r List 13. 4 • \ W S Tečaj LVIII. ar I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. J po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje na dom v Ljub se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin. > za trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic v LJubljani 30. marcija 1900. Politični oddelek. To ogromno zvišanje že itak nerazmerno drazega petroleja zadeva v prvi vrsti siroroašnejše sloje Ti porabijo največ petroleja in ga plačujejo najtežje Obrtnik 9 Gospodarsko ropanje že večkrat smo na tem mestu povzdignili svoj glas preti tistemu sistematičnemu ropanju, ki ga na gospo- šlvilja, dobička. mali uradnik plačuje največ tega nepoštenega drugi vrsti je zadeta trgovina Vsled kartela ta darskem polju vprizarjajo različne združitve, domišljali, da bi se naš glas vpošteval na Dunaj Nismo SI Tam se ne zmenijo niti za slovenske dnevnike ) i. Ne kaj še da bi se zmenile za skromen tednik. Toda domišljali smo si, da vsaj naše slovenske poslance nekoliko podkurimo. Žal, da se naše upanje ni izpolnilo. Slovenski državni poslanci se sploh ne menijo dosti za ljudske potrebe, za ki take stvari pa, čisto nič ne zmenijo. niso strogo slovenskega značaja 1 se trgovec potisnjen na stališče trafikanta, razloček je da ima trafikant zagotovljenih 7 o/o provizije, trgovec pa niti te ne. Na ta način se silno oškoduje trgovina in če pojde karteliranje producentov tako dalje, kakor v zadnjih letih, mora vsa trgovina ponehati. Roparsko počenjanje kartelov kaže posebno dobro okolnost, kako zaračunavajo rafinerije prazne petrolej ske sode. Tudi prevzemanje sodov je rajonirano in karteli- rano. renca in je veljalo 100 litrov petroleja 29 kron Dokler je bila mej rafinerijami svobodna konku- , plače- Taka stvar so tudi razupiti karteli, kateri izse vali so se sodi po kron Zdaj pa je tudi temu konec savajo IjudstTu kri in mozeg, proti katerim pa razen Zdaj se zaračuna sod samo s 60 vin mladočeških in nemškonacijonalnih poslancev in v državnem # To je trgovcu na največjo škodo zboru še nihče oglasil J vsled česar ima vlada najlepSi se je vradnost sodov na umeten da , zakaj nasilen način zni s tem, da izgovor, ako jo kdo prime žala za 40 vin. ) se v resnici še bolj zvišala cena Slovenci trpimo drugi narodi, ali pa še vsled bolj kartelov ravno tako, kakor petroleja. Trgovec ne plača za petrolej samo 12 ker smo siromašnejši in več, kakor prej, nego še 40 vin., ker toliko izgubi UrUgI liaiUUJ, aii pa oc ^yvij, «^vr k^.x. ^^^-----r-'-J» -o- -- - , - občutimo trdneje vsak izdatek. Zato pa .bi se bili morali pri vsakem sodu. Cena petroleja se je torej zvišala pri tudi naši poslanci oglasiti proti kartelom, ne pa to res nično delo za varnost ljudskega imetja prepustiti drugim, okroglo 30 milijonov kron na leto več 100 litrih za 14 K 50 vin. in imajo kartelirani rafinerji dobička nego so Poglejmo si samo, kako delujejo karteli. poče ga imeli poprej njanju pod vodstvom znanega Wittgensteina in njegovega To ie naravnost vnebopijoče in ljudstvo prešinjata Naj ko vidi, da se temu nihče ne nam bo dovoljeno, da zoperstavi. Nekaj velikih podjetnikov ukrade kar 30 mili - pajdaša Tatfssiga stoječega železarskega kartela smo go- začudenje in ogorčenje vorili že pred nekaj meseci. pojasnimo danes roparije petrolejskega kartela jonov ljudstvu iz žepa, a vlada se ne gane, dasi je sicer Kartelirani rafinerji so zvišali ceno petroleja od koj pri rokah 1 če se nekaj revnih pekov ali mesarjev 29 oziroma 30 kron na 41 do 43 kron Zvišali so torej dogovori glede cene živilom ceno za vsaj 12 kron pri vsacih 100 litrih. Po uradnih Karteliranje se razširja čudovito hitro. Kakor gobe izkazih se porabi na leto povprek 2,200.000 meterskih po dežju, tako rastejo karteli iz tal. Vse se hoče karte Btotov petroleja in so torej kartelirani roparji svoj dose- » danji, jako znatni dobiček pomnožili za 26,400.000 kron na leto! lirati in vse v namen, da se zvišajo cene proizvodom dasi so cene že doslej bile višje, kakor v vseh drugih deželah, koder je ljudstvo imovitejše. Poleg železarskega f Stran 114. Lfttnik LVIII. \ » kartela imairio še cukrarski, petrolejski celo kartel fabrikantov črevljarskega lepa iarski da takozvanega druga ž leznična zveza s Trstom dejansko izvrši. Deželnemu odboru 88 naroča, da ta sklep deželnega zbora „Federweisa". Cene so poskočile in postanejo še večje, kranjskega prijavi c. kr. vladi. Ta predlog, ki ga je ute zaslužek [pa je od dne do dne manji in vsled tega se meljeval dr. Schaff er, je bil sprejet, znižuje tudi standard of life širših slojev. Koncem seje so se konstuirali odseki so bili očigled takemu oropanju ljudstva pa moramo izvoljeni načelnikom finančnega odseka Hribar (aamesto pač reči, da razumejo naši državni poslanci svojo nalogo dr. Papeža) namest dr. Schafier, načelnikom upravnega jako slabo, ako prepuščajo take zadeve drugim strankam odseka Liechtenberg, namest. dr. Tavčar, načelnikom ter se za take izrodke gospodarskega življenja nič več odseka za letno poročilo Grasselli, namest. Ulm ne menijo, kakor za lanski sneg. Deželni zbor kranjski. IL seja dne 26. marcija. Novovoljeni poslanec trgovske in obrtne zbornice Delegaciji Politični pregled. Kakor poročajo dunajski listi, sta se miDistersi^a preisedaika Körber in Szeli dogovorila, da se skliöeta delegaciji na dan 12. maja. Zborovanje bo gotovo Jos. Kušar je storil obljubo. Deželni glavar se trajalo nekaj tednov in nekoliko zakasni. se torej sklicanje državnega zbora spominjal papeževe 90letnice Spravna pogajanja so za zdaj od Priznati se in dobil pooblastilo, da častita papežu v imenu cele dežele. ^^^^^ cla so se odposi obeh strank že v marsičem zjedi Za verifikatorja sta bila izvoljena grof Barb o in nili, a iz tega se še nikakor ne da sklepati na ugoden končni Lenarčič. peh Dve posebno irdi kosti sta vprašanji o češkem notranjem mann finančni odsek poslanci dr. S chaff er, Luck-grcf Barbo, vitez Langer, Hribar, dr. Ma- alan uradnem jeziku in o minoritetnih šolah Treba je bilo oliti jaron, Murnik, Višnikar, dr. Papež Povše in Modic. 1 1 dva pododseka, naj pretresata ti dve vprašanji ter svoje sklepo predložita skupni konferenci. V jedni zadnjih sej spravne konfe- izjavil, da nima niö v • ze vitez upravni odsek poslanci baron Liechtenberg renče je ministrski predsednik Körber proti češkemu notranjemu jeziku. Pododseka se skličeta med za: v se 1 Langer, grof Barbo 1 baron Be chbach asedanjem češkega deželnega zbora. Deželni zbori, kar jih je bilo sklicanih nci dan 26. mar > cija, so začeli z običajnimi formalnostmi svo e delovanj Božič, Lenarčič, dr. Tavčar, Jelovšek, Zelen, moravskem dež. zboru je novi namestnik grof Zierotin vbiral Pakiž in Povše. odsek za letno poročilo baron Wurzbach, strune narodne spravljivosti, v- štajerskem grof Clary kvasil o dobri in točni upra^^i pa le namestnik Ulm, Loy, Grasselli, Klein Košak in Schweiger. Kušar, Ažman, Smer češke politike tika ima značaj opartuaitete. Ta Mladočeška oficijelna poli politika hodi po onih potih po katerih so hodili Staročehi in zaradi katerih )e ljudstvo Pri volitvah so Nemci glasovali za vse te poslance, prepodilo Staročehe. Tej mladoceški politiki ne nasprotujejo samo člani narodnonapredne stranke niso- glasovali za kato liškonarodne pa ne za narodno napredne. Povod temu je izjava vodstva kat. narodne stranke adikalne stranke vseh vrst, ampak tudi odločnejši elementi v stranki