QpeüniStvo in uprauništso:
Maribor, Koroške ulice 5» „STRAŽA“
izhaja v poodeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od II.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Št. 86.
Hanüntna listo:
Celo leto..............12	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta..............3	K
Mesečno............... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnik oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 23. julija 1909.
Letnik I.
■v
Dr« Šušteršič o obstrukciji«
(Konec.)
Tudi mi bomo plačevali davke za judovske mažarske oderuhe.
A kaj je še zraven pri tej čedni agrarni banki? Bosenska vlada je prevzela jamstvo ne samo za izposojeno glavnico, marveč tndi za dobiček te banke. Pomislite! Vlada je prevzela jamstvo za oderuštvo. In to jamstvo pomeni, da ako Bosna sama ne bo mogla plačevati, bo morala tudi naša država deloma plačevati ta oderuški dobiček, da bomo mi morali plačevati davke za židovske mažarske oderuhe! In, gospoda moja, temu vsemu je pritrdila naša vlada! Dne 4. junija pa smo imeli večino v zbornici in bi bili izbrisali to sramoto od telesa naše države, a takrat so vladne stranke pričele s surovo obstrukcijo in razbile tisto sejo, da nismo mogli priti do glasovanja. Zdaj se pa ravno tisti ljudje, ki so takrat z surovo obstrukcijo sejo razbili, zgražajo nad našo obstrukcijo. Ali ni to najhušje hinavstvo, ki se je kedaj zgodilo.
Zadana po vladi najhujša rana našemu državnemu zboru.
Gospoda moja, zato pa pravim: dne 4. junija se je prizadela našemu parlamentu najhujša rana, dne 4. junija, ko se je s surovo obstrukcijo branilo oderuštvo!
To smo tudi takrat takoj izjavili. Tisti usodni dan se je prizadela najhujša rana našemu parlamentarizmu, od tistega dne je naš parlament bolan in pravzaprav ne zasluži drugega, kakor da se ga razpusti in da ljudstvu beseda, da svojo sodbo izreče proti takemu počenjanju e. kr. vlade.
Zločin proti parlamentarizmu se mora popraviti.
Ta zločin proti parlamentarizmu se mora primemo in uspešno popraviti, če hoče parlament ozdraviti od prizadete mu rane. Vlada je morala izročiti plen, ki se ga je imela zahvaliti vladni obstrukciji z dne 4. junija!
Zato smo pa tudi takoj, ko so se na željo vlade in njenih strank začela pogajanja — dne 6. julija —- ko je vlada poslala svoje posredovalce ministre dr. Weisskireh-nerja, Brafa in Začeka k nam v pisarno podpredsednika Zazvorke v državnem zboru, rekli, da prva stvar, katero se mora odstraniti, če hočemo priti do dclomožnosti državnega zbora, poglavitni kamen ovire, to je označeno oderuštvo v Bosni in Hercegovini.
Neresnične trditve vladnih strank.
Torej ta prvi predpogoj smo stavili takoj pri prvih pogajanjih, ne pa, kakor vladne stranke sedaj trdijo, da
PODLISTEK.
Zal in Rudabeh.
Dr. Karol Glaser.
Uvod.
Ker zdaj' vzbujajo občino pozornost perzijske razmerei, bo morda; zanimal Slovence mali odlomek iz njihove slavne pesmi Sahname == „Knjiga kraljev.“
Nobena epska pesem nobenega; indoevropskega naroda ne dela na čitatelja tako enotnega im tako globokega utiša, kakor Sahname- .= „Knjiga kraljev“* perzijskega pesnika Firduzija, , o katerem sem bil 1884. 1, v „Kresu“ napisal kratek življenjepis. Firduzi se je 940. 1. po Kristu navodil v Sadabu, je dosegel 71. leto ter je v zadnjih 35) letih spisal 60 tisoč distihov obsegajočo epsko pesem, v katero je vpletel vse pravljice o mitičnih uranskih* kraljih do poznejših zgodovinskih vladarjev. Ta epos se je v Perzih udomačil tako, da je glavna vsebina znana skoraj vsakemu Perzu. Firduzi je bil pesnik izrednih zmožnosti in mož plemenitega mišljenja.
Prol. iAdolf Schack, ki je jv treh knjigah prevet na nemški jezik najodličnejše, epizode iz Sahna-meja, pravi v obširnem uvodu med( drugim:
„Daši vsaka epizoda vabi v, premišljevanje in uživanje, obstaje vendar veličastnost tega umotvora v tem, da vsaka posamezna lepota, povzdiguje celoten utis in da združena z drugimi ugodno upliva; vsaka rapsodija, dasi kolikor toliko) okrožena za se, odpira pogled na neizmerno daljavo, da; vse vejice ogromne pravljične in zgodojvinstke| tvarine učipku-
* K Er« ncem se prištevajo Perzi, Afgani, Baluči, Kurdi, Oseti in nektera PamirSka plemena.
smo šele v zadnjem trenutku ta pogoj porinili v ospredje. Mi smo rekli: To, kar se je dne 4. junija zgodilo, se mora popolnoma popraviti z lojalno izjavo naše vlade. Ona mora reči, da zastavi svoje portfelje za to, da se to oderuštvo ne bode v Bosni izvrševalo; a tega vlada ni hotela storiti, ravno tako ne vladne stranke, ki so jim bili portfelji sedanjih ministrov večje vrednosti, kakor usoda stotisoč kmetov ia njihovih rodbin (Klici: „Sramota!“ „Škandal!“) Tu nič ne pomaga, ta kamen ovire se mora odstraniti, preko tega kamna ne bomo prišli naprej ! Pov-darjam pa tudi lojalno, da ministrski predsednik Bienerth osebno ni toliko kriv, kakor finančni minister Bilinski, žalibog, Slovan, Poljak, ki pa ni imel srca za kmetsko ljudstvo.
Glavni krivec Slovan Bilinski.
Bilinski je zapeljal baroDa Bienertha in on je zapeljal celo ministrstvo v to stvar. Baron Bienerth si je potem, ko je bilo prepolno, ob Binkoštih, prizadeval stvar popraviti in kmalu bi se mu bilo posrečilo, ali razbilo se je njegovo prizadevanje ob ugovoru ogrskega ministrskega predsednika dr. Wekerla. Ta je rekel: Tukaj se gre za mažarsko banko, in očividno si je mož mislil, da če mažarski judje ljudi odirajo, potem je vse prav. Rečem pa lojalno: Će vladne stranke v svojem zaupanju obdrže prav, da bo baron Bienerth, če tudi je s svojo besedo obvezan za Lanczyjevo banko, vendarle privedel zadevo do srečne rešitve; če se baronu Bienerthn do jeseni posreči celo stvar popraviti, — časa ima dosti na razpolago, — če se mu posreči odpraviti nevarnost tega oderuštva, potem bo odvaljen velik kamen ovire, odstranjena velika nevarnost za delozmožnost državnega zbora. Kajti mi ne vodimo nobenega osebnega boja, temveč le stvaren boj za pravico ljudstva, za najvišje svetinje našega naroda. — V tem oziru pa ne odnehamo za nobeno ceno.
O balkanski politiki.
V zadnjem času se toliko govori o balkanski politiki in da so trgovinske pogodbe tako potrebne za to našo politiko. Važnejša, kakor vse trgovinske pogodbe, je srečna odveza bosenskega kmeta. Poštena, resnična osvoboditev bosenskega kmeta od tlačanstva, ta nam bo dala ugled in veljavo na Balkanu; če bomo pa kmeta tam doli odirali, bomo imeli tudi ugled, kakor vsak oderuh, vsak lopov in potem nam vse tiste trgovinske pogodbe absolutno nič ne pomagajo, potem nas bo ljudstvo sovražilo in preklinjalo, žalibog, po pravici.
Vprašam: Ali ne bo ljudstvo, če se pod vladno pa-tronanco spravi na beraško palico, reklo: Tega ne ljubim, ki me je to naredil, take vlade ne ljubim in taka država
jejo, kakor da bi bile vzpikle iz jednake korepike in so pletene vr jedno krono.“
Jezuit Baumgartner vi svoji slavljeni „Zgodovini svetovnega slovstva“, L. zv., str. J530, pravi o eopsu, ko je na 70 strapehi navel njegovo) vsebino, z navdušenjpm:
„Ce se od todJ oziramo na ogromno delo, -nas prešanja začudepje, kako je mogel isti pesnik tako nepregleden svet najrazličnejših pojavov,, značajev in dejanj, združiti v tako umetno jeeloto, prešiniti z istim duhom in pri vsej Izpremembi duševnega razpoloženja dovršiti vi isti meri ritmično in , melodično.“
Na strani 532 praviti „Katam tukaj v ogromnih bojih Kitaj in Indija, Turan in Armenija, Grško in Arabija skupaj trčijo s starim Iranom, tako se zrcalijo V tej pesnitvi tudi (Zioro aster' in Mapes, brahmanizem in buddbfasem, mohamiedanizemj in krščanstvo, in če Firduzi tudi odklanja krščansko vero, pa občuduje krščanske mučenike.“
Večstoletni boj roed eranskimi in turanskimi narodi podaje v raztežni mori tvarino temu umotvoru* Id se prišteva K najodličnejšim pjojavom svetovnega slovstva.
Sama metrična oblika n o upliva ugodne. Vsak
stih obstaje iz 4 bahijev \j—j-u——o----v»—— in po
dva in dva stiha se rimata;) za rimo rabi pesnik včasih v obeh Stihih isto besedo* Schack ni posnemal takega metra, nego je porabil	v,—y—m-
—yj, ali vj—er—v-—o—u— tet* je včasih opustil zadnji (kratek fclog.- Rimo je Sdhack obdržal* tu pa tam mu rabi V rimi ista beseda ali pp dela neutralne rime, n* pri Frapengepipchi, —11 TJag; hipdurch — Murg; träg — Gespräch. j
V svojem prevodu sem > opustil rimo in umna stq '4 bahijew sem rabil 6 jacpbov, ker sodim,1 da bi
ni moj prijatelj. To ima pravico reči ljudstvo v takem slučaju, ker, gospoda moja, stvar ljudstva stoji veliko višje, kot stvar posameznika. Posameznik lahko odpusti, lahko poljublja roko, ki ga tepe, ker to je čin krščanske pohlevnosti. Ljudstvo pa mora biti ponosno, jekleno za svoje pravice in ne sme odnehati. Kod oseba za svojo stvar lahko odneham, za stvar drugega, za stvar ljudstva, pa te pravice nimam. Nekaj drugega je moja stvar, nekaj drugega sveta stvar, sveta pravica ljudstva — tukaj ne odnehamo.
Spletke in beganje.
Rekel sem takoj s početka, da smo s svojo taktiko zmagali proti vladi in njenim strankam. Ali nekaj čudnega se je pletlo potem, ko je bila naša zmaga dosežena. Ko so vsi naši nasprotniki priznavali, da so tepeni, potem so naenkrat stopili v ospredje možje iz! našega lastnega tabora in jeli trditi; Saj ni res, vi ste tepeni. In jeli so spletkariti in begati javnost in začeli kazati pred celim svetom, kakor da bi „Slovanska Jednota“ bila razdvojena, kakor da ni več v njej edinosti — vse to v veliko veselje vlade in narodnih nasprotnikov naših.
Meni ni všeč polemizirati zoper svoje tovariše v „Slovanski Jednoti“, ali oni so nas, — nekateri, ne vsi, — iz zasede napadli in zato imamo pravico braniti se. Glavne stvari v tem pogledu bomo v „Jednoti“ sami razpravljali, ko bomo med seboj, ampak nekaj opazk moramo napraviti za veliko javnost.
Nastop protiobstrukcionistov neumesten.
Ti, tako zvani protiobstrukcionisti, kakor so se sami krstili, iz „Slovanske Jednote“ niso stopili ne na pravem mestu in ne ob pravem času. Pravo mesto, če so imeli kake pritožbe, je bila parlamentarna komisija „Slovanske Jednote“. Tukaj bi se bili med seboj zgovorili, in če so imeli gospodje kaj grajati, imeli so to tam povedati, ne pa pred očmi skupnih naših sovražnikov. In če pravijo, da obžalujejo, da se ni sklicala „Slovanska Jednota“ ob sklepu zasedanja v seje jim rečemo: Če ste hoteli sejo, je bila vaša stvar, oficielno se obrniti na predsedstvo „Jednote“ in to bi bilo vaši želji brez dvoma takoj ustreglo. Tega pa niste storili in zato nimate pravice sedaj govoriti in klicati, zakaj se ni sklicala seja. Vsekako je bila politična napaka nesoglasja glede taktike povdarjati z navidezno demonstrativnim povdarkom pred skupnim sovražnikom vseh Slovanov. — Rekel sem pa tudi, da si gospodje niso izbrali pravega časa za svoj nastop. Zakaj ne? Zato, ker so gospodje, če so res taki protiobstrukcionisti, imeli priliko pritožiti se ob pravem česu. Potem ko se jo obstrukcija že začela in so bili nujni predlogi že vloženi, smo nalašč skli-
dvoje stihov zaporedoma z istim merilom utrudilo čitatelja;' rimanih je samo zadnjih deset stihov.i
Vsebina je pesniškoi tako lepa in odbrana, da delajo pesemce tudi brez rime ugoden utis.
Kar se tiče prevodom te ogromne epska pesmi na evropske jezike, je Čudno to, da imajo celo prebedena samo Italijani, katero je izvršil Italo Pizzi in izdal v letih 1886—8 v 8. knjigafh z naslovom: Firduzij II Libro dei Rei. Vol. 1—8, Torino, Prevci je Firduzija tudi. v stihih, pa ne v rimanih,.
V nevezani besedi je svojim rojakom podal to delo Francoz Mohl, 3d je izdal tudi izvirniki in izvirniku pridjal prevod.	__
Angleži so se seznanili s tem delom, pa v skrajšani ' obliki, samo odlomek o Rustamu in Suh-rabi je podan v rimani in metrični obliki.
Nemcem je podal najpoprej kratek pregled Görres v knjigi: Das Heldenbuch von Iran, Berlin. 1820. 2 zvj Rückert je dobro prevajal, pa ni podal vsega,
Poljaki imajo preveden samo odlomek z naslovom „Bišen in Meniše“; poljski sanskrtist Mankav-ski sodi, da se prevod ne naslanja na izvirnik.'
Zelo zanimiv je spis, ki ga je v „indogermanische Forschungen“, IVV zvf (1904.! 1.J), objjavil Wollmann z naslovom:	„Einige iSpiuren djes_ Ein-
flusses der iranischen Heldensage; agf djie süldsla-vische“, kjer primerja kraljeviča Marka in Japka Sibinjanina z Rustemom, najodličnejšim junakom Sahnameja- Pisatelj navaja tam tudi slovensko povest o Marku, ki jo je objavil M. Valjavec: v ^Narodnih pripovedkah“, II. izd., stran 63.
