10 šil., kalijeva sol 28.80 šil., apno 9.81 do 11.— šil.
imiHiiiiiiuiiiiiimimniimmiiiiiimiiimiiHimiimMiiiiHiiiiiiiiimmimiiiiimiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiimiimiinMimimii
Sloi/eisip razslanlp \ Beljaku
na& na DCevolikem
(Nadaljevanje s 5. strani.)
Umrl je v 88. letu starosti spoštovani iVerbučev oče, Tomaž Grubelnik. Pokojni je bil stara korenina naših gora. Pridno je obdeloval strmo polje in travnike gorske kmetije. Ljubil je svoj dom in skrbel za družino. Zavedal se je pa tudi, da prihaja božji blagoslov iz neba. Zato je dal Bogu, kar je božjega z zvestim spolnjevanjem svojih krščanskih dolžnosti. Obilna udeležba pri pogrebu je kazala, kako je bil pokojni oče spoštovan.
Ob grobu smo se spominjali 60. letnice rojstva zadnjega novomašnika, ki je daroval prvo sv. daritev kot tuk. faran pri D. M. v Trnju, č. g. dr. Janko Sadolšek, ki je umrl v najlepši moški dobi kot mestni župnik v Borovljah. — Pevci, ki so večinoma peli še pri njegovi primiciji, so se ga spomnili s pesmijo ob grobu. Prosimo Gospoda žetve, naj pošlje delavcev v svoj vinograd!
(J) bogati izbili
TSCHERNUTTER
CELOVEC—KLAGENFUKT Karfreitstraße 1
DJEKŠE
Lep nedeljski dan je bil in napravil sem izlet na Djekše. Z avtobusom sem bil iz Vehkovca v eni uri pri cerkvi sv. Martina, kjer pa je sv. maša že minila. Ker mora g. župnik — kakor so mi nato domačini pripovedovali — kar čez tri grabne, hoditi v sosednjo župnijo in dekanijo „na pomoč“, je doma samo jutranja sv. maša. — Ko sem šel po kra. sni okolici na izprehod, me sreča fantič, ki me veselo pozdravlja z neprestanim juhu-hu-u=u. Vprašam ga, kaj je tako veselega, da neprenehoma vriska. Začudeno me pogleda kakor bi hotel reči: „Ali si ti edini tujec na Djekšah, ki ne veš, da imamo danes že spet oj-cet.“ Pozneje sem zvedel, da se poroke res na Djekšah kar vrstijo tudi sedaj ob poletnem času.
Ta dan je bila poroka, kakor mi je nato veseli fant pripovedoval, Šrančeve Genovefe s Pucgarjevim Mihom. Nevesta je doma^z znane slovenske hiše na Djekšah. Vsa gasilska družina ge bila zbrana in je strumno nastopala v svo-jih svetlih uniformah kot straža pri poroki. Da ni smela manjkati imenitna godba, je samo ob sebi razumljivo. Po cerkvenih obredih, ki jih je opravil domači gospod župnik, je sledilo najpreje
seveda „vabljenje“ po bližnjih hišah k svatbi. Ta je bila zvečer pri Kočmarju, kjer so se številni gostje veselili in vrteli pozno v noč.
Ženinu in nevesti prav prisrčno čestitamo in jima želimo obilo sreče in blagoslova božjega!
VOBKE
Čeprav ležimo pod Djekšami, nam je letos še hvala Bogu toča prizanesla. Sicer so imeli Gorjanci več dežja kakor mi in nam je napravila suša mnogo škode. Na drugi strani pa smo veseli, da ni bilo znanih nalivov, ob katerih povzročata Vovbrski in Klošterski potok ogromno škodo.