sami. To se je posebno pokazalo te dni na shodu v Mtlniku. je javno in z vso odločnostj 1 da s poslanci narodnonapredne stranke niti k jedni mizi in proti mladočeškemu državnozborskemu klubu ne sede. Ker katoliška stranka ne samo da ni dala zado- logo glede vojaških novincev izločil iz stopil zaslužni mJadočeški voditelj dr. Grregr proti oficijalni politiki stranke , ker je pred- obstrukcij Grregr ščenja 1 nego še ponovila to žaljenje, je narodna stranka je povedal, da se je izreklo proti obstrukciji 22 poslancev za sklenila, da pretrga vsako zvezo in tudi pri volitvah ne obstrukcij 18 glasovalo bo nikdar več glasovala za nobenega člana katoliške sklep pa ni 20 poslancev je izginil strah Vsled tega pred češkim levom, ki se je izkazal stranke ter sploh pretrgala vsako osebno občevanje njenimi člani. kot jagnje, ogrnjeno z levovo kožo. Razlogi, da se proti ome z njem predlogi ni obstruiralo, so trije: Mladočehi so se bali zameriti cesarju, absolutizma m razpada desnice. Mladočehi Poslanci dr. S chaffer, Murnik dr. Papež so upali da bodo zategadelj dobili in tovariši so nujno predlagali: Deželni zbor pozdravlja kakšna so planila plačil toda znano je jih dobiva češki narod za svojo požrtvo z zadovoljstvom in radostjo po c. kr. vladi v seji držav- valnost. Absolutizem se dalje časa ne more vzdržati, zato je nega zbora dne 22. februvarja 1900 predloženo želez- strah pred njim neutemelj Gregr Kar pa se tiče desnice, je dejal mi je ljub vsak zaveznik, a tak ne. se vede danes nično predlogo, vsled katere se ima že skozi lOletja in pri najvažnejših prilikah od tega deželnega zbora nujno priporočena druga železniška zveza s Trstom, katera se v veliki meri tiče interesov Kranjskega, Alpinskih dežel tako, jutri pa drugače. Zavezniki, ki se nas drže, nas pošilj samo v ogenj po kostanj. Taki so Poljaki in klerikalci Naš cilj je realizovanje češkega državnega prava, a največja ovira pa sedanja ustava. Ker so Mladočehi obstrukcijo opustili, so re- in Primorskega sedaj tako v tehniškem kakor v gospo- za kar se bore že toli šili sicer vlado, parlament in sedanji sistem a dolgo zgubili ono, Jedino sredstvo sedaj darskem oziru ugodno rešiti ter za trdno pričakuje je, da bo državna da zbornica, ko se v kratkem zopet snide, to / jako važno zadevo nemudoma ustavnim potom rešila in stopijo poslanci pred svoje volilce in jim prepuste, da se odlo Ni res, da hočem ustanoviti novo stranko, samo nezado m sem z mladočeško stranko, katero sem pomagal nstano da bo C. kr. vlada z vsemi sredstvi 1 ki so voljen viti, ker se je sedaj stranka izneverila idealom bi ji morali lago 1 delala na to, da se ta v načrtu zakona projektirana realisti na razpo- biti vodilne zvezde. Sedaj so med Mladočehi tudi Staročehi in so zanesli v stranko ves drug duh. Eazen tega Letnik LVIII. - I « I 1 • / Stran 115. v Dji mDogo črnožoltih, ki belorudečo zastavo sploh ni- majo več prostora v srcu. Ead bi pa dovedel stranko pot ßipovski okraj naj začne delati na to. Ziemialkowski. t staro rijan Ziemialkowski minister za Gališko Flo t. m. ludne umrl. Roi bil po 2 V: preiskavi obsoj — Bivši dne 24. t. m. ob pol 1. uri popo 1817. Kot jurist je bil 1. 1840 na smrt, a porailoščen. Leta 1848 je bil izvoljen v državni zbor Ko je bil Kromeriški državni zbor razgnan, je bil Ziemialkowski interniran na Tirolskem Ideja Zrno do zrna III. oživotvoriti jednako podjetje, ni nova, ker so Leta 1863. se je zopet vdeležil ustaj m bil obsojen na tri jo gojili že pred menoj drugi Ze 1867 leta v ječo Polovico te kazni je tudi prestal, je cesar imenoval drugim podpredsednikom poslanske zborn slovenski možje in med ga Ko so volitve 1873. Nemci hoteli uvesti direktne dižavnozborske jim je pri tem pomagal Ziemalkowski. Ta je Poljake pridobil za nemški načrt, tako da so se absentirali pri glaso vaniu. V zahvalo za to je postal Ziemialkowski leta 1868 njimi tudi sedajni ljubljanski župan Hribar. Zakaj pa pivo iz nameravane ljubljanske mestne pivovarne ni meso postalo, mi ni znane, vender mislim, da se ne motim, ako vso krivdo pripisujem naši nepodvzetnosti. vanju. minister v Auerspergovem kabinetu Ostal je minister do 1888 že Tedaj ga je izpodrinil Dunajewski ker Ziemalkovski vedno Drugo nameravano jednako podjetje je tudi menda pri porodu umrlo in če se ne motim iz opravičene spletkaril proti Čehom in Slovencem. Od tedaj je oddalj bojazni pred porazom. če sem prav poučen 1 tedaj IZ od torišča praktične politike,^ a tudi kot zasebnik je še vedno kupčije s Perlesovo pivovarno ne bode nič ) ker go delal za poljekonemško zvezo, kar se je zlasti pokazalo za spo^a gotovo uvidela 1 da ni kruha, kjer se ječmen v časa emške obstrukci Italija Kakor bi nam bili Italij prizore, ki so jih koro dve leti upri zavidni za lep nemški kultcrc 1 kaj nosci v dunajskem državnem zboru, začeli tudi oni svojem lastnem taboru z obstrukcijo. Na dnevnem redu italijanskega parlamenta stoji namreč že več dni vladna predloga o pre- več membi državnozborskega opravilnika Vlada ima sicer veČino zase. ali levica, niči take škandale in da se morajo zaključiti seje. Nekaj časa se je mislilo razpust parlamenta neizogiben in so se stranke že začele sicer v veliki manjšini, vganja v zbor-da ni mogoče, priti do kacega glasovanja da navadnih kotlih s kuhavnicami mesi. Pojdimo za nekoliko dalje in oglejmo si se na pr. dalo napraviti na podlag? dobro organizovane kmetijske zadruge. — Za to razmotrivanje in za primero naj nam služi naše Dolenjsko. Meni sicer razmere na Dolenjskem niso še popolnoma poznate, vender mislim, da sem o njih toliko poučen 1 da lahko približnjo o njih govorim. Sicer pa upam, da razpravice ne bode motilo, če pripravljati na nove volitve, toda pogajanja zaradi kompromisa sedaj 80 se zopet začela za zdaj postavim svoje tvornice na Dolenjsko, v zeleni Balkan Ze dlj Časa vre v balkanskih državah Dunajski ti kar jih je v službi ministra zunanjih del grofa Štajer ali pa celo na usušeno ljubljansko barje nimo toraj na Dolenjskem. Osta Goluchowskega, šČuj kakor zlasti proti Črni na vse načine tako proti Bolgarski Dolenjsko ima nekaj lepega polja in tudi nekaj gori Menda se boje, ker se Rusij zanima za ti dve državi. Zlasti odkar je poslala ruska lada vinskih goric, ki so dajale svoj čas precej ne baš pre žlahtne kapljice, ampak one kislice, ki jo zovemo cviček dva stanj strokovnjaka v Sofij m teh držav, so na Dunaju močno Cetinje, da preiSčeta finančno Dokler so Dolenjci nosili srajce iz domačega platna in knezu trde, da bi se rad popolnoma otresel TurČij bolgarskem in si po ni sadil na kraljevsko krono Tudi poročajo, da se oženi z neko rusko veliko kneginj in njih vince z gore jim grelo srca, ampak jim dona-šalo tudi nekaj petič, tako dolgo so dokaj dobro in zadovoljno živeli. Toda vse na svetu je minljivo in tudi našim pravoslavni veri. Mej Srbij in da vsled tega prestopi k Črno goro se je zdaj tudi Dolenjcem so se časi spremenili. Trtna uš uničila jim je diplomatična zveza pretrgala Razkralj Milan dela kar očitno vinske gorice in s tem je šlo precej lepih petič v žrelo r na vojno proti Bolgarski mnogo novih pušk V zadnjem Času le Srbij dobila Vojna v južni Afriki Najnovejša poročila z bo nikdar site zverince. Razumi se pa tudi, da se Dolenjcev kultura ni ognjila, ampak da ji je in še precej oblizala. jišča nikakor niso ugodna za angleško stvar. Na južnovranjski — ^ novodobnim napredkom pa so postale tudi .razmere