Dvoje (dejstev je upljvialoi nptito, pa jevjta epska pesem tako sijajno uspela in sicer: 1» vera Za^ rathustrova in 2. izreden Čut perzijskih kraljev raznih dinastij za zgodovino in pesništvo.
cali sejo „Slovanske Jednote“, da bi gospodje povedali svoje mnenje in da bi „Jednota“ stališče zavzela napram položaju. Seja je bila polnoštevilno obiskana. Takrat je bil čas, če gospodom ni bilo kaj prav; zakaj pa takrat niso stavili svojih predlogov, zakaj ni nobeden predlagal, da naj se nujni predlogi umaknejo? Zakaj so vsi molčali kakor grob o tem glavnem vprašanju?
če bi bila „Slovanska Jednota“ sklenila pozvati nas, naj nujne predloge umaknemo, bi bili to takoj storili. To smo brez ovinkov povedali!
Vprašam tedaj gospode, zakaj niso tega poziva predlagali ?
Jaz sem upravičen to vprašanje staviti. Takrat je bil čas govoriti, a takrat so-molčali; zdaj, ko ni več časa za to, zdaj, ko je zasedanje državnega zbora zaključeno, zdaj tožite in kličete, da ste proti obstrukciji.
V tisti seji „Slovanske Jednote“ ne samo da se ni predlagalo ničesar proti obstrukciji, ampak sklenilo soglasno, da „Slovanska Jednota“ vztraja pri svojem prvem sklepu, po katerem je program poletnega zasedanja izčrpan. S tem sklepom je bila zapečatena usoda poletnega zasedanja.
S tem je vse rečeno in jaz moram izjaviti, da dela jako čuden vtis, če gospodje zdaj, posledobno, z demonstrativno ostrostjo nastopajo proti naši obstrukciji, to se pravi, če zdaj skrbno vsa vrata zapirajo, ko je krava že iz hleva.
Nadaljnih podrobnostij ne bom razkladal, ker te podrobnosti spadajo v parlamentarno komisijo „Slovanske Jednote“ in niso namenjene za javnost. In uverjen sem, ko se „Slovanska Jednota“ snide k seji, da se bodo takrat vsa ta nesporazumljenja odstranila in da bo „Jednota“ zopet storila soglasne sklepe in šla edina in močnejša kakor kdaj v jesensko državnozborsko kampanjo.
Kompromisna poganjanja z vlado.
Dovolite še mi par besed o kompromisnem poganjanju z vlado in vladnimi strankami. Mi in češki agrarci smo prevzeli vso odgovornost za posledice obstrukcije na svojo lastno nevarnost. In vklub temu smo bili tako lojalni, da smo v „Jednoti“ izjavili, da, ako bi se videlo mogoče, da se doseže kak kompromis za umaknitev naših nujnih predlogov, da bomo dali celi „Slovanski Jednoti“, tudi tistim, ki so se pasivno v ozadju držali, na odločitev, ali se kompromis sklene ali ne. Tako lojalno, odkrito in pošteno smo nastopili, kajti pri nas ni nič dvoumnosti. Kar smo prej rekli in storili, za to stojimo tudi sedaj, za to prevzamemo z moško doslednostjo in odkritostjo odgovornost pred vso javnostjo.
In če bi v jeseni bilo mogoče skleniti mir v parlamentu, potem bomo ravno tako pogumno in odkrito držali mir in nastopali za mir, kakor zdaj za vojsko.
Jaz imam trden vtisek, da se je od neke strani skušalo „Jednoto“ razbiti, jo razklati v dva dela, da bi en del se približal vladnemu taboru, drugi del pa pustil v opoziciji. Toda meni se jasno vidi, da se je ta poskus ponesrečil. Vse kaže na to, da bo „Slovanska Jednota“ vkljub vsemu temu, vkljub spletkarjenju z gotove strani, šla ojačena v prihodnjo kampanjo.
Odgovor na osebne napade.
Zdaj mi dovolite nekaj besed glede na osebne napade, ki jih zadnje dni kar mrgoli v javnosti proti moji osebi. —
Za pravice slovenskega ljudstva, nezaportfelje!
Razširja se vest, da sem jaz iz sebičnih namenov začel obstrukcijo, in da hočem minister postati. Gotovo, to je smešno, in opravičeno se smejete. Gospoda moja! Vir tega sumničenja so ljudje, ki o drugih tako mislijo, kakršni so sami. Jaz se vendar lahko sklicujem na izpričevalo svojih tovarišev v državnem in deželnem zboru, pa tudi na izpričevalo vas vseh, na izpričevalo celega slovenskega ljudstva, da je meni vsako „štreberstvo“ popolnoma tuje, in, gospoda moja, to sem opetovano dokazal z dejanji. Meni ne pride niti v sanjah na um, da bi se potezal za
Stari Perzijanci in njihovi vshodni sosedi Bak-jrijanci so Častili jednega boga, Ahuramazda,. ki je bi! poln dobrote, ki večno živi,, hudo kaznuje in dobro plačuje; on (je oče in stvarnik vseh dobrih stvari. Njegov prestol je v nebesih v večni svetlobi in okoli njega stoji sedem višjih angeljev, ki so zastopniki lepih lastnosti in ki raznašajo njegova povelja. Glavno načelo je boj med dobrimi in zlimi duhovi* kateri konečno podležejo. Splošno je priznano, da razvem krščanske in židovske vere nobena druga vera nima tako lepe ©tične podjage kakor zo-ro 3 stizem
Od najstarejše dobe perzijske zgodovine do 1.
1000, ko je živel najodličnejši njihov pesnik) Firdu-zi, so se perzijski in pozneje arabski vladarji brigali za minulost svoje dežele in. so vabili odlične piesnike na svoj dvor. Sultan Mahmud je povabil več pesnikov na svoj dvor in jim naložil, naj ope-\ajo celo zgodovino eranskih vladarjev.; vse je prekosil Pirduzi, ki se je sam od mladih nog jajko zanimal za epsko pesništvo.
Zal, Samov sin,, obišče Mohraba, kralja v Kabu-
listanu.
Zal, Samov sin, ukrenil bil je, day potuje,
Da si ogleda Širno domovino svojo.
Očeta svojega je dom zapustil slavni,
Odbral število lepo zvestih si vojakov,
Ogledal on je mesta, razne pokrajine,
Htel videti je Maj in Murg in Dember, Kabul, Predivne kraje in pa indijskor deželo.
Kjerkoli se je mudil, so zabave njemu Prirejali in pili vina; so Vi veselju.
Delil povsod je dare in skrbi preganjal;
en portfelj, ki zame nima nobene vrednosti. Jaz sem preveč ministrov videl in poznam preveč penzijonistov, kakor da bi zame imel ministrski sedež kaj vrednosti.
Grem še naprej, će bi kdaj slovenska delegacija prišla v položaj, da bi imela odločevati o tem, da stopi slovensk narodni zastopnik v svet krone, potem rečem danes tukaj, da enega bom pri tej priliki na vsak način brezobzirno izključil, in ta sem jaz sam. (Klici: Tega ne smete storiti!) Te pravice si od nobenega vzeti ne dam; to je moja osebna pravica, in ta moja izjava je tudi odgovor na tista podla sumničenja, ki se razširjalo od gotove strani nalašč, da bi s tem ponižali pomen našega velikega boja za pravice našega ljudstva. Mi se bijemo za pravice našega ljudstva, ne pa za portfelje.
Kar se mene tiče, jaz stojim na tistem mestu, na katero me je postavilo ljudstvo. Na tem mestu stojim, na tem mestu padem. Na tem mestu je moja sveta dolžnost, boriti se
za popolno enakopravnost našega ljudstva v svetu avstrijskih narodov.
In če v tem oziru svojo dolžnost izpolnujem odkrito, brez strahu, potem delam z egoistiškega stališča proti svoji osebi, delam pa, in ta zavest me drži kvišku napram vsem napadom, napram vsemu psovanju in sumnjičenju, delam za pravice, za blagor, za prihodnjost našega ljudstva.
Slovensko ljudstvo bo in mora zmagati
v gigantskem boju, ki ga je započelo, in ako se nas v to prisili, organizirali bomo narodni odpor notri doli do zadnje koče v naši domovini, odpor od Drave in Mure do Adrije, od Soče do Drine, in naj traja ta odpor leta in leta, mi moramo in bomo premagali sovražne nam sile.
Nato je govornik osvetlil zahrbtno delovanje slovenskih liberalcev v zadnjem času, ki porabili to priliko, ko se bije sveti boj za ravnopravnost, za naj višje ideale našega naroda, v to, da so streljali iz zasede našim poslancem v hrbet. Razložil je stališče „Narodne zveze“ glede slovenske in laške pravne fakultete in povedal, da so liberalni poslanci za to sicer glasovali, ali tega sklepa niso izvrševali.
Z ozirom na razne vesti, da se je „Narodna zveza“ razbila, da „Savez južnih Slavena“ izstopi iz skupnega kluba, je dr. Šušteršič izjavil:
Jaz sem predsednik „Narodne zveze“, a konstatujem, da doslej nisem dobil nikakoršnega obvestila, da bi bil „Savez južnih Slavena“ izstopil iz skupnega kluba. Jaz iz srca želim in upam, v interesu vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v naši državi, da takega dopisa, takega obvestila nikdar ne dobim. (Burno pritrjevanje.) če ga pa dobim, če gospoda hočejo iti svojo pot, če hočejo v najopasnejšem trenutku ločiti se od svojih bratov, ki so bili vedna avantgarda v boju za pravice jugoslovanskih narodov v državnem zboru, jim tega zabraniti ne moremo, ker nimamo za to nobene oblasti. Ampak to jim lahke rečem: Vsa odgovornost za posledice, vsa krivda v tem slučaju bi padla na Vas, možje v „Savezu južnih Slavena“ ! In še enkrat kličem vsem, tudi najljutejšim domačim nasprotnikom: Bodimo edini v tem boju! Edinost, edinost in še enkrat edinost!
Kako revidira celjska „Zadružna zveza“.
Večkrat smo že v našem listu omenjali, kalko komodna je celjska Zadružna zyfeza pri (revizijah. Pogosto se dogaja, da mora načelstvo posojilnice v svrhp revizije prinesti vse knjige in listine v Celje ali v Maxibor. Seveda take ekspedicije nikakor niso prijethe, ozirati e se na! daljno pot* vestno odgovornost in vremenske neugodnosti., Ker se člani načelstva ne morejo muditi n.a kraju revizije dalje ne-
Pravilo pravo to je v kratkem tem življenju.
Tako je prišel v Kabul iz Zabulistana Junak s sijajnim spremstvom veseleč se žit j a. Takrat je kralj Mohrabi vladal v tej deželi,
Bogat in častiželjen, plemenit, molgočen.
Visoke rasti bil je ko cipresa vitka,
Na licih pa žarela mu je pomlad zorna;;
Ponosno je korakal ko fazan oholi*
Karkoli si želiš, to, dam ti drage volje,;
Naj bode prestol sam in yse orožje naše,
Mohrab je odgovoril: „Vitez tii preja,snij!i Že dolgo jaz gojil sem vroče želje v srci,
Da pogostim na domu moža tato yrstfr,
Da dom trni ti okrasiš, kakor solnge jasno.“-
Na /ta pa reče Zal mu: .^Ti/ega jaz ne sprej-
mem.
Primerno bi ne bilo za mgrtvojem domu,
Moj oče Sam bi nikdar ne dopustil tega,
In ne vlž^ar najviši), ga h' naši,; (Mihučiher,
Da bi malikovalski me vladar pogostil;,
Le stavi drugi ;predi[og in radi se udpmo.“-Slišavši to Milirabi lepo ga pohvali;
Zazdelo se mu je, qa Zal je Hruge vere.
Lepo se poslovi ter dalje odkoraka.
Premnogo lepe,ga je; Zal o njem govoril,
In spremstvo Žalova pa so skrbi morile,
D,a kabulski slavni (kralj moli krive! boge,
Zal pa se nič ni brigal za govore take,
Mihrabovq zvunanjc)St hvalil1 je, oliko.
Ko zdaj opaža spremstvo Zajovo vedenje,
So tudi oni slavili Mohraba kralja.
Častili so njegovo vjiteštvo, dobroto,
Njegovega kraljestvi veličino dično,
Da skromno slavoljijbje on goji dostojno,
go en dan, — s,aj že itak navadno izgubijo, če so bolj oddaljeni, en dan samo za vožnjo tje in nazaj — je umevno, da je podrobna in natančna revizija izključena. Kako naj le revizor v enem dnevu sestavi računski zaključek ter ob' enem vse natančno pregleda, posebno pri večjih zavodih?
Pred seboj imamo revizijsko poročilo neke posojilnice v mariborskem okraju, katero hočemo skicirati v glavnih točkah:
Revizijo je opravil dne, 18. svečana 1907 podpisani revizor N. od HI. do 6. ure popoldne v Mariboru; dne 19. svečana je že vidiral in podpisal g. Jošt v Celju.
Splošno se v revizijskem poročilu ponavlja:
1.	Po zatrdilu navzočega načelnika so o reviziji obveščeni vsi funkcijonarji.
2.	Po zatrdilu načelnika so. se odpravili vsi nedostatki iz I. 1905,,
3.	Po zatrdilu načelnika so vsa dolžna pisma pravilno napravljena.
4.	Po zatrdilu načelnika je blagajna v redu in se popolnoma ujema, s knjigami itd., itd., torej se opira le na zatrdilo načelnika v tistih točkah, katerih revizor ni sam pregledal.
Načelnik seveda ni mogel slednjega papirja voziti !vj Maribor, zato je moral revizor povzeti v revizijsko poročilo ta klasični odstavek: „Po zatrdilu navzočega načelnika so obveščeni o reviziji vsi funkcionarji. Pregledal sem vse glavne in pomožne knjjige, zapisnike, bilanco in inventuro ter .konšta,tujem sledeče:	Nedostatki, dognani pri reviziji dne
14.	marca 1905,“ odpravili so se po zatrdilu načelnika, Dotičnih izkazov izvzemši zadružnega registra nisem vpogledal, ker jih načelnik ni prinesel n,i kraj revizije.“
In, čemu bi tudi vozil načelnik vse k papir v Maribor, saj od HI. do 6, ure se da le malo pogledati, če hoče še sestaviti bilanco, Za to je tudi dobra sledeča pripomba revizijskega poročita: „Računi obresti so vsled poskušenj na slepo pravihiL“
Kratko rečeno: revizor je v aagnei to pregledal, kar »e neobhodno potrebno „a sestavo bilance, v, podrobnostih se pa opira na „zat.diia načelnika*“
Na ita način torej revidira celjska Zadružna zviezaC katere „jvzorno" del^vahie liberalci vodno tako hvalisajo in za kaltero sta se nat nedeljskem shodu v Središču tako ogrevala dr*. Kukovec in dr. Božič. Imamo pa na razpolago še precej drugega materijala q liberalni Zadružni zvezi, kateri bo gotova zanimal slovensko javnost in še posebno zadru-garje. Dvomimo pa, če bo potem še( mogoče javno govoriti o vzornem delovanju.