KMEČKI DELAVCI V AMERIKI
Statistike kmetijskega ministrstva Združenih držav, ki zadevajo gospodarski položaj ameriških kmečkih ročnih delavcev, so zelo zanimive. Število teh delavcev je v Združenih državah raz-meroma nizko: na 4.5 milijone kmečkih lastnikov odpade samo 1.3 milijona delavcev. To ima vzrok zlasti v dejstvu, ker so plače delavcev precej 'visoke, tako da mora zemljiški lastnik delati pretežno sam s člani svoje rodbine, ako hoče imeti iz zemlje primeren dohodek. Obstojata dve glavni vrsti ameriških kmečkih delavcev: prva vrsta dobiva hrano in ima stanovanje pri lastniku, kjer dela (teh delavcev je okoli 90%), drugi delavci pa se hranijo v svoji last-ni hiši in hodijo na dnino na razne kmetije. Povprečna plača prve kategorije, je 92 dolarjev na mesec, druge pa 115 dolarjev. Z 92 dolarji se lahko danes v Združenih državah kupi 18 parov čev-Ijev, ali tri volnene obleke, ali 450 zavojčkov po 20 cigaret, ali 90 delovnih oblek iz bombaža, ali 1500 dobrih cigar. S 115 dolarji pa se lahko še kupi enaka količina mesa, 5 stotov testenin ali en stot surovega masla.
VOLNA IZ KORUZE
Virginia Carolina Chemical Company je izgotovila neke vrste umetno volno, ki jo nazivajo -,vicara“, ki se. pridobiva iz beljakovine v koruzi in se imenuje zein. „Vicara“ ima številne prednosti celo pred pravo volno: nikakor se ne stisne, molji jo ne uničijo, ter se jo lahko uporabi skupno z drugimi umetnimi vlakni kot so Naylon, Nylon ali umetna svila ter stane končno en dolar 80 centov za kg, medtem ko je treba plačati za kg boljše vrste volne 4 do 6 dolarjev. „Vicara“ pridobiva na trgu in izven tkanin se da uporabiti tudi pri izdelovanju klobučevine in pri izdelovanju umetne jelenove kože.
PAŠNIŠKI TEČAJ NA DANSKEM
Po mednarodni konferenci pašniških strokovnjakov v Parizu bo priredilo
Želi smo ob neznosni vročini in žito se je v veliki meri posušilo bolj kakor dozorelo. Upamo, da bo občina pravočasno napravila potrebne korake, da se kmetom, ki so utrpeli toliko škodo po suši, zniža zemljiški, dohodninski in prometni davek. 25. junija smo praznovali 25 letnico naše električne zadruge. Stari gospod Glančnik je sicer že v političnem pokoju in je pohtično borbo prepustil svojemu sinu, vendar so pri zadrugi ostali stari komandanti na krmilu.
Sicer pa smo mnenja, da bi pri javnih oglasih in razglasih bilo bolj umestno, da bi se posluževali obeh jezikov, ker tudi pri plačevanju davkov Slovencev ne pozabijo. Norčevanje s slovenskim jezikom ob priliki raznih objav ob ne-neljah dokazuje, da se miselnost gotovih ljudi ni spremenila.
dansko kmetijsko ministrstvo v sporazumu z OEEC pašniški tečaj za strokovnjake raznih držav.
Tečaj bo od 8. do 18. augusta ter bo zlasti posvečen zboljšanju pašniškega in travniškega semenja, proizvodnji živalske krme (pašniki, seno, sušena krma in v silosih vskladiščena krma), važnosti pašnikov v kmetijskem kolobarjenju in tehniki vskladiščenja v silosih. Tečaj bodo dopolnili izleti s praktičnim proučevanjem raznih vprašanj, pod vodstvom danskih strokovnjakov. Ogledali si bodo tudi pašniška področja na Seelandu in Jutlandu.
PRITLIKAVI RASTLINJAK
„Christian Science Monitor“ poroča, da izdelujejo v Kingsportu, Tennessee, v Združenih državah, posebne povezne male kupole iz prosojne snovi, katere mnogo uporabljajo na vrtovih severnih področij. S temi kupolami pokrijejo rastline, če je nevarnost slane in ohranijo znatno večjo toplote, kot je zunaj. Ti mali rastlinjaki so se obnesli mnogo bolje kot pokrovi iz celofana ah papirja, katere so uporabljali do zdaj. So tudi zadostno močni, da ščitijo rastline pred gledalci in škodijivnni ptiči, pa tudi pred viharjem, na drugi strani pa prodirajo skozi nje lahko sončni žarki, kar pospešuje zoritev.