meji je Angležem, pobegnilo izpred oči vsaj 4000 dobro obo- druge, potrebe in stroški večji, dohodki pa manjši. In roženih mož ter povzročilo popolen poraz generala Gatacre. zgodilo se Tudi z osvobojenjem Mafekinga im.ajo Angleži precej težav Posebno neljubi so jim pa opetovani vojni sveti v Kroonstadtu da je nekdaj toli cveteče Dolenjsko po stalo po božjem dopadajenju tužno Dolenjsko in zdaj so i sedanjem glavnem sedežu burske armade m Praske pri ^afeking oranjske vlade kar se Slovencev v gmotnem oziru tiče, razmere še v ali ploh na zahodni transvaalski meji 4# Istriji slabše od onih na Dolenjskem. Dasi pa je zemlja so samo lokalnega pomena, pomenljiv pa utegne postavi poraz in podnebje na Dolenjskem tako, da bi se v ugodnem Gatacrov ker pride lahko do novih ustaj. Mej tem ko Roberts v Bloemfonteinu vrše za njegovim govori hrbtom o bližnjem prihodu v Pretorij slučaju vsi Dolenjci preživeli lahko doma, vender beda se stvari mu utegnejo postati ne- « pognala precej dolenjskega prebivalstva v Ameriko. In varne. Zmaga Angležev še nikakor ni zajamčena. Tekom pri hodnjih dni začne Roberts zopet svoje operacije. Armada, bro zakaj? Zato, ker so razmere dandanes take, da se brez gotovega cvenka ne da živeti.- To pa, kar se je na Do- ječa 4000 mož, katero vodita generala Olivier in Grabler je lenjskem sadilo in je rodilo, ni se dalo spremeniti v Angležem srečno utekla dasi bila takorekoč že zajeta. Bure zadela te dni velika nesreča. Vrhovni poveljnik obeh burskih armad, general Joubert je nagloma m Poveljstvo je prevzel pogljivi Krüger gotove novce in z gotovimi novci se mora, če že ne dru-zega davek odračunati. Novodobno oblačilo pa tudi precej stane in brez kofeta mamico kaj rada glava boli. In od kod denar za to? Se ve od tam, kjer ga je, toraj iz stran 116 Letnik LVIII Amerike. In naj se o Ameriki govori, kar hoče, vender pri Krškem. In ko bi tvarenje sladkorja pri nas je ona rešila marsikatero dolenjsko posest drugih nezgod. bobna in nekaj več stalo, kakor na Češkem, vender mislim, da to prekoračilo svote, ki je potrebna za prevoz slad- ne Razmere na Dolenjskem spremenile bi se lahko korja s Češkega do nas. Sicer pa tudi mogoče 1 da ako korenito v korist prebivalstva, kmetijska zadruga ali pa tacih več t ki se tam osnovala med seboj tvo- še pri rile zopet skupino Taka organizacija postala bi lahko potem podlaga raznim tehniškim podjetjem in to tudi v slučaju, da ne samo s kreditom razpolagala z gotovimi novci » ampak nas sladkor ceneje proizvajal, kakor drugod, ozirom na to tudi, da ležimo blizu Trsta, ni izključeno, da bi poslej mi izvažali sladkor v Italijo, Turčijo druge kraje, kamor se sedaj izvaža češki sladkor. tukaj previdnost na mestu, ker tako in Vsekakor bila t kajti organizacija v koji bi jamčil do gotove meje jeden za vse, vsi za jednega, imela kre- podjetje stane mnogo denarja. Ako bi se pokazalo, da bi se podjetje izplaSevalo dita kolikor ga bi potrebovala in bi se podjetje osnovalo, tedaj imeli od njega ne Vzemimo da se posrečilo osnovati zgoraj omenjeno organizacijo našega kmetijstva na Dolenjskem in da je zdaj samo še vprašanje, kaj naj vspešno porabila svoje pridelke. precenljivih koristij. Ne 1 da naši delavci imeli po leti na polji in po zimi pa v tvornici zaslužka ) se lotila 1 da ostajale tudi doma ogromne svete ki jih zdaj ampak poši- - Ko bi taka zadruga obrnila svojo pozornost samo merkantilnem kmetijskem pridelkom, zagotavljeni ji bi bili vspehi, ker bi se kot taka lahko brez strahu pred porazom spustila v konku- Ijamo v tujino. Naš kmet bi si pa tudi precej zaslužil stvari Upam . ki da bodem imel še prilike govoriti o tej znala postati eminentne važnosti za nas. renčni boj z veleposestj če ne to pa obrnila svojo 1 kar sem navel, ampak se mnogo drugih po zornost bolj onim pridelkom, ki tvorijo velike industrije godilo podjetij bode se dalo osnovati na podlagi združenega 1 se še veliko boljše. kmetijstva » ako se bodemo navadili gledati, misliti in Vzemimo, da bi po vsestranskih študijah in dobrem Znano računati in če se bodemo navzeli vsaj malo podjetniškega Jaz sem preverjen, da je pri nas mnogo tacih ne vidimo. duha. — stvari, ki nas dregajo skoraj v nas prevdarku kazalo na Dolenjskem saditi krompir, vam bode namreč, da tvori ravno krompir oziroma krom- ker smo prekratkovidni in ki nam pa jih donašale mnogo pirjeva škroba (Kartoffelstärke) podlago jako razširjene dobička, ko bi jih znali porabiti in izkoristiti. kemične industrije, da se iz krompirjeve skrobe tvori Vse kar imamo do zdaj Slovenci, izšlo je iz na špirit m pa skrobni sladkor ali sladkor Dextrose-Traubenzucker). grozdičnik (grozni šega kmeta in jaz mislim, da gojimo lahko opravičene Zadnji se posebno v nade, da pridemo na podlagi našega kmetijstva tudi Nemčiji v veliki meri proizvaja, a Nemčija je eksportna do svoje industrije in s tem tudi do gmotnega blago država in ve kam s svojimi pridelki, mi pa si bi morali stanja, ki sedaj edino pravo sredstvo kulturnega na še kakor lotili poiskati tla, kjer bi odlagali svoje izdelke. Vse bila velika opreznost na mestu, preden se tega ali onega. Izključena pa ni mogočnost J da bi mi zgoraj omenjene kemične izdelke ceneje proizvajali predka. Kakor ga bodemo morali iti za tem, da združimo in ojačimo svoje kmetijstvo, ravno tako bodemo morali 1 iti tudi za tem kakor v Nemčiji so delavske sile jako drage in da ) da ojačimo m združimo tudi naše bi z ozirom na to vspešno konkurirali z Nemčijo Toda previdnost je mati modrosti in vsled tega bi se moralo jako previdno postopati. obrtnijstvo. Kdor se je pečal količkaj z narodnogospodarskim in socijalnim vprašanjem, oni je prišel gotovo do za- ključka, da se mala obrt kot taka ne bode mogla vzdr Če bi se pa videlo, da s krompirjem ne bi bilo žavati, ampak da bode v boju z veliko industrijo pod nič, tedaj je še jako mnogo agrikulturnih pridelkov 1 IZ legla popolnoma. Že zdaj mala obrt jedva diha in da je kojih se delajo različne koristne in ob jednem dobro še pri življenji, pomagal plačane snovi. — sladkorna repa. Ko bi nam vender sem preverjen, da nam Jeden tacih kmetijskih p idelkov je sliti 1 da mali stroj. Ni si pa mi se za dolgo mala obrt vzdrževala in za to tudi vse upi drugo odreklo, po mojem mnenji ves trud zamanj povzdigniti in ohra- gojili s niti malo obrt kot tako. — Da se nam pa v tem oziru sladkorno repo, ne bi splavali po vodi Jaz žalibog še nisem imel dozdaj prilike, da bil z ozirom na naše razmere proučil vse posameznosti glede sladkarne ) vender me je premi.U o te\ stvari do • • vedlo do prepričanja nas izplačevalo. » da se jednako pod et)e tudi pri ne zgubi, kar imamo, zato moramo misliti na to, kako bi si ohranili malo obrt in ker ni mogoče kot tako, pa v drugi obliki. Kakor iz naše male posesti veliko posest, tako bodemo morali iz male obrti napraviti takorekoč veliko obrt ali pa bodemo ob oboje in potem bode tudi ozirom na zemljo in prdnebje pride- P® lovali ne bi gotovo slabše repe, kak na švem Tva Združene male obrti ali obrtne zadruge posluževale rine, ki bi nam dajala silo in \) plint podobi premoga. In ravno tukaj je ojog. čnost, porabila vspešno ležišča premoga, ki so )ih našli ima ILO tudi v se bodejo lahko sredstev, Ri se jih poslužujejo industri- jalna podjetja in s tem bodejo sposobne voditi vspešen da se nekje boj z veliko industrijo. Poleg tega pa bodejo obrtne Letnik LVIIL Stran 117 adruge stvorile