arrrJSZ POiVE D££JS KI če se sprejema list ________,_ __^^^^^^^^^ ^^^^^^ 29% — List izha- ^^^^^ mmmm ^ MMH^ •■T" ^ ,a vsak 4 Din, na dom in ^^^^ ^^^^ ^^^ ^^^ ^^^^ ^^ ^^^^ ^^ ^^^^ ^^ ^^ po polti dostavljen list 5 Dtn. - Celoletna naročnina je 25 Din četrtletna .h- ^ jj s ^ ~ Uprava: Kopitarjeva ulica štev 6 Ljubljana 13 Din. Cene inse- ^Mm^T Telefon itev 2992 ratom po dogovoru Božični pozdrav sv. očeta „vsej veliki svetovni katoliški družini" Papežev radiogovor so v četrtek oddajate vse radiopostaje sveta V četrtek opoldne, ali točno ob četrt nn eno, je sv. oče, kot je »Slovenec« že napovedal, s svoje bolniške postelje prečital božično posla; nieo. ki jo papeži običajno preberejo na sveti večer ob priliki slovesnegi »prejema v«fega kar-dinn'skegu zbora ki prihaja voščit božične praznike. Tokrat je bolezen prikovala sv. očeta na tolniško poste'jo in je ganljivo vedeli, ia niti nasveti zdravnikov niti prošnje bližnjih sorodnikov in prijateljev niso mogle odvrniti,j bolnega papeža, da ne bi na sveti večer sprego | voril svojim vernikom Sirom zemeljske oble ter poslal svoja svarila vsem, ki soodločujejo o usodi narodov. Nagovor sv .očeta, ki so ga prenašale vse radio-postaje svetu, se v slovenskem prevodu glasi takole. Govor sv. očeta »Beseda svetega očeta svetemu kardinul-skeinu zboru, vsem rimskim prelatom, vsem škofom, vsej svetni in rodovniški duhovščini iu vsej veliki katoliški svetovni družini.« »1'ri neštetih priložnostih, ki mi jih je božja Previdnost naklonila in jih vedno in vedno zo pet nudi naklonjenost mojih častivrednih bratov in ljubljenih sinov ter ljubezen neštevilnih romarjev, ki prihajajo iz vseh delov sveta, se je moje očetovsko srce, ki vse v srcu Odročni ko vem enako objemljc, radovalo in veselilo. Nocoj pa se čutim še bolj kot kdaj poprej res tesno povezanega s svetim kardinalskim zborom — njegov častitljivi dekan mi je pravkar v prekrasnem govoru v imenu vseli kardinalov spo ročil čestitke in voščila — i vsemi meni lako dragimi rimskimi prelati in z vso veliko katoliško svetovno družino v ož.arjeni luči betle.heni-ske zvezde na praznik obletnice svete božične noči. Vam in vesoljnemu katoliškemu svetu se čutim nocoj tako blizu s svojimi mislimi, ki nc prekoračijo samo časovnih meja in najvišje gore Alp ter neizmerne širine oceanov, marveč se dvigajo nad vse svetove in njihove viharje da samega Boga. Cisto blizu se čutim z Vami v ljubezni svojega srca, kajti srce se ne loči od duha, ampak srce duhu sledi in se ob nje govih drznih poletih prižiga ter tako — kot vam je, dragi sinovi, iz. vsakodnevnih izkušenj znano— premaguje čas in daljavo in rnz.no dru,"e okolščine v življenju, ki onemogočil jejo prisotnost dragega bitja.« »Hudobna volja mnogih .. »Imenoval sem sveti božična praznik. Predvsem sem si ga želel in si tudi želim vaše prisotnosti, da bi vas mogel nagovoriti in z. vami, dragi ljubljeni sinovi, izmenjati svoje srčne že!je. da I>i bili deležni '\.uk-> luševne milosti, vseli božjih daril, vsega bogatega prekipevajočega blagoslova božjega, in to nn praznike, ki že skozi stoletja napovedujejo dobi milosti iu blagoslova, ono dobo, ki jo je božja dobrotlji-vost po načrtih pripravila, tipajoč iz neizčrpnih virov svoje ljubezni in usmiljenja.« ^Na žalost pa se proti božji volji, ki je hotela prinesti mir vsem ljudem dobre volje, bori hudobna volja mnogih, ki »o zašli nn sluhu pota in so postali sovražniki božjega otroka, ki jo postal meso in sklenil prebivati med nami v polnosti svoje milosti in svoje resnice, da bi mi vsi mogli zajemati iz lega bogastva milost za milostjo (Janez I, 26). Zato sem vsakokrat, kadarkoli so sc vsako leto zopet povrnili ti sveti prazniki in tako rekoč neorestnno pri vsaki priliki, ki so mi je nudila, dn sem svoie srce mogel razgrniti pred vso veliko katoliško svetovno družino, poleg veselih čuvstev, ki so me navdajala. dal izrazu tudi svoji trpki bolesti, ki io inojemii očetovskemu sreu prizadevajo številna zla in hudobije, ki dandanes ležijo na človeštvu, nn dr/avnh in na cerkvi. Vedno sem tudi opozarjal na velike grozeče nevarnosti, pozivni k budnosti in delu in k skupnemu nastopu vseli, ki so dobre volje, proti onim ngiturijnm in sovražnim silam, ki izpodkopujejo najvišje vrednote človeške družbe, družine in vsakega po-sumez.nika. Predvsem pu sem svaril in poka-zoval no edina sredstvu, ki morejo ml pomoči in prinesti zdravje, to so resnica, pravica in bratska ljubezen do bližnjega, sredstva, ki jih edino katoliška cerkev po božjem naročilu varje in spoštuje. »Grozote vojne v Španiji — zadnji opomin Evropi. . ." Srčna bolest, ki se ob letošnjih božičnih praznikih druži z veseljem, je tem večja in globlja, ker še vedno divja naprej državljanska vojna v Španiji z vsemi svojimi grozotami sovraštva. poboji in pustošenji, v Španiji, pravim, kjer jc tisto ugitucija in so tiste sile. katerih sem se zgoraj mimogrede dotaknil, bolele tako rekoč preizkusiti vsa rnzdirnlnu sredstva, ki so jim na razpolago in ki so jili zanesla v razne države. To je ponoven opomin, resnejši in mnogo bolj grozeč kot prejšnji, opomin, ki veljn za ves svet. predvsem pa za Evropo in njeno kulturo. Kajti vse to so dogajanja, ki s strahotno gotovostjo in jasnostjo pokazujejo in napovedujejo. kaj vse čaka Evropo, če ne zngra himo takoj zn obrambna sredstva in ne sežemo po zdravilih. Svarilo hiiterizmu Med onimi pn, ki se predstavljajo kot branilci reda proti razdiralcem kulture in proti razširjenju brezbožnega komunizma ter celo trdijo, tla imajo pri tem prvenstvene zasluge, moram na svojo veliko žalost ugotoviti, da se nahaja nemajhno število ljudi, ki jih pri izbiranju sredstev in pri ocenjevanju nasprotnika vodijo napačna in usodepolno pogrešena načela. Napačno in usodepolno načela' Kajti oni. ki vero v Kristusa in v božje razodetje v človeških srcih, predvsem pa v srcih mladine, uničujejo in jo hočejo popolnomn ugasniti, knjtj oni. ki se predrznejo sveto katoliško cerkev, ki je varuhinja božjega evangelija in ki po božjih poveljih vzgaja narode, imenovati sovražnico vsega napredka in vse blaginje drž.nve in naroda. prav gotovo niso stvaritelji nove boljše bodočnosti človeštva, niti ne boljše bodočnosti svoje lastne dežele, marveč snmi uničujejo najbolj učinkovita obrambna sredstva proti zlu, ki se širi, in tako hote ali nehote sodelniejo in pomagajo ravno tistim, o katerih se hvalijo, da jih pobijajo. Prošnja Katoliški ahciji V zadnjih časih sem imel že pogostokrat priložnost povdariti. katera sredstva sveta sto-lica smatra za tista, ki so najbolj prikladna in ki jih tudi somu po možnosti uporablja v blagor vseh, ki jih navedene nevarnosti obdajajo. Vsled tega se mi nc zdi potrebno, da še enkrat ponavljam, dn se z še večjo iskrenostjo in gorečo prošnjo iz globin svojega vznemirjenega očetovskega srca obračam nn vse. ki so vdani interesom cerkve, nn vse škofe, na vso svetno in redovno duhovščino, nn vse katoliške laike, posebno pn še z velikim zaupanjem na vse tiste zastopnike, katoliških laikov, ki so s tolikim razumevanjem zn krščansko vero in krščansko ljubezen, za Kristusove interese in za blagor duš dejansko sodelujejo s škoTi v raznih odsekih Katoliške akcije. Moje misli po se v prvi vrsti in z izredno globokim zaupanjem obračajo na one junaške duše, ki znajo svoje vsakdanje delo in celo svoje bolezni obrniti v dejanski upostolat. Tudi na one nedolžne vrste, ki po vseli delih sveta dehtijo proti nebu z vonjem svoje čistosti, na one male namreč mislim, ki v Jezusa verujejo in ki v posebni meri k cerkvi pripadajo, ker so srcu Jezusovemu posebno dragi. Sd. oče o svoji bolezni To leto mi je, ljubljeni sinovi, božja do-brotljivost dovolila, (ia k molitvam, dobrim dejanjem in žrtvam vseli dodam še nekaj tudi od svoje strani, namreč bolezen, ki mi jo je božja dobrotljivost poslala, pred katero me je do sedaj naravnost čudovito obvarovala, n za kalero sem bil ž.e bogato odškodovan s prekrasno in ganljivo harmonijo molitev, ki se jc te dni slišala iz vseh delov katoliškega sveta, ki se zadnje dni celo stopnjuje v veliko tolažbo skupnega očeta. Zato pa tudi z radostnim srecm izkoriščam to priložnost, dn se vsem za te jasne in tople dokaze ljubezni zahvalim. Čeravno je to. kar Irpim sedaj sam. le malenkost v primeri z vsemi bolečinami, ki jih mora pretrpeli svet, predvsem pa še v primeri s trpljenjem, ki ga je moral prenašati poglavar, ustanovite! j_ in krnlj božje eerkve v svoji duši in nn svojem telesu, naj kljub temu sprejme mojo žrtev, ki je sedaj in bo tudi v naprej v polnem soglnsjn z njegovo sveto voljo. Naj jo sprejme v svojo čast, ki jo dandanes tako nnpndnjo. naj io sprejme za spreobrnitev vseh, ki so znšli nn kriva pota, nnj jo sprejme za blagor vse katoliške cerkve — predvsem pn zn blagor tolikanj preizkušene in mojemu srcu ravno zaradi tega tako drage Španije. Stakšnimi notranjimi čnvstvi sprejemam božični pozdrav iz nebes in ga pošiljam zopet nazaj ven v širni svet: Čast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji! Letošnji božični sestanek pn mi daje ludi razveseljivo in ugodno priložnost, da se s hvaležnimi čnvstvi spomnim vsega veselja, ki mi gu je božja dobrotljivost naklonila. Veliki dnevi preteklega leta Posebno vesel sem in mi je v apostolsko tolažbo da se z nadnaravno hvaležnostjo in s dolžnim spoštovanjem do Najvišjega spomnim vseh oseb in dogodkov, ki so letu, ki teče h koncu, udarili pečat svetosti in veličine ter združenja s sveto stolico sv. Petra, 'še vidim pred seboj senat katoliške cerkvc z vsemi italijanskimi škofi, ki so mi prišli čestital, da sem v svojem dolgem življenju dosegel tisto leto, ko Gospod do čutiti, da gn čestokrat spremljajo lc težave in bolečine, šc slišim v svojem spominu poklonitev kongresa katoliških časnikarjev, ki so ustvaritelji one prekrasne pozornice, pri kateri nastopajo vera in znanost, dejanje in žrtev in ki so jo obiskovalci mednarodne razstave katoliškega tiska imeli priložnost občudovati. Z veseljem me navdaja tu<» ..pomiti na dve deli, enega