Illl!l!ll!llllllll!l!llllllli!'l!lll!!lll!lll!lll!l!lllllllll!llll!!!iy!ll!illllllllllll!lll!ll!l!llllli!llll!lll!lll
KUPUJEM
KOŽE IN KOŽUHOVINO
po najvišjih dnevnih cenah
Mms Bm
TRGOVINA Z USNJEM
Celovec-Klagenfnrt, Ostenvitzg. 4
Prevzamem kože tudi v strojenje.
!IIIIIIIIIHIII!!ll!llllllll!lllll!illlllll!l!l!l!l|||W
Homka obrnita fas^adatskik Mi
V	št. 28. „Našega tednika" smo omenili volitve novega predsedstva v zbornici obrtnega gospodarstva v Celovcu. Po volitvah je predsednik dipl. ing. Ra-patz, ki je bil ponovno izvoljen soglasno za predsednika, v daljšem poročilu omenjal naloge trgovske, obrtne in industrijske zbornice.
Pri obrti je važno predvsem vprašanje manjših kreditov, ki naj bi jih za manjše investicije dala na razpolago uprava za izvedbo Marshallovega načrta. To bi povečalo proizvodnjo. Nada-Ije je važna zaščita obrti pred preob-davčenjem. Treba pa se je boriti tudi proti izvajanju raznih obrti po neobrt-nikih in treba je skrbeti za dober naraščaj vajencev in pomočnikov.
V	industriji je najbolj potrebno obnoviti že zastarele stroje. Za to pa bi bilo potrebno, da Narodna banka spremeni svoje stahšče delitve kreditov. Tudi zasebna industrija bi morala dobiti posojila pod enakimi pogoji kakor podržavljena industrija.
Trgovina je morala prestati veliko preizkušnjo v času, ko prehajamo iz vezanega v svobodno gospodarstvo. Gotovo je trgovina večkrat predmet neopravičenih sumničenj. Danes ^ je trgovina zelo prizadeta, ker ni točno določen delokrog zasebne trgovine in delokrog kmetijskega in konzumnega zadružništva.
Za naše razmere je zelo važna gostinska obrt s tujskim prometom. Ker je bila ta obrt najhuje prizadeta zaradi vojnih in povojnih dogodkov, je tudi pravilno, da to pri pospeševanju raznih obrti vpoštevamo.
Zbornica smatra, da so osrednja vprašanja prave gospodarske politike v bližnji bodočnosti:
1.	Upravna reforma.
2.	Prevelika centralizacija gospodarskih ustanov je škodljiva; deželna gospodarske zbornice naj ohranijo čim večjo samostojnost.
3.	Dražva naj pusti proizvodnji in trgovini več svobode. Previdni moramo biti pri tendenci za prehitrim in čezmernim podržavljenjem.
4.	Tudi delodajalci so zainteresirani na tem, da dobijo delojemalci pravični zaslužek in da so zavarovani za slučaj bolezni in starosti. Vendar je potrebno, da je socialna zakonodaja v soglasju z gospodarskim stanjem. Ako so socialne dajatve enakomerno porazdeljene na delodajalce in delojemalce, morajo imeti eni in drugi enako pravico pri upravi socialnih ustanov.
V	glavnem se s programom in z načeli predsednika zbornice gospodarskih obrti strinjamo. O posameznih točkah pa bi se gotovo dalo razpravljati in bo zelo verjetno razvoj gospodarstva v najbližji bodočnosti že pokazal, če se no bi dale nekoliko prilagoditi zahtevam časa in razmeram nove dobe.
GOSPODARSKE VESTI
Z. I M:
ivesia sm
18.