podlago, na koji se bodejo počasi osno- velikansko neobdelane Od 1922 vala različna industrijalna podjetja Mogoče je, da se bode s tem pri nas poojstrilo socijelno vprašarje, a to nič ne de* Prej ko bode soci- milijonov akrov vsega sveta teh Zjedinjenih ameriških držav je bilo leta 1890 jalna beda dospela do vrhunca, toliko prej bode socijalno posedenega torej ^ 623 milijonov akrov 1 1299 milijonov ne » ne Od teh 623 milijonov akrov je bilo to leto 1890 za poljedelstvo vporabljenih 358 milijonov torej vprašanje godno za rešitev. Sicer pa smo lahko uverjeni, je bilo v kulturi komaj 18 o/o vsega tega sveta. Ves ta . . , socijalno vprašanje po- svet ni za pšenico, ali veliko istega ga je še. Ta se bo da bode moderna tehnika vzročila tudi našla sredstva, s kojimi se bode rešilo potegnil s časom v konkurenco v pridelovanju žita socijalno vprašanje ugodno za bedni delavski stan Rusija zdaj dela železnice v Sibirijo. Veliko sibir Tudi ostali kapital, ki ga posedujemo^ bodemo mo- skega sveta je prikladnega pridelovanju žita rali združiti in na podlagi njega osnovati koristna teh- dela zdaj v severnem delu rž in na Busija pri niška podjetja. In če bodemo znali vse, kar imamo obrniti. jugu pšenico Na prav -j^-,— — -- —severu imajo oc »taiu luicluu uuutjiuvanjt: njiv, na nosili bodemo sčasoma obleke iz domačega blaga jugu pa še starejše, takozvano gospodarstvo puste. Pet še staro triletno obdelovanje niiv na in ako se ne bi mogli vspeti tako daleč » si bodemo blago za obleke po svojem ukusu če bodemo pamet rabili, izkoristili vsaj barvali let zaporedoma na istem polju pšenico sejejo, potem pa pustijo tisto polje 15 let v miru. Oba načina obdelovanja bodemo tudi sami svoje podzemeljske zaklade ter tako osnovali lastno menjavo sadežev sta že zastarela. Novodobno poljedelstvo ima rudokopstvo in vse, kar je z njim v zvezi Ko bodo Rusi v to delo stopili gnoj m bodo morali več živine imeti in tedaj ne bo njihovo žito tako Za vse to pa nam je treba dobre volje, ustrajnosti po ceni, kakor zdaj. To tudi ne m kar sem že opetovano rekel, podvzetnega duha Rusije ko se bo prebivalstvo tako množilo kakor se je v našem stoletju v Če bodemo toraj skladali zrno do zrna, imeli bo- drugi Evropi. Ali Sibirija ima do 100 milijonov hektarjev demo pogače in če zlagati, imeli bodemo bodemo znali naše kamenje prav (hektar z P/^ orala) še zemlje za poljedelstvo. Zraven lepe palače in še kaj druzega po Rusi v Aziji veliko sveta za pridelanje žita, vrhi. Ako pa bodemo roke navskriž držali in mirno gle- l^atero tedaj pride na svetovni trg, ko so ruske želez dali kako tujec žajne za se naše zrno in si iz našega enkrat po vseh ruskih krajih razpletene Rusko kamenja gradi palače, potem lahko tudi brez prerokov ^^ vedno tekmec na trgu. Sicer se ljudstva izvemo, da nas nič dobrega ne čaka. množe 16 — 17 stoletju je bilo v Evropi okolo 50 mi lijonov ljudi, začetkoma pretečenega stoletja 175 milijonov in naše je nastopilo z številom 380 milijonov. Če se človeštvo tako naprej v Evropi zaploduje, bo v našem stoletju lahko 600 milijonov ljudi v Evropi. Ti vsi bodo Znano Rusija evropski trg Pridelovanje žita. da postavljajo severna Amerika žito kot najobhodnejše rabili so tudi nasprotne težnje potem v zaplodevanju zapaziti. Bolj omikani narodi nečejo dosti na par. Na drugi strani delajo v Evropi otrok do in Indija svojo pšenico in rž precej ceno na ^^'^Posestva in manjše kmetije tako pri pridelanju žita času > rejo v katerem se to dogaja, ne moker je da } zmanjšajo produkcijske stroške proizvajanja kmeti v Evropi s svojim žitom tekmovati pridelovanje istega dražje, kakor se zanj dobi. Severna Amerika imela dozdaj dosti legah ki deviškega sveta in v Konkurenca jih uči pameti. Ali drug konkurent že glede žita v južni Ameriki nastopa. Samo v argentinski republiki se lahko 96 mili- so bile rasti pšenice ugodne. Brez gnoja, z ^^^^^^ hektarov zemlje za proizvajanja žita in gotovo malo oranjem, na velikih prostorih, na katerih dela ma- ^^ milijonov za pšenico porabi. To je več ko polovica danes vsa Nemčija za poljedelstvo šina s plugom in ista tudi mlati morji so Amerikanci s ceneno vožnjo po one zemlje ki evropejskega kuaeta glede pšenice rabi Dozdaj se v južni Ameriki m • nij potolkli. Rusi so to storili, ker so izžemali svojega re pridelalo dosti žita za trg veža kmeta, ki je moral za davke in obresti ) žito neni »sužnji prodati Iz teh številk se lako Slovenec uči da bolje stori ) sam^pa stradal kruha. V Indiji pridelujejo žito ce- ^^^ ®® ^^ živinorejo, posebno svinjerejo vrže ter do izsušenja gleda da pride skoraj v dolenjskih krajih Vprašanje je, če se bo ta konkurenca skoraj usta- močvirnatih krajev ter da potem skrbi za pride vila in se bo v Evropi izplačalo, kakor nekdaj žito pri- živine. Za mesarja ne moremo goveje živine delovati. Narodni ekonomi to še za veliko let zanikajo Oni računajo tako-le Leta državah Amerike 1850 je bilo v Zjedinjenih rediti, dokler nemamo fabrik v deželi, ki nam ceno oblodo dati zamorejo. Ali rejne vole, dobre mlečne krave lahko 113 milijonov akrov akre 40 arov izredimo. Žita bomo toliko sejali, kar kmetija za-se približno V2 orala) v poljedelstvu porabljenih, 1870 do ^^^ zraven nekaj slame za rezanico dobi. Pokrivanje 189 milijonov akrov in 1890. 1 358 milijonov akrov hiš s slamo bo menda skoraj nehalo a par letih se je za poljedelstvo v kulturo vzeta zemlja v teh državah več ko podvojila. Zemlje je v Ameriki še r- stran 118. Letnik LVIIL proklet!" izrečen z globokim basom se mi je zdel kot izraz najglobokejše mržnje nad izrečenim grehom, tri donel kot ob Praznik pravoverja na Ruskem. kratni mnogobrojni odgovor škofov pa sodba potrjena od vsega cerkvenega zbora. Drugi del slavnostnega obreda posvečen spo Češki pisatelj Dragotin Havliček je bil navzočen minu znamenitih Ijudij, Dijakon po vrsti imenuje njihova pri slavnosti pravoverja v jednem izmed kremeljskih imena, potem pojoč omenja zaslug dotičnega narodnega svetišč v Moskvi in opisuje to svečanost tako-le:*) velikana, na to malo premolkne in vzklikne: „Vječnaja Vbrano zborno petje, ki po vsaki kitici mahoma pamjat«. In škofje ponove trikrat: „Vječnaja pamjat". prenehava, se. razlega po velikanski cerkvi, kjer je vse Zbrano pobožno ljudstvo je bilo razvneto, ko je čulo polno ljudstva — glava pri glavi. Zdajci se oglasi z imena svojih veljakov, ter je potihoma vselej ponavljalo zvonika Ivana Velikega orjaški zvon in kakor trenil, ime tistega, kogar se je dijakon spominjal. Zdelo se 9 zazvoni za njim na stotine večjih in manjših zvonov po da duh onega zaslužnega veljaka plaval nad vso bogo neštevilnih moskovskih cerkvah. Petje vtihne, trojna vrata Ij^bno množico. Mnogi so dvigali kvišku svoje otroke na ikonastasu se odpro in počasnih dostojanstvenih ko- videli na da svoje oči častite biskupe, ki so vstajaje s rakev prihajajo duhovniki v cerkev, oblečeni v pisana ) svojih sedežev klicali: n večni spomin" zaslugam velikih slikovito z zlatom in srebrom vezena oblačila, na katerih narodnih mož. Da moreš presoditi, kako blagodejno delu bleste biseri in drago kamenje. Metropolit sede na vzvi- jejo te besede iz škofovih ust 1 te moram opozoriti 1 da šeni prestol. Dva reda sedežev pred njim zasedejo škofje ruski narod nedopovedljivo čisla svoje biskupe, spoštuje arhimandriti, častite postave z dolgimi, sivimi bra- jih še žive kot svetnike, ker so radi .svojega vedenja, mirnega, uzornega, nesebičnega življenja zares vse hvale vredni. in dami J ; za njimi se razvrsti nižja duhovščina bela in črna, ona v slikovitem, katoliškemu „pluvialu"' podobnemu ogrinjalu, ta pa v črni obleki z visokimi kamilavkami na glavi. Potem nastopi arhidijakon in bere nekaj iz sv. pisma. Ko zapre sv. knjigo, zavlada po vsej cerkvi grobna ti-bota. Na to se nekako vzresni vse bitje arhidijakonovo in on z mogočnim in kolikor moči globokim glasom iz-pregovori: „Kdor kljubuje luči božje resnice in temo svoje duše širi med narodom" — tedaj umolkne za hip potem pa z gromovitim glasom doda: Tako se slavi spomin in želi D vječna pamjat tt na rodnim ljubljencem: Mininu, knezu Požarskemu, Petru „velikemu razširjevatelju in pospešitelju domovine t vo jakom, „ki so padli braneč domovino proti navalu oho lega francoskega osvajača", in mnogim drugim. 