Našim prijateljem — abituri-jentom.
Danice, je svit nad nami razlit, in Zarije trak razganja nam mrak*
Težko ste pričakovali mature. Dolga je bila pot do nje, morebiti trnjeva. Sedpj pa se začne resno življenje, ki si ga boste več ali manj odločevali kar sami.
Nekako tesno je človeku pri srcu, če začuti naenkrat, (prvič, v svojem življenju, dat flje sam na poti v nepoznano, negotovo daljavo, veliko obetajočo, morda pa, le» goljufivo. Neprecenljive (vrejdnosti je v takem položaju dober svet. In tak svet, občen in veljaven, vam polagamo z vso' vnemo na srce:i
Katoliško versko prepričanje, globoko, neoma-jeno, kot Vam ga je vcepila ljubljena mati, naj) vam
Odi!! Srcu Zalovemu mir ni MI prisojjen;! Pokoj ga zapusti in ljubav ga prešinja.
Boji se,, da poštenja ne bi zdaj izgubil,
Ko snubi on dekletce, ki je druge vere Izrek je le resničen, ki ga je proglasil Arabec duhoviti v mnogih svojih skušnjah: „Konjič le bodi meni druže moj jedini.
Nebo naj mene Čuva, ki zemljo razsvitlja; Ljubljenke ni mi treba, ona le omehča Človeka in v sramoto spravlja ga na svetu.“
Ta rek na misel hodi vnuku Ne rimana*, In ga hudo vznemirja: hčerica Mohraba Po noči in po dnevi dušo mu prešinja.
Srce imel je, kakor blag ima ga človek.
Bil je Širokih pleč, bil je močij mladeniških Mohrab, ki je proniknil iz roda D abaka*. Izvrševal je v Kabulu vladarska prava,
Ker pa je bil vazal, je moral vsako leto Zabulskemu gospodu Samu dan nositi,
Ker v vojni nikdar mu ni bil jedna,tovrsten.
Ko sliši Dn novico, da Destan prihaja,
Iz Kabula je zrana prišel s svojim spremstvom* Prinesel je zaklade ter privel Še konje,
Poseben dar za goste bil je zlat ovratnik, Denarja mnogo in Še mošus ter rubine, Preprežene s zlatöm, svilnate obleke,
Kraljevsko krono, ki je nosila smaragde.
Kar vitezov je zmoglo lepo mesto Kabul, Vse gostu, je nasproti šlo, da ga pozdravi*
Ko pa Destan je bil zaslišal take glase,
Da pride ga pozdravljat vitez veleslavni,
Je Šel nasproti mu ter ga lepo počastil.
(Halj« prihodnpj
bo tudi zanaprej temelj, na katerem hočete zidati stavbo bodočega Življenja. Ta krepka zavest naj vam bo zvezda, na katero se boste lahko ozirali v vsaki, Še tako .viharni noči, nalj vam bo zarja, ki vam po trudi Ir in naporih življenja ozn;anja lepši, srečnejši dan.
Potrebno je to načelo povsod, vselej, posebno
pa še, če ste se odločili, jda poidete na visoke šole. Težkoče, ki jih boste morali tu premagati v moralnem in realnem oziru, so večje, kot si pa predstavljate. Treba vam bo prijateljev, enako mislečih iu enako čutečih, ki vam bodo stali s svetom in dejanjem ob strani.
Pozpate nas! Veste, da vas kličemo v svoje vrste iz skrbi, iz ljubezni. Sovražnost in; besnost, s katero [se zaletavajo naši nasprotniki ob nas, ker povdarjamo versko prepričanje, naj vam bo v doka? zato! Toda mi gremo naprej!
Bog nam je dal en jezik in eno narodnost, da po (njej dosežemo svoj /Smoter. (Po desetih letih.) Zato nam je dal dolžnost, da pred vsem skrbimo za blagor ljudstva, iz čigar, srede smo izšli, — da vedno čutimo in delamo v slogi z ljudstvom in za ljudstvo, kajti lqi v socialni ideji je rešitev našega naroda. V složnosti z našim ljudstvom’ z ozirom na versko prepričanje in v |prizad,etva|n|ut tla se naš narod tudi gospodarsko okrepi in osamosvoji, ~ v tej smeri leži naša boljša prihodnjost.
Tega se je vedno zavedalo katoliško narodno dijaštvo in si postavilo temu primeren cilj, ki ga je o priliki desetletnice Danice lepo izrazil slavnostni govornik:
Vsestransko samostojen krepak narod s krščansko kulturo. Naša iskrena želja, je, da združimo vso slovensko mladino,, vse (našo bodočo inteligenco iz vseh slovenskih zemelj pod ta prapor. Naše ljudstvo je že govorilo odločilno besedo. To je naš vseslovenski program, to je naša zjedinjena Slovenija.
Naši kolegi Hrvatje, zbrani pod katoliško narodnim praporom, so si postavili isto nalogo, in kadar dosežemo ta skupni cilj, potem bomo lahko združili vse svoje sile v eno edino prizadevanje, v skrb za naj višje skupno duševno, in materijelno blagosti nje obeh bratskih narodov, Slovencev in Hrvatov. In ko to dosežemo, potem bomctf močni, To je naš jugoslovanski program.
Pridite torej, kar vas je iaifdhj misli, k nam v našo sredo. Rabimo samo odločnih ljudi, ki ne nosijo svojega prepričanja, samo na jeziku, ampak tudi v srcu, — ki nisio samo teoretični, ampak praktični katoliki. Kimovcev in oportunistov) ne maramo!
Boj, ki nas čaka, je težak- Treba se je temeljito nanj pripraviti; postati moramo, duševno močni, kar dosežemo s pravim verskim življenjem in marljivim učefnjem. V obojem (oziru vas bodo podpirala naša društva, ki so močna in vsestransko krepko razvita. Upamo) trdno, da vam bodo tudi v družabnem oziru naša društva popolnoma zadostovala; v naših vrstah boste dobili odkritih prijateljev*
Na veselo svidenje v jeseni!
Za odbor Danice:
Ivan 'Mazovec 1. r., tč. predsednik; Lovre Sušnik
1.	r., tč. tajnik.
Za odbor Zarije:
Anton Ogrizek 1. r., tč. predsednik; losip Ilc 1. r„
tč. tajnik.
Za odbor S. D. Z.:
Mark Natlačen 1. r., tč. predsednik; Stanko Masič
1.	r., tč. tajnik.
Politični pregled.
Istrski deželni zbor.
V, četrtek dne 22. t, m. se ja prvič sešel novoizvoljeni istrski deželni zbor, Namestnik princ Hohenlohe je v laškem in hrvaškem govoru naznanil, da je cesar imenoval za deželnega/ glavarja poslanca Rizzi-ja, za njegovega namestnika pa dr, Lagi-njo. Hohenlohe je nato v daljšem govoru pozdravjl deželni zbor in izražal nado, da bof uspešno deloval. Dežela nujno potrebuje gospodarske pomoči, Koneč-no je namestnik zagotovil deželnemu zboru podporo vlade in obljubil tudi svojo osebno pomoč,
Nato sta storila deželni glavar in njegov namestnik slovesno obljubo. Ko sta še govorila Rizz1 .n Login"' in bila iz\c,;ima tajniku. ter verifikacijski odsek, je bila seja zaključena, Prihodnja seja se bo naznanila pismeno,
Tržaški deželni zbor.
Včeraj zvečer se je sešel miesttfni občinski za-stop tržaška, ki je bil izvoljen na podlagi novega, volilnega reda, kot deželni zbor. Namestnik Hohenlohe |e otvoril sejo in pozval poslanca Budjinicha, naj revzame kot starostni predsednik predsedstvo, poslanca dr, Arro in dr. Wilfana pa je imenoval za tajnika,
Starostni predsednik je pozdravil žbor^ in se spominjal odstopivšega župana, oziroma deželnega I varja dri Saudrinellija,
Ko sta bila izvoljena dva verifikacijska odseka, so vložili dr, Rybar in tovariši interpelacijo na namestnika radi nezgod ob priliki nedeljske kolesarske dirke, Slovenci protestirajo proti obdolžitvam od strani liberalnega laškega časopisja in prosijo., naj se uvede stroga preiskava. To je izzvalo na ga-
leriji velika/nsko vpj^e in žvižganje, Med najveČ-jim hrupom je predsednik zaključil, sejo, Hrup in pa vpitje so je nadaljevalo tudi na ulici* vendar je policija vzdržala red*
Srbija.
SVled srbsko vlado in francoskimi bankami se je doseglo sporazuonljenje glede novega srbskega posojila v znesku 110,000,000, Francoskim so se pridružilo tudi nekatere nemške banke. Posojilo se bo izplačalo jeseni.
Kakor poročajo zasebne vesti., je kralj Peter med vožnjo iz Kruševaca v Ribarsko-Banjo dvakrat omedlel. Sploh pa je kraljevo zdravje nepovoljno. Merodajni krogi p.a zatrjujejo, da se za kraljevo zdravje ni bati in da takim lahkim omedlevicam ni pripisovati nobene nevarnosti.
Clemenceau odstopil.
Francoska je že od nekdaj dežela razočaranj, Nobena druga moderna država ni doživela v zadnjih dveh stoletjih toliko izpremjemb kakor ravno Francoska. Zato se tudi ni čuditi, da se je padec ministrstva Clemenceau tako nepričakovano hitro izvršil, Razprava v zbornici o poročilu neke škandalozne afere v mornarici je bila le poved padcu, — prave vzroke padca je treba iskati globlje,
'Minuli teden je imel Clemenceau še večino v zbornici, a ta teden se je opozicija združila, Jan-res, hud nasprotnik Clemenceauva, je po dolgem boju ž njim osital konečno zmagovalec, Clemenceau-va usoda se je odločila po Delcjasejevem govoru, v katerem je na zelo oster način zdelaval mornariško upravo. Clemenceau mu je sicer odgovarjal in ga napadal osebno, ali Delcasse mu ni ostal nobenega odgovora dolžan.
Pri glasovanju je odreklo zaupnico vladi 63 radikalcev, 6 republikancev levice, 18 neodvisnih socialistov, 4;1 združenih socialistov, 30 zmernih republikancev in 51 nacionalcev in konservativcev, — Manjšina je obstajala iz 133 radikalcev, 63 republikancev, levice, 11 zmernih republikancev, 8 neodvisnih socialistom in 1 konservativec, 26 poslancev se je odtegnilo glasovanju, 175 poslancev je pa bilo na dopustu; navzočnost teh bi Clemenceauva rešila. Takoj po seji so ministri podali svoje ostavke, katere je predsednik Falberes sprejel,
Dosedaj še sicer ni odločeno, kedo bo nasle-dovaJ (Clemenceauva, vendar se imenuje že več imen, Največ upanja imajo Leon Bourgeois, vodja radikalcev, Bri.and, dosedanji naučni minister in bivši socialist, tretji pa Delcasse.
VeleizdajnišM proces.
Zagovornik Hinkovič predočuje izjavo bivšega odgovornega _ urednika belgra jjske „Otadžbine“ Pro-tiča, kateri je izjavil, da ga je Nastič nagovarjal, naj stopi v službo črnogorske rajne pon- ije,
Nastič:	Jaz se le	čudim, da se na izjavo tar
kega	človeka,	kakor je	Prolio,, sploh polaga	kaka
važnost,
Hinkovič; Vi ste rekli, da je Slov, Jug bil nekaka ekspozitura srbskega dvora, pa- je dobival podporo od vlade in to z odkupovanjem takih slik za ote, ki niso drugače imele nikake vrednosti,
Nastič:	Da, to je	eden od onih mnogih	načinov,	kako so	se ljudje	pri Slov, Jugu znali	po-
magata
Hinkovič:	Govoreč o zvezi srbskega dvora z
Slov. Jugom pravite po zapisniku, da so v tem društvu sorodniki srbskega kralja. Ali nam znate ra-zun Jaše Nenadoviča navesti Še katerega drugega?
Nastič pravi, da bi zagovornik moral sam to vedeti, ker tako dobro pozna vse razmere tega društva,
Hinkovič: Priča pravi, da so bili |v' Slov. Jugu tovariši kraljeviča Jurija, ali kakor se (on spominja, se je imenovalo svoj čas samo pribočnika Aleksandra Srba, kot takega,.
Predsednik zavrača zagovornika, češ, da mu je priča to že prej povedal in stvar pojasnil,
Hinkovič: Torej vam mora biti tudi znano, da je hotelf srbski dvor na teroristični način odstraniti črnogorskega kneza Nikito?
Nastič: O tem sem jaz že prej dovolj govoril in povedal.
Hinkovič: Vi ste pravili, da ste napisali mnogo pisem na evropske kabinete, katera pisma so se nanašala na začetek terorističke akcije, Ta pisma, Ida je potem odnesel Milan Pribi čevič v svrho spe-čavanja na avstrijska tla, Odkod pa vi to vse veste?
Nastič: Meni je Milan Prlb^čevič sattn to povedal v Slov, Jugu,
Hinkovič:' To se pa meni zelo čudno zdi. Srbska vlada je bila sporazumFjena z akcijo, a vi prenašate omenjena pisma ravno v levovo .Žrelo^ mesto da bi odpošiljali pisma iz Belgrada, kar je gotovo da tudi priroeneje. Ali sta imeli mogoče kak dvom o Srbiji ?
■Nastič: Pisma se zato niso mogla razpošiljati iz Belgrada, ker bi drugače bila Srbija preveč kompromitirana, Srbska vlada je vedno delala nai to, da prikrije nepoklicanim očem svoje namere, Ato bi se torej pisma odposlala iz Belgrada, bi se takoj vedelo, da Srbija aktivno dela na celi akciji.
Hinkovič: Vi ste trdili, da je Srbobran v številki |72 priznal obstoj revoluoijonarega odbora.
Nastič:. Da. Najbolje znači to prikrito ime revolucionarnega odbora, ki se je skrivalo pod naslovom agitacijski odbor v prvem članku. Članek* katerega je spisal Damjanovič, ‘dokazuje dovolj jasno namen agitacijskega odbora,
Hinkovič: Vi ste pripovedovali, d,a se |s v SL Jugu dopisovalo. Ali se je to odpošiljalo priporočeno :i neü	, J
Nastič: Kar je bilo važnejšega je šlo vse priporočeno. Da se je tako dopisovalo, vem nekoliko iz ustnega opazovanja, nekaj pa iz pripovedanja od drugih*
Hinkovič: Znano vam je mogoče, da je Milan Pribičevič pisal v Srbobranu zelo kritično o srbskih manevrih in da ee ga radi tega Srbi proglasili za avstrijskega vohuna.