Na Martinovo, ko je v Borovljah jesenski sejm, so tudi Vrbičani radi hodili tja praznit svoje mošnje. Saj so pastirji tedaj dobili svoje plačilo, gospodinje so nakupile glinaste posode, zimske obleke, gospodarji so iz hlevov prebrali živino za prodaj, konjski prekupčevalci so privedli tja svoja suha kljuseta, tako je bilo na trgu zares prav živahno.
Preglej Lora je še ob mraku zapregel v vegast koleselj črnega „Zlodeja“, svojega lahkega konjička in ustavil pred Rutarjem. Z bičevnikom je potrkal na šipo in ne ravno tiho zaklical: „Hola, Rok, ah še spiš. Podvizaj se, če hočeš, da kaj pametnega stakneva!“
Rok je bil že nared. Malce raztreseno se je poslovil od ženke, ki mu je naročevala, naj pazi nase pa tudi na „streho“, da jo kje ne pusti.
Vso pot sta puščala za seboj ljudi, ki so peš ali pa z vozovi hiteli tudi na sejem. Ves čas se je njun razgovor pletel le o konjih. Izkušeni furman in „me-šetar“ je pravil mlademu gospodarju o
čudovitih dogodivščinah na samotnih cestah, o sreči in nesreči, ki spremlja slehernega prekupčevalca, o daljnih deželah, ki jih je prepotoval. To je Rok nategoval ušesa. (Saj je bil konjiček za mlade ljudi tedaj to, kar je zanje danes motorno kolo.) Seveda vsega „furma-nu“ pa nisi smel verjeti. Saj je pravil, da je nekoč od Celovca pa do Vrbic prodal sedem konj. Iz Celovca se je peljal, iz Fužine pa je moral peš domov, voz pa je pustil v prvi gostilni. No. ta je gotovo prazna, čeravno so rajni Horaj-nik iz Št. Janža trdili, da so se s Pre-glijem tedaj do Fužine peljali.
V Borovljah sta hitro spravila voz in konja in po bližnjavi hitela med živino. Rok je še enkrat pogledal, če je mošnja v redu. Tesno je stopal za svojim vodnikom da bi ga ja ne zgrešil. Precej konj je že bilo na sejmišču. Nekateri zdelani, mršavi, drugi mladi, razigrani in neugnani. Rok se je sicer spoznal na konje, a tako, kot Preglej vendar ne. Dolgo sta hodila od repa do repa, ne da bi kaj pametnega staknila. To so ponujali in hvalili prekupci. Pa se nista dala zapeljati. Že precej na^ strani sta zapazila srednjetežko, rdečo žival, ne preveč rejeno pa tudi suho ne. „Tale bo,“ se je razveselil Preglej. „Všeč mi je kobilica. Dobra bo za polje in za koleselj.
Še tekla bo rada. Če sam sebi dobro ho-češ, vzemi jo!“ je svetoval Lora. Medtem ji je pregledal zobe, jo otipal spredaj do zadaj in jo potrepljal po plečih.
Manj dostopen kot kobilica pa je bil njen lastnik. Še pomnožil je dobre last-nosti svoje Živah, kar je tudi pri ceni nekaj nadalo. Pa Preglej se je spoznal. Že so hoteli udariti v roke, a se je Lora premislil. „Nak, toliko pa ne zmoremo, gremo naprej, saj je mrh na sejmu dovolj.“
Končno so se le zedinili. Rok je kupil novo uzdo, poklical kobilico po imenu ter povabil moža s seboj na kozarec vina. Sam je že komaj čakal, da bi se odpeljali domov zaradi Nežije, ki ji nič ni povedal, da bo kupil konja. Pri kra-mah je nabral žegnanja in lep predpasnik ter silil Loro, da bi šli domov. Lora pa ni bil take sorte, da bi podnevi hodil domov. Imel je preveč znacev in pa navado, da je pri vsaki gostilni obstal. „Zlodej“je to prav dobro vedel, saj je pred tako hišo počasneje začel stopati in je le čakal na gospodarjev „stoj!“
Ker Rok ni dal miru sta se vendar še pri dnevu dvignila. Kobilica „Rožca“ je pridno tekla zraven „Zlodeja“. Postaj tokrat nista delala. Nekoliko po „Marijah“ sta se že bližala Vrbicam. Roku je bilo še bolj prav, da se je že tema
naredila. Vsaj toliko radovednežev ni bilo pri oknih in na cesti, Pregleju pa je bilo vseeno.