iz. kamenja, drugega iz dn a, ki sla bili letos dokončani: nu novo palačo zn kongregacije in na papeževo akademijo zna nosil. Opomin vladarjem Vsetn tem dejanjem se pridružujeta šc dva jubileja .namreč 1900 letni jubilej spreobrnitve sv. Pavla in 1600letnica smrti papežu Silvestra. Kar tiče apostola narodov, tega vzvišenega in neutnidljivegu učitelja krščanske vere, se Rim ponaša, da jc njegovo besedo slišal ob strani prvega papeža, n tudi čutil ojstrino njegovega silnega meča v enem njegovih pisem. Pri papežu Silvestru po občuduje Rim sijaj njegove svetosti, ki se z. zastavo cesarju Konstantina razširja po vsem svetu ter je nam v raznih svetih bazilikah zupustil spomin na začetek one dobe, ko se je naša vera začela svobodno in javno širili, Se več: Pavel, tn neiitrudl j i vi gla sitelj Kristusovega miril, ki je zapisal Korin-čnnom one globoke besede- Bog ni Bog needi nosti marveč- Bog miru. ter Silvester, ki je dočakal zarjo svobode in miru po dolgi noči pre gaii jan j. me vabita, dn letos naslovim nn vse vladarje in nnrodc sveta nov, še bolj goreč in topel opomin k miru Dn mir ohranijo tam, kjer še vlada in obstoja, dn mir obnovijo, kjer še samo bolesten spomin in žalostno, do sedaj neizpolnjeno upanje. S tem svojim pozivom na svel zdruzujem — danes bolj goreče kot kedaj poprej — tudi svojo prošnjo na Boga .naj vpostavi tisti »mir reda«, v katerem more pravi mir obstojati, nuj ff Poned. Slovenec ff je pouedcljskn izdaja rednega »SLOVENCA« Prinaša: 1. Domače in inozemske dogodke od sobote do ponedeljka. 2. Poročila o Slovencih onstran državne meje. 3. Natančna poročila o nedelj, šport, dogodkih. Redni »SLOVENEC« ne ponavlja v »Poned. Slovencu« priobčenih novic »PONEDELJSKI SLOVENEC« je za vsakega nujno potreben -Njegove cene so smešno nizke: Posamezna številka ........I Din Mesečna naročnina....... . . 5 Din Letna naročnina..........59 Din Skupno s »Slovcnccm«: mesečno ... 29 Din n'i dnevno . . 1 Din Naročniki Slovenca«, naročite vsi tudi ponedeljsko izdajo! uresniči tisto pravičnost, naj tiče posameznega ali občestvo, lirez. katere nobeden red m mogoč. To svojo molitev za mir polagam ponižno in spoštljivo pred jaslice Kneza miru. V duhu in v svojem srcu se vračam nazaj k bcllehemskemil Bogu in sc hočem od tam ozreti po vsem krščanskem svetil, tam tudi se zahvaliti božjemu detetu, da sc je hotelo tako ponižati. da bi postalo šc bolj ijubcznipolno in ves človeški rod nase. na svoj križ, nn svoje veličanstvo. no svojo cerkev in na svoje poveličanjo potegnilo. Danes, nocoj jc v naši sredi. Združen z njim dviga njegov namestnik svojo roko, da vas vse blagoslovi, ljubljeni sinovi in hčere, da za vas vse izprosi obilico blagoslova in milosti, tistih milosti, ki jih je kot seme svojega večnega zmagoslavja natrosil |ki svetu za vse ljudi, ki so dobre volje. 1r Božična poslanica je bila takoj nalo prevedena na vse poglavitne jezike sveta in sporii-čenu po radiu vesoljnemu svetil. Ko je sv. oče govoril — s svoje bolniške postelje — so bili pri njemu državni tajnik kardinal Pncelli. lajna komornika msgr. Gonfaloniori in msgr. Vrtnini, njegov osebni zdravnik prof. Marini, ravnatelj vatikanske radio-postaje o. Soecorsi in dekan kardinnlskega zbora kardinal Grnnifo di Bclmonte. Vulikonsk rndio-postojn je dobila že v četrtek /.večer z vsega sveto poročila, dn so |Ki-vsod papeževe besede dobro slišali. (Tudi v naši državi so bile besede sv očeta zelo dobro slišne in jasno povdarjene. Op. tired.) ) Božič bolnikov in siromakov Prisrčna božičnica v splošni bolnišnici V četrtek ie bila ob pol 3 popoldne na internem oddelku splošne bolnišnice prisrčna prireditev za bolnike in vse bolniško osebje. V veliki bolniški dvorani je bil postavljen ljubek oder, pred katerim je žarelo veličastno božične drevesce, ki se je vzpenjalo nad ljubkimi iaslicami. Na božičnico je prispel g. ban dr. Marko Natlačen s soprogo, in prevzvišeni g. knezoškof dr. Gregorij Rožman. Navzoč je bil tudi načelnik socialnopolitičnega oddelka banske uprave dr. Mayer in mestni fizik dr. Rus ter šentpeterski župnik č. g. Košmerlj. Novi upravnik bolnišnice dr. Ferlan kakor tudi vsi šefi oddelkov ter švitelni drugi zdravniki so prireditev organizirali ter sprejemali goste. Dvorano so napolnili okrevajoči bolniki, sestre usmiljenke in strežniško osebje. Knezoškofa in g. bana sta pozdravila z ljubkimi deklamacijami Uraničevt deklici in jima izročili lepe slovenske šopke. Odlične goste in vse navzoče je najprej pozdravil docent dr. Matko, nakar se je začel ljubek spored, med katerim so bile prisrčne zlasti deklamacije in pesmi, nadvse ljubek pa pravljični prizor, ki je bil hkrati božično voščilo bolnišnici. Prizor je pokazal pravljično deželo, kje so »jurčki« doma in končal z voščilom, da bi tudi ljubljanska bolnišnica dobila čim prej zadostno število »jurčkov«, ki so potrebni, da bi bilo mogoče postaviti novo. Nato je prevzvišeni g. knezoškof v premišljenih besedah orisal podobnost med bolniki in do-gorevajočimi svečami na božičnem drevescu in podčrtal važno delo usmiljenja, ki ga izvršujejo vsi, ki posvetijo svoje delo zdravljenju in negovanju bolnikov. Z željo, naj bi praznik ljubezni in miru tudi tej hiši prinesel čim več miru in zdravja, je prevzviieni zaključil prisrčno prireditev. Zatem so bili obdarovani vsi bolniki z božičnim darom in prejeli vsak po en par nogavic, nekaj jabolk, nekaj kosov police in drugih dobrot, ki sta jih delili dve deklici. Slične manjše božičnico so se ob istem času vršile tudi na kirurškem, otološkem in okulističnem oddelku tako, da so bili vsi bolniki obdarovani. Zvečer pa jc za lažjje bolne priredil univ. prof. dr. A. Snoi skioptično predavanje o Bellehemu, kateremu so vsi bolniki sledili z velikim zanimanjem. Bo žičnica v ubožnici Mestna občina ljubljanska jc tudi letos priredila svojim ostarelim in onemoglim oskrbovancem prijeten božič s tem da jih je prijetno in bogato obdarila. Letos je bila bož.ičtia obdaritev mestnih onemoglih v ubožnici še bolj smiselna kakor prejšnja leta ter so imeli onemogli še več veselja s prijetnimi darovi. Bož.ičnica v mestnem zavodu za onemogle |0 bilo v četrtek ob 4 popoldne, na sv. večer. Jedilnica ie bila primerno okrašena z. božičnim drevescem in darovi. Božično prireditev so s svojim obiskom počastili: gg. župan dr. Adlešič s soprogo, ravnatelj socialnega urada sv. Svetel, hišni zdravnik mestni fizik dr. Rus, ter drugi odličniki. Izmed občinskega sveta se jc udeležil božičnice načelnik socialnega odseka kanonik dr. Klinar in drugi. Zbrane starčke in starice je primerno nagovoril župan dr. Adlešič, ki je naglašal razmerje med mladostjo, ki prejema, med zrelo odraslostjo, ki ustvarja, vrača v mladosti prejeto in pa med osla-relostjo, kateri je treba v letih onemoglosti vračati, kar je ustvarila. Pomemben govor g. župana so strački poslušali z ginjenostjo. Starčki so za božič prejeli lepe darove, namreč to, kar je vsakdo najbolj nujno potreboval: moški tobnk, ženske sladkor, dalje perilo, copate in podobno. Vsi starčki so bili tudi dobro pogoščeni. V imenu obdarovan-cev se je zahvalil g. županu in mestni občini upravitelj zavoda g. Jože Langus. Božični ca za otroke gasilcev Lepo božičnico so letos priredili tudi ljubljanski prostovoljni gasilci. Bož.ičnica je bila v četrtek ob 3 popoldne v Mestnem domu. Tudi lo božičnico je s svojim obiskom počastil mestni župan dr. Adlešič s soprogo. Zbrane gasilce in njihove otroke jc nagovoril gasilski poveljnik g. Pri-stovšek, nakar je govoril o važnosti gasilstva g. župan. Nato je bilo obdarovanih 87 otrok gasilcev s primernimi darili, to je z obleko, čevlji, perilom, vsi pa s sladkarijami. Prostori prostovoljnih gasilcev so bili okrašeni z božičnim drevesccm. Socialna božičnica mestne občine Letos mestna občina ni priredila velike in pompozne božičnice, pač pa je to boli uspešno nadomestila z zelo velikopoteznim obdarovanjem ubogih otrok, družin in brezposelnih. Mestni socialni urad je razdelil med potrebne in vredne daril za okol' 80 000 Din. Mestna občina se je predvsem potrudila, da za božič ni bil v Ljubljani nihče lačen, pa da ludi nobenega ni zeblo. Reveži no dobili obleke, čevljev, živeža tako, da so na božične praznike imeli res abčutek, da je božiček obiskal tud; nje. Mestna občina je priredila pred prnzniki šc Rt ran 2 -Pone.lelj-ki Slovenec , dne '28. decembra 10nG. Slov. t%i 9 Tudi uporni maršal CatisuZ;an v Nankingu Nanking, 27. decembra. AA. Maršal Čankajšek ie izjavil novinarjem, čim je prišel v Nanking, da sc imh zahvaliti pogumu in taklu svoje žene, da je bil končno osvobojen. V Nankingu gj ie sprejela dvetisočglava množica, ki mu je priredila nepopisne ovaci e. Dve uri pozneje je prispel v Nanking maršal Čansuljan v spremstvu Ci Sunga Takoj po svojem prihodu je poslal maršalu Čankajšku pismo, v katerem je izjavil med drugim: Povsem naravno ie. da sem neizobražen človek in da sem znradi tega izvršil nesramno in zločinsko dejanje Žal mi je in zato sem vas spremljal v Nanking, da tu sprejmem kazen, ki odgovarja mojemu zločinu. Sprejmem tudi smrt. ako to zahtevaio interesi moje domovine in nikar ne dopustite, da bi vas premagali čustva ali prijateljstvo naprflm meni, nego postopajte z menoj tako, kakor zaslužim. Dejstvo, da namerava ČansuPan ostati v Pekingu tolmačijo tako, da je bil med njim in maršalom Čankajškom dosežen popoln sporazum Kitajska notranjepolitična kriza je trajala celih 14 dni. Vprašanje ie še, kako se bodo sedaj nadalje razvijali dogodki. Vsekakor pa bo imel vojaški upor v severnih kitajskih pokrajinah močan vpliv nn kitajsko zunanjo politiko. V Nankingu so zaenkrat z nastalim položajem povsem zadovoljni. Kmalu po svojem prihodu je Čankajšek že sprejel uradne osebnosti. Maršal je nekoliko bled, vendar se drugače dobro počuti. Izjavil je, da mu jc Čansulian 12. t. m. postavil šest zahtev, ki naj bi jih bil tudi sprejel, nakar mu je odgovoril, da na Kitajskem ni posebne diktature in da se v takšnih okoliščinah z njim ne more pogajati. Čansuljan je tedaj postal vse