Nastič: To mi ni znano,
Hinkovič:, Vam je znano, da se P.asič posebno oduševlja za Bolgarijo?
Nastič: To ni res*
Hinkovič: On je velik prijatelj Bolgarov in zato ga časopisje tako ljuto proganja. Na konferencah ste bili tudi vi proti Hrvatom, Razpravljalo se je o bojkotu in vi ste seveda bili tudi proti temu,
Nastič: To jaz nisem nikdar storil. Mene s© to tudi ne tiče,
Hinkovič:	Proti kom so bili pa naperjeni vsi
teroristični atentati ?
Nastič: Ne odgovarjam na to, ker sem že ponovna to omenil.
Raznoterosti.
Dr. Ploj še vedno sanja o ministerskih sedežih. Te svoje sanjeje priobčil v liberalno-židovski Nene Freie Presse. Mož čuti, da je slovensko-češka obstrukcija pripomogla slovenski delegaciji do večjega upliva, in sedaj hoče oslabiti vsaj to pridobljeno pozicijo z nemodrim besedičenjem o ministerskih stolih, ker se mu prej rovanje proti obstrukciji ni posrečilo. Vedno in vedno govorjenje o ministrih v slovenski javnosti in od strani nekaterih politikov se nam zdi skrajno nezrelo, ki nam v resnih političnih krogih izredno veliko škoduje. To zna dr. Ploj dobro, in ker sam nima potrebne kvalifikacije za ministrski stol, za to hoče tudi drugim dostop onemogočiti in pravočasno nemško javnost opozoriti, odkod ji preti nova nevarnost. — Dr. Ploj v nemški družbi. —
Kdor zna pa zna. Ljubljanski župan Hribar je napovedal shod za torek zvečer, da govori o političnem položaju. Toda vlada je shod prepovedala in vse časopisje liberalnega taborja je zavpilo: Glejte, kako vlada nas preganja, in zato je jasno, da trditev nasprotnikov o našem vladnem lakajstvn vendar ni resnična. Toda hudobni „Slovenec“ je odkril Hribarjev trik. V Ljubljani se namreč od lanskih septemberskih dogodkov sem sploh ne dovoljuje več nobeno javno zborovanje na večer. To je najboljše vedel župan Hribar, za to pa je napovedal, shod na večer! Liberalci pa so ponosni, da jih zna župan Hribar tako zvito potegniti.
Pravi vzrok. Ko se je pri proračunu glasovalo o nezaupnici Bilinskemu, so vsi slovenski in hrvaški liberalci zbežali iz dvorane, da jim ni bilo treba glasovati. Bilinski je dal ljubljanskemu županu Hribarju 900.000 K za obrtno šolo. Zakaj so nekateri liberalci pri glasovanju proti Stügkhn in Hoehenburgerju zmanjkali, še vedno ni dognano.
Nova struja. General dr. Kukovec je moder mož. Dočim je njegov tovariš dr. Božič na nedeljskem shodu v Središču še po starem načinu plitvo besedičil o vsem in še o nečem, vrgel se je dr. Kukovec v edino pravo strujo, ki bo za liberalno stranko nekoliko časa gotovo največjega pomena, — ^izganjal je namreč Središčanom strah pred klerikalizmom. Za to opravilo je izkopal celo— oh groza! — Mahničevega Rimskega Katolika. Vkljub nasprotnemu namenu, ki ga je zasledoval dr. Kukovec, so se pri njegovem govoru ježili Središčanom od groze in strahu lasje, ki so se polegli še komaj ob pomirjevalnih zvokih Seraj-nikove godbe.
Dr. Božič je na shodu v Središču toči! solze, da še „večina slovenskih poslancev pripada klerikalni stranki.“ Te solze, dragi nekdanji deželnozborski kandidat, dobro razumemo! Toda dr. Božič še vedno ni goden za poslanca, to kaže njegova nevednost v političnih zadevah, kojo mu lahko popravi tudi vsak čitatelj Narodnega Lista. Propali kandidat je namreč naše poslance pred Središčaai tožil, da so zabranili z obstrukcijo predlog o centralni vnočevalnici za govejo živino in — predlog o zatiranja živinsko kužnih boleznij. Ali smo spali, gospod jezični doktor! Stopite k Narodnem Listu, tudi tam vas lahko poučijo o vaši občudovanja vredni nevednosti.
Mladeniški shod v Petrovčah, v nedeljo dne
25.	julija, bo se pričel ob pol 12 uri pod kozolcem g. Korena. Sv. maša bo cb 10. uri iu ne ob ‘/jlO uri, kakor sta poročala „Slov. Gospodar“ in „Naš Dom“. Prihitite vsi mladeniči savinjske doline.
1. avgust na Holmcu. Mladeničem slovenjgraškega okraja se naznani, da bo dne 1. avgusta na Holmcu (župnija Sv. Martin pri Slovenj gradcu) mladeniški shod. Opravilo se začne ob 10. uri dopoldne. Pridigoval bode g. dr. Hohnjee. Na shodu bode govoril izmed drugih tudi dež. poslanec dr. Vrsto všek. Mladeniči-agitatorji, skrbite za obilno vdeleibo.
Za mladeniški shod na Dravskem polju je veliko zanimanje. Mladeniči, agitirajte tudi zadnji teden za mnogoštevilni obisk. Na svidenje!
Romarjem na Brezje. Karte za celjski romarski vlak na Brezje se popolnoma razprodane.
Romarski vlak v Marijino Celje gre, kakor smo zadnjič že naznanili, dne 9. avgusta ob 10. uri 50 minut
ponoči iz Maribora. Tokrat se peljamo v Neuberg, ker nam na tej poti ni treba nič izstopiti. Vse sitnosti torej, ki so dozdaj bile pri ozkotirni železnici iz Kaplenberga v Auseewiesen zaradi pomanjkanja prostorov, bodo letos izostale. Vožnja iz Maribora v Neuberg in nazaj stane za
3.	razred 9 K, za drugi razred pa 12 K 30 v. Voz iz Neuberga v Marijino Celje stane za osebo 5 K in ravno toliko tudi nazaj Karte se naročajo pod naslovom: Romarski odbor v Mariboru, grajska ulica štev. 2. V Mariboru se lahko kupijo tudi v Tiskarni sv. Cirila.
Ustanovni shod pododbora S. D. Z. (Slov. dijaške zveze) za Štajersko se vrši vsled prej neznanih zadržkov šele 22. avgusta v Šmarju pri Jelšah v hotelu g. Habjana. Predpoldan bo oficijelno zborovanje, popoldan pa veselica v istih prostorih. Zato opozarjamo vse somišljenike, zlasti pri tem interesirane dijake, naj imajo to v evidenci, da ne bodo kje drugje na isti dan kaj sličnega aranžirali. One pa, ki bodo sodelovali pri popoldanski veselici, bodisi kot tamburaši, pevci ali igralci, prosimo, da nemudoma pošljejo vse tozadevne podatke na naslov: Anton Ogrizek, cand iur., t. č. p., Pristava, Štajersko. Na isti naslov je pisati tudi po informacije. Ker bo vspored zelo zanimiv, pričakujemo, da se te prireditve udeleže, kar v največjem številu, tudi somišljeniki po sosednih farah. Osobito naši vrli kmečki fantje ne smejo ta dan zaostati za drugimi, ampak naj pokažejo, kako ozke vezi jih vežejo s katoliško narodnim dijaštvom. Na delo torej, vrla mladina in na svidenje v Šmarju!
Iz Železniške službe. Prestavljeni so: Pristav Franc Ulčnik iz Špilfelda v Ptuj, aspirant Oton Brendi iz Špil-felda v Lipnico, asistent Anton Petrovič iz Cmureka v Št. Peter na Krasu, aspirant Leopold Končera pride v Pesnico, asistent Andrej Klavora iz Zagorja na Zidanmost, Avgust Ludvik, po8tajenačelnik, iz Hrastnika ne Zidanimost, po-stajenačelnik Evgen Studeny iz Zidanega mosta kot nadre-vident v Gradec, pristav Ivan Škorjanc iz Zidanega mosta v Špilfeld, postajenačelnik Ivan Papp iz Rimskih toplic na Laško, asistent Franc Seničar iz Zagorja v Spodnji Dravograd, Jožef Čeme iz Rakeka v Zagorje. JNa novo sta vspre-jeta Adolf Pulko v Laškem in Adolf Šešerko v Pesnici. Vpokojena sta Robert Hohn, namestnik obratnega ravnatelja in Viljem Neuman, nadzornik in postajenačelnik v Ptuju.
Samoslovenske tiskovine. Pri vseh uradih se moramo vedno bojevati za našo ubogo teptano slovenščino, posebno dvojezične tiskovine igrajo pri tem važno ulogo. Čeprav je uradnik dolžan ti postreči z dvojezičnimi, vendar vsili, če se le da, nemške. Take tiskovino seveda takoj zavrnite, kakor sploh vsak nemški dopis. Po uradih nahajamo navadno dvojne tiskorine, samo nemške in dvojezične, t. j. nemške in slovenske. Pri zadnjih se resno vprašamo, čemu dvojezične? Nemške so tako, čemu še se mora nemščina šopiriti na dvojezičnih in to celo na prvem mestu, če vlada pri nas enakopravnost, zakaj se potem tako ne godi. Ali smo mar Slovenci tako malo vreden narod, da ne zaslužimo niti slovenskih tiskovin? Od merodajnih oblasti zahtevajmo samoslovenske tiskovine, dokler pa še teh ni, pa sprejemajmo le dvojezične, vse nemške pa energično odklanjajmo. Ako je vlada za vse, davki za vse, naj bo tudi pravica za vse!
•v
Štajersko.
Mariborske novice.
Zrelostni izpiti na ženskem učiteljišču čč. šolskih sester v Mariboru so zelo dobro izpadli. Kandidatinj je bilo 27, od katerih so napravile štiri izpit z odliko, druge pa vse z dobrim vspehom. Imena kandidatinj so: Anetzhuber Marija (z odliko), Franz Marija, Goričar Helena (z odliko), Lončar Albina, Lemez Elza, Meyer Ana, Osterl Josipina, Petrinčič Julija, Prangl Sofija, Rojko Amalija, Roschker Marija, Sandermann Marija, Schönwetter Hilda (z odliko), Špindler Štefanija, Stangl Ana, Stanetič Matilda, Stepischnegg Mariana, Vaupotič Frančiška.
Poštne razmere v Mariboru zaslužijo, da zopet pridejo vsaj enkrat v javnost. Znano nam je, da je skoraj vse uradništvo odločno nasprotno že po narodnosti, in se jim je to ujedlo v meso in kri, ter ne morejo tega utajiti tudi med uradnimi urami, ko jim je občevati s slovenskimi strankami. Ako prideš s kakim priporočenim pismom, s slovenskim naslovom seveda, te ondi službujoča gospodična najprej jezno pogleda, nekaj zagodrnja in potem šele, z jezo in nevoljo seže po polo, da pismo upiše. Zakaj to? Ali se mar za pismo s slovenskim naslovom ne plača ravno tako pristojbina, kakor za one z nemškimi naslovi ? Ne malo-kedaj pa se zgodi, kakor smo že tudi svoj čas poročali, da se uradnica pogovarja s kom, a stranka pa čakaj, če imaš še tako nujno stvar. Radi bi vedeli, ali je ondotna uradnica radi strank ali stranke radi nje. Znano nam je tndi, da uradniki ne smejo no3iti kakih znakov, toda tukaj jih nahajamo, ki še celo v urad pridejo z Siidmarkinim znakom, a zunaj pa so seveda vsi kar opleteni z plavicami: Ali ni ravnateljstvu znano, da se to ne strinja s predpisi? Še slabše je v prvem nadstropju. O tem pa prihodnjič.
Policij«, kje si? V zađoj i številki smo poročali o veliki kultari neizvirnih pangermanov, ki so dve noči zaporedoma pomazali slovenski napis g. Šoštariča. Pri tem kulturnem delu jih seveda ni prav nič ovirala slavna mariborska policija. Sicer se navadno noč in dan sprehaja v neposredni bližini trgovine g. Šoštariča kak policaj, toda tisti čas, ko so nemški kulturonosci mazali napis, je pa menda „slučajno11 nekam izginil. Človek bi mislil, da bo sedaj, ko se je to zgodilo dve noči zaporedoma, oko postave postalo bolj Čuječno. A zmotil se je Takoj naslednjo noč so nemški fakini zopet namazali Šoštaričev napis v Gosposki ulici in poleg tega še napis odvetnika dr. Serneca. To je že vendar višek nemškutarske nadutosti. Skrajni čas je že, da se podržavi mariborska policija, kajti kakor kaže navedeni slučaj,
sedanja mestna policija nikakor ne zadošča, da bi ukrotila germanske prenapetneže.
300 kg težek kamen je padel v sredo na nogo
kamnoseškemu pomočniku Ivanu-Poljšak in mu jo popolnoma zmečkal. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer mu bodo morali odrezati nogo.
Samoamor. Dne 11. julija je zapustil mariborsko vojašnico pešec Andrej Cafnik. Ker ga več ni bilo nazaj, so ga pričeli zasledovati. V pondeljek zjutraj so ga pa mrtvega potegnili iz Drave blizu Kamnice.
Kakšno življenje, taka smrt. Dne 20. julija so našli otroci v jarku pod nemško kalvarijo nekega moža brez-zavestnega ležati. Rešilni voz ga je nato prepeljal v mariborsko bolnišnico. Ponesrečenec je pa že dragi dan umrl, ne da bi se bil kaj zavedel. Sele pozneje se je dognalo, da je bil ta mož 65 letni Andrej Weingerl, znan žganje-pivec. Spoznala ga je namreč njegova žena, ki ga je prišla iskat v bolnišnico. Sodnijska komisija je dogaala, da je Weingerl padel preko pečine v jarek in si pri tem razbil glavo. Weingerl je ves denar, ki je dobil, zapil; če pa ni imel denarja, si je pa že na kak lahek način dobil žganja
Celjske novice.
Izpit. Dne 15. t. m. so imeli tretjeletniki orgljarske šole v Celju zrelostni izpit. Izpitu je prisostvovval kn. šk. komisar mil g. opat Fr. Ogradi ter regens chori mariborske stolnice g Fr. Trop. Učitelji in učenci so pokazali dober sad svojega truda. Občudovanje je vzbujal en učenec, ki je zadel vsak glas na instrumentu, t. j. ne da bi on videl instrument, je povedal, na katero tipko se je zaigralo.