Nežiji doma se je kar zdelo, da bo mož pripeljal konja. Na dnu srca- jo je peklo in bolelo, da ji tega ni povedal že zvečer. Rahlo razočaranje se je mešalo z upanjem, da morebiti konja le ni kupil.
Kar je zaslišala na dvoru glas kopit. Hlevske duri so se odprle in Rok je zaklical: „Neži, žegnane vode prinesi! Konjička sem kupil!“
Vzela je dve vrbovi šibi iz pranteljna in steklenico z žegnano vodo. Šibi je skrižema položila na prag in poškropila kobilico.
„Neži, ne bodi huda, ampak konja sem moral kupiti.“ Vrgel ji je v jasli šop detelje in jo opazoval, kako je. Neži ,se je odstranila v kuhinjo. Razočaranje se je nekoliko poleglo, a mirna in vesela ni mogla biti.
„Mama, konja je kupil pa nič ni preje povedal,“ je potožila Rutarici.
„Neži, na to se boš morala pa kar navaditi. Možje radi večkrat kaj po svoje narede.“
„To je tolažba,“ je žinjala Neži, rekla pa ni nič.
Zdaj se bodo začele šele prave skrbi.
(Dalje prihodnjič)
Siamske addaje v tadiu
SREDA, 19. julija:
14.30—15.00 Poročila; predavanje za gospodarje; zanimivosti.
ČETRTEK, 20: julija:
14.30—	15.00 Poročila; predavanje za gospodinje; zdravniško predavanje.
PETEK, 21. julija:
14.30—	15.00 Poročila; pregled svetov-nega tiska.
SOBOTA, 22. julija:
9.00—9.30 Literarna oddaja.
NEDELJA, 23. julija:
7.15—7.45 Duhovna obnova; pester jutranji spored.
PONEDELJEK. 24. julija:
14.30—	15.00 Poročila; „Zgodba o študentu Pavlu“.
TOREK, 25. julija:
14.30—	15.00 Poročila; „Po širnem svetu.“
18.30—	19.00 Celovški kvintet igra v razvedrilo, poje Ferdo Grazer.
SREDA, 26. julija:
14.30—	15.00 Poročila; predavanje za gospodarje; zanimivosti.
Rddia SskmM
„Velika hiša malega človeka“ Radioaparati za vsakogar. Tovarniško novi 4 cevni Super od 526 S naprej. — Popolnoma prenovljeni aparati od 200 S dalje. Najbolj moderna popravljalnica. žarnice za dom in preprodajo.
CELOVEC - KLHGENFÜRT
Bahnhofstr. 22 — Tel. 29—48
NAJVEČJA IZBIRA MOŠKIH SRAJC z orig. italijanskim krojem ovratnika
Celovec - Klagenffurl Burggasse
MOŠKO PERILO SRAJCE — POLOSRAJCE SPODNJE HLAČE KRATKE NOGAVICE DOKOLENKE SPALNE SRAJCE PIŽAME ROBCI
Beljak • Yillach - Bahnhofstraße 9
Beri in širi
HTaš tednik • Kronika
iiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiimiinimiiiiiiliiiiiiiHiiiimiiiiiiim
Itpwska kisa
TOMSCHE
Beljak—Villach, Hauptplatz 4 Mollino za posteljno perilo (rjuhe), 150 cm široko, samo 18.70 šil.
