roStnlna plačana v gotovini Leto XX.. št. 287 Ljubljana, nedelja 7» decembra l94l'XX Cena cent. 70 Upravnlštvo: LJubljana, Pucclnljeva ulica 5 — Telefon št_ 31-22, 31-23, 31-24 Lnseratni oddelek: Ljubljana, Pucclnl jeva ulica 5 — Telefon 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42 Računi pri pošt ček zavodu: Ljubljana št. 17.749 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva Ima Unione Pubblirita Italiana S- A., Milano izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— za inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica štev. 6, telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera: Unione Pobblicitž Italiana S. A. Milano :p;®is dei combattimenti rcelia zona di B r-el-Sobi L'av!azIofi€ italo-gennanica ha sostenuto con successo vio-lenti combattimenti aerei: 15 velvoli nemici abbattuti — Tre aerei nemici abbattuti a Napoli II Quartier Generale delle Forze Arma-te comunica in data 6 dicembre 1941-XX il seguente hollottino di guerra n. 552: Nella Marmarica, sni fronti dl Tobruk fc So 11 um nulla di notevole da segnalare. Lo sviluppo delle operazioni nel settore centrale ha portato ad una ripresa dei combattimenti tra gli opposti elementi avan-zati nella zona di Bir el Gobi; le azioni proseguono. L'attivita deiraviazione italo-germanlca benche sempre ostacolata dal maltempo e stata caratterizznta da ripetuti inter-vcnti sul campo di battaglia delle unita da bmnbardamento e da violenti combattimenti aerei sostenuti con successo dalla caccia di scorta: Trediei velivoli nemici sono stati abbattuti in fiamnie dalla no- stra caccia e due da quella tedesca. Nu-merosi altri apparecchi avversari sono stati efficacemente colpiti. Quattro apparecchi nostri e quattro germanici non sono rientrati. yuesta notte aerei ontannici nanno bombardato JNapoli. Sette morti e una quarantina di feriti. Sono stati causati danni notevoii ad edifici civili e »liversi incendi domati prontamente. La cacia notturna ha abbattuto un ve-livolo incursore che e caduto nei pressi di Ottaviano: dell'equipaggin composto di soi uomini quattro sono deceduti, due feriti cattnrati. Altri due aerei nemici colpiti dalla difesa contraerea sono precipitati m mare: uno a nor d di Bala, l'altro davanti a Capo Miseno. 0 hmmt&v bo lev pri Bir-et-GobUu KaSifansko-Jsemško letalstvo se fe z uspehom udeležilo silovitih bitk v zraku — 1§ sovražnih letal sestreljenih — 3 ssvrsžna letala sestreljena v Neaplju Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 6 decembra naslednje vojno poročilo št. 552: V Marmariki in na bojiščih pri Tobruku In Solumu nič pomebnega, Razvoj operacij v srednjem odseku je obnovil bitke med nasprotnimi prednjimi silami na področju Bir el Gobija; akcije se nadaljujejo. Delavnost italijansko-neniškega letalstva, čeprav jo je neprestano oviralo slabo vreme, označujejo ponovni nastopi bombnikov na bojiščih *>i silovite bitke v zraku, ki so jih z uspehom izvedli spremljevalni lovci. 13 sovražnih letal, ki so se vnela že v zraku, so sestrelili naši lovci, dve pa nemški lovci. Mnoga druga sovražna letala so bila ospešno zadeta, štiri naša in štiri nemška letala se niso vrnila. Snoči so britanska letala bombardirala Neapelj. Sedem ljudi je bilo ubitih in okoli 40 ranjenih. Povzročena je bila znatna škoda na stanovanjskih poslopjih ter več požarov, ki pa so bili naglo pogašeni. Nočni lovci so sestrelili napadajoče letalo, ki je padlo na tla v bližini Ottaviana. Izmed šest mož posadke so bili štirje ubiti, dva pa ranjena in zajeta. Protiletalsko topništvo je sestrelilo še dve drugi sovražni letali, ki sta padli v morje, eno severno od zaliva, drugo pa pri rtu Mizeno. Odvračanje pozornosti od libijske puščave Rooseveltova gesta napram Turčiji — Wilsonova vojska v Siriji in Palestini Berlin, 6. dec. u. Prosluli arzenal demokracij so sedaj ponudila na razpolago Turčiji, ki spada med nevojujoče se države. To je osebno objavil ameriški predsednik Roosevelt, ki je dejal, da se je za to odločil spričo kategoričnega imperativa o obrambi zapadne poloble, toda ankarska vlada ni izrekla take želje in ni niti sanjala, da bi se lahko zanašala na tako »neskončno velikodušnost«. Res je, da se podarjenemu ko-nju ne gloda v zobe, toda tokrat ta stara ljudska prislovica nc drži. O tem se bo javnost prepričala, čim bo prišel čas za zahvalo ameriškemu predsedniku za ta božični dar. To pa so končno stvari, ki se tičejo odgovornih turških krogov, ki so v zadnjem času dokazali, da so sposobni voditi resno in realno politiko. Vredna pa je premisleka okoliščina, pripominjajo berlinski pristojni krogi, zakaj je Roosevelt prav ta trenutek smatral za primeren, da Monroejevo doktrino še enkrat revidira in da prestavi ameriške meje co Dardanel in Kavkaza. Malo je verjetno, da je mislil, da bo Turčijo na lepem in avtomatsko vključil v politični in vojaški blok demoplutakracije in boljševizma, če- Erav se je spuščal v še bolj nesmiselne igre, akor je bila tO' n. pr. poskušeno vmešavanje v finske notranje zadeve. Bolj verjetno je, da je hotel na tak način napraviti novo brezplačno uslugo Churchillu z glasno kretnjo, ki naj bi od vrnila občo pozornost od Libijske puščave in jo usmerila na druga področja ob robu ozemlja, na katerem naj bi se v prihodnji pomladi, kakor 6fi to zamišljajo strategi agencije Reuter. razvile odločilne vojne operacije. Po vesteh iz Kaira, ki jih je londonska propaganda takoj na ves glas raztrobila, je v Siriji in Palestini koncentrirala nova armija pod vodstvom generala VVilsona. bivšega načelnika WaveMovega generalnega štaba. Ta vojsika naj bi nekako vezala angleške stile v Egiptu & sovjetsko vojsko v južnem odseku vzhodnega bojišča, vsem pa je znano, da so prav iz Palestine in Sirije v vsej naglici poslali v Marmarko znatne sile. ki jim pa niti najmanj ni uspelo kakorkoli spremeniti rezultata prve m glavne faze Cunninghamove ofenzive. Kako naj bi se potemtakem Turčija zanesla na Ameriko? Kaj naj pomeni poudarek, da se je za turškimi ledji zbrala ena angleška armija? Na ta vprašanja pač ni težko odgovoriti. Neki nevtralni opazovalec v Ankari je izrazil mnenje, da je Rooseveltova poteza na vojaškem področju zgolj psihološkega in propagandnega pomena, tako da bi zabrisala na j m/ve j.še angleške vojaške in politične neuspehe. Londonska propaganda pa je v tej zvezi naglo razširila še vse mogoče lažne vesti. Tako naj bi bili Nemci zbrali vzdolž boi-garsko^-turške meje nekaj divizij. Seveda dopuščajo, da gre v tem primeru le za manever, spričo katerega naj bi se apkarska vlada končno odločila za sodelovanje z osnimi silami. (Piccolo) Po&rešeni angleški računi Stockholm, 6 dec. d. Tukajšnji list »Da-gens Nyheter« poroča iz Londona, da priznavajo v merodajnih londonskih krogih v presojanju vojaškega položaja v Libiji, da so Angleži podcenjevali oborožene srile in Vojna sredstva osnih držav v severni Afri- ki. List piše, da skeptični opazovalci položaja dvomijo, ali bi Anglija z nadaljevanjem vojaških operacij v Libiji sploh še moigla doseči strateške cilje svoje ofenzive bodisi v primeru, če bi po svojih vojaških sredstvih postala čez daljši čas morda jač-ja kakor osne države. Načrt, ki se je Angležem pri tej ofenzivi ponesrečil, je bil po izjavah londonskih krogov, da bi britanske čete v čim hitrejšem zaletu prodrle do Bengazija ter do zapadne meje francoskega afriškega imperija. Ako bi biila izvedba tega načrta teoretično sploh še možna, priznavajo v merodajnih angleških krogih, bi vsekakor zahtevala toliko časa, da bi Nemčija lahko dotlej dokončala svoje vojaške in politične ukrepe, ki bi na eni strani utegnili paradi zrnati britansko napredovanje, na drugi strani pa »preparirati Francijo«. Letalski boji na zapadu Berlin, 6. dec. d. Kakor je bilo objavljeno s pristojnega nemškega vojaškega mesta, je oddelek britanskih letal včeraj popoldne skušal prodreti preko severoza-padne francoske obale Rokavskega preliva. Po doslej zbranih vesteh je britansko letalstvo pri tem napadalnem poskusu izgubilo 6 letal, ki so bila sestreljena deloma od nemških lovcev, deloma pa od protiletalskega topništva. Vojna na morju New York, 6. dec. d. Tukajšnji listi poročajo, da je bil južno od Azorskih otokov potopljen britanski tovorni parnik »Ahsby«. Doslej so našli