bolj skromen. Spoznal je svojo napako in se celo razjokal, ko je v privatnem dnevniku Čankajška Sitni, da ima maršal o njem najlepše mnenje. Naslednje d ii si Čansuljan ni upal niti pred njegova vrata. Pozneje je vendarle prišlo do pogajanj, ki so se zaključila z njegovo osvoboditvijo. Tokio, 27 decembra. AA. (Domej.) Japonski listi živahno komentirajo nenadno osvoboditev maršala Čankajška. Pri tem ugotavPajo, da si ie pridobil za to največ zaslug general Jenčičan H kr.itu so intervenirale pri Čansuljanu tudi diplomatski zastopniki Anglije in Zedinienih držav. Listi pa naglašajo, dn bi bil pretiran optimizem, če bi se sedaj govorilo o zboljšanju japonsko-kitajskih od-nošnjev. Nasprotno je treba nadaljnji razvoj dogodkov na Kitajskem spremljati z največjo po-zernostjo. Pariz, 27. decembra. AA. »Pelit Parisien« je objavil vest iz Šangaja, po kateri bo maršal Čansuljan izgnan iz Kitajske. Baje namerava že te d'ii idpotovati v Evropo. Poveljstvo nad uporniško vojsko ie že prevzel Jenčičan. Kakor se je zvedelo, bo v kratkem rekonstruirana tudi nankinška vlada. iS Nemški „prosiovolfci razburjajo Pariz in London Korak francoske in angleške vlade v Rimu Sdmschmgg zapira M$t$kar$e Pred nov'mi notranjimi napetostmi v Avstrji dobile nalog, da napravijo temu konec ter so nabrana darila zaplenile in vsako nadaljnje uabirajne prepovedale. Istočasno je policija napravila tudi mnogo hišnih preiskav in je aretirala nad dva tisoč ljudi hitlerjevskega mifljsnja. V Gradcu jih je bilo zaprtih 500, v Celovcu 400, na Dunaju 800. Nabrani zneski so bili razdeljeni med reveže v obliki bo-žičnic. Zvezni kancler Schuschnigg pa je v uradni »Reichspost« poslal na ves avstrijski narod resen epomin, naj se opiblje političnih struj, ki hujskajo k protizakonitemu in neavstrijskemu delovanju. Dunaj, 27. decembra TG. Znano je, da je pri-ilo nedavno pri seji ministrskega sveta do burnih prizorov, ko so nekateri »nacionalistični* ministri (med njimi minister Horstenauj zahtevali, da se narodni socialisti izpuste iz koncentracijskih taborišč, a je temu ugovarjal kancler Schuschnigg. Hitlerjevci so na to razvili po vsej državi silno agitacijo ter so pri tej priložnosti tudi pobirali prispevke za pomožni sklad za politične aretirance. Uspeh je bil presenetljiv. Nabrali so zelo visoke zneske v denarju, ki se je kar vsipal od vseh strani, a tudi mnoCo daril v blagu. Policijske oblasti so Rim. 27. decembra. AA. (Havas.) Odpravnik pi>slov francoskega poslaništva Blondel je bil včeraj popoldne ponovno pri italijanskem zunanjem minutni Cianu, ki je nato sprejel še angleškega poslanika Erica Drutnmonda. Splošno se zatrjuje, da sta oba diplomatska zastopnika izvršila de-maršo pri italijanski vladi, v okviru nove franco-sko-angleške akcije za zagotovitev mednarodne nevtralnosti napram Španiji. Slični demarši sta bili izvršeni v Berlinu in Lizboni. Demarši francoskega in angleškega zastopnika pri italij uiski vladi ie bila napravljena zaradi tega, ker so nastale v delovanju londonskega mednarodnega kontrolnega odbora zlasti glede inozemskih prostovoljcev v Španiji neke težkoče. Sicer ie grof Rossi. ki se pa. kakor kaže, imenuje povsem drugače, zapustil Balearske otoke, vendar «c t ostalem italijansko stališče v tej zadevi ni v ničemer spremenilo. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da se bodo italijanska, nemška in portugalska vlada posvetovale. preden hodo dale kakšen odgovor na francosko in angleško demaršo Znano ie. da je Francija meseca avgusta sprožila vprašanie glede ne-vrrtešavanja v špansko državljansko vojno. Ita'i;a je tedaj opozorila na vprašanje prostovoljcev. Zaradi tega sedaj naglašaio, da je bila demarša obeh z^padnoevrorskih diplomatov pri Cianu povsem neumestna, ko se je vendar italijanska vlada že pred meseci zavzela za lo, da bi bilo treba ore-nročiti tudi pošiljanje mednarodnih milic v Španijo. Skuoni kora'i Francke in Ang're v Berlinu Berlin. 27. decembra, c. Danes opoldne sla =kupno obiskala nemško zunanje ministrstvo francoski veleposlanik A mire Francois Poncet in angleški veleposlanik sir Phipps. Namestniku zunanjega ministra Gaussu sta izročila skupno noto francoske in angleške vlade. V tej noti pozivala obe vladi Nemčijo, da naj strožje izvršuje dogovor o nevmešavanju v Španiji. Vnlenrija. 27. decembra, c. Danes je neka neznana podmornica izstrelila torpedo na španski parnik Manjalianez r. Parni k je ravno hotel odpluti iz luko. Torpedo pa se je zaril v pesek ob obali. Torpedo nosi znamko italijanske izdelave. Danes so ribiči prod pristaniščem v Barceloni ob obrežju našli izstreljeni torpedo, ki ga je oddala neka tuja podmornica. Torpedo je tudi italijanskega izyora. ( ihri.ltar. 27. decembra, c. Francoski parnik ('as de Palme . ki vozi banane, je bil pri Car-rieru nad 20 minut spremljan od dveh nacionalističnih stražarskih ladij. Ena ladja jo oddala strel proti parniku. zahtevajoč, da naj se parnik ustavi. Kapitan parnika pa je signaliziral samo ime parnika in dvignil francosko zastavo in z vso paro odplul proti Dakarju. Berlin, 27. decembra. AA. (Havas.) Mednarodni krogi v Berlinu so prepričani, da ie vrhovno poveljstvo vojne mornaric« poslalo v Biibao več vojnih ladij, da bi osvobodile nemški parnik Pa-los«, iz. rok španskih republikancev. Uradno o tem ni nikuke vesti. Poluradna agencija DNB je izdala le kratek komunike, v kalerem pravi, da ie bila taka odredba po'rebna, ker se mora omenjeni n*:mški parnik čimprej osvobodili. Neka osebnost, ki ie drugače zelo dobro informirana o vseh 7.U-narjepr;!i'ičnih zadcv.ik, pa je izjavila. <"a bo incident. če bodo republikanci /lepa vrnili Mamccm parnik P;:!os«, mirno likvidiran. Drugače se bo poloraj /,e'o poslabšal. V ostalem uradni krogi naglašajo. da je nem-šV.a vlada poslala vojne ladje v španske vode le z nalogo, da zaščitijo nemške državljane O ivobo-di ev nemškega parnika >Palosa» je s tega vidika povsem opravičljiva. svojih oficirjev. Razumljivo je, pravi list. da Francija ne bo mogla ostati mirna spričo takšne nemške intervencije v Španiji, ki bi lahko postala nevarna tudi za Francijo. I.ist izraža nado, da bo nemška vlada v zadnjem trenutku prenehala « takim početjem, Velika Britanija se v vsej stvari popolnoma strinja s Francijo, čeprav ni sovražno razpoložena napram Nemčiji. Angleži nočejo še povečati, spora, ki je .'e tako dovolj nevaren. Sunday Express« pravi, da je malo verjetno, da bodo odgovorni faktorji francoske vujske še nadalje dopuščali pošiljanje nemških čet v Španijo. Na čelu Francije ie sedaj vlada, ki uživa vso podporo naroda, in ki hkralu kaže, veliko toleranco. Toda čas dela za Bluma. Medtem, ko postaja položaj v Nemčiji zelo resen, se razmere v Franciji dan za dnem konsolidirajo. Nemčija bo morala nazadnje v španski zadevi popustiti, kajti koncem koncev nemška voiska še zmerom ni dovolj pripravljena, da bi se lahko spuščala v novo avropsko vojno. Predsednik vlado v Romuniji Lov in politira Belgrad, 27. decembra AA. V petek zvečer je ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič odpotoval v Romunijo, kamor ga je povabil romunski ministrski predsednik Tatarescu, da se udeleži lova, ki je pripravljen na romunsko-jugoslovanski meji. Ministrskega predsednika bo za časa odsotnosti nadomestoval notranji minister dr. Anton Korošec. V Temešvaru so dr. Milana Stojadinoviča pozdravili Tatarescu, zunanji minister Antonescu ter drugi odličniki. Včeraj so se vsi udeležili lova, današnji dan pa je bil posvečen političnim razgovorom, pri katerih je romunski zu-Danji nrnister poročal o svojih obiskih ▼ Varšavi in v Parizu, jugoslovanski ministrski predsednik pa o svojih pogledih na razna mednarodnopolitična vprašanja. Temišvar. 27. dec. c. Danes je imel ministrski predsednik dr. Stojadinovič daljši razgovor z ministrskim predsednikom Tatarescom. 'takoj nato je dr. Stojadinovič sprejel odpravnika poslov francoskim poslaništva v Bukarešti .leana Paula Bon-courju in nalo še francoskega vojnega atašeja v Bukarešti. Nato pn je sprejel še angleškega poslanika v Bukarešti Čeprav prihod jugoslovanskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča ni In! napovedan, so ga vendar vzdolž vse železniške proge v Romuniji sprejemale mase ljudstva z velikim navdušenjem. Na posameznih postajal so bile tudi godbe, ki so igrale himni obeli /.»vozniških držav, ko je vlak z jugoslov. ministrskim predsednikom vozil mimo njih. Dr. Niho MZroševic nnš novi vatikanski poslanih Belgrad, 27. dec. m. Po sorazmerno dolgi dohi je na5e poslaništvo pri Vatikanu, ko je bilo po smrti poslanika Simiča izpraznjeno,-dobilo novega nistrstvu v Eelgradu. Dr. Miroševič je v naši diplomaciji znana osebnost. Star je sedaj 51 let in je rodom iz Dubrovnika, kier je končal srednješolske študije, medtem ko je študiral in končal pravne študije v Pragi. Dr. Miloševič je bil dalje časa tudi naš generalni konzul v Celovcu in je na'im koroškim Slovencem izkazal nešteto dobrot, ker je njihove pravice znal braniti z neverjetnim, Dubrov-čanom prirojenim taktom tako, da so ga avstrijske oblasti navzlic vsemu visoko spoštovale in njegovim posredovanjem skoraj vedno in hitro ustregle. Bil je eden med redkimi diplomati, ki so koroški problem ne samo poznali, marveč ga tudi s stališča naše zunanje politike pravilno vrednotili, za kar pričajo temeljita poročila in študije, ki jih je stavil na razpolago svojim predstojnikom. Novi poslanik pri Vatikanu ima vse potrebne kvalifikacije srca in duha, da bo to zelo važno in delikatno službo opravljal z velikim uspehom v duhu prijateljstva, ki vlada med Jugoslavijo in sveto stolico. Vlada za zimsko pomoč Relgrad. 