9 Bodi proklet! Bodi proklet! Bodi proklet!" Potem vzklikne arhidijakon: Na to sledi tretji in poslednji del svečanosti: vo-mnogaja Ijeta". Vrsta onih, katerim se tako čestita dijakon z mogočnim B ščilo se začenja s carjevim imenom. t Ko D Kdor, ako mu izročeno življenje m duša njegovih glasom zapoje carju „mnogaja Ijeta" in biskupi trikrat bratov, ne dela za njihovo zveličanje, ampak za njihovo pogubo bodi proklet! a m VSI duhovniki ponove trikrat: „ Bodi proklet! tt Na to zopet nadaljuje arhi ponove ti besedi, zagrme zunaj topovi in z zvonikov se oglase vsi zvonovi. Potem se zapoje „mnogaja Ijeta kemu členu vladarske hiše, na to vsej duhovščini ' vsa urad dijakon: „Kdor svoji domovini ne prihiti na pomoč ob času nesreče, katero ji je poslala roka Gospodnja, bodi proklet!" In zopet se razlega trikrat zategnjeno in zamolklo: „Bodi proklet!" — , ništvu in zmagoviti, hrabri vojski. Škofj e ponavljajo po „Kdor bi se proti svojemu narodu toliko spozabil, da bi pomagal tujcu, ki bi hotel povečeval ponižanje in sra- uničiti našo domovino moto ter trikrat dijakonovo željo, potem pa ves pevski zbor po jako ljubkem napevu pove „mnogaja Ijeta". Navzočni duhovniki, uradniki, vojaki in dr. se globoko poklanjajo ko se jemlje v misel njihov stan. Ko naposled dijakon zapiraje knjigo zapoje: „In vsem vam, pravovernemu svoje lastne krvi, kakor je storil Ivan Mazeppa, bodi proklet!" Tedaj je za donel močni glas arhidijakonov . kakor ruskemu narodu mnogaja Ijeta tt se pripogiba in klanja vse bogoljubno ljudstvo z veselim srcem svojim biskupom ki trikrat ponavljajo dijakonovo voščilo. » Tako slave Rusi svoje narodne velikane. Kako jih kakor grom po prostrani cerkvi in zdelo se da bi še nekaj časa trepetal nad glavami zbranega ljudstva In vsi častiti biskupi so dvignili sive glave in vzklik- slavimo mi? Ali se morejo vsi naši spomeniki iz mra-nili: „Bodi proklet! Bodi proklet! Bodi proklet!" Ledena morja in brona, postavljeni našim velikim možem, vzpo-mrazčalica me je obšla, ko sem tiho ponavljal njihov: rediti z onim spoštovanjem, s katerim se na Ruskem v » Bodi proklet!" In tako je našteval arhidijakon vse po- svetišču božjem sto in sto let poveličujejo pred zbranim greške, grehe tn prestopke ) ki jih mora storiti človek narodom dela njegovih ljubljencev? To je pravi pomen zoper Boga, ljudi in domovino; vselej je začel z «Kdor . . . o sedo: besed : „Vječnaja pamjat"", to je blažena neumrljivost med in vselej je nehal s kletvijo, katero so škofje svojimi rojaki. Vzvišena čutila morajo navdajati mlade vstavši s sedežev trikrat ponavljali. Arhidijakonov » Bodi > Rusija < Havličkov opis sem posnel po dr. Hoičevi krasni knjigi ki jo je izdala predlanskim »Matica Hrvatska<. Predlagatelj. niča, ko vidi in čuje tako krasno proslavo zaslužnih mož. Ali ne bo pri tej priči sklenil, da hoče vse, kar mu je drago, in celo svoje življenje žrtvovati za domovino, ko je gotov, da bodo nekoč nad prahom njegovih kosti Letnik LVIII. Stran 119. častili starčki pred vsem narodom želeli imenu in njegovim delom „vječno pamjat a njegovemu . V. listin, 80 se v inozemstvu izdelale in iz jedne državne po lovice v drugo prenesle, nadalje glede trgovskih in obrtnih knjig recipuje v 32 in 35 nove pogodbe določbe finanÖno- ^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^r* ^^^^ ministrskih ukazov z dne aprila 1884 št. 21932 in z öfo cm oW^ " w w w W " Novice dne 19. februvarja 1892, drž. zak. štev. 42. Deželni zbor štajerski. Slovenski deželni poslanci so po dolgotrajnem vestnem posvetovanju soglasno sklenili z ozirom na skrajno brezobzirno in krivično postopanje nemško-Osebne vesti Državni pravdnik v Novem mestu nacionalne večine deželnega zbora in deželnega odbora zoper gosp. Rajko Schwinger je dobil naslov in značaj višje slovenski narod na Sp Štajerskem tako v narodnih kakor v sodnega svetnika. — Okrajni komisar gosp, Ernest baron kulturnih in gospodarskih zadevah, se zborovanja dež. zbora Schönberger je prideljen v službovanje okrajnemu glavarstvu ne več udeleževati in bodo ta svoj sklep & posebim oklicem v Kamniku, okrajni komisar gosp. Silvester Dom i cel j pa deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani. Gospod Ivan Ver- hovec, gimnazijski profesor v Novem mestu, je za nadalnjih pet let imenovan konservatorjem centralne komisije za umet- deželni na svoje volilce pojasnili Shod v Ljutomeru, ki se je vršil dne 19. t. m. in na katerem sta poročala državni poslanec dr. Gregorec niške in zgodovinske spomenike. Sodni svetnik v Celju gosp. Lovro UlČar je šel v pokoj in je tem povodom dobil naslov in značaj višjesodneg i svetnika. Klub deželnih poslancev narodno napredne stranke je v ponedeljek izvolil svojim načelnikom za dobo jednega leta posl. Ivana Šubica. poslanec dr. Rosi na je sprejel več resolucij, s katerimi je zahteval ravnopravnost, ustanovitev nadsodišča in vseučilišča v Ljubljani, slovenskih šol, slov. oddelek deželnega šolskega sveta in kmetijske družbe ter lastni namestniški oddelek. Občina Vuzenica se ne razdeli. Sklepa dež. zbora štajerskega, naj se razdeli občina Vuzenica v nemško trško in slovensko okoliško občino, ni cesar potrdil, kar je Slovensko gledališče je v soboto zaključilo svojo nemškutarje jako neprijetno iznenadilo. letošnjo sezono. Uspeh je bil minole sezone tako v gmotnem kakor v umetniškem oziru prav povoljei. Zlasti se je odliko- 7q dan 24 Prepovedane slovenske predstave v Mariboru t m vala opera se je v tej sezoni povzpela na jako visoko le bila naznanjena slovenska diletantska stopnjo. Drama pa je kakor že prejšnja leta hirala, deloma, so moči nezadostne, deloma? ker repertoir ni bil prav predstava v „Narodnem domu". Vse je bilo priprav ker srečen, dasi pričakovati bilo obilne udeležbe tzdi z dežele petek se mora pohvalno priznati, da se je letos vpri- odru v .Narodnem domu zvečer pa je mariborski magistrat poslal prepoved, da se na aorilo tudi precej izvirnih iger. Kmetijsko kemično poskušališče v Ljubljani. Kmetijska družba je sklenila, obdržati ta za^od samo še tri mesece v svoji oskrbi, ter pritrdila nasvetu, da se ta dosedaj družbeni zavod podredi posebnemu kuratoriju. ne sme igrati. Proti temu povsem protizakonitemu nasilnemu postopanju mestnega magistrata se je takoj vložil rekurz na namestništvo, a dokler ne pride re- šitev in na to bo gotovo več tednov treba čakati se ne more uprizoiiti nobena predsta Magistrat svojo pre Glasbena Matica V poved utemeljeval s tem da delajo slovenske predsta kon soboto, dne 7. aprila bo kurenco nemškemn gledališču To prvi