že več reševalnih čolnov potopljene ladje. Po vesteh iz Lizbone je britansko ladjo preteklo nedeljo torpedirala nemška podmornica. Nekaj reševalnih čolnov je našel tudi portugalski rušilec ter rešil mornarje. Lizbona, 6. dec. s. Dospela je vest, da se je pri potopitvi angleške ladje »Ashby« v bližini Azorskih otokov utonilo pet mornarjev in kapitan. Portugalska ladja, ki je prihitela na pomoč, je v Fajsalu izkrcala 50 rešencev, ki so pripadali posadkam drugih ladij, potopljenih na istem področju. Nove švedske vojne ladje Stockholm, 6. dec. s. V pomorsko službo sta uvrščeni nova švedska matična ladja za podmornice »Patricla«, ki Ima 3500 ton, in stara, sedaj popravljena ladja »Svea«, ki je bila spremenjena v šolsko ladjo. Jutri bo spuščena v morje oklopna križarka »Fvleia«. ki je bila prenovljena v stockholmski luki. Letalo brez propelerja Rim, 6. dec. d. Novo italijansko letalo »Caproni«, ki leti brez propelerja in ki je prejšnjo nedeljo izvršilo uspešen poskusni polet med Milanom in Vidonijem, se je v petek ponoči pojavilo nad Rimom. Več tisoč rimskih prebivalcev je zasledovalo njegov polet. Rimski tisk je že prej zabeležil, da se bo letalo samo predstavilo italijanski prestolnici. Obnovite naročnino! SOVJETSKI NAPADI POVSOD ODBITI Nemške čete zavzele otok Osmussar v Finskem zalivu — Bombardira' nje železniških naprav pri Vologdi - Pet angleških ladij potopljenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. dec. Vrhovni poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na raznih krajih vzhodne fronte je bil sovražnik zavrnjen s krajevnimi napadL Ob kolenu Donca so bili odbiti močni sovjetski napadi s hudimi izgubami za nasprotnika. Sovražni poskus izpsda iz Petrograda se je ponesrečil s hudimi krvavimi izgubami. V Finskem nalivu je mornariški napadalni oddelek zasedel otok Osmussar. Letala so zadela z bombami več transportnih vlakov na področju Vologde ter so napadla v poslednji noči železniške naprave in oskrbovalne obrate v Moskvi. Tvornica letal v Hibinskem ob Volgi je bila bombardirana z bombami težkega kalibra. V boju proti angleški oskrbovalni plovbi so potopile podmornice pet ladij s skupno 25.500 br. reg. tonami. Bojna letala so napadla v poslednji noči pristaniške naprave v južnozapadni Angliji. Pri poizkuftenih napadih angleških letal na področje Rokavskega preliva je bilo oh nizozemski obali sestreljenih osem sovražnih letal. Pred norveSko obalo sta napadla dva lovca podmornic vojne mornarice angleško podmornico, jo prisilila z vodnimi bombami, da se je dvignila na površino, ter jo potopila nato s topniškim ognjem. V severni Afriki so se razvneli novi hudi boji. B?ji na vsem vzhodnem bojišču Sovjetski protinapadi doživljajo kljub velikim žrtvam neprestane neuspehe Budimpešta, 6. dec. & Navzlic Sfflneiau mrazu se operacije na vsem vzhodnem bojišču nadaljujejo v vedno bolj vztrajnem ritmu, ki ne nakazuje nobenega pojemanja. Po doslej dct /! »••vo x• L-ki ¥ o 111-ron cn,rnr7 i 1 nnnrp nPirflT. štva je bilo hkrati pojasnjeno, da sta japonska poslanika ob tej prilik; izročilla tudi odgovor japonske vlade na Roseveltovo zahtevo, naj bi Japonska pojasnila premike svojih čet v Francoski Indokini. Na drugi strani se ;e s poučene strani zvedelo, da Japonska v svojem odgovoru pojasnjuje vojaške premike s potrebo, da se zava.ruje za vsak primer pred možnostjo kitajskega napada ter da so bili zaradi tega premiki japonskih čet izvršeni v prvi vršiti na severni meji Indokne proti Kita;ski. Drugi premiki so bili prav tako iz varnostnih razlogov potrebni v južnem delu Francoske In-dokine. ALi sita japonska poslanika pri včerajšnjih razgovorih z zunanjim ministrom Hullom izročila tudi odgovor japonske vlade na Hullovo spomenico od preteklegi todna. še ni bilo mogoče zvedeti. Vznemirjenost v Avstraliji Sanghaj. 6. dec. d. Zaradi pomanjkanja pozitivnih vesti o rezultatu včerajšnjega sestanka jajtonskih poslanikov Kurusa in Nomure z amerišikim zunanjim ministrom Ccrdellom Hullom. ki je trajal 25 minut, in zaradi alarmantnih vesti, ki so dospele iz Melbourna. n.i napetost na Daljnem vzhodu prav nič odnehala. Iz Melbourna so se razširile alarmantne informacije o velikih premikih japonskih čet, toda ne glede na slična britanska izzivanja in ne glede na dejstvo, da je nedoločeno število avstralskih bombnikov prispelo v Singapur. kjer naj ojačijo tamkajšnje britanske letalske sile, in končno ne glede na povečano vojno pripravljenost, ki jo je avstralska vlada odredila za svojo vojsko in mornarico, si Japonska še vedno z vsemi sredstvi prizadeva, da bi prišla na prijateljski način do ureditve spornih vprašanj z Zedinjenimi državami. Rezultati petkovega zasedanja avstralskega kabineta pa na drugi strani ne dopuščajo domneve, da bi tudi na avstralski strani vladala želja po mirni poravnavi. Zdi se, kakor da hoče avstralska vlada s svojimi ukrepi povzročiti vo jno paniko m;d avstralskm prebivalstvom. Odlok o takojšnji razdelitvi milijon plinskih' mask med ljudstvo je nedvomno take narave, da mora zbujati to panično razpoloženje. Razen tega so se včeraj razširile vesti, da avstralski vojaki letos ne bodo dobili svojih oivčaj-ti:h božičnih dopustov, kar je še bolj podžgalo nevoljo avstralskega prebivalstva. Medtem pa se v naraščajoči meri nadaljuje angleško-ameriški pritisk na Siam. V petek je bilo vsem britanskim trgovskim ladjam izdano navodilo, da ne smejo več pristajati v Bangkoku. Ta odlok pomeni, da je Velika Britanija proglasila sankcije proti Siamu, ne da bi med obema državama obstojalo vojno sitanje. Pooblastila slamske vlade Bangkok, 6. dec. d. Vlado je v četrtek siamski parlament pooblastil, da v primeru vojne lahko izdaja zakonske odloke, ne da bi prej zahtevala dovoljenja od parlamenta. Obenem je siamski parlament sklenil, da bo glede na napotoal: na Daljnem vzhodu do nadaljnje odredbe zasedal neprekinjeno vsak dan. Dlplomatsld stiki med Siamom In Indokino Vichy, 6. dec. d. Snoči je bilo glede na vsakovrstne govorice o siaimsko-indokiitaj-fckem s/poru ter na tozadevna vprašanja iz francoskega zunanjega ministrstva objavljeno, da niso bili prekinjeni diiplomaitski odnošaja med Siamom in F rane muk o Indokino. Siamski odposlanec v Vichyju, ki istočasno zastopa Siam tudi pri portugalski vladi, je sicer odpotoval iz Vichvja proti L rboni, ne da bi bili s tem diplomatski od-no"aji med Vichyjem in Siamom prekinjeni. Pripravljenost v Nizozemski Vzhodni Indiji Sanghaj, 6. dec. d. Iz Batavije poročajo, da je vrhovni poveljnik oboroženih sil Nizozemske Vzhodne Indije general Poorten včeraj izjavil, da je Vzhodna Indija pripravljena za primer vojne na Pacifiku ter da izbrun sovražnosti prebivalstva ne bo presenetil. Pripomnil je, da so bile letalske in pomorske sile mobilizirane ter da se je že pričela patrolna služba v indijskih teritorijalnih vodah. Možnost skosraišnjega izbruha sovražnosti Madrid, 6. dec. d. Madridski listi r z-pravljajo o skrajni poostritvi položaja na Daljnem vzhodu ter napovedujejo glede na nepopustljiv ost Amerike možnost skorajšnjega izbruha sovražnosti na Pacifiku. List" objavljajo svoja poročila iz Tokija, \Va-shingtona, Šanghaja in Bangkoka pod senzacionalnimi naslovi kakor »Na Pacifiku ni več izhoda«. »Vsako uro je pričakovati prekinitve diplomatskih odnošajev med Toki-jem in Washingtonom«. »Kri«u.na Daljnem vzhodu na višku«. List »Madrid« tava ja izjavo člana ameriškega kongresa češ da Japonska ima lahko mir. toda brez imperija. Komentarji madridskih listov poudarjajo. da so prišla pogajanja v VVashing-tonu na mrtvo točko. Sindikalistično glasilo »Pueblo« opozarja, kako neprijetno ie anglosašiko demokracijo dirnil incident z avstralsko kri žarko »Sidnev«. ki dokazuje da sta angleška in ameriška mornarica izpostavljeni presenetljivim napadom ne samo na Atlantiku, marveč celo na Tihem oceanu in sicer že sedaj, ko upoštevanja vredna pomorska moč Japonske še ni v igri. Mornariški kritik »Puebla« razpravlja o varnosti Smgapura k1' velja za Gibraltar Daljnega vzhoda ter opozarja v zvezi s tem na opaznost, ki preti temu britanskemu mornariškemu oporišču s kopnega Mornariški krtik onmarja pri tem na znameniti japonslci obkroževalni manever ruske daljnovzhodne luke Por* Arturja ter pripominja. da je skrajna južna konica