ÜC Cillin
BARVE IN LAKE
DOBITE sedaj fudi v Kanaltaler- naselbini v TRGOVINI
Wolfgang MOROCUTTI
CELOVEC - KLAGENFURT, SiebenhügeUlrafje 73
A. Cenijf
CELOVEC-KLAGENFURT, Neuer Platz 3
vsako
brez rokavov
LIN O LEJ
ieftotuM š$o$&
RADIO
in ELEHTRO APARATE
vseh vrst in tvrdk
samo pri vašem obrtniku
\mm iüipieut//
Celovec-KIagenfurt, Kramerg. 11
IZDELAVA SLIK
HITRO IN DOBRO PRI FOTO-FILHD
HUBERT WANDERER
DONG A SSE 4
CELOVEC - KLAGENFURT
Razpošiljanje po pošli
llllllllllllllillllllllllllllllilllllllllllllllilljilllllllllllllllllillllllllllllillllill
ČAS
DENAR JEZO
si lahko prihranite, če zahtevate od nas cenike, proračune in predvajanja.
o
Dobavljamo električni material, motorje, dinamo in instalacijska sredstva.
Sprejemamo naročila za elektro-instalaeije, električna popravila vseh vrst in popravila radioaparatov.
Posredujemo priložnostne nakupe rabljenih bencinskih motorjev.
Napišite svoje želje na dopisnico in jo naslovite na:
Ssiinsckekpreliutz-ii
Celovec-KIagenfurt, Renugasse 5 IllllllllllllllllllilllllllllillllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllliUflllUII
KUNST-
HÜTTE
Celovec — Klagenfart
WIENERGASSE 8
Bogata zaloga daril in spominkov na potovanje iz svinčevega kristala, porcelana in keramike.
USNJENI IZDELKI IN UMETNINE
Qtoomti
Kasete za glasbila v najrazličnejših oblikah in razne druge kasete.
(fiijawa škode
Poveljnik britanskih zasedbenih sil v Avstriji razglaša:
Vse osebe, ki imajo napram britanski zasedbeni oblasti kake zahteve, ki so v zvezi z zasedbo v času od 8. maja 1945 do dneva te objave ali ki so v zvezi z vrnitvijo zaplenjenih objektov, se pozivajo, da v času šestih mesecev od dneva te objave prijavijo svoje zahteve z vsemi podrobnostmi pri pristojnih oblasteh v Avstriji.
Nadalje je prijaviti tekom šes-tih mseecev pri pristojnih oblasteh tudi vse zahteve te vrste, ki bi jih imel kdo napram britanskim zasedbenim oblastem in katere zahteve bi nastale šele po dnevu razglasitve te objave. — Opozarjamo vse, da ne bodo vpoštevane zahteve, ki ne bi bile prijavljene v predpisanem roku šestih mesecev. — (Opomba: Prednji razglas je bil objavljen te dni, ima pa datum 20. junija 1950, kar naj vsi prizadeti vpoštevajo, da ne zamudijo predpisanega roka).
RAZNE YEST1I
iiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAPREDEK V TISKARSKI UMET-NOSTI
Napredek, ki ga dosegajo v tiskar-stvu v Ameriki, je naravnost revolucionaren. Primer tega napredka je tudi pisalni stroj, ki piše brez napake. Ko se s tem strojem napiše ena vrsta, projicira stroj te vrste na posebno platno; stavec, ki pogleda na to vrsto, popravi nato s posebnim mehanizmom razmak črk in uvrstitev v stolpce. Ko je vse to v redu, pritisne na ročaj in vse ostalo napravi stroj sam, ki avtomatično prepiše vrsto.
ELEKTRIKA PROTI MOLJEM
Moth-King Corporation je postavila na trg električni aparat, s katerim se lahko v kratkem času in z malim stroš-
smm v mmn
GOSPODINJSTVU
danes že pečejo s KÖNIG-ovkn pecilnim praškom. Zakaj? Ker je j ta brezpogojno zanesljiv j in pa zaradi receptov v slikanicah. Ti omogočajo gospodinjam, da najdejo vedno ono močnato jed, ki jo ravno želijo.