27. dec. m Te dni je imel sejo akcijski odbor za zimsko pomoč, ki tnu predseduje Nj. kr. Vis. kneginja Olga. Tej seji je prisostvoval tudi predsednik kr. vlade dr. Stojadinovič in minister in socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič. Ob tej priliki je bilo sklenjeno, da se ho z ozirom na vedno večje potrebe brezposelnih v državi izdala posebna uredba o organiziranju zimske pomoči za brezposelne v vseli večjih mestih v državi. Iz sredstev tega fonda ler iz sredstev ministrstva za socialno politiko se bodo tudi gradila delavska stanovanja v večjih mestih. V zvezi s to uredbo je minister Cvetkovič včeraj sprejel tudi časnikarje ter je med drugim izjavil, da bo la uredba apelirala na vsakogar, ki je v državi zaposlen, bodisi v privatni ali državni službi, da letno odda z a siromašne in brezposelne svoj enodnevni zaslužek. Tu enodnevni zaslužek se ho dajal v dveh obrokih. Prvi obrok se tm plačal L julija, drugi pa L januarja. Minister Cvetkovič smatra, da bo na ta način zbral kredit okrni; 50 milijonov Din. ki se ho vsako lelo razdelil med brezposelne iu titzlarja Z ukazom kraljevskih namesinikov je bil j pomoči potrebne. Ker bodo sredstva tega fonda namreč na to mesto imenovan dr. Niko Miro- ' - -- *---■- --------1M- ševič-Sorgo, dosedaj svetnik v zunanjem mi- Bitka pred Madridom Rdeča poročila Madrid. 27. decembra. AA. (Havas.) Odbor za obrambo Madrida je danes o|>oldne izdal ta komunike: Danes. 50. dne obrambe Madrida, so nacionalistične čete že na vse zgodaj pričele ostro napadati naše postojanko v raznih odsekih. Bitka traja ponekod že osem ur. \vila, 27. decembra. AA. (Havas.) Na bojiščih okrog Madrida in pri Soiuosierri so prazniki potekli v najlepšem miru. Na seviljskein bojišču so nacionalistični oddelki zavzeli nekaj ozemlja, zlasti v smeri proti Andijari vzdolž reke Gua.la-kvivir. Na lem odseku so se republikanci le slabo branili, čeprav jih je podpirala brigada mednarodnih prostovoljcev. Nacionalistične čete so zavzele tudi Buarenso in Montoro. ki težila sredi poti med Corduo in Audijaro. Tako so postali gospodarji tudi gorovja Sierre Morene, katerega masiv predstavlja nepremagljivo postojanko v pokrajini Ciudad Real. Republikanska vojska, ki se sedaj pripravlja na prolioleirzivo. bo le težko pregnala nacionaliste z. njihovih gorskih postojank. Madrid. 27. decembra. AA. Vojno ministrstvo je objavilo po radiu naslednje uradno poročilo o položaju na posameznih bojiščih: Pri (itiadajalari je več nacionalističnih vojakov prestopilo na našo stran in so izjavili, da je nastala v nacionalistični vojski demoralizacija. Nacionalistično topništvo je bombardiralo ceslo. ki vodi v Arason, vendar ui napravilo nobene škode. Južno od reke Tuje je prestopil na našo slrnn neki nacionalistični podčastnik s štirimi vojaki, bili so v zelo bednem stanju. Prišli so iz Toleda in pripovedovali so, da bi mnogo Francovih vojakov rado prestopilo na stran republikancev, da pa so pod strogim nadzorstvom. Na madridskem bojišču je vladal včeraj popoln mir. Šelo ob 17 so se oglasile nacionalistične strojnice na ('asi del Cniupu in pri Posnelo. Odgovorilo jim je naše topništvo, ki je bombardiralo nasprotnikove postojanke. Slovenska pesem ftiasnih s"ove?ss$v€s na Koroškem Londonski odmevi London, 27. decembra. A A (Havas.) Vprašanje inozemskih pro.stovo'icev v Španiji vedno boij zanima angleške Ji itter. ki je v na ravnost poetično zasnovanem govoru opozoril nn melodijo slovenske pesmi, ki naj še naprej prihaja \ sleherno slovensko vas in /dru/nje slovenski živel j. Gospod Zvvitter je s svojimi priproslinii. n tem bolj /.unosnimi bese lami raz- ta go v >r pravic; zahtevamo pa da se nam pusti to. kar nam je dala božja volja: da se liani ne jemlje ono, kar je najbolj naše. to je naša mladina. Mi nismo ne kolonisti ne privandrovei, ki bi si lastili kaj tujega. V občutenih besedah je nato govornik opozoril nn poslanstvo naše lepe pesnil ki naj še naprej prehaja iz roda na rod ter spominja slovenski /ivelj na Koroškem, da ,|c Koroška zibelka slovenstva in naj tnka tudi ostane. G. Tischlerja so poslušalci nagradili zn njegov govor z velikim odobravanjem Zopet so se pojavila na odru dekletu i/, št. Vida. potem fantje i/, skoro vseli večjih krajev Pori june (Mohliee. I in.je škocijau, št. \ id. št. I.ipš,Žele/.nu kajila. itd.). m< d odmori pa je delal kratek čas tamburiiški zbor iz Galicije. Včeraj — v nedeljo — so pcvci, le da sc jim je pridružilo še nekaj zborov, ponovili koncert v Železni kapli iu sicer v kino-dvorani, ki je bila istotako popolnoma zasedena, kur je za Železno kaplo vsekakor velikega pomena Koroška narodna pesem dida čudeže — je dejal v svojem govoru g. Zw itter: pesem vstaja v razi rešenih slovenskih vasicah, se združuje jiri pevskih nastopih \ večjih fanili navdušuje stotine poslušalcev v trgih in si utira pol nn vse odre Zraven pa izpolnjuje poslanstvo, ki K'a ji nikdo ne more iztrgati: da je glasnica slo vensHa. listenu slovenstvu po božji volji, ki že stoletja kljubuje vsaki krivici in nasilnosti. Spremembe v grški u'odf Atene. 27. decembra. A A. Notranji minister Skilnknkts jo podal po nalogu predsednika vlade uial inno/ii o nn katei o je napnivii ... k-■» | Q | , /ača^no ga bo nadomestoval državni taj-lobok vtis Zvrstilo -e le /oprl nekaj pevskih «•,;« , ......7_;.......... . .„.. i: ol.ok vtis Zv rslilo .r je /op. .. . točk. nakar je spregovoril poslušalcem prof l isci.ler iz. lieljtika. Tudi s. Tisclller je govoril ljudem i/ sren: mir ljudem na /enilii. ki so dobre volje' I o ie božična poslanica Mir. podlaga vsnkegft /dni vogli kulturnega razvoja mir. predpogoj urejenega kulturnega in socialnega življenja, mir predpogoj vs,ikegn norrdnrjrn obstanku. Mi Slovene1 ne zahtevamo tukaj nobenih pred nik notranjega ministrstva Maiakos. Tudi državni podtajnik jiri predsedstvu vlade je moral na eioik način podali ostavko, za njegovega naslednika pa jo bil Imenovan Kozina Burbusis. ki je bil danes tudi že zaprisežen. Bclirrnd. 27. decembra, in Tu se mudi večja skupina dijakov iz vseli banovin, ki pridejo semkaj vsako lelo na pravoslavni praznik Maleriee kol gostje Nj. Vel. kralja Pelra. naraščala iz leta v let«, se bodo iz njega gradila tudi razna zavetišča za vzgojo siromašnih otrok. Pred uredbo o na nižjih delavskih mezdeh Belgrad, 27. dec. m. V zvezi s sklejKim kr. vlade, da se ho v najkrajšem času izdala uredba o minimalnih delavskih mezdah, je imel svojo sejo odbor tukajšnje Inženjerske zbornice, ki je med drugim sklenil, da bi se povečanje mezde nikakor ne smelo dovolili v prihodnjem letu. Ce bi se pa ugolovilo. da bi se morale jiotiekod delavske mezde povečati, se bodo inženjerske zbornice zavzele z.a to, da bi to breme ne padlo sanio v škodo gradbenih podjetij. Zato pa naj uredba o minimalnih mezdah predvideva možnost ter obveznost, da vsa gradbena podjetja sklenejo kolektivne pogodbe. Božič v Belgradu Belerad. 27. dec m. Tudi letos so božične, praznike proslavili belgrajski katoličani zel« slovesno. V vseh katoliških cerkvah so hite poluoč-niee. Cerkve so bile tako o pol nori kakor ludi naslednjega dne nabito polne, vernikov, zlasti cerkev t Krimski ulici je bila prepolna in videlo se je ponovno, da ne zadostuje potrebam. SlužIti božji v tej cerkvi je prisostvoval tudi kr. namestnik dr. Ivo Perovif z družino. Za časa katoliških božičnih praznikov je vladalo tukaj pravo politično zatišje. Večina ministrov je odpotovala na svoje domove. Iz Belgrada pa je odpotoval v Romunijo v bližnjo okolico ReSi.;, ki leži v bližini jngslov.-romunske meje tudi ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. Belgrad, 27. decembra. AA. Na dvoru je bil danes zelo svečano proslavljen materinski praznik. Svečanost se je vršila v starem dvoru. Po-poldne oli 15 se je še pred veliki dvorni dvorani zbrala povabljena deca obeh sjiolov. Iz vsake banovine so bili povabljeni po trije najsiromašneiši otroci, ki so hkralu tudi najboljši učenci. Prišli so tudi najsironiašnejši iu najboljši učenci /. vseh osnovnih šol v Belgradu in Zeniunu. Učenci iz posameznih banovin so hili zadnje v Belgradu gostje svojih tukajšnjih tovarišev, katerim so se za gostoljubje oddolžili tako. da so jih povabili s seboj na dvorsko svečanost Točno ob 15 so vstopili v veliko dvorsko dvorano, burno pozdravljeni od prisotne dece Nj. Vel. kralj Peter. Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. kr. Vis. knesinja Olga. N,i. Vis. Tnmislav in Andrej, Nj. Vis. kneževiča Aleksander in Nikola v spremstvu prvega adjutanta Nj. Vel. kralja diviz. generala llrisliča, adjutanta Nj. Vel. kraljice polkovnika Pogačnika ler dvorskih dam ga. Hadžičeva in Lozaničeva in gdč. Mirke Oru-čeve. Svečanosti je prisostvoval tudi guverner Nj. Vel. kralja Jetemija Živanovič. Kraljevi dom je otrokom priredil prigrizek. General Milan Tticakovic umrl Belgrad, 27. decembra, m. Tukaj je umrl ar-mijski general v p. Milan Tucakovič po daljši bolezni. Pokojni general se je rodil v Kragujevcu leta 1871 in se je odlikoval v balkanskih vojnah in v svetovni vojni. Že leta 1923 je bil imenovan za ar-mijskega generala, a je bi! kmalu potem vpokojen. Služboval je med drugim ludi v Zagrebu kot poveljnik savske divizije in tri leta kot poveljnik armade. Znižane voznine Belgrad, 26 decembra. AA. Prometni minister je dovolil za polovico znižane cene na železnicah vsem udeležencem skupščine udruženjn gluhonemih, ki bo v Belgradu 10. januarja 1937 ter udeležencem državnih prvenstvenih tekem v alpski kombinaciji, ki se bodo vršile 16. in 17. januarja 1937 v Mrkopolju. Ustanovni občni zbor ' Županske zveze v Ljubljani Županska zveza, ki je bila ustanovljena leta 1931 in v kateri so bili včlanjeni JVSarski župani, je po volitvah v oktobru in decembru zgubila skoraj vse svojo člane. Ljudstvo je postavilo na čelo naših občin može ljudskega zaupanji in Županska zveza je ostala brez odbon i.i lire* članov, zato sveda nima pogojev za obstoj in fe bila razpuščena. Župani, Izvoljeni pri zadnjih svobodnih vo-litvah na listah IRZ, so sestavili za ustanovitev nove -Županske zveze v Ljubljani« pripravljalni odbor, ki mu načeluje neveljski župa i g. Nande Novak. Pripravljalni odbor je nekoliko izpromenil dosedanja pravila Županske zveze in iiii predložil banski upravi, ki jih je potrdila in pod št. 31.314 dovolila ustanoviti občni zbor, ki bo 29. decembra oh 10 dopoldne v Rokodelskem domu v Ljubljani, kjer bodo naši '.tipani izvolili odbor nove Županske zveze in mu zs-rtali smernice za uspešno delovanje v korist ljudstva in države. Novi grobovi ■f1 V Ljubljani je včeraj zjutraj umrl gospod Skaniler Valentin, posestnik in trgovec. Pogreb bo v torek ob 3 popoldne iz hiše žalosti Spod. Šiška, Celovška cesta 79, na pokopališče v Dravljah. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno so-žalje! •f Gornja Radgona. Na praznik sv. Štefana je umrl v Črešnjevcih posestnik Franc Kovačič. Ril je oče gimnazij, profesorja verouka g. Petra Ko-vačiča v Celju. Blagi pokojnik je bil zgleden katoličan. Živel je delu in molitvi. V javnosti se ni pokazal, ves so je žrtvoval le za svojo družino. Mlajši sin Alojzij bo prav letos posvečen v duhovnika. Naj v miru počiva! •j" V Turniščn je pred božičnim praznikom umrl »Slovenčev- dolgoletni naročnik gostilničar g. Štefan B a 1 a ž i č v starosti 49 let. v 28. letu srečnega zakonskega življenja. Zapušča žalujočo vdovo in hčerko. N. p. v in.! ! Drobne vesli — Poroka. V nedeljo sta se poročila gdč. Anica A v be 1 j iz ugledne Avbl jeve družine v Toma-čevem in g. Jože Vrhove, znani in agilni prosvetni delavec. Novoporočencema želimo obilno božjega blagoslova. — V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine od 23. t. m. so objavljene izpre-inembe in dopolnitve :»naredhe o preskrbovanju nezaposlenih delavcev in nameščencev«, dalje dzpre-memba krajevnega naziva oddelka glavno ljubljanske carinarnice »Jezersko* v "»Jezerski vrh-.\ »Tečaj drž. vrednostnih papirjev ob prevzemanju za varščino^. Odločba o vzpostavitvi nakazniškega prometa z Madžarsko«, 'Razglas o preklicu razpisa za volitve občinskega odbora za občini Bohova in Kapele«, »Popravek v navodilih za podeljevanje prispevkov za sadjarske nabave in zgradbe« in »Objava lekarniške zbornice: pravila, po katerih se naj ravnajo vsi lekarniki, zdravniki in veterinarji, ko predpisujejo iu oddajajo zdravila in zbirajo zanje plačilo«. — Mesto cvetja dragi sinahi in »vakinji lj. Josipini Knez — daruje za reveže Elizabetne Jcopierenc« M. Ozn. družina Knezova 200 Din. — Upraviteljstvo drž. II. dekliške meščanske šole ▼ Ljubljani izreka iskreno zahvalo kralj, banski upravi, društvu »Dom in šola«, raznim tvrd-kana in sploh vsem, ki so bodisi z denarjem ali z. dobitki za tombolo, omogočili da je šola P. R K. pri šolski božičnici obdarovala 6 toplo obleko in perilom in pecivom vseh 208 nčenk. — V počeščenje spomina pokojne ge. Josipi-n« Knezove daruje Viacencijevi konferenci C. M-župnije Kristina Červena 100 Din. Ljubljanska kronika Ljubljana, 27. decembra. Božični prazniki so bili letos, kar se tiče vremena, tako lepi, da stari ljudje zatrjujejo, da jih že najmanj petdeset let ni bilo takšnih. Res je na sveti večer in na božični dan bilo nekoliko megle le v mestu in v najbližji okolici, pa še to meglo jo pregnalo kmalu solnce, ki je posebno lepo sijalo na dan sv. Štefana in pa danes, v nedeljo. Smučarjem se niso izpolnile njihove želje, ker je bil sneg le na visokih planinskih postojankah. Povsod drugod so bila Ila zmrznjena, zrak je bil suh in mrzel, tako da si je marsikdo ozdravil svoj nahod. Po nekaterih krajih, zlasti na Dolenjskem, pa je solnce imelo celo tako moč, da je raztajalo zmrznjeno blato in dn so ljudje mesto po snegu gazili po blatu. — Letos jo na dan sv. Štefana močno oživela stara slovenska navada, da so konjereja' in vozniki priporočili svoje konje sv. Štefanu. Kjer ima sv. Štefan svoje cerkve, tam so poklanjali voščene konjičke. Na lakih krajih so se zbrali tudi vsi, ki se spoznajo na konje in ki imajo opravka z njimi. V Ljubljani je bilo prav živahno na dan sv. Štefana v Šlepanji vasi. Požar v Mestnem logu. Hudo deio so imeli mestni poklicni in prostovoljni gasilci v noči od svetega dne na praznik sv. Štefana. Ooreti je namreč pričelo v hiši Lindičeve na cesti v Mestni log. Hiša Lindičeve jc bila trisobna. Hiša je bila lesena, toda ometana. Kako je požar na-stal, ni znano. Gasilci so imeli mnogo napora, ker v bližini ni nobenega hidranta ter so morali vodo napeljati od daleč. V mrzli noči pa jim je voda zmrzovala celo v ceveh. Gasilci so sicer požar zadušili, niso pa mogli rešiti pohištva in pa lesenih sten hiše. Lindičcfva trpi okoli 30.000 din škode, zavarovana pa je za majhno vsoto. Smrt na sveti večer. Na sveti večer so našli v neki šupi v ši.ški znanega reveža Ivana Juhan-ta mrtvega. Juhant je star 65 let ter se je najraje držal okoli mesarjev. Živel je od dobrote drugih ljudi ter je mnogo pretrpel. Na božič pa se ga je usmilil Bog in ga poklical k sebi. Napad na mesarja Josiha. Tik pred božičnimi prazniki, 23. decembra, je šel mesar g. Jesih iz Ljubljane nakupovat živino na Pijavo gorico. Tam se je srečal z nekim svojim bivšim mesarskifn pomočnikom, ki ga jc takoj napadel ter ga pobil z lopato na tla. Jesih jc dobil nevarne poškodbo po vsem telesu. Napadalec je dalj časa besnel nad svojim bivšim gospodarjem, nato pa zbežal. Težko ranjenega Jesiha jc prepeljal reševalni avlo iz Ljubljane v splošno bolnišnico, kjer so ga zdravniki operirali. Do nocoj sc je njegovo stanje toliko zboljšalo, da je izven nevarnosti. Napadalca so orožniki kmalu po napadu prijeli ler ga ukle-njenega pripeljali v Ljubljano in ga izročili okrožnemu sodišču. Napadalec je napadel g. Jesiha zaradi lega, ker ga je g. Jesih nekoč izročil oblasti zaradi dokazane tatvine. Avto se jc prekucnil. Na dan sv. Štefana j>o-poldne se ju prevrnil na Vodovodni cesti avtomobil. s katerim se je vozil 24 letni elektroinonter Ivan Potočnik. Avtomobil je precej poškodovan. Potočnik sam pn je dobil poškodbe na davi, tako da je moral v bolnišnico Kaj sedaj? Na zadn.em občnem zbora Jugoslovanske fahkoattetske zveze je prišlo do popolnega razkola med ..opozrciio" in „vtado" Razmere v vodstvu naše lahke atletike, ki se sicer lepo razvija po vsej državi, zlasti pa v naši o4ji domovini, kjer imamo še dokaj pridnih in sposobnih delavcev, v zadnjem času niso ravno razveseljive. Vrhunec je doseglo nasprotstvo med sedanjim vodstvom in prejšnjo upravo na nedeljskem občnem zboru, ko je opozicija zapustila zbo-rovalui prostor po ostri in dolgotrajni debati glede štirih klubov, katerim je bivši tajnik s. Frančič osporaval pravico glasovanja. Nasprotno pa je po-tpm, ko je dosegla debata vrhunec razburkanih duhov na obeh straneh, naenkrat vstal g. Danilo Sancin ter predlagal, da se ludi šestim klubom opozicije, in med temi je bila tudi ljubljanska Ilirija, ne prizna pravica glasovanja. Njegov predlog pa ni bil podkrepljen, dočim je g. Frančič svoi predlog tako dobro utemeljil, da je celo navzoči zastopnik policije to konstatiral. Ne bom se tu spuščal, v koliko je bil dejansko upravičen predlog g. Frančiča, pač pa je bilo brez dvoma nepravilno postopanje predsednika sedanje zvoz.i-ne uprave, kpr ni dal na glasovanje prvega predloga, ampak je hotel oba združiti. Situacija jc postajala čezdatje neznosnejSa in opozicija je v znak protesta, češ, da je sedanja uprava kršila pravila, odšla. Toda tega postopka pa ne sm^mo motriti samo s stališča nedeljskega občnega zbora, ker je ozadje popolnoma drugo. Izven vsakega dvorna je. da je bil ta korak prav dobro premišljena taktična poteza opozicije, odnosno njenih voditeljev, da se izognejo blagajniškemu poročilu in poročilu revizorjev, ki je bilo popoldne v razpravi. Tiskano blagajniško poročilo, ki so ga prejeli šc pred občnim zborom vsi klubi, je zlasti na slovenske klube, ne izvzemši opozicijskih, jako neugodno vplivalo. Ko so potem člani odbora in revizorji sedanje uprave podrobneje obrazložili in z dokumenti podprli svoja izvajanja, je postalo postopanje vodilnih osebnosti današnje opozicije še jasnejše. Zneski, ki so bili uporabljeni za razna potovanja itd., so bili takega značaja, da bi jih bilo težko zagovarjati. Skratka, gospodarstvo prejšnje uprave zasluži najostrejšo kritiko in opozicijonalui klubi, pa naj si so še v takem nasprotstvu s sedanjo upravo, te odgovornosti ne bi mogli prevzeli nase. Zato so nekateri slovenski klubi striktno naročili svojim delegatom, da se v dani situaciji ne smejo eksponirati niti za eno, niti za drugo stian, kar so tudi povedali tako na sestankih obeh struj, kakor na občnem zboru samem. Ne smemo pa na drugi strani prezreti petnajstletnega dela. katerega je iz.vr.silo prejšnje vodstvo, oziroma današnja opoz.ir.ija. Delali so. delali veliko in kdor dosti dela, tudi lahko napravi nekaj napak. Tu mislim zlasti na tehnično stran in gotovih oseb pri prejšnji upravi se ne bi smelo mešati v gospodarsko plat delovanje stare uprave. Osebna nasprotstva pa pri takih stvareh in pri tako važni zvezi, kakor jugoslovanska lahkoallet-ska, ne bi smela igrati tolikšne vloge, kakršno očividno so. Pa tudi dvomesečno delovanje sedanje uprave ne more ostali hrez ugovorov. Ker nočem delati nikomur krivice, moram takoj ugotoviti, da je mo- ralo biti dvomesečno delo sedanjo uprave skoraj bi rekel nadčloveško in ga ludi sedanja uprava v tolik netil obsegu ne bi mogla vzdržati do prihodnjega rednega občnega zbora. Dokaz za njihovo ogromno delo so že dovolj tiskana jKiročila, ki smo jih prejeli, in pa podatki, s katerimi so nam postregli na občnem zboru samem. Kdor količkaj pozna poslovanje kake zveze, osobito pa naše lahkoatletske, ta mora priznati, koliko ogromnega dela je bilo s pripravami za ta občni zbor. Na drugi strani pa je tudi ta uprava — kakor sem rekel — delala napake, in sicer pri rigoroznein črtanju klubov. Nočem lega posplošiti, brez dvoma pa velja to za one klube, katere je sprejel stari odbor v lanskem decembru, t. j. v tako zvani mrtvi sezoni . Ti klubi niso priredili v letu 1035 nobene prireditve, ker jo enostavno niso mogli, če so se šele osnovali. Pogreško jp napravila edino stara uprava, ker jih jc sprejela v decembru 1935, namestu šele s 1. januarjem 1936. Sedanja uprava jih je črtala iz seznama članstva ler jih pozvala, da se formelno prijavijo ponovno s 1. jan. 1936 samo zato, ker sc jc držala enostranskega besedila