učitelj Biti Vzgoja, marec 2020, letnik XXII/1, številka 85 9 V članku so predstavljeni rezultati empirične raziskave o dejavnikih odločanja za učiteljski poklic. Raziskava, ki je bila opravljena z dodiplomskimi študenti prvega letnika razrednega pouka na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, je pokazala, da se le-ti prvenstveno odločajo za učiteljski poklic na podlagi neposredne izkušnje, ki jo imajo z učitelji v šolskem sistemu. Za učiteljski poklic se ne odločajo na podlagi materialnih prednosti tega poklica, ampak je odločitev pogosto povezana z njihovo predstavo o učitelju in lastno pedagoško izkušnjo. Dejavniki odločanja za učiteljski poklic Uvod Uspešnost pedagoškega dela šole prven- stveno temelji na učiteljih, ki le-tega iz- vajajo. Ali bo pouk kakovosten, je prven- stveno odvisno od učiteljev, ki vstopajo v šolski prostor. S tega vidika je še kako pomembno, kako zaznavajo lastno vlogo in motive za pedagoški poklic. S pomočjo izsledkov empirične raziskave želimo osvetliti motive študentov razre- dnega pouka za izbiro učiteljskega poklica. Empirična raziskava Opis metodologije Namen empirične raziskave je bil podati odgovor, kateri dejavniki vplivajo na od- ločitev študentov razrednega pouka za učiteljski poklic. Uporabljena je bila kvalitativna metodolo- gija, saj so udeleženci morali podati prosti odgovor na vprašanje: »Zakaj sem se od- ločil za poklic učitelja razrednega pouka?« V raziskavo je bilo vključenih 30 študen- tov, ki so v študijskem letu 2019/20 obisko- vali prvi letnik dodiplomskega študijskega programa Razredni pouk na Pedagoški fa- kulteti Univerze na Primorskem. Rezultati raziskave Udeleženci raziskave so podali 120 raz- ličnih razlogov za odločitev za učiteljski poklic, ki smo jih razvrstili v 12 različnih kategorij. Dejan Hozjan je izredni profesor za področje pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Je koordinator magistrskega študijskega programa Izobraževanje odraslih in razvoj kariere ter vodja Centra za vseživljenjsko učenje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Pri svojem delu se ukvarja s kritičnim proučevanjem področja pedagogike, andragogike in menedžmenta v izobraževanju. Tabela 1: Pogostost dejavnikov odločitve za učiteljski poklic   Število odgovorov 1. Izkušnje s pedagoškim delom 16 2. Narava učiteljevega dela 15 3. Želja po učenju drugih 14 4. Vzor učitelja 13 5. Želja po delu z otroki 12 6. Igra v otroštvu 11 7. Ljubezen do otrok 11 8. Želja biti vzor učencem 11 9. Družbeni pomen učiteljevega dela 9 10. Vpliv sorodnikov 4 11. Učiteljev delovnik 3 12. Naključni izbor 1 SKUPAJ 120 Iz tabele 1 je razvidno, da so se študenti najpogosteje odločili za učiteljski poklic na podlagi izkušnje s pedagoškim delom (16 odgovorov). Na njihovo odločitev je vplivalo predvsem inštruiranje sošolcev in izvajanje pedagoške prakse v času srednje- šolskega izobraževanja. Na drugem mestu (15 odgovorov) se pojavlja kategorija, ki je vsebinsko izjemno blizu prej omenjeni, in sicer 'narava učiteljevega dela'. V to ka- tegorijo so bili razvrščeni odgovori, ki se navezujejo na raznolikost dela, sodelova- nje s starši, uporabo sodobnih metod po- učevanja itd. S 14 odgovori se je na tretjem mestu nahajala kategorija 'želja po učenju drugih'. Študenti v tej kategoriji hrepenijo po posredovanju lastnega znanja učencem. Sledila je kategorija (13 odgovorov), ki je poudarjala vlogo vzora učiteljev. Pri izbiri poklica so na te študente vplivali učitelji, ki so jih poučevali v preteklosti in so nanje vplivali pozitivno ali negativno. Na petem mestu (12 odgovorov) je bila kategorija, ki se je navezovala na delo z otroki. Študenti so se odločali za učiteljski poklic, ker želijo opravljati poklic, povezan z otroki. Na še- stem mestu so se, glede na število