KÖNIG-ovih receptov v slikanicah je mogoče takoj razvideti, kaj potrebujemo, kako je treba to napraviti in kako izgleda.
Gospodinji KÖfliq pomaga
BACKPULVER Jnn.-j...jrimijw,
K I !M O 1
'Celovec - Jfcta&enfurt
Predstave ob 16., 18.15 in ob 20.30 uri.
STADTTHEATER
Do 20. VIL „Die lustige Witwe“
21,—24. VII. „Duell mit dem Tod“
25.—27. VII. „Schweigen ist Gold“
PRECHTE
Do 20. VII. „Sahara“
21,—27. VII. „Feuersturm"
CARINTHIA-LICIITSPIELE
Do 20. VII. „Die Flucht von der Teufelsinsel“ 21.—24. VII. „Geheimagent T“
25.—27. VII. „Die Zaubergeige“
PETERHOF
Do 20. VII. „Die Flucht aus Java“
21.—24. VII. „Der letzte Mohikaner“
25.—27. VII. „Liebling der Matrosen“
(Hetyafc - Irittacft
BAHNHOFLICHTSPIELE
Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30; ob nedeljah In praznikih tudi ob 10, uri. Do 20. VII. „Arizona“
21.—24. VII. „Trommeln am Mohawk"
25.—27. VII. „Die Frauengasse von Algier"
STADT-KINO
Do 20. VII. Eine Frau, die weiß, was sie will 21.—24. VII. „Um eine Nasenlänge“
25.-27. VII. „Wer ist Kcx"
£lite Filmbühne
Do 20. VII. „Die letzte Zuflucht"
21.—24. VII. „Großstadtnacht“
25.-27. VII. „Madonna der sieben Monde,,
Apollo Lichtspiele
Predstave ob 10., 12., 14., 16„ 13. in 20. uri. Do 20. VII. „Miranda"
21.—27. VII. „Wiener Mädeln"
llll!llllllllllllllllllillll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||!l||||||||||||l!IIIH
kom popolnoma odstrani molje iz preprog. Aparat izgleda približno tako, kot električne pečice, v katerih se opeče kruhke; tkanino se postavi v navadni prijem in v odprtino vtakne kos platna z naftalinom, ki izhlapeva v treh urah enako količino naftalinove pare kot je izhlapi sicer v štirih dneh 15 kg naftalina. Novo napravo zlasti lahko uspešno uporabljajo proti moljen v preprogah in tkaninah.
Največja kmetijska razstava
V Oxfordu so odprli kmetijsko razstavo, ki je verjetno največja kmetij, ska razstava sveta, ker se jo bo udeležilo četrt milijona ljudi. Obiskovalci in kmetijski strokovnjaki z vseh delov sveta so prišli v Oxford, da si ogledajo ta ponazorjeni prikaz vsega najboljšega, kar premore britansko kmetijstvo. Razstavni prostor se razteza čez več kot 150 juter zemljišča. Svoje pridelke in posebnosti je razstavilo kakih 7000 razstavljalcev.
OD 22. DO 30. JULIJA 1950
i.V
»ElJAŠKA RA/STAVA
1/cSi^C	Reprezentativna tuzemska in zamejska razstava O Obrt • Industrija • Trgovina • Kmetijstvo
Razslailli prostor: Richard-Wagner-Slra^e (Hauptschule und Gewerbeschule), felephon: 43-48, od 15. julija 60-00 VCSeliČRl prOSlOFI Ossiacherzeile
J
Lat izhaja vsako sredo. - Naroča Se pod naslovom „Nas tednik“. Celovec, Viktringerring 26- - Cena mesečno 2 šil. Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev	^73“"
urednik dr. Valentin Inzko, Celovec, Viktringerring 26. - Tisk: „Carinthia“, Celovec, Völkermarkter Ring 25	Slovencev. Odgovorna
Telefonska številka uredništva in uprave 43*58. — Poštni čekovni urad štev. 69.793.