Odhodnica. Učenci orgljarske šole so imeli ob sklepu svoje šole odhodnico v hotelu „Pri belem volu“ v Celju, pri kateri so zapeli nekaj pesmi pod spretnim vodstvom strokovnjaka g. dr. Schwaba.
Praznik lazaristov. Dae 19. t. m. so obhajali čč. gg. lazaristi pri sv. Jožefa v Celju prav slovesao praznik patrona svojilf misijonskih hiš, sv. Vincencija Pavlanskega. Slavnostno pridigo je imel pč. g. laški dekan dr. Fr. Krnijo, mil. g. opat Ogradi pa je imel infulirano sv. mašo ob veliki asistenci. Duhovnikov je prišlo na ta dan k Sv. Jožefa okoli 20.
Woschnagg toži učitelja Aistricha, ker mn je rekel, da je lagal, ko je trdil, da ni bil Sokol,
Umrla je g. Bovhi v Celju 18 letna hčerkica Zora. Pogrebni sprevod Marijine dražbenice je bil jako slovesen.
Bodoči ravnatelj na slovenski gimnaziji v Celju se že pridno imenuje po listih. „Slov. Narod“ piše, da bo dr. Šorn, „Nar. Dnevnik“ pa se boji, da bo prof. Fon.
Celjski romarski vlak na Brezje bo imel veliko udeležencev, ker so vse karte razprodane.
Umrl je dimnikar in posestnik g. Jožef Valenčak.
Ptujske novice.
Nov odvetnik. Dne 1. avgusta (ne pa 31. avgusta, kakor je bilo zadnjič v oglasu pomotoma naznanjeno) otvori pri nas svojo pisarno nov odvetnik g. dr. Ivan Fermevc.
Poizkusen nmor. V nedeljo zvečer je hotel nekdo umoriti ravnatelja ptujske hranilnice I. Kasparja. Kaspar je prišel pozno po noči v svojo hišo v Budini pri Pttyu. Odprl je vrata na dvorišče in je kakor po navadi z revolverjem v roki šel k vratam na vrt. V tem hipu pa prav blizu poči strel. Kaspar je bil zadet v levo roko, privzdignil je desno roko, da bi ustrelil, a že jefdrugič ustrelilo in ga zadelo v desno roko, da mu je padel revolver. Obe roki sta mu krvaveli. Dolgo časa je zaman klical na pomoč. Končno se je oglasil pri oknu njegov trinajstletni sin, kateremu je Kasper naročil, naj mu prinese revolver, ki je po navadi bil poleg njegove postelje. Tega revolverja pa ni bilo nikjer. Končno so na dečkovo vpitje prihiteli ljudje, a o storilca ni t)iio ne duha ne sluha. — Sum je padel na kočarskega sina L Gomzija, katerega so našli v hiši skritega in ga aretirali. Gomzi je kot bivši hlapec celo hišo dobro poznal. Kakor vse kaže, se je ta dogovoril z Kasperjevo soprogo glede napada na moža. Gospo Kasper so zaprli.
Drugi kraji.
Zgodovinsko društvo za Spod. Štajer je priredilo v nedeljo dne 18. t. m. pri Mariji Snežni na Velki predavanje o zgodovini domačega kraja, kakršno se je vršilo že tukaj in tamkaj v naši domovini. Pa kakor je prej zamikala zanimiva preteklost dotičnega kraja, da je predavatelj zbral ljudstvo okolu sebe in mu razkril bogatstva njegove zgodovine, je zdaj zavabila jezikovna meja in ljudstvo samo, o narodnostnem boju -še premalo^ poučeno in premalo uverjeno o svojih pravicah. Zbralo se je veliko množice in g. predavatelj — rojak, profesor Gabriel Majcen — je bil lahko vesel mnogobrojne udeležbe od vseh strani. Pod lipami pred eerkvijo na prostoru, ki je prav nalašč pripravljen za tako slavlje — v seaci častitljivih dreves in visoko nad Vrhovi Slov. goric — je pripovedoval radovednim poslušavcem zgodbo kraja in cerkve od prvih početkov, ki so zaznamovani v zgodovini, pa do današnjega dne: kako so Slovenci, prej prosti in svobodni, prišli pod frankovski jarem, kako so pridrli v naše kraje Madžari in so nastali njim v bran in zaščito gradovi na naših višinah — med njimi cmureški grad — in kako je velčko ljudstvo služilo dolgo let grajski gospodi, Morregom, Kranichbergom, Hubenbergom in cesarju samemu. Kako je po kugi v cmu-reškem trgu naätala prvotna cerkev Marije Snežne na višini nad Muro in je cesar Jožef zaukazal o priliki cerkvene reforme, da se tostran Mure ustanovi slovenska župnija s cerkvijo in pokopališčem. Prvi in obenem naj-zasluženejši dušni pastir je bil Purgaj, sila priljubljen med ljudstvom in vnet za povzdigo kraja in njegovih prebivav-cev. Začetkom prejšnjega stoletja se je postavilo šolsko poslopje in prvi učitelji, obenem cerkovniki in orglarji, so poučevali nemško in slovenss.0, dokler ni po preustrojitvi ljudskih šol začela šolska dolžnost za mladino in so dobili
nčitelji svoj omejen delokrog v šoli. G. predavatelj je končal z obširno sliko o razvoju kmetskega ljudstva sploh, kakršen se je vršil po vsej naši domovini in posebej pri nas — od prvih početkov njegove bede v robstvu in tlačanstvu do leta 48., ko je cesar odpravil podložništvo in z njim desetino in tlako. Ljudstvo je vemo poslušalo in videlo se mu je, da se zanima za svojo povest, ki jo je g. predavatelj trudoma zbral iz pogodbenih pisem v državnem arhivu na Dunaju, v deželnem arhivu v Gradcu in Novem mestu in iz domače in cmureške župnijske kronike. Zlasti, če se je* imenovalo ime še živečega župljana v turških bojih ali v pogodbeni listini iz dobe, v kateri ne bi nikdo slutil svojega pradeda, je vzvalovalo v avditoriju kakor veselo presenečenje nad nenavadno starostjo neka terih naših imen. Tako se rodi zavest, izspričeval preteklosti trdna vera v svojo pravico in svcjo moč. Če stopi Zgodovinsko društvo iz ozkega okvirja svojega delovanja, iz strogo znanstvenega študija, med ljudstvo s krilato besedo, je to silnega pomena za nas. Njegovo ime kot odličen znanstven zavod v domovini in odmev na njegove publikacije v inozemstvu, to nas široko množico ne moti in ravnodušno korakamo preko takih zmag našega javnega življenja. Ampak ustna priča, zanešena v senco naših lip, v solnce naših3 odkritih prostorov, to seje seme, ki ga prejme nazadnje? vsakdo od zgodovine, namreč spoštovanje do preteklosti in vesel plameneč pogled v bodočnost. In ljudstvu se hoč« luči, po letih teme in zastrtosti, se hoče ponosa po dobil suženstva in tlake. Kakor da se je ta lastnost v njem razkrila šele takrat, ko je pred leti začelo društvo svoje plodovito delovanje, če še omenimo, da je ostale točke programa izpolnil sigurno kakor vedno znani moški komitet ise Maribora in da mu je odgovarjal sloviti šentjurski zbor p polnih grl ob gostoljubnosti domačega g. župnika, smopcnavedli — ne vsega — pač pa najvažnejše iz tega lepega dne, ki ostane zapisan v kroniki našega kraja z neizbrisnimi črkami vednega spomina in vdane hvaležnosti. ve
St. Lovrenc na Dravskem polju. Dne 1. avgusta bo pričel delovat» poštni urad. Vsakdanjo zvezo s Ptujem bo oskrbovala vpzua pošta, ki vozi na Črno goro.
Velenje. Nemška šola in nemški vrtec sta že sklenila šolsko leto; čudno je le to, da so tu tako pametni otroci, da jih oblast ne sili nadomestiti tega pouka, ki je izostal radi Škrlatice. Slovenska šola pa mora to nadomestiti še o počitnicah. Nemškutarjem je le vendar začelo presti za otroke. Ljudje vidijo, da je slovenska stara šola boljša. Pošiljajo otroke tja, če so jih tudi imeli v nemškutarskem vrtcu. Zdaj pa zahtevajo Siidmarkovci, da morajo plačati tisti, ki ne dajo otrok tudi v nemško šolo, 10 kron na mesec. Tako nqunmi ne bodo ljudje; pokazali bodo hrbet nemškntariji v šoji.
Velenje, Pruštveni dom v Šmartnu pri Velenji je pod streho. S ponosom gledajo domačini na to stavbo in le težko pričakujejo časa, da se otvori. Z otvoritvijo doma se obeta živahno gibanje. Vstanovitev Orla je tudi že zagotovljena.
Velenje. Odkar se je vstanovil v Velenju nemški otroški vrtec, čutimo nujno potrebo, da dobimo tuli. slovenski otroški vrtec. Poslanec dr. Verstovšek je že ukrenil vse potrebno, da bi se uresničila ta misel.
Skale. Orli so pri nas dobili dobra tla. Nad 30 škalskih mladeničev se je zadnjič zbralo po mladeniškem shodu; posvetovali so se v prostorih z deželnim poslancem dr. Verstovšekom. Velika naklonjenost g. dekana je omogočila naše delo. 1 Upamo, da bodemo imeli v kratkem za telovadbo in za podstave svoj dom, da ne zaostanemo za Šmarčani.
St. Frančišek Ksaver pri Gornjemgradu. V sredo dne 21. julija je ' v sredi svojih prijateljev obhajal čil iu zdrav štiridesetl&fnico mašnikovanja naš preč. g. župnik Gregor Dupelnik. Prihiteli so od vseh strani njegovi mnogobrojni prijatelji, da so mu izrekli svoja voščila in čestitke. Duhovniki cele gornjegrajske dekanije, pa tudi odlični gosti iz Celja in Ljubljane so želeli priljubljenemu jubilarju sreče in blagoslova iz rlebes. Je pa tudi lepa vrsta let, kar jih je naš dični Gregor< preživel v dušepastirstvu; tu pri sv. Frančišku oskrbuje Mnogoštevilno in težavno župnijo sam, brez duhovnega pomočnika, in vendar rad stori vse, priden kakor mravlja, vnet za blagor svoje župnije, pri tem pa ljubeznivost sama do svojih bobratov, zmiraj veselega obraza. Gregor naš predragi, Bdg daj Ti doživeti še mnogo jasnih, solnčnih dnij !
Mozirje. ^ štv. 158 z dne 15. julija 1.1. me v „Slov. Narodu“ nek dopisnik, ki ga pa dobro poznamo v Mozirju, na najbolj zloben ndčin obrekuje za rabla, krotitelja zverin, valpta itd., češ, da je nek otrok tukajšnje šole pobegnil iz strahu pred mojimi udarci v gore, kjer se je klatil 9 dni. Resnici na ljubo in v svojo obrambo naj mi bo dovoljeno povedati čisto resnico. Ker nočem izdati ne starišev, ne otroka širši javnosti, zamolčim za sedaj vsako ime, zlasti ker vedo vsi Mozirčani za vse okolščine. — Na dan skupne sv. spovedi, dne 23. junija, je nek deček šel v gostilno, kjer si je od krčmarice posodil 1 krono, ker jo baje potrebuje njegova mati. Ker se je hitro potem dečkova mati sešla z gostilničarko, ji le-ta pove, da je deček znosil za njo pijače, jestvin in denarja v znesku 7 K. Zaradi tega je samo ob sebi umevno mati s svojim otrokom obračunala. Deček jo pa potegne v planine k pastirjem, in sicer, kakor je rekel, ker se je bal očeta. O tej zadevi zvem v šoli dne 25. junija, ko sem pred veroukom povprašal, kdo da ni pristopil k sv. zakramentom, zakaj nekaj mi jih je manjkalo. Med nekaterimi drugimi je bil imenovan tudi dotični otrok in povedan mi je bil vzrok, toda cele zadeve nisem hotel vedeti in sem otrokom prepovedal nadaljne tožbe. Dne 26., mislim okoli J/,5. ure popoldne, pride pa že dotični deček k meni v kaplanijo ter mi reče: „Gospod kaplan, mama so me poslali, da bi mi odpustili, kar sem storil in da bi me kaznovali“. Dečka sem podučil o grdobi greha in njegovih posledicah tako milo, kakor sem vedel in znal. Storil mu nisem ničesar (priča za to slikar, ki je pri meni sobe slikal). Naročil
sem mn, naj pride na Petrovo k sv. zakramentom, o kazni pa sem dejal, se bom pa že pomenil z njegovimi stariši. Ze dragi in še tretji dan pa mi postrežniea pove, da mati želi, „naj ga vzamem predse“. Dne 2. julija pridem zopet v šolo ter zvem, da je mati dečkova prosila gospodično razrednioo, naj dečka kaznuje in da bo tudi k meni prišla, da obrajtam z dečkom. Fanta sem izpraševal, a odgovoril ni ničesar; vsled tega sem ga zmerno kazaoval, toda ne s palico, temveč z enoletno leskovo šibo. Kaznoval sem ga pa zlasti zato, ker sem iz materinega obnašanja In iz njenih besedi „naj ga vzamem predse“ sklepal, da ona želi, naj ga kaznujem. Dne 6. julija je po šolarski sv. maši, katere se je udeležil, prosil gdč. učiteljico, naj ga izpusti domu, češ, mati ga potrebuje pri delu. Deček je bil uslišan, a že opoludne je zvedela njegova mati za dečkovo laž, ter koče ž njim obrajtati, toda deček ji zbeži proti Nazarju. Mati leti za njim, a deček se ji skrije, potem pa pobegne v Solčavske planine, kjer ga je njegov oče našel dne 12. t. m. pri nekem kmetu, kjer je ovce pasel. Kakor se govori, je 11 letni deček na lažnjiv način dobil klobuk in sukno pri kmetih, svojega pravega imena in bivanja ni povedal, pač pa je imenoval drugo ime in bivališče. Vsega skupaj sem kaznoval imenovanega otroka le trikrat. Enkrat je dobil packo po roki zaradi lenobe, enkrat zaradi preklinjanja, laži in kajenja svalčic, zadnjikrat pa, kakor že povedano. Za več se pod častno besedo ne spominjam. Zakaj pa je bil zadnjikrat boij občutljivo kaznovan ? Iz več razlogov, kateri so vsem Mozirjanom znanji, pa so taki, da jih je težko v šoli obravnati. Nekoč je v neki gostilni pil in z dragimi dečki kvartal, svalčice kadžlp drugikrat pa se je v krčmi žganja tako napil, da se je bilo bati za njegovo življenje. Na različnih * krčmah pa si je prisvojil na že popisan način jestvin, pijače in deaaiga. O nekem nenravnem obnašanju za sedaj molčim, a povedal bom pri sodnijski obravnavi, če se mi poprej ne da zadoščenja. Za vsa v tem dopisa navedena dejstva imam prič več ko zadostno na razpolago. „Slov Narodu“ bi pa svetoval, naj bi se boljše informiral o rečeh, katere objavljaj zlasti pa naj ne verjame takim dopisnikom, ki hvalijo popasaaega otroka kot pridnega in dobrega. Kakšen mora biti ^Narodov“ dopisnik, če hvali takega otroka, prepustim treznemu premišljevanju bralcev, če se hočejo s tem baviti. >n
Mozirje 20./VII. 1909.	. ie
Franc Pladlnc, kaplan.