slučaj. Ko je prišla koncert „Glasbene MaticePoleg najveličastnejšega dela Dvo- Slavljanska v Maribor, so poslali pred koncertom ob 5 uri Jakovega oratorija .,Sveta Ljudmila" izvajale se bodo tudi pop. prepoved Tako se 8 skrutim nasilstvom zafirajo tudi druge točke. Pri tem koncertu bodeta sodelovala operna pevka gospe Garner i iz Ljubljane in operni pevec g. Aleksander Nosaleivicz z Dunaja. Zdaj mu je slovenščina dobra, bivšemu okrajnemu glavarju litijskemu in deželnemu poslancu dr. Vestenecku. jnedolžnejše stvari," samo ker imajo slovenski značaj Tajna društva med srednješolsko mladino Piše se iz Maribora: Tu se je v soboto ustrelil gimnazijec III razreda Franc Bernard Nemški Ta je namreč zdaj v Novem Jorku pri naselbinski oblasti nad 100 členov imajo tajno dijaško društvo „Walhalla dijaki šteje • # gimnazije sedaj baje V tolmač za slovenski jezik. vsakem razredu je poseben oddelek tega Šolo so zaprli v Metliki radi ospic, za katero boleznijo je mnogo učencev zbolelo. društva, kateri ima svojega načelnika. Oddelku v III razredu je bil načelnik Bernardi. Kdor hoče biti sprejet v tajno društvo, mora priseči, da bo po možnosti podpiral društvo in ga pred Kočevskim županom je bil zopet izvoljen dež. nikomur in nikdar ne izda. Društveniki nosijo na prsih pod poslanec gosp. Alojzij Loy. srajco na goli koži trak nemških barv razven tega pa še C. kr. finančno ravnateljstvo naznanja tukajšnji imajo poseben društven trak belo rdeče baive. Člani tajnega trgovski in obrtniški zbornici, da se opozarja povodom pogodbe društva se shaj tam dušujejo za germanstvo, za Bis med Avstrijo in Ogersko, varjem 1900 in ki se tiče kolkovnih in neposrednih pristojbin, tega tudi sabljajo, porabnih kolkov in odredbin, na določbe §§ 27 in sledečih društveno knjižnico je stopila v veljavo s 1. janu- marcka, za nemškega cesarja in za „sveti nemški rajh*". Poleg ijo. V novejšem času so si hoteli urediti še to svrho so nabirali knjige 80 nove pogodbe (ces. nar. z dne 29. XII. 1899, drž. zak. štev. jih mogli dobiti Nekateri društveniki pa so bili le nekoliko 268). Takj) naj velja kot načelo, da so pravne listine pri preuneti za društveno knjižnico in preiskreni in premalo iz- prenosu v drugo državno polovico podvržene pristojbinski dol- birčni pri nabiranj knjig začeli so knjige krasti pri knjigo Inosfci, toda vštevši že po predpisu plačanega zneska pristojbin, tržcu Blankeju Nekaj so mu jih odnesli iz prodajalnice Stvar Za one listine, ki so podvržene trdni kolkovni pristojbini. se kakor n. pr. trgovski računi, je v drugem oddelku § 27 do- po naključju'izvedela, in Blanke je tatviao naznanil ravnateljstvu. Ob ti3tem času je gospodar nekega nemškega di- ločeno, da se ne more za listine, ki imajo pristojbino odmer- jaka 1 pri katerem so se društveniki večkrat shajali, ov^adil jeno ali so iste proste, pri prenosu v drugi državni polovici tajno društvo pri ravnateljstvu. Začela se je preiskava Te pa sploh zahtevati kake trdne kolkovne pristojbine. Eazven tega se Bernardi tako ustrašili da si 9 ] pognal nČenko v se določa v zadnjem odstavku o glede lestvičnim pristoj- glavo. Da imajo nemški- dijaki tajno društvo obstoj go binam podvrženih pravnih listin, da ne plačajo osebe. so tovo že nad 20 let bilo po mestu obče znano vrabci so pri izdelavi listine odračunili vso pristojbino, kakor zahtevajo tako rekoč čivkali po strehah o tem diiaškem društvu pa zakoni v onem kraju, nikakih nadaljnih pristojbin povodom nikdo se ni upal dotakniti se ga Pred leti se je enkrat jprenosa listine v drugo državno polovico. Slednjič se glede vršila preiskava proti temu društvu liil jo je tedanji Stran 120 Letnik LVIII profesor matematike. je sedaj na Dunaju toda gospod profesor ni našel niti najmanjšega sledu, da bi imeli nemški necega Fr. Šoštariča dijaki taksno društvo. Sliftno društvo, kakor je „Walhalla" je imel, namreč 10 20Ietnega Fr. Loparnika iz Čežanjevc na smrt, ker sta ubila ga potem oropala. Vzela sta mu kar nemški,h gimnazijcev, sobi imajo tudi realci zove se „Teutonia" Žganje kjer se zbirajo, visita podobi Bismarcka in nemškega na Trati pri Škofji cesarja. Seveda ne vejo o tem društvu ravnatelj in profesorji iz Virmaš mrtvega Nedavno sem slišal, da se je „Teutonia" baje zdfu- 641etni znani pijan ju je vmorilo Dne 22 t. m so našli Loki Ubilo ničesar 45letnega dninarja Urbana Trillerja žganje. Isto usodo je učakal ga žila z Walhallo", gotovo je, da imajo nemški gimnazijci in mrtvega v nekem gozdu pri Litiji Anton Strle iz Osredka. Njega so našli realci skupne shode Tudi nemški učiteljiščniki so imeli tajno Zaradi tatvine na društvo enake tendence „ Aleaaanio", bilo prišlo na sled in društveniki so bili kaznovani veliko žalost in hudo jezo nekaterih mogočnih gospodov, če se je ,, pa temu društvu se je Alfonz Zaruba iz Ljublj ker je izvršil več novih tatvin 5krat kaznovan je postopač ki je bil te dni zopet zasaöen, Utonil je v Reki bivši hlapec mlinarja Valenč Alemania" pozneje obnovila, in če zopet živi, mi ni v Kilovčah, Miha Novak iz Pavlice v Istri znano, mogoče je. saj so tudi na učiteljišču učitelji, ki bi se Ukraden križ. Dne ali 10 društva veselili in mu dajali potuho Takšen je torej patri- otizem nemške srednješolske mladine mariborske. Kriviti se bil v meden cerkvi Src križ z božj Jezusoveg ukraden januvarja t je mora že kaveljček, da postane kavelj Zdaj pa vprašamo: Kaj zasledila sedaj ta križ podobo, vreden s stranskega altarj 28 kron je pa z dr. Binderjevo zadevo? če ne bo odgovora, bomo pa ulicah pri Evi Kamnarj v Policija je Bohoričevih katera ga mi katero rekli. kupila od neke Lize Zamazekove za jedno krono. Zamazek je najbrže križ sama ukradla Narodnonapredna stranka na Goriškem. Izvr- pobegnil službe ker je sedaj ševalni odbor te stranke je izvolil predsednikom deželnega . podpredsednikom ajdovskega župana Žalosten konec ko je izvedela, da jo je policija iskala odbornika dr. Tum A Lok II Zeg podpredsednikom kanalskega župa mož Friderik Brandstäter Te dni se je na Dunaju obesil je nekoč na Sp. Štajerskem igral veliko vlogo tajnikom dr Grunt kdaj državni in deželni 1 Deželnozborska volitev v Istri Pri Slovence ljuto preganjal. Leta 1875. je bil ob volitvi iz mestne skupine Milje-Izola-Buzet je bil kandidat dr. Depangh Ta je dobil 135 glasov. Hrvatski dopolnilni narejanja menice na pet let težke ječe v največji bedi in si radi nje končal življ Zadnj To je poslanec, ki jen radi po-čas je živel laški rodoljub Fr. Fl eg o je dobil niti razglašen ni bil 60 gla da Roparski napad. Dne 20 t. m. popoldne se je kot kandidat vračal posestnik Jurij Höge z Rudečega Kamna s se ma v Kočevje domov. Na cesti pri Kočah sta ga dva roparja napadla Modus vivendi v Istri se je izjalovil. Delegatje ga pobila na tla in mu vzela ves denar 720 kron. Ropa deželnozborske večine in manjšine so imeli v Trstu d • # seji. Zastopnika manjšine dr Lagi skupni doslej še niso dobili in Spinčic sta slo- venske zahteve glede ravnopravnosti v dež. zboru skrčila kar se je dalo, toda laška stranka je radikalna in dosledna sama Naslovno ulogo sebi ter vsled tega nepopustlj Hamleta*' je igral te dni na V ponedeljek so imeli laški ruskem carskem dvoru veliki knez Konstantin Konstantinovic poslanci v Poreču skupno sejo Sklenili so, da niti v pretres ^^ i® imenovano žaloigro sam prevel na ruski jezik. Knez je ne vzamejo slovenskimi zahtev in zajedno se odločili, dR začno predsednik