vse imadu črtati«, mesto da bi upoštevala vse okoliščine in ostale predpise pravilnika. Pravilen jiostopek sedanje uprave bi bil, da bi tem kluliom sporočila, dn jim časa pred 1. jan. 1036 ne prizna ter jih sprejme v članstvo s 1. jan. 1936, ue da hi jim bilo treba zato posebej prositi. Nasprolstva so se poostrila. Okozicija je za javnost in ministrstvo za tp-lesno vzgojo izdala neko resolucijo, v kateri jkv jasnjuje svoje stališče in |>ostupek sedanje uprave na zadnjem občnem zboru. Umaknila se je samo z občnega zbora, ostane pa naprej v zvezi in hoče sodelovati za prospeh vse naše lahke atletike. Nedeljski občili zbor pa je izrekel prejšnji upravi razrešnico z ukorom, za blagajniški del poslovanja pa občni zbor ni priznal razrušiiice. S tem sc hoče prej-njo upravo poklicati na zagovor Sedaj nastane vprašanje: Kaj l>o napravilo ministrstvo za telesno vzgojo naroda, ki je bilo od obeh strani informirano, kakšno bo nadaljnje zadržanje opozicije in koliko opozicijskih klubov se bo 7. oziroin na slabo gospodarstvo prejšnje uprave se hotelo brezpogojno eksponirati zanjo in šlo ž njo v boj čez drn in strn. Jasno je samo eno: Stanje kot jc. zlasti ec ostane opozicija kompaktna in vztraja pri svojih zahtevali, bo delo sedanje uprave zrlo. zid« iitežkočilo. Za slovenske Muhe hi bilo nujkoljše. ila se nc prenaglijo in malo po čakajo, da se razmere razčistijo. Nekateri si> -e odločili, da se ne hodu ek-,ponirali uiti i.i enega, niti za drugega. Trenutno ic morila to še najbolj«*. I. K—er. Zdravnik: Kašliajte 1 Bolnik: Ne morem, gospod, pravkar sem poicdel (M >mf BONBON Belgrad. 27. dec. tanca Kragujevra 3:1 sla dala Petrovič dva. Rabat, 27. decembra, h. BSK : Rabata 5:0 (1:0). Dunaj. 27. decembra, h. Ilerfor (2:0). \Vacker : Red Star b:l (1:1). m. Jugoslavija: roprezen-(1:1). Gole za Jugoslavijo Zečevič enega. tanca reprezen : Vienna Maribor med božičnimi prazniki Mariborčani so božičevali ob krasnem vremenu, pa brez razburljivih dogodkov Maribor. 27. decembra. Srečno, brez vsakega razburljivega dogodka, smo Mariborčani dočakali tretji in zadnji dan božičnih praznikov. Bili so letos morda za spoznanje bolj hrupni in razgibani, kakor prejšnja leta. kar pa jc pripisati predvsem prelepemu vremenu, ki je čez dan zvabilo na svež zrak in loplo solnce še tako zagrizenega zapefkarja. tako da jc bilo mesto in z njim vred vsa okolica neprestano živahno obljudeno, kakor veliko mravljišče. Drugače pa je potekal Božič v razpoloženju starih, lepih božičnih tradicij. Na sveti večer so bila svotišča pri polnočnicah nabasana. Prav tako je bilo na božični dan pri vseh sv. mašah ogromno ljudi. Saj gredo na tak praznik kakor je božič k maši celo tisti, ki drugače redkokdaj vidijo cerkev od znotraj. Posebno v stolnici je bil pri pontifikalni sv. maši, ki jo ie opravil g. stolni prošt dr. Maksimilijan Vraber, lak naval, da prostrana cerkev ni mogla sprejeti vseh vernikov v svojo notranjost. Posebno vesel božič so imeli v Studencih, kjer je bila nova masa. katero je opravil mladi kapucin o. Rudolf štrucl. Novoinaš-nik je imel prvo svojo sv. daritev že oh polnoč-nici, kar je privabilo v Studence ogromno sveta tudi iz Maribora. Slovesna nova sv. maša pa se je praznovala na božični dan ob 0 uri dojMildne. Studenčani so svojega iiovoniašnika prav primerno [»častili. — Razočaranje je priredil letošnji božič smučarjem. Videli smo sicer ua ulicah nekaj rogovilarjev. ki so se odpeljali z. mestnimi avtobusi na Pohorje, velik avtobus je 7. njimi krenil tudi na Koroško na slovite terene pri Kanzelhiiho nad Osojskitn jezerom, nekaj jf prišlo k natn tudi Zagrebčanov, toda nikjer se ue hvalijo s posebno dobro smuko in tako ie večina prijateljev belega športa ostala doma ter prebila praznike v mestu. Opazilo se je to zlasti ob večerih na promenadi in poleni v kavarnah iti ostalih lokalih, ki so bili vse tri dni nabito polni. Najbolj živahno je bilo po lokalih pač na Štefanovo. ko so mnogi mariborski Štefani in štcficc praznovali svoje godove. Pa tudi nocoj, ko so prišli ua vrsto Janezi, je bilo prav razgibano. Poznala pa se je danes že jiri vseli ljudeh nekaka utrujenost, ki jo prinese s seboj tridnevno praznovanje in si je že večina skoraj želela, da bi prazniki minili ter bi se zopet začeti delavniki s svojim rednim življenjem, katerega smo vsi bolj navajeni, kot praznovanja. vili odtoka. Neprevidni voznik je povzročil občini okrog 3000 din škode. Hrib v plamenih. Toplo solnce je včeraj popoldni* izvabilo mnogo ljudi ludi na hrib med Kalvarijo in Hacerdvorskim posestvom. Ta brili je opuščen vinograd ter zaraščen ves 7, borovjem, suho Iravo in nizkim grmovjem. Nekdo od izpre-hajalcev je moral odvreči v suho Iravo tleč ogorek cigarete, iz katerega se je razvil požar, ki je okrog druge ure popoldne nenadoma Izbruhnil ler zajel veliko jiloskev. Slučajno so se tam nahajali takrat gojenci Dečjega doma, ki so se trudili, da bi ogenj pogasili, pa se jim ni posrečilo, dokler in prispela pomoč, ki jo je orgnaiziral službujoči policijski stražnik, ki se je nahajal ua obhodu po Vrbanovl cesti. Alarmiral je vi niča rjo. ki sta nujejo pod hribom. Po znatnih naporih se je posrečilo ogenj zajeziti. PROIZVOD: UNION, ZAGREB Reševalcem velike božične nagradne hrižanice V križanko se je vrinilo nekaj napak, ki naj jih reševalci blagovolijo popravili: V vodoravno vrsto, ki je zaznamovana s št. 72.' postavi (za št. 73) pomotoma izpadli znak za prazno. Prav tako vstavi lak znak v tretji prazni prostor v vodoravni vrsti 250 in pred št. 219 (vodoravno) V št. 120 navpično popravi: znano letovišča rsko mesto na livarn, št. 123 navpično se pravilno glasi zaporednost, št. 241 navpično vpiši sn. Huda nesreča po polnočnici Lepo zvon ion jp je spremljalo farane v Stranjah. ko so prihajali k polnočnici. Cerkev je bila nabilo polna in verniki so bili zatopljeni v |>o božno molitev. V cerkvenem stolpu je tudi mren lelo fantov in mlajših mož. ki so se menjavali pri zvonjenju. Med njimi sla bila tudi Arneš Janez, in špruk France, ki sla hotela konec polničui ' naznaniti i- strelom. V kamnolomu inž. Bedet,.i. kjer je bil Arneš usltižben, tc dobil djnamon pa trono. ki 11111 je jired kratkim pri ruzstreljevnnju skalovja odpovedala in jo je hotel prihraniti za božični večer. Z njim jo bil špruk France, ki mu je pri tem delu pomagal Arneš jr* patrono oj>re-mil s kratko vžignlno vrvico. Sledil je konec jiolnočnice. začelo je zopet zvoniti, špruk pa i< za žgal vžignlno vrvico patrone, katero je držal v roki Arneš in jo hotel vreči skozi okno zvonika. V naslednjem hipu je opazil, da ljudje prihajajo iz cerkve, ter se obrnil z vso naglico k drugemu oknu. skozi katero bi odvrgel patrono. Med zamahom z. desno roko, v kateri je držal patrono. je sledila silna detonacija in \rneSu i<* že v tem odtrgalo desno roko v zapestju, špruku I rancu pa je izbilo levo oko ter ni 11 silno po škodovalo glavo, da se je takoj onesvestil, dočim je bil Arneš Se toliko prisoten, da jc šc sani prišel iz. zvonika. Kmalu se je ludi 011 onesvestil, nakar so ga odnesli v gostilno Rode. Želu ne varno je stanje špruka. ki v slučaju nastalih komplikacij lahko izgubi ir drugo oko in lahko tudi življenje. Na kraj nesreče je prispel okrajni zdrav, nadzornik g. .Ir. Polec lulij iz Kamnika, ki je ponesrečencema nudil prvo pomoč in odredil takojšen prevoz v ljubljansko Splošno bolnišnico. Moskva, 27. de«, b. štirim sovjetskim ledo lomilcem -e je posrečilo re-iti posadko z ledu lomilca »Sibirijukovar. ki jr zamrznil v severnem \rktičncm morju. Usoda sume ladje jc zapečatena. t Potrti javljamo, da je dne 26. dec. ob pol I popoldne po dolgi bolezni za vedno zalisnila oči naša nesrečna hčerka Ar/ca Srebrnrč absolventka višje obrt. šole v Reopradu v 25. lelu starosti. Pogreb rajne bo v ponedeljek ob 2 popoldne iz Splošne bolnišnice k Sv. Križu. Ljubljana. 27. decembra 1036. Žalujoči: Franc Srebrnič. učitelj v pok, oče, Ana. mati, Slavko, bral in o»lalo sorodstvo. zn razne trgovske, 110 in kreditne Žetev smrti jc bila v Mariboru med prazniki obilna. V Gubčevi ulici na Pobrežju je umrla 50 letna zasebnim Marija Brunrič, na Koroški je ugrabila bela žena soprogo železničarja 54 letno Marijo Potigračič, v bolnišnici je umrla 34 lelna tkalka Marija Popenko. v Slovenski ulici 10 zasebnik, 79 letni Ivan Klančuik, v bolnišnici je |io-krisiln smrt 60letnega tesarskega mojstra Alojza Pisnika in 37 letno sedlarjevo soprogo Frančiške Pleteršek. — Svetila jim večna luč. Avtomobil izruval liiilranl. Nenavadna nez.ao ______ , , ,., .j, r ' . 1 razti« kompenzacije, da se je pripetila na Štefanovo zvečer na vogalu Frankojinnske in Valvuzorjeve ulice. Po Franko-panski ulici je pridrvel 7. veliko naglico osebni avlo tet 7. vso silo zavil v Valvazorjevo ulico, lako da je nekaj časa celo drvel jio hodniku ter ogrožal nekatere pasante. Pri tem pa je zadel avtu v hidrant ter ga gladko odlomil pri tleh. V ogromnem curku je šinila voda ■ i51«ti ter preplavila celo ulico, uoklei uslužbenci vodovoda ui-so usta Objava Podpisana Dobnikar Ho ra, posest ni ca v Dravljah. preklicu jem. kar sem o g. Omejen Vinku, pecar-ju iz Žleh 27. slabega govorila in se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Dobnikar Dora. (o) — "»hiMie««.. PHILIPS RADIO Službo kuharice ali gospodinje z daljšo skušnjo, vajena vsakega dela. varčna in poštena, išče samska ženska srednjih let. najraje v kakem župnišču Ponudbe upravi Slovenca pod: Varčna St. '..'87. (a) Zastopnik prvorazreden, za mesto Ljubljana, ki je dobro vpeljan pri tvrdkah za engros in detailno prodajo tekstilne in galanterijske stroke, se sprejme. V poštev samo resne osebe. Naslov v upravi Slovenca pod št. 286. (h) Priporoča se banč-posle. za nakup in prodajo hran. knJJzic v reiliidstiiili papirjev. kredita ua hranilne knjizire, na kupe plačila in prodaje ter ju mr i za n 11 jk 111 a 111 in vestno posredovanje VL. PLANIN.šKK trg. aeentura za bančne in kreditne posle. Ljub liana. Boeth, novn 'd. H. 1, nad-sir. — iclef. 