■■■	——	■
bi-
Gospodarski pouki/pri vojaštvu, ot
Dobro jo znano, da je beg iz dežele vi mesta za zdrav napredek, našega .kmečkega 'Satanu že zelo nevarna Irana. Mladi ljudje čimdalje ^olj silijo v mesta, ki na ta način požro. najboljše^kmeeke delavne moči in najboljši naraščaj. Tat%eg je postal že tako) splošen in tako nevaren, da je^reba o! njem že resno razmišljati in dobiti bo treba .sredstev, da se temu zlu preje uspešno odpomöre.
(Največjo krivdo ima pri tem nedvomno vojaštvo, ki zapelje mlade ljudi, da ostanejo po prestani vojaški službi, v mestu, namesto jda bi.,še zopet poprijeli kmetijstva. Posebno se to opaža, odkar, se zbira voj.aŠtvo vedno le v večjih mestig in odkar, se opuščajo manjše vojaške postojanke.
Akoi Se vojak, ki je bil preje kmet, nastanjen v manjših mestih, je tam Še v nekakem, stiku s prejšnjim svojim stanom, ko lahko gledaj ‘dan za dnem, kaj se godi na polju, na travnikih, ko Jf-hko opazuje živinorejo) in druge gospodarske stvang. tistega kraja. Oe pa pride v večja mesta, je popolnoma ločen od svojega prejšjnjega/ življenja. Tam vidi le mestno življenje, ki nima niti najmanjšega s$ka z življenjem na deželi. In tako se vojak odtuji gospodarskemu poklicu. To sicer ni čuda. Saj if idi v mestih le uživanje in uživanje. Kot vojaku mu, ni treba skrbeti, kako sj prisluži vsakdapji vruh,: nima skrbi niti za stanovanje, niti za hrano, niti za obleko. V prostem času je popolnoma) prpsf in bj?ez skjrbi si poišče veselice in 'zabave. In jteht dobil jv mestu gotovo več in lažje in bolj zanimive, kakor na deželi.:
Vojak,, ki je rojen mešjčan, je pogosto poskusil že sam, da imajo mesta tudi senčno stran, ne samo solnčno, da je delo v tovarnah prav njalo vabljivo in da, če se tupatam kaj' več prisluži,., Ida so tudi toliko večji stroški. ,On je gotovo že uvedel, da uživanje in razveseljevanje ni glavna stvar., Mlad človek, ki je prišel iz dežele, jvidi le solpčnjo stran:
Tako zapeljejo večja mesta vsako leto mpogo mladih Ijudij, da pokažejo za vselej deželi hrbet. Seveda navadno kmalu uvidijo, kako je ravno v/ mestih boj za obstanek neizprosen, Ida vsak! tak priseljenec pomnoži navadno le bedo in siromaštvo v velikem mestu, da je lepo življenje, (o; katerem je sanjaril, le dim in prazna pena. Tedaj se; kesa, da je v svoji bedasti ’domišljiji popustil svoj prejšnji stan.! Tloda splošno je. prepozno. Kajti dežela potrebuje le zdrave in krepke ljudi, ne pa takih, ki so v velikomestnem življenju oslabeli na živčevju in jna mišicah. Zato so skoro brezpomembni poizkusi, dovesti mestno delavstvo zopet nazaj k poljedelstvu, studil če bi bilo to lažje mogoče, kakor sicer ni.' Prizadevati pa si je treba in Jna to je treba delati,i da) mlade moči ostanejo pri kmetijstvu in poljedelstvu.;
Ker je torej zlasti vojaška doba tako nevarna za kmeta, dasi; je morda v marsičem koristna, zato hočem iv sledečem vsaj nekoliko razložiti, kako je mogoče oslabiti slab upliv, ki ga imajo večja mesta na vojake,, ki; so prišli iz dežele.
Staro mnenje v vojaških krogih' je, da je prevelika! razkrojitev ,vojaški/h .čet vf kvar izvežbajnju
častnikov in moštva. Zato bi bili tudi zastonj vsi poizkusi^ delati na to, da se naj vojaštvo Iraje nastanjuje v manjših garnizijah. In če bj imeli tudi le manjše garnizije, bi to ne zadostovalo.; Vjojakom bi Še vedno manjkalo tesnega stika prejšnjim poklb pem. Baš tega je pa treba, posebno Še tedaj, če bo vojaške postojanke le v večjih mestih.
Modri možje so uvideli žei davno, da bi bil za to zelo koristen gospodarski pouki v vojaški dobi. iV. Nemčiji so v tem ozipu preče!] pred nami, fdiasi se tudi pri nas čim dalje bolj oglašajo slični glasovi in se je o tem govorilo, že tudi jv državni zbornici. Že lansko poletje je sklenil v Monakovem Odsek nemškega gospodarskega sveta delati na to, da se vpelje tak pouk pri vseh vojaških oddelkih.!
Ta sklep se glasi sledeče:-,
„Odsek nemškega gospodarskega sveta sklene priporočati, da je gospodarski pouk vojaštva v vseh garnizijah cele države važno sredstvo, da se ohranijo mlade moške moči kmetijstvu. Tam,, kjer še manjka potrebnih učnih' moči, naj se poskrbi, da jih s pomočjo gospodarskih oblasti kmalu nastavijo. V, zveznem svetu in v državnem zboru naj se predlaga, da se določijo v etaju vojaške uprave tudi sredstva za zgoraj omenjeni pouk.“
Tako v Nemčiji. In kakor tam, tako mozrajo tu-Idi pri nas pristojni krogi uvideti, kako potrebno je ohraniti kmečke mladeniče njihovemu stanu in, da ima pri tem korist tudi vojaštvo, ne le kmetijstvo. Kajti kljub izjavi profesorja Brentano je ,res, da je v vrstah kmetov, in poljedelcev mnogo več in boljših moči, sposobnih braniti domovino, kakor v vrstah industrije!
Ta želja, pridobiti v Nemčiji vojaške kroge za gospodarski pouk v vojaštvu se je tudi izpolnila,. Prusko poljedelsko in vojno ministjrstvp sta o tem večkrat razpravljala in vso zadevo povoljno) rešila. In kmalu na to je izšel odlok na gospodarske zbornice in na generalna poveljstvja, glasom katerega so pričeli že v oktobru lanskega leta z gospodarskim poukom pri vojaštvu.
V Avstriji, smo v tem oziru Še precej zadaj. In kako bi bili tudi za naše kmetijstyo taki gospodarski pouki pri vojaštvu zelo važni, in koristni !i Treba da naši poslanci prav odločne« zahtevajo gospodarskega pouka med vojaki m ne smejo preje odnehati, 'da se jim izpolni ta neobhodho važna zahteva. Saj vidimo, kako trpi naše gospodarstvo in kmetijstvo sploh na pomanjkanju delavnih moči, zlasti odkar vse hiti v mesta, v tovarne in razna industrijalca podjetja. In ta pritisk v, mesta, to priseljevanje leto za letomj narašča, pri Čemur ima seveda zdravo gospodarstvo sila Škode.
Največjo krivdo pri tem priseljevanju pia ima vojaška doba. Zato je ravno tu treba iztrebiti korenine, ki se kmalu razrastejo tudi v mladem,> čilem in zdravem možu iz dežele, ki ga privežejo na mestno življenje, odtujijo prejšnjemu stanu in za vedno odtegnejo kmetijstvu.
Tu bo treba razložiti moštvu,, koliko ugodnejši življenjski pogoji so na deželi, kakor v,mestu,, kako da je življenje v večjih mestih škodljivo zdravju, kar ko neizmerno Škodo ima narod, ako ni mladina vedno v neposredni zvezi s prosto naravo, ampak če je v zaduhlih, tesnih, nebotičnih hišajh naravi popolnoma odtujena.
Ako se bo vse to in enake reči mladim ljudem primerno razložilo, p,ač smemo upati na) uspehe. In še le* potem bo imel pouk v gospodarstvu pri voja-kih pravo vrednost.
Koroško.
Celovec. Tukajšnja policija je v hotelu Moser prijela zločinca Pogačarja it Kranjskega, ki je stanoval tam kot duhovnik. Ta Pogačar je že enkrat priSel z našo stražo v dotiko, ko je bil lani prijet v škofovem grada, kjer se je bil skril v peči, da bi ponoči ropal in kradel. Sedaj so prišli na njegov sled, ker je nekemu zlatarju v Špitalu ponujal nekolikokrat na kup jako dragocen prsten, ki ga je bržkone kje ukradel. Pri, njem so našli 1100 K denarja, nekaj hranilnih knjižic, veliko dragocenosti in dokumentov (na neko duhovno osebo) in tndi delavno knjižico na ime Pogačar, ki ga je izdala. Izvrševal je zadnji čas svojo nmetnost po Kranjskem, Koroškem in po Solnograškem, najbolj je deloval v glavnih mestih: v Ljubljani, v Kranju in v Solnogradu.
Zanimivo je bilo, kako so tega tička vjeli. Ko je opoldne obedoval pri Moserju, pripovedke mu nek dunajski potnik, sedeč pri njem, da ’ga je prijela policija in je zahtevala doknmente, ker išče nekega zločinca. (Ta se je bil namreč nehote naznanil policiji s pismom, ki ga je pisal tukajšnji svoji ljubici). Nato je „župnik Lorko“, kakor se je imenoval, takoj plačal in se je odstranil naglo iz hotela. Na Starem trgu pa ga je že zapazil nek detektiv, kateremu se je „nagli“ duhovnik zdel sumljiv; ko ga je poklical, stekel je Pogačar v ulico „na Žarah“ (Renngasse). Policija in množica Ijudij je drla za njim. Končno je nek kolesar Virout skočil s kolesa in mu’ je nastavil kolo pod noge, da je padel. Tako so ga mogli djati pod ključ. Velika šuma ljudi je dirjala za čudnim sprevodom do občinske hiše in do sodišča.
Labod. (Kaj delajo naši sodniki ?) Posestnik Linsar na Dahpergu (občina Lindhof) je s svojim bratom vred svojo ženo neusmiljeno pretepal, zapiral v klet in ji nazadnje pognal sekiro v stegno. Obležala je seveia in se valjala brez zdravniške pomoči cele tedne po nesnažni postelji, predno da jo je smrt rešila. V zadnjih zdihljajih jo je našla nek|t jajčariea, ki je videla tudi gnjilo rano v
stegnu in je stvar spravila v svet. Na to je res prišel pravi mrtvaški ogleda — drugači ta posel opravi navadno kak mežnar ali cestar s tem da pri mrtvecu popije ne pregledavši ga glažek žganja — in sodnija je čedno dvojico bratov zaprla. A to moramo vprašati: Ves svet je vedel za neusmiljeno trpljenje te žene; zakaj pa imamo sodnike in orožnike? Ali človek nima več toliko pravice, kolikor je ima vsaj po mestih, pa tudi že na kmetih vsak vol, vsak vrabec, vsak pes? „Ober sö bor jo so laj a Pemin!“ Slovenec in Čeh sta pri Nemcih še za psom, tudi že pri nemških kmetih. Linsar si je namreč svojo ženo dobil na Dunaju, kjer je bila perica. Po rodu pa je bila Čehinja. Spravil je mlado dekle na svoj dom — bila je stara še zdaj šele 32 let —, se je žnjo poročil in je lepo vzel tisočake, ki si jih je revica prihranila, — drugače tudi dandanes nemški kmet že ne vzame v svoji zagrizenosti slovanske žene, če ne zavoljo denarja, — potem pa je noč in dan mislil, kako bi ji življenje okrajšal. Delati je morala huje kot živina, namestu jedi, pa je dobivala samo — s k o 1 i. Z bratom sta lenuharila in ženo tepla, posle pa sta pognala od hiše; sirotica pa je sama napravljala krmo za 18 glav goveje živine in za deset velikih svinj. Pa še mn je predolgo živela.
Beljak. Naši Nemci so napravili velik izlet s posebnim vlakom na Monakovo. Vodi jih dež. posl. prof. Angerer. Tam se bratijo z „nemškimi bratci v rajhu“. Seboj imajo godbo 7. pešpolka, ktera je te dni igrala na bav. dvoru pred princom Lujtpoldom. Ta je vodju godbe Fridrichu pripel bavarski voj. zaslužni križec 1. razreda.
Južna železnica. Postajenačelnik Ign. Rajhi je premeščen iz Spitala v Ptuj, asistent Franc beničar iz Zagorja v Spodni Dravograd.
Trg. Kmet Huber v Dobu (Friedlach) je naznanil svojega hlapca pri orožnikih, ker je ukradel za lepo množino suhega mesa.
Beljak. V Toplicah pri Beljaka se je napravila orožniška postaja. — Vlada bode v jeseni vse prve 3 razrede naše gimnazije spremenila v realno gimnazijo. Vpeljala se bode v 3. razr. namesto grščine francoščina.
Podgora. Na cesti je Oblasarjev konj tako rincnil hlapca, ko je pregledoval voz, da je takoj mrtev obležal. Konja sta obstala mirno pri njem.
Kranjsko.
Nesreča na Triglava. V torek popoldne sta plezala dva Dunajčana, Karel Plachinger in Viljem Lass, med hudo nevihto po severni steni na Triglav. Bila sta med seboj zvezana z vrvjo. Ko sta počasi plezala navzgor, se Lassu izmakne izpod nog skala in on je padel v 25 metrov globok prepad, ter sfcboj potegnil tndi Plachingerja. Ta se je k sreči vjel z vrvjo za neko ven štrlečo skalo in tako ušel smrti, akoravno je bil tndi težko poškodovan. Lass se je v breznu do smrti pobil, klical je še nekaj časa v smrtnih bolečinah na pomoč, kmaln pa je utihnil in izdihnil. Plaehinger je imel še toliko moči, da je počasi plezal med hudimi mukami do Vrat, kjer je ljudi obvestil o nesreči in se potem nezavesten zgradil na tla.
Legar se je jel širiti po Gorenjskem in sicer po žnpnijah Goriče in Trstenik. V zadnjem času so bili doma vojaki, ki so dobili dopust za časa žetve. Hodili so po okuženih krajih in hišah, ter je velika nevarnost, da ravno ti vojaki sedaj ne zanesejo bolezni med druge, ko so se vrnili iz dopustov. Treba je na te vojake posebno paziti.