peterburške akademije zanesti Predstave, ki ie tra- takoj s pridravami za nove volitve, ker menijo, da bo vlada ^^ "re zvečer do 2 ure zjutraj, se je udeležil car 9 dež. zbor razpustila Židovsko vino v Istri Istri je žandarmerija preiskala in Dragušu pri Buzetu v zaprla več vinskih kleti, v carico in 300 dvornikov Lačne nasiti slednjih dneh v Berlinu Zanimivo podjetje so ustanovili velikanska kuhinja, v pose vsak katerih se je ponarejalo vino Vse te kleti so bile last Židov- ^^^ pripravlja za 6000 ljudij obei. 1000 se jih na mestu na- skih signorov ki siti za ostalih 5000 se pa Vozi po mestu Rogo opoldne Slovenski misijon v Trstu se je začel dne 26. naznanjajo, da se vozi obed. Za liter obeda se plača 10 pfe m pri sv. Jakobu Pred nekaj leti je bilo radi nameravanega misij veliko krika v Trstu tacega Nova spaka. Razupiti tržaški „Piccolo slovensko vas Ricmanje v Rusmagna Butec! prekrstil Šanj loč gov; obstoji pa iz krompirja, mesa, brullonov itd. Povpra naiočbe za ta obed so takšne da v kratkem podvoj da se je up od svojo produktivnost. Kuhalo se V Ameriko. Včeraj se je zopet mnogo izselj odpeljalo k znamenu agentu Silviju Nodariju v Videm Ljudj so se že večkrat svarili pred tem agentom in pred družbo poročilo bode tedaj za 12 tisoč ljudij. Kaj je vzrok propadanja trgovin in obrtnij v Avstro-Ogerski. Dunajsko društvo upnikov }e izdalo letna kjer razjasnuje, da vzrok rapidnega propadanj r» Ligure Amerina", pa še vedno silijo času so bili štirje izseljenci z Dvora katere je bil Nolari poslal v Ameriko imeli neki škode vsak 120 gld. pri njemu. V zadnjem trgovskih in obrtniških podjetij pri nas v glavnem politična Polhovem gradcu, situacija, posebno na češkem, Moravskem in Šlezkem in nazaj poslani so koncesijski mnogo istine pa narodnostni dogodki nedavnih dnij. V tem Umrla je v Ljubljani znana narodna gostilničarka Koliko stanejo konji za angleško vojsko An gospa J. Bončarjeva. — Na Černučah je pretečeni teden umrl gleška vlada je nakupila na Ogerskem in Hrvatskem kakih Iv Vilf žup d pri Rog kako 3.000 konj, katere odpeljejo v južno Afriko. Za vsaeega konj čislan je pri svojih rojakih bil, je pokazal pogreb, katert-ga so povprečno dali 800 kron za vse torej 3,400.000 kron se je mnogoštevilno ljudstvo udeležilo. Lahka mu zemlj Prevoz in uadzorstvo do Reke stane okoli 100 kron za vsa- Ravnajte previdno s petrolejem. V Mali Kostriv- cega konja, torej za vseh 3.000 konj 3.00000 kron. Priprave niči na Štajerskem je delavčeva žena Ana Prestor polila drva, na parnikih za prevoz teh konj čez morje bodo stale okoli se bil te dni v reški luki skoro prevrnil, ker ni imel v dnu zadostne ob- niso hotela goreti, s petrolejem. Ta se je vnel in raznesel 250.000 kron. Nek parnik naložen s konji steklenico. Žena bila smrtnonevarno ooečena Znani tat. Josip Oltra Ijani izvršil ulom in ukradel 96 v tepanji pri Ljub- teže, to se zgodilo že v luki kaj pa šele na ši . Tat je že pod ključem. Roparski uboj. Mariborsko porotno sodišče je obso rokem morju? Stroški prehrane mej prevozom so preraČunjeB kron dnevno za vsaeega konja. Potovanje bode trajalo na dilo 191etnega Jos, Lašiča iz Mekotnjaka na 6 let v ječo 35 dni, torej za 3.000 konj 600.000 kron. Plače nadzor r Letnik LVIIL Stran 121. k y- r r m nikov konj bodo znašale povprečno 180.000 kron. Takse v plove, na katere so poskakali. V onih vodah pa je, kakor raznih lukah, koder se parniki ustavljajo bodo znašale 20.000 znano, posebno ranogo morskih somov in tudi sedaj so se v kron. Skupni stroški za teh 3000 hrvatskih in ogerskih konj veliki množini zbrali okrog plovov in mornarji so videli s bodo torej znašali svoto 4,777.000 kron Tako bode veljal strašno grozo, kako je besen val preobrnil en plov in kako # vsaki konj postavljen ne afriško obal 1 600 kron. Angležka so se grde živali vrgle na ponesrečene tovariše ter se trgale ima res mnogo denarja, da more plačevati tako drage konje, za žrtve Morje se je takoj daleč porudeČilo s krvjo. na- Nov prekop na Ruskem Eusi nameravajo Mo- petjem vseh moČij posrečilo se kapitanu, da je z ostankom ekvo (ob reki Moskvi) po velikanskem prekopu zvezati z ve- posadke, —' ednajst mož dospel na otok Lubang, nepre- likim tržiščem Nižjim Novgorodom (ob izlivu Oke v Volgo) nehoma obdan od požrešnih somov. Parnik in vse blago sta Vso delo, bo Deprecenljive važnosti za promet in obrtnost, popolnoma zgubljena. je preračunjeno na štiri milijone rublje Moskovska paro- brodna družba je omogočila plovnost reke Moskve do mesta Kolomne s tem, da je napravila več zatvornic in nasipov Na- daljni prevoz blaga od Kolone plovna, doslej ovirajo sipne v nameravajo prekopati Oko do Rjaza, od koder je Oka Oki. Da med Kolomno nasipih, zatvornicah m Moskvi. tem bi dobili odstranijo te ovire, in Rjazanom po prekopih po onem načinu kakor po pot iz Moskve v izvrstno vodno Nižji Novgorod. Razdejana v legenda Požar, je uničil Theater franc^ais v Parizu, )e napravil tudi konec legendi, ki se je jako zvesto ohranjevala. Po nekih starih vesteh je bil namreč igri „Her- V noči . dalo zvonec na Molierovi hiši, ki se ga je vporabljalo o nam oni isti zvonec 1 s katerim se ]e leta 1572 24 avgusta, torej v tužno proslavljeni „Jeruejevi noči znamenje za umoritev Hugenotov. Ko so pa v nedeljo ta zvonec sneli pred pretečo nevarnostjo zrušenja, našlo se je na njem vdolblen datum „1761". Zvonec je torej videl le revo- lucijo, ni pa, kakor se je mislilo, znameniti hugenotski zvonec. Sredstvo proti tuberkulozi. Zadnja številka fran- -coskega lista Revue des Revues" prinaša članek, glasom katerega sta doktorja Charles Riebet in Hericourt našla sredstvo proti tuberkulozi in sicer v soku ali serumu, katerega treba iztisniti iz govejega mesa. Glasom nadaljnih vesti pa ta serum prav za prav ni lek proti tuberkulozi Živilo za dotične bolnike. ampak krepko Časten meč generala Cronjeja, Izdelanj žja, za katerega je že došlo Intransigeant"-u v Parizu okoli 15 000 frankov na subskrip- ^astnega meča za generala Cronj -cij ah so poverili kiparju in graveurju Lucienu Pallezu Načrt Bura. ki «a ta umotvor je že izvršen. Držaj bo vpodobljen iz s svojima žilavima rokama drži za vrat angležkv^ga leoparda ; -život živali vpodobljuje zgornjo vzbočenost, na držaju s tacami pa je zapleten v bursko zastavo, iz katere sestoji roč. Barve transvalske zastave bodo natančno izvedene v emailu in dra- gocenih kamenih in sicer bodo rudeČo barvo tvorili rubini, belo barvo diamanti, a safiri modro Kongres gluhonemnih bo zboroval v Parizu od do avgusta v kongresni palači o času razstave To bo pač edini kongres na katerem se ne bo govorilo. Obsezal pa bo ta kongres dva oddelka, in sicer oddelek v gluho nemnih oddelek govorečih udeležencev", prijatelj v • uči- telj gluhonemnih tej gluhonemi v 100 letih udeleževali duševnega življ priliki se pokaže, v koliko so se mia. za kar gre hval^ velikodušnim, občudovanja vrednim človekoljubom kakor so Abbe de T Epee, Heinicke in Gallandet, ki so tako vspešno žrtvovali svoje moči v pouk gluhonemnih Žrtve morskih somov Iz Syineya se poroča Te dni došel semkaj parnik » Chingtu u IZ Kitaj a, ki le prinesel strašnih vesti o parniku „Hupeh je ponesrečil na visokem morju. Parnik „Hupeh" je zapustil Javo dne novembra m. 1. s 60 možmi posadke in nekaj potnikov Devanje pajčevine na sveže rane v svrho vstav- Ijenje krvi, kakor je to povsod navada. je nevarno m v slučajih smrtonosno. Tako pe je