odgovo- rov (11 odgovorov), pojavile tri kategorije. Med omenjenimi kategorijami je igra v otroštvu. V tej kategoriji so odgovori štu- dentov, ki so se v zgodnjem otroštvu igra- li učitelje in so pogosto ohranjali željo po učiteljskem poklicu od takrat do konca sre- dnješolskega izobraževanja. Ostali dve ka- tegoriji v tej skupini sta ljubezen do otrok in želja biti vzor učencem. V prvi kategoriji so študenti, ki imajo radi otroke, v drugi pa tisti, ki želijo ne samo s svojim načinom poučevanja, ampak predvsem s svojo oseb- nostjo biti vzor bodočim učencem. Šele na sedmem mestu se pojavljajo razlogi, ki so povezani z družbenim pomenom učitelje- vega dela. Devet študentov je izpostavilo, da si želi opravljati učiteljski poklic, ker je le-ta odgovoren, pomemben za razvoj bo- dočih generacij itd. Izrazito manj odgovo- rov so prejele zadnje tri kategorije, in sicer: vpliv sorodnikov, učiteljev delovnik in na- učitelj Biti 10 Vzgoja, marec 2020, letnik XXII/1, številka 85 ključni izbor. Štirje študenti so se odločili za študij razrednega pouka na podlagi uči- teljskega poklica, ki so ga opravljali njihovi sorodniki, predvsem starši in stari starši. Trem študentom je pri delu pomembna dolžina počitnic. Le en študent pa se je za študij odločil povsem naključno. Kot je razvidno iz odgovorov, imajo najve- čji vpliv na odločitev za študij razrednega pouka dejavniki, ki so neposredno pove- zani z učiteljevim delom, in sicer: izkušnje s pedagoškim delom, narava učiteljevega dela in vzor predhodnih učiteljev. Na dru- gem mestu se pojavljajo odgovori, ki so na nek način povezani z altruizmom, kot so npr. želja po učenju drugih, želja po delu z otroki in ljubezen do njih. Zanimivo je, da je relativno veliko vlogo pri poklicnem odločanju imelo igranje vlog v otroštvu, kar kaže na relativno močno identifikacijo otrok z učiteljskim poklicem. V nadaljevanju raziskave pa nas je zanima- lo, kako se med sabo povezujejo različne kategorije, ki smo jih predhodno predsta- vili. Iz tabele 2 je razvidno, da je največ povezav (9) med dvema kategorijama, in sicer 'ljubezen do otrok' in 'izkušnje s pe- dagoškim poklicem'. Odgovori študen- tov kažejo, da tisti študenti, ki poudarjajo pedagoške izkušnje (v obliki inštrukcij ali pedagoške prakse), bolj izražajo ljubezen do otrok. Enako število povezav (9) se po- javlja tudi med kategorijama 'narava učite- ljevega dela' in 'vzor učitelja'. Slednje kaže na to, da učitelji z načinom svojega peda- goškega dela pogosto prevzamejo študente Tabela 2: Povezava med dejavniki odločitve za učiteljski poklic in jim tako približajo naravo učiteljevega dela. Osem odgovorov sta prejeli dve po- vezavi, in sicer povezava med 'igro v otro- štvu' in 'izkušnjami s pedagoškim delom' ter povezava med 'željo po učenju drugih' in 'naravo učiteljevega dela'. Povezava med kategorijama 'igra v otroštvu' in 'izkušnje s pedagoškim delom' kaže na to, da so štu- denti, ki so se v otroštvu igrali učitelje, ka- sneje pomagali sošolcem ali sorodnikom z inštrukcijami ali pa so si izbrali srednješol- ske programe (najpogosteje vzgojiteljske- ga) in med pedagoško prakso pridobivali izkušnje. Po drugi strani pa se kaže tudi pogosta povezava med kategorijama 'želja po učenju drugih' in 'narava učiteljevega dela'. V tej skupini študentov se je izrazite- je kazala želja po uporabi kakovostnih me- Igra v otroštvu Izkušnje s pedagoškim delom Ljubezen do otrok Narava učiteljevega dela Naključni izbor Učiteljev delovnik Vpliv sorodnikov Vzor učitelja Želja biti vzor učencem Želja po delu z otroki Želja po učenju drugih Družbeni pomen učiteljevega dela 3 2 2 5 1 1 2 5 3 5 3 Igra v otroštvu 8 3 5 0 2 3 6 3 4 1 Izkušnje s pedagoškim delom 9 6 0 3 1 6 3 6 5 Ljubezen do otrok 6 0 0 2 5 3 1 6 Narava učiteljevega dela 0 0 2 9 6 6 8 Naključni izbor 