Novo podzemeljsko jezero so baje našli na Dolenjskem in sicer v Finko vi jami pod Stenami med Dobrepoljem in Velikimi Laščami.
Kranjski avtomobilski klub je imel minoli teden svoj ustanovni občni zbor v palači deželne vlade v Ljubljani. Glavne naloge tega kluba so: organizirati lastnike avtomobilov in motornih koles po Kranjskem ter pospeševanje in podpiranje tujega avtomobilnega prometa skozi Kranjsko. Zraven imajo pa še to nalogo tudi, da pojasnijo ljudstvu pomen avtomobilizma in pouče posebno voznike, kako se najlažje ob?arujejo nesreč. Za predsednika je izvoljen grajščak baron Friderik Born od Sv. Ane, za podpredsednika pa ljubljanski trgovec Edmund Kavčič.
Planinsko kočo na Begunjšči bodo blagoslovili v nedeljo, dne 25. julija dopoldne. Begunjski župnik č. g. Kleindienst bo opravil cerkveno opravilo na visoki planini.
Vojakom V Ljubljani plenijo oblasti njih pisma ali pa razglednice, na katerih so prilepljeni narodni koleki. Ona pisma in pa razglednice, katera nosijo nemške obrambne koleke, se pa kar najhitreje razdelijo naslovljencem. Iz tega postopanja vojaških oblastij naj sledi, da prilepi vsakdo narodni kolek na pismo in se naj pritoži, ako naslovljenec ne dobi omenjenega pisma. Prilepljajte koleke „Obmejnim bratom v pomoč“ na pisma! To naj bodo posledice tega izzivanja.
Primorsko.
Slovenci izgubili so zopet slovensko posest na Goriškem. Pred kratkim je kupil Bolaffio iz Gorice Urban-čičevo veleposestvo v Brdih. Kdo je kriv tega, da prihajajo domača posestva kar brez javne vednosti v tuje roke, najsi-bode laške ali pa nemške? To je jedino kriva velika brezbrižnost od strani domačinov, ki si puste priti tujcem na vrat. Koliko se je že govorilo o zadrugi, ki bi pokupovala taka posestva. Pa od nikoder nikakega glasu o tem. Vzdramimo se Slovenci ob mejah na svojo lastno pomoč. V nas samih je rešitev.
Umrlega španskega pretendenta Don Carlosa Burbonskega pripeljejo v Trst, ker ga bodo položili s cesarjevim dovoljenjem v rakev pod glavnim altarjem tržaške stolne cerkve. K pogrebu pride cesarjev poseben zastopnik.
Tečaj O zadružništvu V Splitu. Zadružna zveza ljubljanska priredi v Splitu tečaj o zadružništvu, ki bo trajal od 26. do 31. julija t. 1. Udeležba je dovoljena tudi nečlanom.
Ribiške zadrugo so ustanovili v Vrgadi v Dalmaciji. Posebna zasluga na tem gre znanemu ljudskemu prijatelju in naprednemu ekonomu knezu Borelliju.
Za povzdigo pridelka ranega namiznega grozdja ▼ Dalrnacji bo tamošnje namestništvo izdalo podpore in nagrade v finih vrstah trt, umetnega gnoja in drugih vinogradskih potrebščinah, pa tudi v denaiju.
Narodno-obrambno delo.
SirilMetodova družba nad strankami?
Občni zbor v Bohinjski Bistrici -pred dvema letoma je Ciril-Metodovo družbo popolnoma potisnil v liberalni tabor. * Liberalni politični kolovodje so radikalno aka-demično mladino takrat porabili ne v pravem narodnem obrambnem duhu, ki jim je povse tuj, temveč kot priga njače podružnic za listo liberalnih odbornikov. Najboljši in tudi za družbo najdelavnejši možje niso našli milosti v očeh starih in mladih „radikalcev“, in sicer samo zato ne, ker so pristaši krščanskega svetovnega naziranja.
Ciril-Metodova družba je torej zanesla razdor na obrambno polje, ki je do tistega časa bilo vsem slovenskim strankam skupno. Od tedaj ste pretekli dve leti, toda dražba te napake in krivice ni popravila. Ravno nasprotno. Liberalna atmosfera, v katero so jo zanesli razni žrjavi, sgošča od dne do dne in v isti meri se tenči obrambna objektivnost in nepristranost. Dokaz za to je med drugim tudi dejstvo, da družba kot potovalne učitelje namešča ljudi, ki so najtrdovratnejši pristaši liberalnih strank in najvztrajnejši delavci za nje.
Tako se ne smemo čuditi, da so Ciril-Metodove pod-družnice srečno prijadrale v tisto luko, katero si je z „nepolitičnimi“ utrdbami utrdila liberalna Narodna stranka — v Zvezo nar. društev. Na občnem zboru te Zveze v Celju se je namreč konstatiralo, da je v tej skoz in skoz liberalni Zvezi včlanjenih že 1-1 Ciril - Metodovih podružnic.
Ko se je pojavil prvi tak slučaj v Ptuju, smo vodstvo v Ljubljani vpozorili, naj kaj ukrene v tem oziru. Vodstvo v javnosti ni storilo nobenega koraka in je vsled tega soodgovorno ne samo za ta slučaj, ampak tudi za njegove naslednike.
Kakor torej kažejo razmere, še ne bo kmalu prišel tisti čas — če še bo sploh kedaj prišel — v katerem bo Ciril-Metodova družba to, kar je bila po svoji prvotni ideji, namreč skupno torišče vseh Slovencev za vzajemno narodno obrambo.
Čakati pa ne moremo, najmanj obmejni Slovenci, temveč si moramo sami pomagati, kolikor znamo in moremo. Koroški Slovenci so se že ^otresli tiste obrambne letargije, v katero jih je pretil uspavati novi tok v Ciril-Metodovi družbi, ter so si ustanovili lastno šolsko društvo. Štajerskim rodoljubom priporočamo, naj o tem zgledu, ki so nam ga dali koroški bratje, resno premišljujejo, posebno še o vprašanju, ali ne bi kazalo, da se vsi obmejni Slovenci, ki so krščanskega svetovnega naziranja, združijo v skupno obrambno društvo.
Za „Sklad obmejnih Slovencev“ so nadalje darovali sledeči gospodje po 20 K: dr. Josip Gruden, profesor v Ljubljani; dr. J. M. Keržišnik, dekan v Trnovem na Notranjskem; Ivan Gogala, kaplan v Trnovem na Notranjskem; Jožef Zupan, dekan v Dolini pri Trstu; Filip Sekavčnik v Starem trgu pri Slovenjem gradcu; Josip Novak, župnik, Povir; Duhovniki, zbrani v Velikih Laščah; Janez Karlin, župnik v Škofji Loki; Jernej Pavlin, kaplan v Cerknici; Anton Česnik, c. kr. profesor v Celju; Zvonimir Krumpešter, župnik pri Sv. Gregorju; Anton Gabrijelčič, gostilničar in posestnik na Brezjah; Jožef Regen, župnik na Uncu; Gjuro Rašica, ravnatelj „Zadružne zveze“ v Ljubljani; J. Strancar, župnik v Rihenbergu; Avg. Jager, mestni kaplan v Ptuju; dr. Ivan Svetina, c. kr. profesor v Ljubljani; Mesto novomašnega spomina svojemu govorniku veleč. g. dr. Jan. Ev. Kreku Stanko Masič; Neimenovan od Sv. Križa pri Mariboru; Vesela družba v Velikih Laščah; Ferd. Pšunder, vikarij v Ptuju; I. Sajovic, stolni prošt v Ljubljani; Gotard Pavletič, dekan v Št. Petru; Lovro Juvančič, župnik v Dornbergu; Josip Primožič, župnik v Prvačini; Ivan Rojec, župnik v Mirnu; Edvard Štre-kel, vikarij v Vrtojbi; Ivan Florijančič, vikar v Škocijanu; Še nekateri na 20-letnici v Št. Petru; Mihael Gobec, mladenič, Mislinje, Sladkagora; J. Šelih, župnik pri Sv. Kunigcndi, 5 X 20 = 100 K; na novi maši Antona Zupanca na Krki nabranih 80 K; na novi maši Ladislava Jegliča v Podbrezju, 33 K; ob priliki desetletnice mašništva nabral Anton Abram, kurat v Št. Petru na Krasu, 160 K. Bratje! Spominjajte se ogrožene meje. Darujte za Obmejni sklad. Darovalcev je že čez i00, a manjka jih še veliko, veliko. Oglasi naj se jih še 891, da bomo mogli odgovoriti nemškim nadutežem!
Nemško nradništvo za Schulverein. Tistim državnim uradnikom na Dunaju, ki so za Roseggerjevo ustanovo darovali 6000 K, so kmalu sledili drugi. Tako so n. pr. kot ustanovniki pristopili nemški poštni uradniki na Dunaju, učitelji višjih državnih in zasebnih učilišč v Bjelicah, profesorski zbor dunajske filozofske fakultete itd.
Nemška mladina za Schulverein. Požrtvovalnost nemške mladine za nemško obrambne svrhe raste od dne do dne. Ob priliki matere so darovali dijaki dunajsko-novomestne realke 132 K, učiteljiščniki v Trutnovi 45 K, realci v Elbogenu K 36 30, celovški realci K 7-60 v.
Nemške občine za Roseggerjevo ustanovo. Ker se je bati, da se ne bi našlo 1000 mož, ki bi mogli darovati vsak po 2000 K za nemški ScnulvereiD, so nemške občine, predvsem seveda mestne občine priskočile na pomoč. Doslej so pristopile kot ustanovice naslednje mestne občine: Olomuc, Celovec (!), Tropava, Solnograd, Gradec, Iglava, Ptuj (!), Brno, Znojmo, Toplice, Mosti, D. Novomesto, Vels, M. Ostrava, Št. Hipolit, Inomost in Line Zanimivo je, da je bil v linškem občinskem zastopu, v katerem sedi 10
socijal demokratičnih občinskih svetovalcev, tozadevni predlog sprejet enoglasno.
Za društveni dom v Št. liju so darovali rajhenburški učitelji in kaplani K 4'— Hvala!
Narodno gospodarstvo.
Mali posestniki in živinoreja. To je že stara soci-jalnodemokraška zvijača, da skušajo slepiti ljudi s tem, da so glavni činitelji v prodaji klavne in dobičkanosne govedi kakor tudi mleka le veleposestniki in rasni drugi špeku-lantje iste baže. To pa ni res. Zakaj, da socijalni demo-kratje to mnenje zastopajo, je popolnoma razvidno. Male posestnike mislijo s to vado spraviti pod svojo rudečo zastavo. Vedno in vedno se govori malim posestnikom: Zakaj se pa branite otvoriti rumunske in srbske meje, zakaj se protivite pogodbam s balkanskimi državami. Saj nimate nič od tega, ker morate meso in kruh ravnotako kupovati, kot mi socijalni demokrati. Vi niti toliko ne pridelujete, da bi zadostovalo za vaše potrebe, dobiček zaprte meje pobašejo pa le samo veleposestniki in pa veliki kmetje v svoje malhe. In v resnici se jim je posrečilo, kazavši na jednakost interesov, pridobiti veliko pri zadnjih državnozborskih volitvah v deželnih okrožjih Češke in Moravske. Socijalni demokratje bodo skušali po zaključit vi državnega zbora še enkrat močneje zapostaviti svojo agitacijo in je toraj primerno, da se določi, da imajo ravno mali in imoviti posestniki največ udeležnosti in koristi od živinoreje. To se dokaže na primer od govedoreje:
Od onih, dne 3. junija 1902 v Avstriji štetih 9,025 208 goved, odpade na posamezne velikostne razrede poljedelskih
obratov in	sicer na: do 1 ha		418.454 goved toraj			46 %
1		2 „	813.563	1?		9'1%
2	??	5	1,975.503	??		21-8 %
4	??	10 „	1,616.774	yi		17 9 %
10	??	20 „	1,726.258	V		19 1 %
20	n	50 „	1,493.417	??		16-6%
50		100 „	301.713			44 %
čez		100 „	679.536			7 5%
Iz te sestave se toraj razvidi, da odpada v Avstriji največji del goveda na poljedelske obrate od 2 do 50 ha, toraj na kmete in male posestnike. Medtem ko imajo kmetje 6,811952 goved (45 4 %), odpade na prave veleposestnike, akoprav se tudi velike kmetje k temu računa, samo ip-9 %. Se celo razdeljeno veleposestvo je na govedoreji močneje udeleženo, kot pa veleposestvo samo. S tem se ovržejo vse lažnjive trditve socijalnih demokratov, s katerimi hočejo begati kmete in jih loviti v svoje nenasitne in škodljive mreže.
Avstrijski petrolej na Nemškem. Avstrijski glavni konzul priobčuje sledeče o konkurenčnem boju „Standard Oil Company“ z avstrijsko petrolejno industrijo na Nemškem: Obe stranki si skušata ena drugi odvzeti odjemalce, kar dosedaj ni imelo slabih posledic za razpečavo avstrijske tvarine in se je še zvišalo pri onih detajlistih, ki niso vezani s kako pogodbo na „Standard Oil Company“. Avstrijski detajlisti npajo, da se bo razpečavanje njih tvarine v, bodoče v še večji meri povišalo in, da se bo konkurenčni boj odločil na njihovo stran. Tega se posebno vesele delničarji delničnih družb avstrijske petrolejne industrije, ki so razdeljeni po vseh kronovinah avstrijske države.
Primorski marmorni kartel. Na Primorskem se že snuje marmorni kartel. Cilji tega združenja so poleg prizadevanja za domače razpečavanje tudi za izvoz domačih izdelkov preko morja, osnovanje skupne prodajalnice v Trstu in pravično razdelitev naročil na posamezne kartelirane kamenolome. Najznamenitejše] je pač to, da se pridobe v interesu skupnega izdelovanja marmorja potrebni pripomočki za zadnje najmodernejše In najbolj praktične načine mramornoga izdelovanja.
Svarilo pred razstavo v Hamburga. Kar najodločneje se svari pred udeležbo takozvane „Mednarodne razstave za trgovino, promet in industrijo v Hamburgu“. Ta razstava se snuje od nekega, radi goljufije že predkazno-vanega hamburškega agenta za razstave, kateri hoče sedaj pod imenom gori omenjene razstave, loviti svoje ljudi, da bi jih osleparil za razslavno svotpi
Cene špirita na Nemškem se zvišajo. Skupni odbor špiritne centrale je sklenil zvišati cene špiritu pri prodajni ceni za 10 kron pri hehtolitru, ne oziraje se na denatuni-rani špirit, katerega cene ostanejo nespremenjene.
Počitnice za delavce.