Siama oddaljena od Smgaoura samo 500 km. Kritik ugn+avlsa da nvvnarirk- dogovor med Anglijo in Zedinjenimi državami jasno ka- držav, ker bi ta ukrep sprožil nove nevarnosti na drugih frontah Japonski poslanik v Mehiki pozvan v Tokio Berlin, 6. dec. d. Iz mehiške prestolnice doznava nemški poročevalski urad, da je japonska vlada poklicala svojega poslanika pri mehiški vladi Yoshaika Miuaro na poročanje v Tokio. Fantazije o ameriškem ekspedicijskem zboru Berlin, 6. dec. s. Glede na neki Roose-veltov načrt, ki baje predvideva pošilja-tev ogromnega ekspedicijskega ameriškega kora, ki naj bi štel kakih pet milijonov ljudi, na evropski kontinent, se v berlinskih krogih omejujejo na pripombo, da gre tudi v tem primeru za navadno ameriško raco, ki jo je mogoče primerjati Ie 3 famoznim Kauffmannovim načrtom o uničenju Nemčije, ne more se pa zanikati, da niso v VVashingtonu polni fantazije. Vprašanje je le, kako bi Amerika v takem primeru rešila vprašanje prevoza pet milijonov mož na evropsko celino Ako bi hoteli poslati v Evropo 500 divizij in zagotoviti temu ogromnemu ekspedi-cijskemu zboru vse potrebne dobave, ne bi zadoščalo za to vse trgovsko brodovje na svetu. Madžarski praznik Budimpešta, 6. dec. s. Danes proslavlja Madžarska god svojega regenta, admirala Nikolaja Hortyja. Listi objavljajo ob tej priliki daljše članke, v katerih pojasnjujejo veliko in uspešno dele državnega voditelja v korist madžarske domovine. Nikolaj Horthy je ena izmed najbolj vidnih zgodovinskih osebnosti v novi Evropi ter zaslužen mož v madžarski zgodovini zadnjih 23 let. Nikolaj Horthy je bil pravi odrešenik svojega naroda V dobi borbe proti boljševiškemu terorju Zida Bela Kuna ter proti krivicam, storjenim Madžarski z versajskim sistemom. Horthy je s svojim i pohodom v Budimpešto 1. 1919 prvi poka-! zal pot Evrope v borbi proti boljševizmu, j ki jo je Benlto Mussolini ideološko začrtal | s fašistično revolucijo. Odkar je na vod-j stvu države, je regent posvetil vse svoje ! delo svoji domovini in si je zares zaslužil . naslov očeta domovine. Njegovi premočrtni j politiki se je treba zahvaliti za stvarno sodelovanje Madžarske s silami osi in tej politiki se mora Madžarska sama zahvaliti, da je zopet dobila ozemlja, ki so ji bila ugrabljena v Versaillesu. Vojska, ki ji je regent posvetil toliko skrbi, se sedaj bori na strani osnih čet proti skupnemu sovražniku ter za ustvaritev nove Evrope. Znameniti pisatelj Ferenc Herczeg je takole sintetično prikazal delo Nikolaja Horthyja: »Nikolaj Horthy je vrnil državi red, ljudem občutek varnosti. Evropi Madžarsko in Madžarski bodočnost. Za nas je Horthy diamantna os, okoli katere se s iče vsa naša nacionalna politika.« Budimpešta, 6. dece. s. O priliki odobritve državnega proračuna je predsednik vlade Bardcssy imel zaključni govor, v katerem je med drugim dejal, da je tudi na Madžarskem nacionalna revolucija že na pohodu in da se med drugim kaže v cr-žavnih reformah. Med odobravanjem zbornice je poudaril, da je fašistična revolucija v 20 letih temeljitega dela zgradila nove ustanove, ki lahko služijo za zgled vsem drugim državam. Ducejev genij je nacionalno obnovil Italijo. Kar je fašizem storil na vseh področjih nacionalnega življenja tako na socialnem kakor korporativnem in delovnem področju, zbuja pozornost vsega sveta. Madžarska nacionalna revolucija se lahko v svojih naporih za zgraditev trdnih temeljev nove Madžarske, ki naj izvrši svoje poslanstvo v novi Evropi, vstajajoči iz te vojne, zgleduje nad fašizmom. Na berlinskem sestanku, na katerem so je sestali predstavniki vseh evropskih držav, ki so v borbi proti boljševizmu, so se pokazali obrisi nove evropske edinosti, ki bo zagotovila mir svetu. Zagrebška proslava Zagreb, 6. dec. s. Včeraj so v Zagrebu svečano proslavili 23. obletnico zagrebškega upora z dne 5. decembra 1918 proti ver-sajskemu sistemu in proti srbski dinastiji. Ob tej priliki je bila ustanovljena peta rezervna ustaška milica, ki nosi naslov po tem zgodovinskem datumu. Zaradi praznika v ponedeljek k JUTRO" ne izide, ponedelj-ska izdaja lista pa tokrat izjemoma izide v torek. Uprava ■MMIIlillll*^ Zarotniski proces v Trsti: (Glej poročilo na 3. strani) Trst. 6. decemora Pod predsedstvom Lksc adv. Tringalija Casanove je bila danes peta razprava v procesu posebnega sodišča za ca^čito drža ve proti slovenski subverzivni organizaciji. Zaslišan je bi! poslednji iz skupine komunistov, nakar bo sledilo zaslišanje članov skupine teroristov. Del teh ki o na begu in ki so odgovorni za celo vrsto težkih »'o činov, bo sojen v kontumacu. Prvi je bi! zaslišan pek Viktor Bobek iz Ilirske Bistrice. Ob aretaciii dne 18. marca 1940 je Bobek vrgel skoz-i rekno svoje Mse zapečaten zavoj ter opozoril svojce naj ga čim prej uničijo. Zavoj pa ie pade' v roke karabinerju V njem je bilo več važnih be ležk vojaškega značaja. Bobek priznava da je bil ta zavoj r -menjen nekemu g. Branku, in dostavlja da je Slo za dogovorjen naslov ter da je oil zavoj dejansko namenjen -oobtožencni Zelenu. Obtoženec skuša sicer dokazati, da je šlo za izmišljeno ime. toda predsednik ga je zavrni! s trditvijo, da je Tne Brai.ko krstno ime majorja Blanka, ki je bil šef obveščevalne siužbe dravske divizije v Ljub Ijani. Nato je bilo v podrobnostih pojasnjeno temno delovanje Bobka L. 1932 je bil prvič javljen oblasiti zaradi komunistične propagande, bil pa je oproščen zaradi amnestije. Vzdrževal je stike z večino današnjih obtožencev, daje pa v tem pogledu zelo nemogoča poasnila. Zasliševanje se nadaljuje Gospodarstvo Osnutek ljubljanskega proračuna Proračun mestnega zaklada znaša 39 milijonov lir, proračun podjetij pa 25 milijonov Gospodarsko in prometno urejanje Evrope Berlin, 6. dec. s. »Kolnische Zeitung« piše, da se je tudi gospodarsko in prometno urejanje nove Evrope že začelo v duhu, ki spaja vse narode naše celine. Lis-t navaja kot prvi korak na tej poti italijan-sko-nemški sporazum o poštnem in brzojavnem prometu. Značilnost tega dogovora je dejstvo, da že določa uporabo notranje nemške poštne tarife za pisma, namenjena v Italijo. Ta določba bi mogla tvoriti jedro obsežnega sodelovanja tudi z vsemi ostalimi evropskimi državami, takD da bi bilo mogoče postopno doseči popolno po-entotenje poštnih tarif za vso celino. Vojaški in politični položaj, ki ga zavzemata velesili osi, jima nalaga dolžnost, da postaneta osnovi pokreta v to smer, saj je za obe državi veliko zadovoljstvo, da je bil temeljni kamen položen prav z itafijan-sko-nemškim dogovorom. Omejitev avtomobilskega prometa v Bolgariji Sofija, 6. dec. s. Počenši z 8. t. m. bo ustavljen ves promet z zasebnimi avtomobili z izjemo zdravniških avtomobilov in omejenega Števila taksijev. Gandhi o civilni nepokorščini v Indiji VVasliington, 6. dec. s. Indijski vodja Gandhi je izjavil poročevalcu nekega ameriškega lista v Novem Delhiju, da se nič nI spremenilo v pogledu nadaljevanja civilne nepokorščine, ki se bo še povečala. Dejstvo, da so nekatere indijske nacionaliste britanske oblasti izpustile iz zapora, ne more zbuditi nobenega drugega čustva kakor stari odpor proti zatiralcem. Angleška vlada se moti, ako misli, je poudaril Gandhi, da bi mogla z izpustitvijo nekaterih internirancev spremeniti duh pokreta, v katerem smo vsi trdno odločeni, da se borimo do zadnjega. Povratek italijanskih državljanov iz Afganistana Sofija, 6. dec. s. Iz Turčije je dospelo v Sofijo 25 Italijanov, ki so do nedavnega prebivali v Afganistanu, odkoder so bih na britansko in sovjetsko zahtevo Izgnani. V Sofiji,so bili gostje lokalnega fašija in bodo danes nadaljevali svoj povratek v domovino preko Beograda. Bolgarski diplomatski stiki s Portugalsko Berlin, 6. dec. d. Iz Sofije doznava nemški poročevalski urad, da bo Bolgarija vzpostavila direktne diplomatske odnošaje s Portugalsko. Tuja letala nad švedsko Stockholm, 6. dec. s. V Tomei na Švedskem so bili snoči alarmi zaradi pojava neznanih letal nad področjem. Domnevajo, da so bila ruska letala. Protiletalsko topništvo je taksj nastopilo in letala pregnalo. Cenik za zelenjavo in sadje št. 6 veljaven od 8. decembra 1941-XX Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo za katero se morajo cene dejansko gibnti pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni. (Prve cene veljajo za kg blaga v prodaji na debelo, druge cene pa za kilogram blaga v nadrobni prodaji.) Česen 7 05, 8.28, koren-e (rdeči korenček 2.40, 3.