1 0 0 0 1 0 Učiteljev delovnik 1 0 0 2 0 Vpliv sorodnikov 2 3 2 1 Vzor učitelja 4 4 4 Želja biti vzor učencem 6 6 Želja po delu z otroki 5 10 Vzgoja, marec 2020, letnik XXII/1, številka 85 Foto: Petra Duhannoy učitelj Biti Vzgoja, marec 2020, letnik XXII/1, številka 85 11 tod poučevanja in vzgajanja. Najpogosteje so navajali, da želijo poučevati s sodob- nimi pristopi in na način, ki bo učencem blizu in bo prispeval h kvalitetnim učnim rezultatom. Z nekoliko manj povezavami (6) pa so bile povezane naslednje katego- rije odgovorov: • narava učiteljevega dela in izkušnje s pe- dagoškim delom, • narava učiteljevega dela in ljubezen do otrok, • vzor učitelja in igra v otroštvu, • vzor učitelja in izkušnje s pedagoškim de- lom, • želja biti vzor učencem in narava učitelje- vega dela, • želja po delu z otroki in izkušnje s peda- goškim delom, • želja po delu z otroki in narava učiteljeve- ga dela, • želja po delu z otroki in želja biti vzor učencem, • želja po učenju drugih in ljubezen do otrok, • želja po učenju drugih in želja biti vzor učencem. Povezave med dejavniki odločitve za uči- teljski poklic ne potrjujejo povsem trditev, ki se je pokazala v tabeli 1. Če smo lahko v tabeli 1 videli, da so najpogostejši dejavniki poklicne odločitve bodočih učiteljev kon- kreten in neposreden stik s pedagoškim delom, npr. izkušnje s pedagoškim delom, vzor učitelja in narava učiteljevega dela, pa Lidija Golc Ne vem, če bom lahko Takoj moram zapisati, da ne pozabim. Čeprav je večer in bi si morala odpočiti od dneva, ki poka po šivih, da globoko dihamdihamdiham in od utrujenosti ne morem počivati, ampak lahko sprehajam svoje telo v ozkih krogih po stanovanju, ker me je ponoči strah sprehoda po ulicah. – Danes sem predavala Jančarja, To noč sem jo videl. Srednješolci so molčali in nisem bila prepričana, da so z mano, dokler ni nekdo vprašal: »Kaj pa je bilo potem?« Največji športnik je stresal obe nogi pod klopjo in je bil bled. Običajno ne sodeluje prav veliko. Ko so zapuščali razred, so bili kakor velike razbrazdane roke, ki so mi dajale srečo, nihče pa ni rekel besede. Molče so odšli, športnik pa je ostal: »Profesorica, razkosali so ju, nad našo hišo, vsi v vasi vedo, in tisti, ki je to naredil, je živel čisto blizu. Ne vem, če bom o tem lahko govoril v razredu, lahko pa poskusim. Ker imate prav, treba je govoriti. Ali pa brati, če je govoriti pretežko, kajne, profesorica? Ali ste vedeli, da ju je razkosal? Na svidenje, profesorica, če bom lahko, bom povedal, ampak bom sam rekel, ker ne vem, če bom lahko.« nam podatki v tabeli 2 kažejo na poveza- vo neposrednih dejavnikov z manj po- srednimi dejavniki, kot so npr. želja po učenju drugih, želja po delu z otroki. Na podlagi slednjega je moč zaključiti, da je neposreden stik s pedagoškim delom ključni vzgib za identifikacijo s pedago- škim poklicem. Hkrati pa neposreden stik spodbudi nastanek manj posrednih dejavnikov. Sklepne ugotovitve Empirična raziskava o dejavnikih odloči- tve za učiteljski poklic pri dodiplomskih študentih prvega letnika razrednega pou- ka na Pedagoški fakulteti Univerze na Pri- morskem je pokazala, da je neposredna izkušnja z učiteljskim poklicem ključni dejavnik. Študenti si ustvarjajo željo po usposabljanju za učitelja razrednega po- uka na podlagi opazovanja učiteljev, ki so jih učili, ali lastne izkušnje poučevanja. To jim omogoča, da natančneje spozna- jo, s čim se učitelj ukvarja in kako bi se sami znašli v omenjenem poklicu. To pa je pomemben signal vsem učiteljem, ki so že vključeni v izobraževalni sistem. Od- govori anketirancev jasno kažejo, da se študenti za poklic učitelja razrednega po- uka ne odločajo zaradi materialnih razlo- gov, ampak njihovo odločitev pogojujejo predvsem izkušnje, ki jih imajo s svojimi učitelji. Foto: Marko Hrovat