neki posestnik v Sleziii po neprevidnosti ranil na roki ler je hitro položil na rano pajčevine. Cez dva dni pa mu je roka otekla in poklicani zdravnik je konstatiral zastrupljenje krvi, vsled onesnaženja sicer neznatne rane po pajčevini. Nesrečneš je kmalu na to umrl v strašnih bolečinah Svetoskrunstvo na srednji šoli. Rimml, učenec III. razreda na višji realki v Inomostu, je jako slabo kla- sificiran, je šel dne 15. t m k skupnemu šolskemu obhajilu, ne da bi bil preje opravil sv. spoved Sv. hostije pa ni zavžil, marveč jo je vzel iz ust ter jo utaknil v zep Po svetem opravilu se je Rimml v bližini pokopališča sešel z nekim sou-čencem imenom Schmidt, ter je vpričo njega dejal hostijo na Škrat ustrelil s samokresom. Ker neko vejo, in je na njo pa noben strel ni. zadel hostije, stopil je čisto blizo in pre-strelil hostijo, da je padla na tla Rimml je na to stopil na hostijo, a njegov prijatelj jo je pobral in utaknil v žep a kesneje jo je baje izgubil. Oba drzneža je dež šolski svet izključil iz vseh avstrijskih srednjih šol. Čeprav se je Rimml izgovarjal, da hostija, s katero je tako postopal, ni bila posvečena, marveč da je bila oblat. Seveda mu tega niso verjeli. • ^ — Krüger in transvaalski judje Nek Francoz, ki je že več let v Johannesburgu v južni Afriki, in ki biva sedaj v Parizu na obisku, pripoveduje sledečo zanimivo dogodbo iz Transvaala: Bilo le leta 1895. • • sezidali novo sinagogo m so Judje prosili pri v Johannesburgu so si predsednika republike posvecevanju počastil. topil Krügerja, da bi sinagogo osebno Krüger je sprejel povabilo in prišel določeno nro. Ko je na prag sinagoge in je snel klobuk z glave, ga je nek jud opozoril, da se v židovskih cerkvah ne sme biti odkrit. Krüger odgovoril: „V božji hram ne stopim nikdar pokrite glave" in je stopil v n etišče". Ko je bila svečanos pri kf stopil Krüger pred oltar in i)u, je glasno vzKliknil: „V imenu Boga Očeta S in Sv. Duha otvarjam sinagogo u Jadj so pa med grdo gledali Krügerja in mrmrali njihovo cerkev tudi v imenu Boga S seboj ker je otvoril torej Onega kate-Pavel rega so oni križali in ga še križajo in njegove čestilce Krüger je šel mirno nazaj v Pretorijo v srcu z vročo mržnj zoper transvaalske jude njega oni. m v prepričanj ) da mrziio tudi Ta J tiskarna V Varšavi na Poljskem izhaj socijalistiški list „Robotnik", ki se tiska v neki tajni tiskarni Vsled ovadbe nekega Novarova, je redarstvo zasledilo to tiskarno jo dalo zapreti in zaprlo tudi osobje tiskarne ter 12 urednikov Drugi dan Robotnik izšel tiskan v drugi tiskarni ter priobčil ime ovaduha Novarova, katerega so zvečer našli na ulici vsega razbodenega in mrtvega Pal pod nožem osvete Parnik utonil. Zapovednik angleškega parnika Windsor" je brzojavil 'angleškemu Lloyd-Bureau iz Calaisa Naložen bil s sladkorjem Ko plul mimo otoka Canbria, na Francoskem, da je t. m nastal vihar, naloženo blago se je jelo premikati se 1 parnik parnim ni bilo več misliti, in ker so bili Cuvier kateri pogasila ogenj pod nagnil ter zajel vodo, kotlom. Na rešitev parnika vsi čolni razun enega razbiti, napravili so mornarji nekake ne ve ali se trčil okoli osebe potopljenega parnika z Parnik „Windsor zjutraj ob 5. uri utonil parnik nekim nepoznanim parnikom. ure zjutraj dobil v morju pobral za ostalo moštvo se kak način pa potopilo v valovju Siran 122 Letnik LVIII Dnevnik pokojnega prestolonaslednika Rudolfa. „Noavelle Eevue" v Parizu je začela objavljati baje pravi dnevnik prestolonaslednika Eudolfa. Prvo poglavje obsega prizor med Rudolfom in nekim neuljudnim angležkim kapitanom. Knez morilec Ruski knez David Oretschin se je zaročil z mlado peterbursko aristokratko. Da uredi svoje druž-binske razmere, odpotoval je k bratu v rodni grad v Kavkaz Dolgo ga ni bilo nazaj. Zadrževala ga lep žena bratova katera je ž njim sklenila grešno zvezo. Zaročenka ni hotela dalj čakati in je odpotovala za knezom Davidom na Kavkaz Tu je spoznala zaročenčevo nezvestobo. Užalj pustiti. Takoj na to pa se je pričela V • • i • Sinti me je hotela za-kavkaškimi aristokrati vest, da je mlada aristokratka odpotovala, in da je ž njo pobegnil Davidov brat David je pridno širil te vesti pustil lepo' svojo ženo Knez Skoro David je odpotoval tudi knez za niim pa šla žalostna bratova žena. Sedaj so Vied dobili mej listjem v grajskem gozdu človeško 'okostje, upravičenega suma so zasledovali pot v severni Rusiji z bra tovo ženo Žena ranjkega" brata je skočila skozi okno ko čula da bodo aretovali. Knez David je pripoznal da je v navzočnosti bratove žene zaklal brata in svojo zaročenko in bratovega slugo. OsKrbnika bratovega je knez David zastrupil. Kneza morilca so obsodili samo na — v Sibirijo. lOletno pri delo Šola za William mlada kandidatinje zakona Mrs Luiza gospa v Novem Jorku je omožena že šest let ter je njen zakon n miren kakor tiho jezero, in vesel kakor mlado jutro", je ustanovila šolo za zakon. V tej šoli se bodo poučevale mlade deklice, ki se menijo v kratkem % omožiti. Poučevale se bodo v kuhanju, gospodarstvu, šivanju, odgaj otrok kako se ohrani zdravje in lepota in kako je ravnati z možem. Grlavni predmet pa bode: dolžnosti omožen ženske napram soprogu. Loterijske srečke v Uncu dne 24. marcija t. 1.: 69, 59, 50, 24, 71. V Trstu dne 24. marcija t. 62, 9, 24, 10, 26. V Pragi dne 28. marcija t 1.: 24, 25, 37, 62, 65. Tržne cene- v Ljubljani dne 29. marcija 1900. Pšenica 8.60 rž K 7.50 h, ječmen oves proso turš^.ica ribenčan fižol 6.70 9.30 leča ajda K 13 grah Vse cene veljajo za 50 kilogramov. i . ^ Razpošiljava sukna samo zasabnikom I En odrezek gld. 310 m dolg za- dostno za moško obleko stane samo I ) 2'80 iz dobre 310 4-80 7-50 8 70 10-50 fine l i fine j še angleške pristne ovčje volne 13*95 * grebenčeste En odrezek za črno salonsko obleko fl. K) Blago za vrhnje sukne od 8 gld. 25 kr. meter in višje; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld peruvien in dosking, bla_ I odrezek 9 gld. 95 kr za dr in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še-vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Kiesel-Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor! P. n. občinstvo «e opozori, da se blago vehko ceneje dobi, ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovai'niskih cenah brez prebitka katerega rabata. (8) Važno Doktor Trnkoczy-a redilna in hranilna štupa za Redilni Varstveno prašiče, služi tvorbi mesa bi ago dej organe. krmilni prašek, dietetično sredstvo notranjo rabo, tolšče. Jako vpliva na prebavne Varstvena znamka. Zahvalna priporočilna pisma poljedelcev potrjujejo dobroto tega sredstva, katero mnogih smelo manjkati zavojčkov samo nobeni kmetiji. Zavojček Spričevala. Gospod pl. Trnköczy v Ljubljani! Najlepša hvala za redilni prašek, isti je dobro služil Vaš hvaležni Gradiškuta (Primorje), dne Josip Žnidaršič junija 1896. Lekarna Trnköczy v Ljubljani! Hvala Vam šiče, ki je imel dober uspeh. Pošljite mi mi tako brzo poslali prašek za pra zamotkov re- dilnega praška in steklenico tinkture Teršič-Vransko (Štajersko) spoštovanjem kurja očesa. . januvarija Ivan Piki Pozor kmetovalci! razpisu visoke deželne vlade sme prašek v vseh prodajalnah prodajati, toraj ga tudi zahtevajte na deželi ne dobite, potem pišite Vaših trgovcih naslovom: Vas Lekarna Trnköczy v Ljubljani dopisnico vinarjev dobite takoj pošti Odgovorni urednik: Avgust Pncihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki