Razglasitev trajno varovalnih gozdov
Kateri gozdovi se razglasijo za trajno varovalne? Tisti, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja ali krušenja, goz-dovi na strmih obronkih ali bregovib voda in gozdovi, ki so izpostavljeni močnemu vetru, dalje gozdovi, ki v hu-dourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje voda ter s tem varujejo zemljišča pred erozjyo in plazovi, gozdni pasovi, ki varujejo gozdove in zemljišča pied vetrom, vodo, zameti in plazovi.
Občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo je pripravil odločbo o razglasitvi trajno varovalnih goz-dov, ki jo bo posredoval v sprejem občinski skupSčini. Tako bo znašala skupna površina varovalnih gozdov na obmofju obfine 837,62 ha, od tega je v zasebni lasti 627,94 ha in v družbeni 209,68 ha. Ti gozdovi morajo biti označeni na kartah, ki so sestavni del gozdnogospodar-skega načrta. V teh načrtih pa se za trajno varovalne gozdove ne določa etat, dovoljena je le potrebna sečnja, posek posameznih težkih dresov oziroma drevja ob gozd-nem robu, ki se zarašča v kmetijske površine... Stroški sanacije trajno varovalnih gozdov zaradi posegov v te gozdove gredo v breme tistega, ki uporablja zemljišče.
Ti gozdovi so: Peči na 11 ha, Hrastenice na 5 ha, Grmadaaa 196 ha, Lovrenc na 27 ba, To.šč na 119 ha, Strmec na 12 ha, Smolnik na 23 ha, Grajski zavod na 40 ha, lški Vintgar - Zala na 250 ha. Garavec na 3 ha, Turjak - Bajdinc na 3 ha, Suha reber na 10 ha, Krvavšlu grič na 10 ha, Ifka na 128 ha.
Z razglasitvijo trajno varovalnih gozdov se z ničemer ne posega v lastnino na zemljišču in gospodarjenje z goz-dovi. Že dosedanje gospodarjenje v teh gozdovih je dovoljevalo predvsem sanitamo sečnjo in sečnjo posa-meznega drevja. Namen razglasitve varovanja je pred-vsem v čuvanju vegetacije in tal pred erozijo, plazovi, usadi, zadrževanje nekaterih voda ter varovanje nižje ležečih površin voda, komunalnih in stanovanjskih ob-jektov pred zasipavanjem in plazovi ter nastajanje novih hudoumikov. Vsak poseg v teh gozdovih, ki bi prizadel varovalno vlogo gozda ni dovoljen.