—, karfijola 2.85, 3.45, čebula 2.—, 2.4D, solata I. vrste 330, 380, solata II. vrste 1 90. 2.40, paprika zelena 2 65, 3.25. paradižniki 1.60. 2—, radič 3.05. 3.65, zelena 2.—, 2.40, špinača 2.85, 3.25, fige suhe v celofanu 9.25, 10.30, fige suhe v košarcah 8.50, 9.85. limone nad 150 g za komad 0 45. 0.50, limone pod 150 g za komad 0.40, 0.45, jabolka I. vrste 5.10, 8—, jabolka n vrste 4.45, 5.35. maroni I. vrste 5.—. 5.80. kostanj 4.10,, 4.90, orehi Sorento 12.80. 14.80. orehi italijanski navadni 10 85, 11.55, krompir domač, pri kmetu t—. 1.30. krompir za seme »Bintle« 1.50, krompir za same ostalih vrst 1.30. OPOMBE: 1. Jabolka I. vrste so: Parmene, renet-ke, mošanjčki, champagne, Grafensteiner, Deliziose, Morgenduft, Jonatan, Wagner, Star, Imperatore,, Abbondanza, Sergente. Annurche. 2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci zahtevati tak račun. 3. Ta cenik mora biti IzveSen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja — izvzemši domači krompir — le za uvoženo blago. Razume se brez tare. 4. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno pa veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. 5. Okrajna načelstva lahko določijo Se nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisariata. 6. Kršitelji tega cenika se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. 3. 1941 M. a. fit. 358. Ljubljana, dne 5. decembra 1941-XX. Visoki Komisar Emllio Grazioli. Ljubljana, 6. decembra Danes so bili na mestnem poglavarstvu razgrnjen občinstvu na vpogled osnutki proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1942. Kakor je bilo pričakovati je proračun v primeri s tekočim proračunom znatno povišan. Pri primerjavi posameznih številk pa je treba vnaprej opozoriti, da je poračun za leto 1941. sestavljen le za 9 mesecev, ker je do 1. aprila letošnjega leta veljal proračun za leto 1940'41 in smo ietos prešli na sestavljanje proračunov po koledarskem letu S to rezervo je treba seveda presojati tudi celotni proračun. V sestavi proračuna pa je izvršena še druga važna sprememba, namreč ta da 1e proračun mestnih podjetij zopet ločen od proračuna mestnega zaklada. Iz proračuna mestnega zaklada so v osnutku proračuna izločeni tako prejemki nameščencev mestnih podjetij, kakor tudi stvarni izdatki mestnih podjetij. Slika proračunov ie naslednja (v miliionih lir) Me*t zaklad Mest. podjetja Skupaj 1941 (9 mes.) 26.08 17.00 43.08 1942 30 40 *>?> m Ra.Sft razlika + 13.32 + 8.10 + 21.42 Povišanje proračuna je v osnutku izkazano v višini 21.4 milijona lir, pri čemer je kakor rečeno proračun za leto 1941. veljaven le za 9 mesecev Ce si na podlagi številk tekočega proračuna izračunalo, koliko bi ta proračun znašal za vse leto. tedaj dobimo za 12 mesecev starega proračuna znesek okrog 56.5 milijonov lir. tako da znaša dejansko povišanje 8 milijonov lir ali 14®/«. Proračun mestnega zaklada Kakor celotni proračun Kažejo tudi posamezna poglavja proračuna mestnega zaklada precejšnja povišanja, ki pa so kakor že gori omenjeno v prvi vrsti posledica različne proračunske dobe. Osebni izdatki so predvideni v višini 10.7 milijona lir (v proračunu za tekoče leto 7 miljonov) in gre povišanje za 3.7 milijona lir v glavnem na račun daljše proračunske dobe kakor v tekočem letu, deloma pa na račun poviška po naredbi Visokega komisarja z dne 5 julija t. 1. Iz teh številk je razvidno, da v osnutku proračuna samega še ni predvideno povišanje sedanjih prejemkov mestnih uslužbencev, pač pa je v proračunski rezervi predviden poseben znesek 1-5 milijona lir za ureditev prejemkov mestnih uslužbencev. Poglavje občega upravnega oblastva predvideva povišanje proračuna na 2.73 milijona lir (v sedanjem proračunu 1.50). Tu je najobčutnejše povišanje izdatkov za pisarniške potrebščine, ki so za vse leto predvideni v višini 631.000 lir. medtem ko znašajo v tekočem proračunu za 9 mesecev le 256.000 lir Znatno je tudi povišanje proračuna za uradne prostore, od 520.000 na 1,243.000 lir, kjer so se posebno povišali izdatki za kurjavo, ki znašajo 479.000 lir (100.000), pri čemer pa je upoštevati, da v proračunu za 9 mesecev tekočega leta ni upoštevana najhujša zimska doba. V skladu s štednjo pri potrošni tekstilnega blaga so izdatki za službeno obleko in čepice znižani za 30.000 lir (242.000). Izdatki po poglavju osebna fn imovinska varnost so povišani na 1.22 milijona lir (0.90). Tudi tu so posamezne postavke predvsem zvišane ustrezno z daljšo proračunsko dobo. Tako znaša izdatek za razsvetljavo mesta 390.000 lir, za vzdrževanje policije 608.000 lir, znatnejše pa je povišan izdatek za poklicno gasilstvo, namreč na 163.000 lir (93.000). Proračun po poglavju za narodno pro-dveto je povišan na 1.48 milijona lir (0.84). V tem proračunu znašajo izdatki za ljudsko šolstvo 419.000 (208.000), za meščansko šolstvo 257.000 (117.000), za krajevni šolski odbor 418.000 (293.000) in za upravni odbor meščanskih šol 192.000 (107.000). Proračun za finančno stroko je edino poglavje, za katero se izdatki niso povečali, temveč so za malenkost znižani. Proračun po tem poglavju znaša 4,09 milijona lir (4.15). Izdatki po tem poglavju so ostali nespremenjeni, ker so bile v tekočem proračunu zaradi zapadlosti anuitet po večini predvidene anuitete za vse leto in ne le za 9 mesecev. Proračun gradbene stroke je povišan na 5.71 milijona lir (4.41). Najvišja je postavka za mezde delavstvu, ki znaša 2.58 milijona lir (1.51). Za vzdrževanje cest je predvidenih 1.11 milijona lir (0.81), za tlakovanje cest in hodnikov je postavka zmanjšana na 0.23 milijona lir (0.37), za kanale je predvidenih 0.16 (0.15), za čiščenje mesta 0.28 (0.16), za škropljenje cest 0.36 (0.27), za odvažanje smeti 0.23 (0.14) in za odva-žanje snega 0.17 milijona lir (0.55). Gradbene investicije so skrčene na minimum in je v ta namen predvidenih samo 25.000 lir (458.000). Sorazmerno je precej povečan proračun po poglavju za narodno zdravje, in sicer na 0.68 milijona lir (0.46). Najbolj je narasla dotacija splošni bolnišnici, in sicer na 591.000 lir (304.000), izdatki za reševalno postajo pa so predvideni v višini 164.000 lir (87.000). Tudi proračun za socialno skrbstvo je povečan, in sicer na 4.58 milijona lir (2.56). Predvsem so narasli izdatki za mladinsko skrbstvo na 1.88 milijona lir (1.09), za delavsko in meščansko skrbstvo na 0.46 (0.20), za skrbstvo za odrasle na 1.12 (0.67) in izdatki za zavetišče za onemogle na 0.83 milijona lir (0.37). Proračun poglavja za trgovino, obrt in industrijo znaša 120.000 lir (50.000). Prispevek za strokovno nadaljevalne šole je povišan na 76.000 lir (19.000). Proračun občinskega gospodarstva znaša 2.80 milijona lir (1.88). Narasli so predvsem izdatki mestnega vodovoda na 1.75 milijona lir (1.09), in sicer zaradi podražitve materiala. Poglavje proračuna za kmetijstvo, živinorejo, vrtnarstvo in gozdarstvo je določeno na 0.58 milijona lir (0.31), poglavje za Štipendije, subvencije in podpore pa na 1.71 milijona lir (1.20). Subvencija narodnemu gledališču znaša 133.000 lir (100.000 lir), prispevek mestni delavski zavarovalnici in bolniškemu fondu mestnih nameščencev pa 358.000 dir (237.000). Znatno je bilo treba povišati prispevek v fond za 6 <0 obligacijsko in investicijsko posojilo. Ker se anuitetria služba za to posojilo v tekočem letu v znatni meri krije z realizacijo glavnice in je bil zaradi tega v tekočem proračunu prispevek v ta namen bistveno zvišan, je v novem proračunu zopet zvišan na 795.000 lir (139.000). Razni izdatki so predvideni v višini 0.56 milijona lir (0.26). Povišanje gre v glavnem za pokojninskega, bolniškega in starostnega zavarovanja pogodbenih nameščencev, za kar je predvidenih 410.000 lir (150.000). Poglavje proračunske rezerve je povišano na 2,260.000 lir (570.000). Tu je, kakor že omenjeno, vnesena nova postavka 1.5 milijona lir za poznejšo ureditev prejemkov mestnih uslužbencev Za premalo preračunane izdatke je določenih 380.000 lir (190.000), za nepredvidene izdatke pn prav tako 380.000 Ur (380.000). Dohodki Tudi dohodke je treba, kakor smo že omenili pri izdatkih, presojati z ozirom na okolnost, da velja novi proračun 12 mesecev, medtem ko velja dosedanji le za 9 mesecev. Doklada na državne neposredne davke ostane nespremenjena v višini 6O9donos pa je zmanjšan na 3.33 milijona lir (po tekočem proračunu za 9 mesecev na 3.49). Donos posebne socialne občinske doklade po lestvici je predviden v višini 287.000 lir (190.000). Občinske davščino, takse in pristojbine bodo prinesle 10.18 milijona lir (8.54) in je donos vsekakor predvidno ocenjen, saj je v manjši meri povečan nego bi ustrezalo povečanju proračunske dobe od 9 na 12 mesecev. Pri nekaterih občinskih davščinah je prevideno celo zmanjšanje dohodkov. Donos tržnine, tehtarlne, sejnia-rine in mestarine je predviden v višini 463.000 Ur (420.000), donos 6.5% vodovodne doklade je v višini 3.06 milijona lir (2.31), donos od večje porabe vode v višini 1.05 (0.71) in donos vodomerščine v višini 0.07 (0.05) milijona lir. Gostaščina bo prinesla 1.39 milijona lir (1.05), kanalska pristojbina 1.12 milijona lir (1.20). Iz predvidenega donosa je razvidno, da ni računati s povišanjem davčnih stopenj gostaščine in kanalske pristojbine. Donos davščine na vozila je predviden v polovični višini postavke iz tekočega proračuna. Nadalje je predviden dohodek od davka na potrošnjo v višini 90.000 lir (63.000) in od davščine na firme v višini 142.500 lir (142.500), od veselične davščine pa samo 100.000 lir (128.000). Donos občinski taks k tarifnim postavkam taksnega zakona je predviden le v višini 135.000 lir (214.000). Zaradi manjšega prometa na re-alitetnem trgu je predvideno, da bo občinska taksa od prenosa neprem"čnin prinesla le 500.000 lir (541.000), prirastka-rina pa le 250.000 lir (256.000). Povečan pa je prispevek mestne elektrarne za uporabo javnega sveta na 1.6 milijona lir (.2). Občutnejše povečanje pa je predvideno od donosa trošarin in uvoznin. Od trošarin je predvidenih 11.66 milijona lir. od uvoznin 5.69 milijona lir, od izredne trošarine pa 0.84 milijona lir, skupaj 18.2 milijona lir, medtem ko je v tekočem proračunu predvidenih 8.6 milijona lir. Ce lansko postavko preračunamo na vse leto, tedaj <5o-birno znesek-11.2 milijona lir. tako da znaša povečanje donosa trošarin in uvoznin za okrog 60°/o. Donos najemnin ob občinskih poslopij je predviden v višini 1.15 milijona lir (0.84), donos zemljišč pa v višini 103.000 lir (82.000). Mestna podjetja Izdatki mestue elektrarne so v osnutku proračuna določeni na 111 milijona lir (7.0). Predvsem so narasli izdatki obratovanja na 4.52 (2.52). prispevek mestnemu zakladu za uporabo javnega sveta in upravni prispevek pa sta povišana na 2.61 (1.96) milijona lir. Od tokovine pričakuje mestna elektrarna 10.15 milijona lir (6.4), od števnine pa 0.50 milijona lir (0.37). Proračun mestne plinarne znaša 4.16 milijona lir (2.93). Tu so zlasti narasli izdatki za premog, in sicer na 1.59 milijona, lir (1.08), kakor tudi izdatki za vzdrževanje in obratovanje. Upravni prispevek je zvišan na 290.000 lir (196.000). Plinarna pričakuje od prodaje plina 2.19 milijona lir (1.35) dohodkov, od prodaje koksa 0.97 (0.80), od prodaje katrana 125.000 v69 tisoč), od olja 190.000 (107.000), od ben-cola 85.000 (51.000) in od plinomerov 158.000 (100.000). Proračun tramvajskega podjetja je predviden v višini 6.40 milijona lir (4.29). Pri ; tramvaju znašajo osebni izdatki 2.60 milijona lir (1.55), materialni izdatki pa 3.80 milijona lir (2.74). Od prodaje voznih listkov je predviden dohodek 6 milijonov lir (3.6), poleg tega dobi tramvajsko pod.jet.ie od mestne občine Po pogodbi 205.000 lir, za eventualno povišanje cene električnega toka pa je predvidena dotacija 190.000 lir, tako da znaša skupna dotacija 395.000 lir (700.000). Proračun mestne klavnice znaša 1.56 milijona lir (1.30). proračun pogrebnega zavoda 0.84 milijona lir <0.65). proračun mestne priprege 0.88 milijona lir (0.67). in proračun mestne zastavljalnice 0.16 milijona lir (0.11). Gospodarske vesti -c Italijansko-rumunska trgovinska pogodba. Iz Bukarešte poročajo, da so zaključena italijansko-rumunska trgovinska pogajanja in je podpisan nov trgovinski sporazum. Rumunija bo na podlagi novega sporazuma poleg mineralnega olja dobavljala Italiji žito, krompir in druge kmetijske pridelke,, nadalje živino in les. Zato pa bo Italija izvozila v Rumunro tekstilne izdelke in polfabrikate tkanine, obleke, instrumente, kemične in farmacevtske proizvode in razno tipično italijansko blago. Novi sporazum velja do 30. septembra 1042. = Razpis notranjega posojila v Srbiji. Iz Beograda poročajo, da je srbska vlada sklenila izdajo prvega notranjega posojila. ln sicer v višini preko 1 milijarde din. Vpis posoiila je v glavnem že zasiguran pri zavodih. — >JUTRO« št. 287 =3 Jesen v velikem pristaniškem mestu Genova, 1. decembra »Sono di Genova, rido raro«, pravi neki pregovor o tem lepem mestu. Morda je nekoliko resnice na njem, morda pa tudi ne drži. Vsaj, kar se tiče mladine, ne drži. Ta se smeje na vse grlo, pa naj bo stokrat genoveška. In čemu bi se ne smejala, saj je jesen tako lepa, če so dnevi jasni in prigreva sonce ter razsvetljuje mogočne palače od Vie Balbi vzdolž Vie XX. Settembre do Slavoloka Padlim, kjer se v daljavo razteza sivo ligursko morje in se preliva v oranžnih odtenkih kopaj očih se sončnih žarkov. Na trgu de Ferrarri pred opero Carlo Felice pa se igra sonce v vodah fontane, da nosi veter blesteče kristale po prostranem trgu. Lahko bi človek dolge ure stal na Ponte Monumentale, ki spaja visoko nad Cesto XX. septembra višje ležeča mestna dela, in občudoval melodije jeseni in preteklosti, če te ne bi preveč zajetno grabili valovi modernega tempa. Pod mostom drve tihi filobusi, ropočejo tramvaji, hupajo avtomobili in se preriva neskončna množica ljudi. Srce mesta, glavna žila, Cesta XX. septembra, utripi je noč in dan. Na žalost so zdaj noči brez barv, žarometi ne osvetljujejo vodometov Vse se steka sem v središče. Skoraj sleherni mora vsaj enkrat na dan preko te cesta Pravijo, če iščeš znanca v Genovi, pojdi dvakrat gori in doli, pa ga prav gotovo najdeš. Zgubiti se v tem mestu skoraj ne moreš, kajti za orientacijo služi na jugu morje, na severu pa odrastki Ape-ninov. če je nebo jasno, sega njihov pogled menda celo do Korzike. Menda je s tem podobno, kakor se vidi morje s Triglava. V splošnem so Genovžani zelo ponosni ria svoje mesto. Kaj bi ne bili! V svojem 5>onosu so nekoliko popravili celo sveto pismo in trdijo, da je Bog ustvaril svet iz petih stvari: vode, ognja, zemlje, zraka in Genovežanov. Kajti menda ni kotička na zemlji, kjer bi ne srečal Genovežana. Ce obvladaš genoveščino, ti ni potreben noben jezik več in lahko mirno greš po svetu kamor te je volja. Kar se tiče tega narečja, naj omenim, da doni zelo svojstveno; tujcu vzbuja morda podobnost s španščino, je pa tudi nekaj besed orientalskega izvora. Melodija spominja nekoliko na našo dolenjščino, ki vleče na u. Na pr.: »Anko e bellu temp« se v književni italijanščini glasi: »Oggi e bel tempo«. Razlikuje se celo po predmestjih, na primer v San Pier d'Arenu govore že nekoliko drugače kakor v središču mesta. Zato meščani prebivalcev predmestij ne štejejo k čistokrvnim Genovežanom. Jesen je tu navadno lepa. Ce bi ne bilo vetra, bi bilo kar toplo. Tudi sicer se suče toplota okoli 10° C. Letos — kakor povsod — je vreme tudi tu s tira. Bilo je že precej hladno in dva dni celo megla kakor doma v Ljubljani Menda najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi bila na Rivieri kdaj megla. Svet se pač včasi čisto nepravilno suče in kdo ve, kaj nam vreme še letos prinese! Gledališka sezona se v glavni operi »Carlo Felice« še ni začela. Navadno se vrata odpro šele sredi decembra in se potem po karnevalu sezona že zaključi Gledališče »Paganini« predvaja Verdijevo »Traviato« z Lino Aymare v naslovni vlogi. Gledališka stavba je nekoliko večja od naše opere, .ima šest nadstropij lož. Balkona in galerije v našem smislu ni! Orkester igra v parterju pred prvimi sedeži, zato je oder malo višji kakor je pri nas običajno. Uprizoritve so kajpada na dostojni višini; posebej naj omenim prikupni glas in igro nositeljice naslovne vloge. Opero podajajo v originalnih kostumih, ki so skrajno dosledni in pom-poznL Razen mnogih kinov in varietejev razveseljujejo zabave željno občinstvo tudi »baracconi«. To je neke vrste veselični prostor, kakršnega smo bili vajeni na velesejmu. Od avtomobilov do toboganov in strelskih prostorov najdeš tu vse ustrezajoča Celo prerokovalke in čarovnice so na razpolago. To so potujoče družine, ki pridejo na jesen v mesto, kjer ostanejo do božiča ali do karnevala. Posebno živahno delujejo ob nedeljah, ko uživa preprosto ljudstvo svoj delopust. Luka počiva, le ribiške jadrnice odhajajo na široko morje in z višine se vidijo jadra kakor bele ptice sredi sivine, kjer izginjajo v prostranstvo. Daleč proti Nizzi se zavijajo v meglo Alpe in le ob lepem in jasnem vremenu se vidijo njihovi obrisi. Mesto samo nudi toliko zanimivosti in ukiepa človeka v svoj tempo, da so redki trenutki, ko si oči zažele počitka in širokega prostora daljav. Iz mogočnih palač prihaja duh nečesa uklenjenega v spone dolžnosti in tradicij. Le nebotičnika na Kolumbovem trgu navdajata okolico z živahnostjo, jasnostjo in soncem. Z njiju je možen pogled na .