'JC 10. v i! --v-* -C "'■ M* t j.. ms -m Kg * kfJj iilt |p Jillll %a nm leto ]a malo denar ja čar sa vso dt u^ino Mali prvovrstni PIIIS.II>* RADIO r>v vemo da je flavta (ptlft»lkn) prvo J I i« S Oliv IVVMU. 700 let Grebmjskega Kloštra novtce Grcbiuj Marsikdo ga nc pozna, Grebinj-skega Klošlva. Saj je tudi brez pomena za kulturo in politiko — dandanes vsaj. In drugače — neznatno selo, niti vas mu ne moremo reči. Tri ali štiri pritlične bajtice s pridnimi prebivalci in teman vlažen hlevček zraven, to je vse. In niti lo ni več Klošter, marveč Spodnja Kneza. Prostorno dvorišče in star vodnjak, sredi njega v senci košatih kostanjev mogočno dvonadstropno poslopje, nekoliko zanemarjeno, spojeno v eno z veliko, krasno cerkvi o in tik zraven z drugo, manjšo z zvonikom sredi pri-proslega kmečkega pokopališča — to ie Grebinj-iski Klošter. Deloma je razvalina. Župnik hiti v vsakem dežju mašit preperelo streho. Zid okoli sadovnjaka se kruši in v drugem nadstropju gnezdijo vrabci ter vise netopirji. In kdor prisluhne pazno in zbrano, začuje sredi te romantike lahno očitajočo, plaho in otožno pesem davnih dni, lepših dni, ki o njih sreči in bagostvu pritajeno šušlja rumeno listje enajsterih večnih jagnjedov ob hudourniku. Tak je danes Klošter, star 700 let. Vsaj temelji so tako stari. Cerkev z zvonikom pa je še starejša. Kajti le-ta jc že stala, manjša seveda, ko je dne 5. aprisa 1236 lcla slenil bamberški škof Ekbert postaviti na tem mestu samostan. »Za dušni blagor mojega brata Henrika«, je zapisal. Ustanovo pa je izročil očetom Premonstratom iz frankovskega samostana Vescera, ki so v 36 letih zgradili samostan in cerkev, posvečeno sv. Nor-bertu, ustanovitelju svojega reda. Ljudje so bili veseli belih očetov, graiščaki so jih priiazno sprejeli. Verovali so namreč v večnost. Da bi pa jim bilo tamkaj dobro, so se kar izprva že priporočili svetim možem v pobožno molitev. Ustanova je sledila ustanovi: posestvi, vinogradi, njive in travniki in še denar — za slovesna opravila, obletnice, osmine in pogrebe. Grof Ulrik Vovbrski jim je podaril celo toliko, da je veljal za drugega ustanovitelja samostana. Ti menihi res niso bili imoviti. A bili so dobri. pobožni in varčni. Zato jim je škof-ustanovi-teli izročil leta 1280 še ubožnico sv. Katarine pri Beljaku, Papež in cesar sta jim bila naklon:ena. Bili so kmelom in tlačanom mili gospodarji, ščitili so jih pred. nasiljem grajskih terjalcev. Na njihovem delu je bil božji blagoslov. Zal zlati dnevi sloge in procvita niso bili večni. Reformacija, verski razkol, ki ga je povzročil Martin Luther, se je nujno pojavil tudi v tem najmirnejšem kotičku avstrijskih dežela. Ja.^no, da si ie osvoiil tudi mansikaterega meniha, sai je bil menih tudi njegov oče. Tako je v tem času tudi v Grebinjskem Kloštru trpel samostanski red, kajti pokorščino so obsodili na smrt, zavrgli nravnost in čednost. Kaj čuda, da je v lakih razmerah propadlo tudi gospodarstvo. V tem času je bil samostan zrel za razpust. In res je papež ugodil prošnji nadvoivode Ferdinanda ter leta 1601 razpustil samostan, da bi ga izročil očetom jezuitom, katere je nadvojvoda poklical v deželo. Le zaradi ostrega ugovora bam-berškega škofa je bil ta ukrep razveljavljen. — Vneti in odločni proštje so samostan nravno in gospodarsko spet dvignili ter mu pomogli do prvotnega ugleda. Še dva dogodka sta Klošter usodno zadela, da mu ie bilo umreti. Leta 1648 ie ogenj uničil četrti del pohištva. Usodnejši pa je bil drugi. Sredi skrivnostnega božičnega miru, sredi čistega, svetega veselja odrešene fare se je zgodilo, da je požar upepelil cel samostan. To je bilo 27. decembra 1750. Postavili so novega. Komaj pa je bil dozidan, se jc njegov lastnik škof famberški pogodil s cesarico Marijo Terezijo ter ga ji prodal (1759) Nihče tedaj ni slutil usodnosti tega koraka. Toda še isti rod ie gledal druge del žaloigre: cesar Jožef II. je 19. maja 1786 leta razpustil Klošter. Razen njega pa očetje Premonstrali niso imeli več samostana" v notranji Avstriji. Menihom so dali pokojnino, zadnjega prosta Bogomira III. Mayer-hoferja pa so poslali v Celovec za vodjo bogoslovnega semenišča. Odtlej je Klošter razpuščen. To mu je še ostalo: Veličastno Marijino svetišče s prelepim plastičnim pročeljem, napol razpadene celice pa mračnih Hodnikih in vsepovsod samostanska tišina, ki jo zdaj pa zdaj prijetno prekine nagel ženski korak. Ob svetih časih pa, kakor da bi se zbirali rajni beli očetje, zaživi ves osamljeni Klošter. Tedaj je silno lepo okoli njega in v njem: kadar se snide vsa fara in kadar prideio mnogi zapet Klošterski Mariji Pomočnici. (Kor. Slovenec.) Koroške vesli Duhovniške vesti. Včeraj je v Rožeku daroval novo sv. mašo frančiškan p. Bertrand Kat-nik, ki ga je preteklo nedeljo v Ljubljani posvetil škof g. dr. Rožman. Domača župnija je pripravila svojemu rojaku lepo, prisrčno slavje, katerega 6o se udeležili v izredno velikem številu ljudie od blizu in daleč. — Provizor Jože Komar je prestavljen v Št. Jurij na Vinogradih. Bivši župan v Železni Kapli Franc Iladerlap, je, kakor poročajo listi, zaprt v Moskvi. V Rutah pri Zg. Trusnjah so pokopali 82 letno Kovačevo mater. Rajnica je bila dobra žena, pridna gospodinja in zavedna Slovenka. Dva dni prej so pa položili v grob 72.letnega Klobasovega očeta Petra. — Naj v miru počivata! Radeckega veteran umrl. V Podgr.idu je umrl Valentin Božič, po domače Hrebelnik. Rojen 1810, je vstopil leta 1860 v vojaško službo in se leta 1866 udelež'1 ood generalom Radeckim pohoda na Laško. Kljub 96 letom je bil še čil in je do zadnjega bral brez očal. Naj mu sveti večna luč! Angleški glas Londonski tednik >Great Britaln and East« objavlja v eni zadnjih številk članek svojega bel-grajskega dopisnika, v katerem pravi med drugim: Že od konca oktobra se opažajo napori, da tii se izlioljšali odnošaji med Italijo in Jugoslavijo. Prvi vzpon temu je dal Rino Alessi s serijo člankov v »Piccolu«. V enem teb člankov naglaša liberalnost fašističnega režima napram jugoslovanski manjšini v Italiji, odkar so se italijansko-jugoslo-vanski odnosi izboljšati. Toda islrski emigrantski krogi zanikujejo izboljšanje teh odnosov, trdeč, da nobeden od 12 slovanskih časopisov, ki so izhajali leta 1929, ne obstoja več. Zdi se, da Rim kaže ilobro voljo, kajti govori se, da bodo mnogi učitelji, častniki in župani premeščeni in da bodo na njihovo mesto prišle osebnosti slovenske in hrvatske narodnosti. Še en znak je. ki govori za izboljšanje odnosov, in lo je, da se po kavarnah in kioskih Trsta zopet vidijo jugoslovanski časopisi in da je splitski nogometni klub »Hajduk« pozvan na turnejo po Italiji.« tJauko Prelovec. V soboto opoldne smo prejeli žalostno vest, da je zjutraj nenadoma na Su-šaku umrl g. Janko Prelovec, bančni uradnik, iz znane narodno zavedne družine Prelovcev. Pokojni se je rodil v Idriji leta 1899, kjer se dovršil štiri razrede realke, nakar je moral med svetovno vojno na bojno polje. Po končani vojni je bil dodeljen vojaškemu letališču v Ljubljani, kjer je ostal v vojaški službi eno leto, nato odšel zopet v Idrijo in se pripravljal na privatni izpit za ostale tri razrede realke in maturo, kar je tudi prebil leta 1922 z odličnim uspehom. Na Sušaku je vstopil kot bančni uradnik v službo Jugoslovanske banke in se tamkaj tudi poročil z gospo Maro roj. Sagmeister iz Zagreba. Za skrbnim očetom plakata poleg soproge siroti enajstletna Dragica in petletna Marija. Za njim žalujejo poleg ožje družine bratje: naš znani glasbeni kulturni delavec Zorko, Hajne, Slavko, Rado in sestra Helena. Pokojni je posvetil ves svoj prosti čas poleg v današnjem času tako redke skrbne vzgoje svojih sirot narodnemu delu (v najširšem pomenu); bil je sokolski in zlasti izvršen športni organizator. — Strankarsko-politično se pa ni nikoli eksponiral. Kdor ga je spoznal, se je moral prepričati o kristalno čistem značaju tega moža, ki je vedno in povsod pomagal svojemu bližnjemu v najtežjih urah, brez ozira na politično prepričanje, celo preko svojih moči. Zlasti brez števila naših pregnanih iz Primorja bi vedelo povedati o njegovi požrtvovalnosti, ki se je z njo izpostavljal celo smrtni nevarnosti, kajti nanj in na njegovo delo je prežalo tisoč oči od onkrai meje, ki jim je to delo tolikokrat prekrižalo Nje- govo tiho delo, ki je vedno preziralo hrupno javno priznanje, bo samo govorilo kot spomenik najne-sebičnejšega idealizma do svojega bližnjega. Mnogokdaj se je znjim križalo naše politično prepričanje, ali ni ga bilo med nami, ki bi mu bil za-mogel reči naimanjšo žal besedo, ki bi skalila osebno prijateljstvo, ki je bilo iskreno, kakor je moglo biti iskreno le med nami, „ S plamenečimi besedami je oznanjal novo zarjo, ki bo vzžarela od njegove tihe knapovske domovinice med globokimi idrijskimi gozdovi Ni mu bilo dano dočakati prvega svila te zarje. Umrlo je njegovo telo, njegov spomin živi dalje v nas z upanjem, ki je nezmotljivo. Lahka mu bodi zemlja trsatska. — N. p. v m.! Pismo iz Južne Italije. Agis objavlja zanimivo pismo, ki ga je poslal v Ljubljano neki Slovenec, j ki služi vojake v južni Italiji. Pismo objavljamo v | izvlečku: »Danes se hočem omejiti na naše življenje tu, ker te sigurno zanima. Kakor veš in vi-(iiš, so me poslali v..... Seveda nisem tukaj sam iz naših krajev, ampak nas je lepa peščica Slo. vencev, vsi (skoro vsi) »fejst« fantje. Poleg nas je tu par fantov, ki so prišli s francoske meje in tudi r. drugih regimentov, ki so bili kazensko premeščeni. Iz tega si tudi lahko zamisliš, v kakih okoliščinah in pod kako disciplino živimo tukaj. Z vojaškimi vajami se izvanredno forsira. Marši so dolgi, seveda v kolikor lahko imenujemo te pohode kot marše, ker to je prav za prav prava dirka. Strelske vaje, manevri in najrazličnejše druge vaje, vse to se tako spretno izmenjuje, da res no veš več, kdaj si truden in kako to nosijo nogo. Sicer pa kar je nas Slovencev, mislim, da nismo le vojaki ' Če si bolan, ali če ti je potreben bolniški dopust, ga ne dobiš, ravno tako aain ne dajo tudi navadnega dopusta, češ, da smo preblizu meje. Edino kar je, je to, da nas je precej domačih ljudi, med njimi celo fantje, ki znajo malo misliti. Na drugi strani pa me tu zopet močno muči to, da ne vidim politične situacije Kaj malega že še zavohamo iz časopisov. Tu srno prepuščeni sami sebi, da razsojamo in ugibamo o tekočih dogodkih. V Afriko se transpiortira iz. rele Italije mnogo bataljonov prostovoljcev. To so po večini ljudje, ki gredo za kruhom, mnogi pa, ki menda sploh ne vedo, da živijo.