Ko se enkrat konča šolski pouk po šolah, potem nastane za vse ljudi v onih dveh poletnih mesecih nekak počitniški Čas. Ne samo javni uradnik države, dežele in občine hoče sedaj izkoristiti svoj dopu3t, tudi večina privatnih uradnikov si je že zasighralo svoje večje ali manjše dopuste, tudi zdravniki in odvetniki. Trgovci in obrtniki si dovolijo sami poletne in potovalne počitnice, ako jim je letno poslovanje doneslo za to potrebno svoto denarja, papirnatega in drobnega. Samo delavec v pisarni in delavnici v tovarni in prodajalni nima tega, tako potrebnega dopusta, da se pokrepča. V nekaterih velikih mestnih občinah kakor na Dunaju imajo delavci že vsako leto nekaj časa dopusta, da si opomorejo od utrudljivega dela. Ako se drugje tako ne zgodi, je krivo samo na občinskih svetovalcih, kateri nimajo smisla za socijalno delovanje, ampak tiče v liberalnem sistemu izkoriščevanja. Tu toraj ne gre za mestne delavce, ampak one v privatnih podjetjih.
Narovnost jasno je, de se delavcem v večji podjetlih lažje da dopust (razume se, da ostane plača pri tem ista). Tovarna, ki izdeluje črevlje in v kateri posluje 100 delavcev, da lahko brez škode za svoj obrat počasi vsem delavcem potrebni dopust, kar pa seveda čevljarski mojster ki ima enega ali dva pomočnika ne more. Vsaka tovarna ima s voj o mrtva sezono in z veseljem da gotovo delavcem
med tem časom dopust, da ji ni treba jih odpustiti radi pomanjkanja dela. Mojster seveda nima take sezone, ima vedno naročnike in mora vedno delati v vsakem letnem času. Veliki prometi in obrati so že večkrat vpeljali delavske dupuste, posebno tam, kjer se jim je posrečilo v večletnih tarifnih pogodbah napraviti delavne pogoje. V manjših obratih si bodo jedino tiskarji mogli privojevati dopust, kjer eden druzega lažje nadomestuje za časa dopusta. Odločujoča za dovolitev dopusta je večinoma nepretrgana službena doba delavca v kakem obratu, včasih tudi njegova delavna pridnost. Zadnja določba naj delavce izpodbode, da se izpolnijo kar najbolj morejo. Več let ko-delavec ostane v istem obratu, temveč dnij dopusta dobi na leto.
Zlasti lepo skrbe nekatera podjetja na Nemškem za svoje delavce. Kemična tovarna bratov Heyl v Charlotten-burgu je ustanovila poseben počitniški dom za svoje delavce v Meklenburgu. Vsak delavec, ki ima pravico do dopusta, dobi vse stroške za potovanje tja in nazaj, prosto oskrbo, proste kopelji in še 3 marke povrhu na teden kot nekako darilo. Zakonski možje dobe, ako nimajo otrok še 10 mark, z enim otrokom 12 mark in pri več otrocih 14 mark primečka in doklade. Istota‘io so razna druga podjetja v Hildeheimskem okrožju sezidala na skupne stroške-enak počitniški dom, v katerega pošlje vsako leto 190 delavcev na & tedna dopusta in odpočitka. Vsak delavec, ki je najmanje 15 let v podjetju zaposlen ima pravico do dv&tad.enakega odpočitka v tem domu. Neka konfekcijska tovarna (z največ ženskimi uslužbenci) je prišla na to, da so vsi svoj dopust prebili v prebivališču, vlekli plačo, pa še -delali za druge, ter niso imeli sploh nič od dopusta namreč: odpočitka. Zato je omenjena tovarna osnovala posebno blagajno v katero morajo delavke vsak teden vplačevati po 50 pfenigov, katere jim tovarna obrestuje po 5 procentov. Ako naraste gotovina na 26 mark (v 52 tednih), potem dobi vsaka delavka, katera je že eno leto v tovarni, 2 tedenski dopust. Delavka dobi potem gotovino in obresti iz blagajne in še 30 mark primečka od tovarne pod tem pogojem, da izrabijo svoj dopust v odpočitek v kakem drugem kraju. Za te dobrote se morajo delavci seveda tudi primerno zadržati. Ne smejo biti zapravljivci in tudi ne pijanci, temveč bolj pošteno ko se delavec zadrži tem bolje je za njega.
Ako bi mi priporočali, da se, ako je le mogoče dovoli delavcem dopust od 6 do 14 dni z isto plačo ko prej, bi nam od vseh stranij odgovarjali, da trgovina, industrija in obrt ne zmorejo te nove obložitve. Mogoče pa vidijo to preobložitev malo manj tragično, ko izvedo, kako mislijo pruski vladni in obrtni sveti o tem. Tako se piše za okraj Berolin: Uspehi dopustov kažejo najboljše učinke. Poleg zdravstvenega okrepila so si delavci pridobili tudi duševno svežost, katera se ne more dovolj pohvaliti. Po povrnitvi iz dopusta so delavci veliko bolj veseli, gibčni, živi in delavni kot pa prej. Povsod naj bi se za poskus upeljale take počitnice, kjer se le morejo. Videlo se bo takoj kako, da to učinkuje na delavca. Poskus velja!
Razgled po svetu.
Katoličani na Kreti. Na otoku Kreti je samo 400 katoličanov, od katerih živi večina to je 230, v glavnem mestu Kaneji. Vsi so pod spretnim vodstvom laških kapu-cincev, katerim načeluje apostolski administrator, kije tudi Italjan. Zadnji škof na Kreti je bil monsignor Canova, kateri je na nekem morskem potovanju pri Smirni umrl. Na otoku je pet katoliških cerkva, vse v beneškem slogu zidane, ter še v najboljšem stanu, ker še *ni dolgo, ko so bile zidaue. Dalje se nahajajo na otoku tri katoliške dekliške šele in en dekliški penzijonat v Eameji, katere zavode vodijo francoske nune in ena katoliška deška šola francoskih redovnikov v Kaneji.
Zdravniške preiskave pred poroko. Z julijem je postal v državi Washington pravomočen zakon, po katerem' se morajo vsi, ki se nameravajo 'poročiti, pustiti preiskati od drž. zdravnika in je poroka dovoljena le, če prineseta na poročni urad oba zaročenca ugodna zdravniška spričevala. Oproščene zdravniškega pregleda so ženske, ki so prekoračile 45 leto starosti.
Z eno nogo v združenih državah, z drugo v Kanadi stoji poštni urad v Berbe Plain. To je na meji med Vermontom v Združenih državah in pokrajino Quebec v Kanadi. Hiša je iz kamna in jo je pred 82 leti sezidalo mesto Berbe Plain tako, da jo polovica stoji v Kanadi, polovica pa v; Združenih državah. Pošto upravljata oče in hči, in sicer ima oče kanadski poštni urad, hčerka pa Vermoutskegal' Sredi pred hišo stoji mejni kol, ki ga je bil v prejšnih časih nekoč nek meščan Berbe Plaina prestavil, da si je zagotovil pot do svojih posestev v Kanadi; kasneje sta obe deželi z veliko muko zopet našli pravo mejo. Na vsaki način priča ta pošta o lepi sporazumnosti, v kateri živita deželi sosedi.
Družbo indijskih teroristov so zasledili v Londonu. Članovi se nazivljejo sinovi Schiwachs. To je namreč indijski bog uničenja. Družba je izvršila po svojih članih že več umorov v Londonu in okolioi.
Odvetnik dr. Ivan Fermevc
uljudno naznanja, da otvori
1. avgusta 1909 svojo odvetniško pisarno v Ptuju
v hiši zdravnika gospoda dr. B. STUHECA
NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v ‘inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Pećnice za lončene peči, zelenejin rujave barve, proda komad za 6 v radi selitve (samo S dni) pečar Schiller, Maribcr, Viktringhofova nlica št. 9.	ltO
Za letoviščarje! Lepa soba s kuhinjo in vrtom blizu gozda se odda letoviščnikom. Teč se izve v Kušah štev.	139
2 učenca z dobro šolsko izobrazbo iz boljše hiše sprejme v trgovino mešanega blaga Adolf Eichberger, -trgovec, Slivnica pri Sv. Jurju ob jul. žel.	129
Brata Rieger, c. k. dvema tovarna orgelj, Jegemdorf, avstr. Šlezija, se priporočata velečastiti duhovščini. Cenik zastonj 1	127
Ndvozidana, dvonadstropna hiša,
8 let prosta davka, s popolnoma novo opravo, lepim dvorišičem in majhnim vrtom se pod ugodnimi
Slačilnimi pogoji v Mariboru pro-a. Kje, pove upravništvo lista.
132
Absoviran petošolec išče primerne službe. Naslov pove uredništvo „Straže“.
Staro dopisnice s znamkami kakor tudi kuverte in znamke kupuje po najvišji ceni Karl Navratil urednik, Dunaj 18/1 Leitermayergasse 36.	126
Edina narodna čevljarska trgovina Štefan Strašek, Celje, Koraška ulica št. 3 priporoča svojo bogato zalogo črevljev za moške, ženske in otroke. Izdeluje se tudi obuvalo po meri in se da na obroke. Najnižje cene! Postrežba točna in solidna.	130
IV* 100 kg ovsa stane 14 K
če se e a del ovsa nadomesti l mo-lasin. Sestavina iz 5 kg ovsa in 2 kg molasina ima več vrednosti kakor sam oves. Molaskrma je sladka in ima 35—40% sladkarja in je najboljša krma za konje ia drugo živino. 50 kg stane brez vreče franko na vsako postajo 7 K, če se naroči cel voz, drugače 7 K 50 v. K. Stein, Dnnaj II, Praterstrasse 54.	128
Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Macuh,Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih oenah.	48
^iBnnaiai^anHv
Edina narodna steklarska trgovina Fran Krupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
Ka debelo.	Na drobno.
oooooooooo
Ignac Božič
narodni krojač y Maribora,
Tegethofova nlica 16, y hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
T nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 nrah zgotovi. :
gpoooc Restavracija XXXX^
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjican itd.
Pivo iz budjeviške Češke pivovarne.
Po leta ndobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
MET Za nakup priporočamo tvrdko
91. E. Sepec, Maribor
Grajski trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.	7
V trenutku
uniči
ogenj
mnogim posestnikom poslopja in s trudom spravljene pridelke. Nimajo pričakovati izdatne pomoči,
ako niso dobro zavarovani
Kdor potrebuje tozadevnih pojasnil, naj se obrne na Vinko Vabič-a mlajšega, trgovca in okr. zastopnika Dunajske zavarovalne družbe v Žalcu.	108
Zavaruje najceneje!
Skrbi za takojšno in kulantno izplačilo oškodovanim!
O Melovatelj cerkvenega orodja in posode Q
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica šf. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštrane, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno
O— orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim! 38 Svoji k svojim!
Hotel
belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih eenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščaije; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
.	51
a se priporoča za obilni obisk, b
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico,
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ,
Maribor, Šolska ulica 2,
55
Cerkveni slikar
Peter Markovič
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
g se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. g
g občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, g
jr božjih grobov, altamih in bandemih slik, križevih
potov itd. vse na posebno trpežno platno in v
♦♦ jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško sta-
Ä re umetne slike. Sprejema vsa večja dela: sli-
g kanje cerkva v različnih slogih, cele notranje
g poprave cerkvä (v tem slučaju poskrbi in posre-
jr duje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po
dogovoru in brez vse konkurence. oow
23 g
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
Svoji k svojim
Urar, očalar in zlatar
SBureš
Maribor
Tegethofova cesta 33.
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
frrarrmfrmp 8 8^0TeDS^m^ ploščami, čistim in va I ctilllUlULlt/ jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
♦♦	Popravila se točno in hitro izvršujejo.
♦♦ A. m n. ■ A. m m*. h .b m A. ■ Bk. ■ Bk. ■ A. ■
Pohištvo
Velika zaloga pohištva od najpriprostejšega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34
,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov'
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
Slovenski krojač
Jakob Vezjak
v Mariboru, Šolska ulica 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospođe in dečke po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. ::: :::
Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje.	36
XXXXKX/.XXK
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 41/, % brez Posojila na zemljišča po 5% do 51/*0 odbitka rentnega davka.	*n z amor^zac9°'	.	..	.
Domači hranilniki se dajejo na dom bree- Posolila na aaotavo vrednostmi, heim, j v	Osebni kredit na menice m v tekočem
^ n	pod najugodnejšimi pogoji.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertaeija vknjiženih dolgov z na kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.	širni stroški.
= Oskrbuje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev
Brezplačno reševanje vseh zadev.
ogoooooooo oooo ooooo ooooo oooo
° Spodnještajerska ljudska posojilnica 8
v Mariboru
O uljudno naznanja, da se preseli s 15. avgustom
v Stolno ulico štev. 6. oooo ooo 0000008000000 ooooo 600 &
	
SMRT	
doleti vsacega, .ampak sreča i	samo tistega ka-
teri naroči sedaj belo platno v	veletrgovski hiši
R. Stermecki, Celje (Štajersko).	
Štajersko platno m. . . .	. . po 36 v.
Slovensko platno m. . . .	. . po 40 v.
Savinsko platno m. . . .	. . po 44 v.
Vojaško platno m. ...	. . po 46 v.
Domestih platno mehko m.	. . po 48 v.
Gorsko platno debelo m.	. . po 60 v.
Istrija tkanina, mehka m. .	. . po 64 v.
Holandska tkanina, mehko m.. . po 60 v. Vzorci. zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.	
	
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna st. Cirila y Mariboru.
Cerkvtnl In sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
HARIBOR, Kasinogasse štev. 2
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna 1 ::	:: Cene nizke I
Pri angelju
Glavni trg 19
Nova trgovina!
Dovoljujem si vljudno naznaniti slavnemu občinstvu, da otvorim dne 31. julija
v Mariboru s Glavni trg št.
popolnoma novo trgovino z modnim, suknenim in platuenim blagom ter raznovrstna perila, pletenine in krojaške potrebščine.
Svojim velecenjenim odjemalcem bom postregel lahko v vsakem oziru točno in solidno, ker imam.zelo ugodne zveze s samimi prvimi tovarnami.
Priporočam se torej cenjenim odjemalcem ter upam, da bodo podpirali mojo novo podjetje o obilnimi naročili.
137	Z odličnim spoštovanjem
J. N. Šoštarič.
Pri angelju
Glavni trg 19
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
~mWmWmWmm^m^WmWmWmWaWmWmwmWmWmWaWaWmwmWmWmWmwmWawmWmWm Wu Wm wtsWa wu.Ti»Tlbit.I'M■'aaa.».J.n«^1
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Edino narodno kamno-
V CELJU.
Stavbena in umetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brnšenje, poliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ‘ali betoniranih ::: rodbinskih'grobišč (rakev).:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::