širne morske daljave. Tik ob njunem vznožju pa sanja z zelenjem porasla Kolumbova hišica in zaman hrepeni predreti mogočne zidove, ki jo obdajajo. Nekoč je stala na samotni planjavi pred vzhodnimi vrati v »Superbo«, danes pa Je ukienjena v njeno osrčje. Bog ve, če ji Je danes prijetneje, ko drve mimo nje vse številke tramvajev, ki se potem izgubljajo v Kolumbovem predoru, kjer se zdi, da je konec mesta. Ali bridko se vara oni, ki misli tako. Na oni strani se mesto nada- ljuja Moderno mesto se prav za prav tu šele pričenja. Ob Slavoloku Padlim se dvigajo moderne, deset- ali večnadstropne palače, na obširnem trgu pa se širi zeleni park, kjer razpršujejo vodometi bistro vodico v milijone kapljic, da se zde kakor kopice snega. Vanje se zaganja tramontana, da se nagibajo proti vzhodu, a premakniti se ne dajo. Le, če stopi radoveden sprehajalec preblizu, mu ob močnem valu vetra pljuskne voda v obraz. Pa kaj zato, še sam Geno-vežan se bo nasmejal nad to prirodno šalo. Tu si prostejši, tu je vse lažje in dihaš s polnimi pljuči večerni zrak, med tem ko šume vodometi v ritmu sinkop. Polagoma lega mrak. To sicer ni nič no- Le grandiosi fabbriche FIAT a Genova. Danes je bil pred posebnim sodiščem za obrambo države četrti dan obravnave proti skupini 60 obtožencev. Po zaslišanju tako zvanih intelektualcev stopa proces v novo fazo z zasliševanjem skupine komunistov. Podatki dr. čoka Na zahtevo državnega tožilca je predsednik sodišča najprej prečital dokument, ki so ga nagli v arhivih bivšega vojnega ministrstva v Beogradu v fasciklu, ki ima na zavoju zgovoren naslov »Podatki, ki jih je dobavil dr. čok«. Dokument navaja: Emigranti s področja Julijske Benečije so postali po večini jugoslovanski državljani, ki služijo v naši vojski. Med njimi je tudi nekaj italijanskih državljanov in potrebno je, da vlaia glede njih v načelu enotno postopa. Vsi jugoslovanski državljani iz drugih držav, ki služijo v vojski, se morajo v primeru splošne mobilizacije javiti kot prostovoljci ali pa bodo zaprti v koncentracijska taborišča, od koder bodo poslani na prisilno delo. Doslej se je prijavilo prostovoljno okrog 2500 Jugoslovanov z ozemlja Julijske Benečije, ki so še italijanski državljani. To število bi se še povečalo, če bi bil izdan poziv za prostovoljne nabore. Mladina v Julijski Benečiji je bilo pozvana, naj odide v primeru italijanske mobilizacije v Jugoslavijo tajno preko meje. Te skupine prostovoljcev bi lahko tvorile nekakšno legijo prostovoljcev ali pa bi bile porazdeljene v posamezne oddelke na italijanski fronti boreče se armale. Iz raznih razlogov je svetovati drugo možnost. Ti prostovoljci, ki bi bili porazdeljeni med redno vojsko, bi lahko opravljali službo neprecenljive vrednosti zaradi poznavanja terena, jezika in prebivalstva julijskega ozemlja v bodoči vojni na italijanski fronti. Organizirala bi se izbrana četa 200 do 300 ljudi, ki bi imela v primeru umika naših čet nalogo, da ostane kot »peta kolona« v zasedenem ozemlju in izvaja sabotažna dejanja na vojaških objektih. Intelektualci med emigranti dobro poznajo navade in življenjske pogoje v Italiji. Uporabili bi jih lahko kot tolmače in prevajalce pri zasliševanju ujetnikov in v propagandi, zlasti na italijanski fronti in na področju Julijske Benečije. Organizacijski oddelek bi potem imel nalogo sestavljati in oblikovati četnike iz jugoslovansko-ita-lijanskih državljanov, ki se nahajajo onstran jugoslovanske meje, razš rjajoč mejo delavnosti teh oddelkov v Julijski Benečiji, kjer živi naše ljudstvo pod Italijo. Potrebno bi bilo tako 1. ustanoviti čete na jugoslovanskem ozemlju za izvajanje sa-botažnih dejanj in za uničenje sovražne pete kolone v primeru umika naših čet, 2. oblikovati našo »peto kolono«, ki bi morala biti organizirana s tesnim sodelovanjem našega generalnega štaba in po njegovih natančnih navodilih na ozemlju Julijske Benečije med italijanskimi k nam pripadajočimi državljani, živečimi na tem ozemlju. »Pete kolone« bi bilo treba organizirati v Trstu, Gorici, Ajdovščini, Tolminu. Bovcu, Idriji, Ilirski Bistrici, Buzetu, Pazinu itd. Določena bi morala biti tudi moč posameznih kolon, orožje, potrebna municija in iz-vežbanje naših oficirjev, ki bi se morali ob primernem času spustiti s padali. Razpolagamo na ialje ■ posebno ilegalno organizacijo in s posebnim izbranim energičnim in izvežbanim osebjem, kateremu bi pripadala naloga za izvedbo sabotažnih dejanj, na primer uničevanje mostov, prodo- La piu grande citta ma-•ittima italiana Genova dispone di on larghis-simo porto con un granite cantiere navale. In tempi di pace II porto e ravvivato da numero-ii grandi piroscafi. — Največje italijansko pomorsko mesto Genova ima prostrano pristanišče z veliko ladjedelnico. V mirnem času je bila luka polna velikih ladij. vega, bo rekel marsikdo, ampak v velemestih je to vseeno čudna Slabotno brle tu in tam modre luči in le iz trgovin prihaja razsvetljava. Ko pa te zaključijo poslovanje je mesto močno slično svoji srednjeveški podobi. Le mesec nejasno riše obrise nad portali starih palač in tu in tam se izmed visokih streh zablešči zvezda. Z gotovostjo pričakuješ, da na prihodnjem križišču srečaš nosilnico kakega plemiča, obdano s služinčadjo, ki si sveti s plamenicami, kakor si to videl v gledališču. Toda lahko se zgodi, da te iz podobnih sanjarij mahoma zbudi udarec, kateremu sledi drugi dan modra lisa na čelu ali kolenu, — kajti kandelabri so tudi v Genovi železni. Tina Likepova Prostrane Ffatove tvornice v Genovi rov, električnih central in vojaških objek-: tov. že takoj pred mobilizacijo prevzamemo odgovornost za organizacijo in pripravo ter izvedbo sabotažnih dejanj. Za izpolnitev teh nalog je pa potrebna materialna in denarna I pomoč, katero moramo dobiti takoj. Sledi j označba vsote in potrebnega materiala, takole označena: 50.000 din in 100.000 italijanskih lir, 5000 eksploziva »Rasant« v kockah, ne v prahu, naboji za mine različne velikosti v pločevinastih škatlicah, ustrezajoča količina zažigalnega stenja, 20 Mausarjevih pištol in 400 nabojev za vsako, 400 Gasserjevih pištol in 120 nabojev za vsako, 1000 ročnih granat, 50 raketnih pištol s 1000 raketami, 100 majhnih lahkih strojnih pušk, kakršne uporabljajo nemški padalci. Izpoved prvega komunista Prnožen je dokumentu tudi dolg seznam oseb s 86 imeni, med katerimi so imena prof. Cermelja, Zelena in mnogih drugih obtožencev v sedanjem procesu. Po preči-tanju tega dokumenta je bil zaslišan prvi komunist, dijak Josip Tomažič, star 36 let, policijsko že posvarjen zaradi komunističnega delovanja in razširjanja prevratnih letakov. Otoženec Josip Tomažič obširno pripoveduje o svojih odnosih z ostalimi sokrivci komunisti in o svoji delavnosti za komunistično idejo. Po ugotovitvi odnosov med Tomažičem, Furlanijem in Vremcem obtoženec ni mogel povedati, ali je Vremec na ščuvanje Furlanija opravljal komunistično propagando med vojaki. Tomažič je bil ustanovitelj lista »Plamen« in je izjavil, da je imel list nalogo pobijati tendence drugega propagandnega organa »Iskre«. Obtoženec je tudi obiskoval tečaj slovenščine, ki ga je vodil, kakor je bilo med razpravo večkrat ugotovljeno, prof. Kosovel. Med dijaki, ki so obiskovali tečaj, je zbiral članke, ki so bili vsi. kakor je rekel, socialne