« Slovenci v Beneški Sloveniji. O slovenskem življu v Beneški Sloveniji nimamo mnogo statističnih podatkov. Božična številka »Istre.: objavlja izvleček iz. italijanskega uradnega poročila iz leta 1928, ki se naslanja na ljudsko štetje 1. 1921. Po tem letu sla bili sicer še dve štetji prebival-sva, leta 1931 in 1936, toda pri teh štetjih niso zbirali jiodatkov o materinskem jeziku prebivalstva. V starih predvojnih pokrajinah Italije je |>o uradnem štetju iz leta 1901 govorilo v 18 občinah 6781 družin slovenski jezik, leta 1911 v 20 občinah 7319 družin, leta 1921 jia v 20 občinah 7438 družin ali 37.475 oseb. Za Beneško Slovenijo pa navaja uradna statistika iz leta 1921 te-lc številke: Prisotno prebi- Govorilo je sloven-valstvo 1921 ski jezik Občina družili preb. družin preb. Tedanje okrožje Čedad Aliten 754 4071 751 4058 Dreka 243 1349 241 1343 Fojda 898 5075 261 1413 Grmek 283 1617 283 1617 Prapretno 386 2222 170 950 Itonae 288 1662 279 1659 Sovodnje 300 1905 300 1905 Srednje 302 1794 302 1784 Št. Leaart 498 2467 497 2465 Št. Peter 656 3362 581 2977 Tarčet 353 2086 353 2086 Torjan 617 3470 132 774 Tedanje okrožje Tumef (Tolmczzo) Ravnica — — — — Rezija 822 2796 822 2796 Tedanje okrožje Videm Brdo 539 2672 539 2672 Gorjani 440 2012 35 320 Neme 1119 5505 339 1885 Platišča 657 8376 630 3228 Skupaj v vi- 33.932 demski pokr. 9147 47.433 6515 Aretirani so bili koncem novembra meseca v Jelovicah trije delavci v opekarni v Zavijali pri , Trstu, in sicer 25 letni Čendar Anton, 29 letni Čeadak Josip in 24 letni Mamilovič Ivan. Z njimi vred je bilo odpuščenih iz opekarne še večje število naših in italijanskih delavcev, češ, da so zbirali denar za špansko ljudsko fronto in ga pošiljali v Španijo preko nekega antifašističnega društva v Trstu. V Trstu so omenjene tri delavce pridržali v zaporu in njihova nadaljna usoda ni znana. Ob priliki preiskave so j>ri Čendaku Josipu našli nekaj številk :-lstarsko Riječi« in še neke druge slovanske tiskovine. V zvezi s temi aretacijami so tudi po vaseh naj)ravili mnogo pre-iskuv, vendar brez aretacij. Zaradi raznih prestopkov 60 6e zagovarjali pred sodiščem v Gorici Janez Plahuta, ki je ukradel kolo in potem z njim povozil pravega lastnika, toda sodišče dejanskega stanja ni moglo ugotoviti in Plahuta je bil oproščen. — Andrej Vodopivec, star 45 let pa se je zagovarjal zaradi tatvine, ker je nekem Sinigoju ukradel večje množino kostanja, za kar bo sedel 32 dni, bo plačal vse sodne stroške, Sinigoju pa škodo |tovrilil. -— Janez Simčič pa 6e je branil proti očitku, da je vdrl v neko zasebno grobišče in ga poškodoval, toda sodnik mu je verjel, da lo ni bilo zlonamerno in ga je ofirostil. Ne samo ia| . • • • NaS žal" je najboljša domača zeliščna krepilna pijača. NAŠ ČAJ dobite v špec. trgovinah. KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI. Širil® katoliško šasespisje! Srebrni zaklad biv. abesinskega cesarja so v Londonu na javni dražbi prodali Matko Jože: Sprehodi po Koroškem Da sem zadostil želji avstrijske oblasti, sem se zjutraj udeležil sv. maše za pokojnim kanclerjem Dolfusom. V cerkvi je bila jioleg nekaj starih ženic še vsa Ijudsko-šolska mladina in ves višji avstrijski državni aparat z županom na čelu. l'o končani žalni sv. maši je iz ust otrok zadonela petem v slavo ranjke^a >Dolfuslied nazvana. Ljudstvo, ki je bilo navzoče je poslušalo sloje, če tudi ni strogo obvezno, vsaj zame ni bilo, ko .-»■m sedel in spal. Po končanih ceremonijah je imela šolska mladina prost dan, kajti v Avstriji je še sedaj šola do 30 avgusta. Prosto pa imajo ves september in oktober, lo pa na željo kmetov, ker morajo olroci pomagati doma pri delu, predvsem morajo sedaj pasti živino. Zastopniki raznih kor-I>0racij pa so šli v bližnjo gostilno, seveda neni-ščursko, na sedmino Ker me je mikalo, na poizkusim, kakšne so železnice v tej deželi, sva šla na bližnjo postajo in kupila vozno karto do Celovca. Za lo pot 8 km sva plačala 1 S, t. j. približno 10 din. Zelo so drage. Pa ludi dosti liitrejše od slavnega Kanadčana niso. Vozil sem se skupno z nekim stari,n očan-rem, ki mi na razna vprašanja ni hotel drugega odgovoriti ,kot da vsak gre samo enkrat na led Celovec, glavno mesto Koroške, je veliko mesto, vendar manjše kol Ljubljana .Ima približno 28.000 prebivalcev. Ogledal sem si razne znamenitosti. predvsem muzej, ki hrani nebroj draguljev slovenskega življenja. Takoj pri vhodu sloji knežji kamen, ki je narejen iz ostankov mar- morja, razvalin mesta Veruma To meslo je baje stalo nekoč, na Gosposvetskem polju, kjer je danes Gospa svela. Na nasprotni strani muzeja je vejik botaničen vrt, kjer vidiš vse vrste cvetlic, od navadne marjetice do najlepših dali j in vrtnic Znamenita je tudi znana slika »Trpečega* v glavnem oltarju župne cerkve. Ogledal sem si veliko vojašnico, kjer so letos nastanjeni prvi regruti. Tod je bila nekdaj cerkev, katero so zidali prote-klantje I. 1578—1593. Pozneje I. 1604 pa so jo prevzeli je/nitje in jo prezidali' v samostan. Meslo ima nebroj'spomenikov. Znamenit in veličasten je | zmaj iz 1. 1636 na Novem trgu. potem spomenik j padlim junakom in nešlelo drugih. Utrujena od j dolgega pohajkovanja sv>a zavila po jSI. Veiter-strassc', ko prideva do hiše, kjer »Bog ven roko moli z napisom »Dnhnatinerkeller«, se malo spo-gledava in že vstopiva v prijazno sobo ter naročiva čisto jk> kranjsko pol litra dalmalinca. Prijazen Dalmatinec nama prinese res pol litra vina, ki pa nikakor nI bil podoben dalmatlncu, katerega dobiš v Ljubljani žc za 8 din. Tu pa stane liter 2 S (20 diii). Povem mu, da sem ljubljančan in da poznam naša vina. Takoj sc začne opravičevati, naj ne zameriva, da je to samo kupčija. Ililro je sklical svojo družino, ki je bila vsa srečna, da je zopet enkrat govorila v domačem jeziku. Dolgo smo kramljali ob kozarcu izbranega vina, ki ga ima samo za posebne goste. Nazadnje naju še povubi, nuj prideva k njemu na kosilo in večerjo. Tega pa se nisva hotela nič braniti, ker so najine denarnice že hudo hujšale. Ko je legel mrak na zemljo in so se jio mestu začele prižigati svetilke, so bile vse ulice polne ljudstva. Ljudje so hiteli pred deželno hišo, kjer je stal velik katafalk z oprsnim kipom kanclerja dr. Dol-fusa. Ob vsaki strani pa je stal strogo v pozoru jio en mož, do zob oborožen v bojni opremi, član »Vaterlflndiscbe Front . Spredaj pred tem jo bila narejena gomila iz samih belih in rdečih rož v obliki .Rundeskrcuz . Okoli nje pa je gorelo |xil-no sveč in ležalo mnogo vencev in šopkov. Po dolgem govoru, v katerem nisem razumel drugega, kot >unser V a ter Dolfus« se jo z vojaško godbo na čelu razvil dolg sprevod jk> mestnih ulicah. Vsa okna so bila razsvetljena s svčekami, lažen onih, kojili družine so bile na oddihu v le-loviščih. Iz vrst občinstva, ki je delalo šjialir po-vorki, so se videle žalne zastavice in glas navdušene množice, ki se je navduševala za Dolfusa, bodisi za Hitlerja. Ko sva videla ,da je navdušenje na višku, sva se midva raje izognila in šla počivat. Nad mestom je ležala gosta megla, ko sva urno korakala po lepi asfallirani cesti proti Go-spej sveti. Po 1 urni hoji sva zagledala na hribčku veliko cerkev z dvema stolpoma. Poklonila sva se mogočnim svetinjam nekdanjega Slovenstva. Še pol ure in že sva tik |X)d cerkvijo. Cerkev stoji očividno na mogočni skali, okoli katere pelje strma ozka peš-pot. Prišla sva na prostrano dvorišče, polno starih izkopnin. Posebno je zanimiv stari svetilnik, ki sloji na sredi dvorišča. Stopila sva v veliko staro cerkev. Sezidal jo je prvi škof karan-tanskih Slovencev sv. Modest, ki je jiokopan v ; enem izmed stranskih oltarjev cerkve. Cerkev j ima vedno polno obiskovalcev, ki hodijo gledat ■ to znamenitost. Malo stran, par minut za cerkvijo, j sc razprostira ravno polje, kjer sloji ograjen z železno ograjo »vojvodeki prestol«. Na leni svetem kamnu je kmet, ki je bil izvoljen, prvič vršil svojo vladarsko dolžnost, Na nasprotni tirani pa se dvigajo razvaline starodavnega Krnskega gradu. Vse to, cerkev, vojvodski prestol in Krnski grad, nas s|xmiinja na starodavne svetinje, da so tod nekoč samostojno vladali Slovenci. Takoj pod cerkvijo se nahaja veliko f>oslo|>je z obsežnim sadnim in zelenjadnim vrtom. To je znana ljudsko-nie-ščanska in gospodinjska šola. Mnogo slovenskih žen in deklet je hodilo tukaj v meščansko ali v gosjiodinjsko šolo. Ker sva bila lačna in je bil ravno čas za kosilo, sva vstopila na samostansko porto in povedala, da sva dva lačna slovenska po-potna študenta. Sedla sva k mizi in prijazna sestra usmiljenka — Slovenka — nama je prinesla obilno in dobro kosilo za božji Ion. Zahvalila sva se in se vrnila nazaj po vasi do zadnjih hiš, kjer sva zavila po stranski jk>1' h gozdu, kjer je prijetno kopališče. Ohladila sva se v hladni vodi in naužila svežega zraka v senci košatih smrek. Solnce je že zahajalo za Dobračem, ko sva so vračala jio cesti proti Celovcu. Nebroj avtomobilov iz vseh držav Evrope je v hitrem tempu brzelo mimo naju Pa nikjer nobenega pralni. Če bi bila pri nas vsaj ena taka oesla, bi bilo še več tujcev, kot jih je, kljub temu- da jih je, kolikor sem jaz, spoznal ca 60% več kot v Avstriji. Saj so naša letovišča vsa polna. Tukaj pa napol prazna. Pozno sva jirišla v mesto in srečavala trume kopalcev iz mesta, ki so se kopali v Vrbskem jezeru. Tudi cestna železnica je vozila natrpane vozove kopalcev od sv. Martina ob Vrbskem jezeru. Utrujena od dolge poli sva šla v bližnjo mlekarno, spila sva vsak eno mleko z žcmljico, za kar sva plačala 20 gr (2 din).