vsebine. Kopije tega lističa je izdeloval na stroj soobtoženec Robič, uradnik v pisarni advokata Tončiča. Hiša dr. Ščuke je bila odprta tudi To-mažiču, ki se je večkrat udeležil sestankov v nji. Vendar se je skupina komunistov, kakor vedno zatrjuje obtoženec, hotela ločiti od skupine tako zvanih intelektualcev. Med obema skupinama je bil, kakor pojasnjuje Tomažič, nepremagljiv prepad v hotenjih in idejah. Obtoženec uporablja v svojem zaslišanju besedo »iredentizem« za določitev značaja gibanja, ki je prevladovalo v skupini intelektualcev. Predsednik sodišča je pa takoj natančno označil izraze, češ. da ni govora o jugoslovanskem iredentizmu, temveč samo o nacionalizmu in separatizmu. V nadaljnjem zaslišanju je Tomažič podal nekatera značilna pojas-nlia o obstoječem nasprotju med separatisti in komunisti. Vpisal se je v tečaj slo-venščne samo zaradi tega, da bi nadzoroval separatiste in da bi spravil dijake tega tečaja v komunistični tabor. Skušal je dognati, ali imajo separatisti orožje in kje ga skrivajo On in njegovi politični prijatelji so imeli resne skrbi in niso izključevali možnosti, da bi mogli separatisti nekega dne nastopiti z orožjem proti nasprotniku. katerega so doslej pobijali s propagando in z besedo, ko bi se zavedli, da njih ideje ne užigajo več. Tomažič je to nalogo izpolnil vestno. Tako je zvedel za neko skladišče orožja in po vsej verjetnosti je šlo za orožje, ki je pripadalo prosluli jugoslovanski nacionalistični organizaciji »Orjuni« ki je povzročila toliko zločinskih dejanj. Čuvar tega tajnega skladišča je bil neki Bobek. Ta je prepustil Tomažiču svobodne roke in Tomažič je pričel odnašati orožje. Za odškodnino je obtoženec dobavil Bobeku 10 zemljevidov, ki si jih je nabavil v Trstu. Skladišči orožja in municije je bilo v neki votlini pri Divači in ga je ustanovila skupina separatistov. V tem skladišču so bile pištole, bombe in municija, za katere dobavo je skrbel separatist Bobek, po poklicu pek iz Ilirske Bistrice. Proti koncu svojih izpovedi je Tomažič priznal, da je poslal Bobeku informacije o tržaškem pristanišču, zanika pa, da bi on ali Bobek imela namen pošiljati vojaške vesti v Jugoslavijo. Budin, Dujc, Vremec, Stanič in Zol Potem je bil zaslišan obtoženec Ferdinand Budin, mizar, ki je bil na čelu komunistične skupine v Nabrežini. Po njegovi zaslugi je Tomažič lahko vstopil v slovenski komunistični pokret Budin je vzpostavil stike med Tomažičem in Bobekom, orožarjem separatistov. Budin in Tomažič sta se posvetila tisku in razširjenju »Dela«. Po Budinu je prišel na vrsto zobotehnik Albin Dujc, 30 let star. ki je razvijal živahno komunistično propagando med Slovenci v južnem predelu Krasa. Obtoženec pravi, da je dobil orožje in municijo iz Ilirske Bistrice, katero je čuval Bobek. Orožje in municijo je obtoženec skril v neki votlini nedaleč od rojstnega kraja. V bistvu Dujc priznava dejanja, zaradi katerih je obtožen, zanika pa. da bi ščuval italijanske vojake s Krasa k neposlušnosti in dezertiranju. Po Dujcu je bil zaslišan pravni izvedenec 22)etni Gvido Kremec, ki je bil izključen iz fašistične stranke. Potrdil je, da )e deloval že od mladosti v neki narodni organizaciji. Po njegovi izjavi ga je Furiani seznanili s Tomažičem in pripravil do t^ga da se je posvetil teoretični propagandi. V njegovem programu pa je bilo 'zsljučenc sleherno nasilje. V januarju leta 1940 je Vremec predaval v svoji hiši v Ilirski Bistrici o »Zgodovini filozofije« in o »Historičnem materiailizmu«. Na sestankih z c ta-limi tovariši in s Tomažičem se ni nikoli govorilo o ščuvalni propagandi med mladeniči pod orožjem. Obtoženec zanika, da Oi govoril 9 Staničem pred odhodom k polku. Predsednik sodišča mu je predočil nekatere njegove izjave v preiskavi in mu povedal, da je v Perugii , dobil pismo cd Staniča s sledečim kompromitirajočim »tavkom: »U-je! sem veliko ribo«. Na to težko zavrnitev Vremec ni odgovoril. Sledil Je obtoženec Bruno Stanič, ki je simpatiziral s komunističnim gibanjem. Zdaj skuša z obširnimi izjavami prikazati nevažnost njegovega sodelovanja, kakor bi bil navaien opazovalec. Stanič se je zapletel v razna nasprotja. Tudi on je obiskoval tečaj slovenščine v zavodu »Galileo Galilei«. Spoznal je ščuko, ki ga je sprejel kot uradnika. V odsotnosti dr. ščuke je obtoženec brskal po predalih neke pisalne mize, dobro vedoč, da so bili ščuki poverjeni fondi, ki so jih dali financerji slovenske dijagke organizacije na razpolago. Stanič je prepisal razne notice, ki jih je pokazal sokrivcu Tomažiču. Glede tega je predsednik vprašal Tomažiča. toda Tomažič se ne spominja te podrobnosti, ki je venlarle velike važnosti. Tudi Stanič je pisal v prevratni list »Plamen«. Na vrsto je prišel kmet Srečko Zol, ki Je bil zaradi protidržavne propagande že obsojen pred posebnim sodiščem na 6 let ječe. Zol je bU član komunistične skupine v Sv. Križu pri Trstu in je vedel, da je obstojalo skladišče ooržja in municije, toda ne more povedati v kakšni količini. Ni ščuval med vojaki, priznava pa. da je imela njegova skupina natančen program za povojni čas, to je ustanovitev demokratske Umestno navodjlo Prilagoditev športnega udejstvovanja na novi poslovni čas v uradih ZaupniK CONI-ja objavlja naslednje: »V zvezi z nedavnimi odredbami glede nedeljenega uradnega poslovanja po vseh uradih vabi zaupnik CONI-a športne zveze, športne poverjenike in vsa društva, naj pospešijo športno delavnost, toda vsekakor tako, da bodo pri tem upoštevali nove možnosti glede udeležbe čim večjih množic pri posameznih prireditvah. Razen tega smatra zaupnik za umestno, da bi se povečala delavnost med športno mladino, ki bi se mogla v popoldanskih urah, ko je glede na nove uradne ure brez zaposlitve, še bolj često in uspešno vdajati razvedrilu v športu in telesni vzgoji.« V nekaj vrstah Hrvatska prvenstvena tekma v nogometu med Gradjanskim iz Zagreba in Viktorijo lz Zemuna se je v Zemunu končala z Izredno tesno zmago prvaka. Gradjanski j« dosegel skromen rezultat 4 : 3. V Zagrebu ao konec onega talna končali tekmovanja za državno prvenstvo v table-tenisu. Med poedinci je dobil naslov novega državnega prvaka stari prvak z malo žogico ln član Haška žarko Dolinar, med sovjetske republike v Julijski Benečiji. Ne more pa povedati, kako bi prišlo do tega dogodka. Tudi obtoženec Ferdlnad Budin, ki je bil pred posebnim sodiščem pred leti obsojen na 5 let, priznava, da je opravljal komunistično propagando. Nato so bili zaslišani komunisti Vladimir Dominik, Leo-nard Rudolf in Anton Abram, ki so podali obgime izpovedi. Opravljali so prevratno propagando, razdeljevali biošure in komunistično glasilo »Delo«. Obtoženci Rudolfi Uršič, Ivan Vadnjal, Ivan Gašper, Ludvik Posarelli, Jakob Dolenc, Franc Sluga, Ivan Vata, Albin Sterli in Jakob Semek so izpovedali, da so oskrbeli transport orožja. Obtoženec Valnjal izjavi tudi, da je imel v varstvu znatno količino orožja, katerega Je izročil Tomažiču, ki je orožje razdelil med člane komunistične skupine. Po zaslišanju teh zadnjih obtožencev je bila razprava prekinjena. Prof. Lavrenčič f Ljubljana, 6. decembra. V petek dopoldne je na interni kliniki v . Ljubljani po kratkem, a hudem trpljenju v 60. letu starosti umrl profesor prve moške realne gimnazije g. Rudolf Lavrenčič. Pokojnik se je rodil 1. 1881. kot sin učitelja v Kamnah v Vipavski dolini. Gimnazijo je študiral v Gorici, kjer je položil maturo leta 1901., nato pa se Je vpisal na filozofsko fakulteto dunajske univerze, da se posveti naravoslovnim delom. L. 1905. je kot suplent nastopil svojo prvo službeno mesto na goriški gimnaziji, tri leta pozneje pa je položil profesorski izpit iz pri-rodopisa kot glavnega ter matematike in fizike kot stranskih predmetov. V Gorici je ostal vse do velike vojne, a dve leti v tem času je bil tudi glavni učitelj na mo-1 škem učiteljišču. Vojna vihra ga je pregnala z domačih tal. Leta 1916. je prišel v Celje, kjer je poučeval na gimnaziji še nekaj časa po razsulu stare avstroogrske monarhije. Leta 1920. je bil premeščen na rudarsko šolo v Celju, kjer je služboval vse do letošnje pomladi. V tej službi si je tudi pridobil naslov višjega rudarskega svetnika. Kakor je bil pokojnik kot človek priljubljen in blag, mu sreča vendar ni bila naklonjena. Dve svetovni vojni sta bili krivi, da je moral ponovno popustiti torišče vzgojnega dela, ki se mu je posvetil iz vse svoje duše. Ko je s svojo družino — zapušča vdovo gospo soprogo in hčerko — nedavno prišel v Ljubljano je po 35 letih vestnega izvrševanja službe dobil mesto honorarnega profesorja ra I. moški realni gimnaziji. Bil je notranje uzadovoljon, da spet živi s svojimi predmeti med svojimi učenci, a sreče ni dolgo užival. Pred dnevi ga je napadla influenca, ki sta se ji pridružili možganska kap in pljučnica, da ni mogel odoleti. — Poleg svojcev žalujejo ob njegovi krsti številni njegovi stanovski tovariši, učenci, ki so imeli v njem zmerom dobrega učitelja in vzgojitelja, pa še mnogi prijatelji in znanci, saj je bil zmerom veder družabnik. Na poslednji poti spremimo prof. Rudolfa Lavrenčiča danes ob 16. iz kapelice sv. Janeza na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Pokojniku blag spomin, rodbini pa naše iskreno sožalje! OPOZORILO AVTOMOBELISTOM Javni avtomobilski register pri avtomobilskem klubu Ljubljanske pokrajine v Ljubljani, Beethovnova 14, opozarja vse one avtomobiiiste, kL so svoja vozila že dali pregledati, naj nemudoma dvignejo nove prometne knjižice pri goni navedenem uradu najkasneje do 20. t. m., ker v nasprotnem primera ne bodo mogli plačati taks niti obratovati. Nove prometne knjižice se izdajo le proti Izročitvi starih. Obnovite naročnino! mštvi pa je prišla na prvo mesto »Urania«. Tudi med juniorji je imel najboljšega igralca Hašk, m sicer čajkovskega. Kodanjski teniški turnir med Dansko in Italijo se je končal s 6 : 1 v korist Italije. O velikih težavah, ki čakajo obe moštvi, pišeio listi v zvezi z današnjo mednarodno tekmo, ki bo odigrana v Vratislavi med Nemčijo in Slovaško. Oba tabora nimata na razplago vseh najboljših igralcev ter se posebno Slovaki ne morejo odločiti, koga iz-mel mnogih slabih kandidatov bi poslali na to težko srečanje. Hrvatski rokoborci, ki so v nedeljo sodelovali v Stuttgartu na troboju z Nemčijo ln Dansko in dvakrat izgubili, so šli sredi tedna še enkrat na deske, ln sicer v Augs-burgu. Tudi tamkaj so bili mnogo preslabi, da bi bdli obdržali premoč nad izborno nemško ekipo. Dvoboj se je končal s 5 : 2 za Nemca SK Mars. Pozivam vse igralce L moštva, da bodo danes, dne 7. t m. ob »/«2. pop. v garderobi na igrišču SK Ljubljane radi prijateljic« tekme ■ SK LJubljano. Načelnik. — Iz zbora nogometnih sodnikov. Zbirališč« vaeh sodnikov, ki m udeleže ialeta v Trst 7. L m. zjutraj ob 6. url v avli glavnega kolodvora. Prinesite izkaznice ln morebitne vozne olajšave s seboj. Krušne karte so veljavne tudi v Trstu. Zarotniški proces v Trstu ŠPORT Ljubljana bo trenirala Prva tekma za trening v zvezi z važnimi nastopi ljubljanskih nogometašev v starih pokrajinah Italije Zmerom bolj se potrjujejo napovedi in vedno bolj se bliža termin, ko bo neka nogometna enajstorica iz Ljubljane — v glavnem bodo tvorili to zastopstvo igralci SK Ljubljane —-moral odigrati svoje prve tekme na italijanskih terenih. Po zainjih obvestilih pridejo za to gostovanje v poštev mesta Padova in Turin. v kombinaciji pa je še neko tretje pomembnejše središče italijanskega nogometa, kjer bodo morali ljubljanski nogometaši v kratkem pokazati svoje znanje. Preizkušnja, ki jih čaka na tej turneji, je zelo težka, predvsem že zato, ker so letos z redkimi izjemami igrali razmeroma malo in še ves čas samo sami med seboj. Bolj važen kakor izidi posameznih tekem na tej turneji bo splošni vtis, ki ga bodo slovenski Igralci nogometa zapustili v prvih igrah pred razvajenim občinstvom v Italiji. Od tega vtisa je v marsičem odvisen nadaljnji razvoj slovenskega nogometa sploh, v posebnem pa razvoj odnošajev do drugih klubov, s katerim bi pozneje lahko navezali živahnejše stike. Raaen športnih uspehov, ki jih precej verjetno sploh ne smemo pričakovati, gre to pot v glavnem za moralni uspeh ni zato je odgovornost nogometašev, ki bolo zdaj zastopali Ljubljano, še posebno velika. Spričo vsega tega se je SK Ljubljana odločila za temeljite priprave, za katere bo izrabila v okviru danil možnosti vse razpoložljive termine. Zato bo izrabila že današnjo nedeljo za prvi trening, za katerega je pridobila kompletno enajstorico Marsa, Tekma bo ob 14.30 na igrišču Ljubljane ob Tyrševi cesti. Diffida LTSTITDTO »EMONA« S. A__Istituto Agricolo Immobiliare dl Lubiana, che ha comperato tutte le pro-prietš, agricole e forestali degli allo-geni tedeschi emigranti da questa Provincia, compreso II bestiame, Ie macchine e i prodotti del fondo (lesna da ardere, fieno, granoturco, pata te, ecc.) diffida chiunque dalPac-qulstare detto bestiame e prodotti presso gli allcgeni emigranti, che hanno assunto impegno di non ven-derli direttamente. — Per eventuali acquisti, rivolgersi Invece all'Istituto »EMONA« in Kočevje. Svarilo DBU2BA »EMONA« S. A. Istitfcto Agricolo Immobiliare v Ljubljani, Id je kupila od nemških Izseljencev Ljubljanske pokrajine vso poljsko in gozdno lastnino, vključno živino, poljedelske stroje in pridelke (drva za kurjavo, seno. koruzo, krompir Itd.), svari vsakogar pred nakupom omenjene živine in pridelkov od izseljencev, ker so se isti obvezali, da ne bodo neposredno sami prodajali. — Za morebitne nakupe obrnite se na družbo »EMONA« S. A. v Kočevju. Kronika • Bivši predsednik albanske vlade imenovan za državnega ministra. S posebnim dekretom je bil senator Ševket Verlači, ki je nedavno demisioniral kot predsednik albanske vlade, imenovan za državnega ministra Kraljevine Italije. • Obnovite naročnino! Vse naročnike prosimo, naj tudi v lastnem Interesu čim prej obnove naročnino za december, če tega še niso storili. Po pogodbi o nezgodnem zavarovanju za naše naročnike namreč zavarovalnica nI dolžna izplačati zavarovane vsote, ako je bil ponesrečeni naročnik s plačilom naročnine v zaostanku za več ko štirinajst dni, to se pravi, ako do 14. dne v mesecu ne obnovi naročnine za dotični mesec. Razume se, da je tudi upravi mnogo ležeče na točnem plačevanju naročnine, ker ji to slino olajša delo tn prihrani mnogo stroškov. Točno plaču-joči naročnik koristi zato sebi in nam. — Uprava »Jutra«. FTALIJANSKO-SLO VENSKI in SLOVENSKO-ITALIJANSKI SLOVAR žepna oblika Sestavil dr. Janko Tavzes 42.000 besed V platno vezan izvod L 35.—, po povzetju L 38.50 Dobite ga v vseh knjigarnah in pri založbi KNJIGARNE A NT. TURK NASLEDNIKI, LJUBLJANA, Pražakova ulica Štev. 12 telefon št. 39-84 • Nagrada za rojstvo dvojčkov. Visoki Komisar je v imenu Duceja nakazal zakoncema Gregorcu Roku in Jožefi iz Malega vrha 19, občina Šmarje, za rojstvo dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. • Promocija. V Beogradu je promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Herman Slokan iz Trbovelj. Čestitamo! (—) Dobite jo: pri pooblaščenih zastopnikih, za Julijsko krajino pri: GIOVANNI PARO-VEL, TRIESTE, Via F. Denza $t. 5, ali pa direktno pri založnici: J. BLASNIKA nasl., Ljubljana, Breg št. 10. * Nova grobova. V visoki starosti 80 let je v Zemunu preminila vdova po pod-maršalu ga. Josipina Tomšetova pl. Sav-skidol, roj. Pavlin. K večnemu počitku je bila položena dne 29. novembra v Zemunu. Maša zadušnica se bo darovala 16. t. m. ob pol 9. v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. — V Ljubljani je umrla ga. Terezija Gorjančeva. Pogreb drage rajnke bo v nedeljo ob 15. iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožaije. * Za dojenčke — liter mleka na dan. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove je odredilo, da v občinah, v katerih je uvedeno racioniranje mleka, pripade dojenčkom najmanj liter mleka na dan. Matere dojenčkov lahko to količino zahtevajo na podlagi posebnih izkazov pristojne organizacije za pospeševanje materinstva in zdravniškega potrdila. * Naše gosp.a največ 3-50 lire. Vsi prekrški bodo najstrožje kaznovani. n—1 Osebna vest. Na državna realni gimnaziji v Novem mestu je bil imenovan za honorarnega veroučitelja g. Karel VVolbr.ng. n— Začetek narodne spravne pobožnosti. V petek se je tudi v vseh novomeških cerkvah pričela narodna spravna pobožuost devetih prvih petkov. V vseh cerkvah se je zbralo veliko število vernikov. n— Težka prometna nesreča. Po Ljubljanski cesti se Je vračala proti domu 60-letna kočarica Marija Spelič iz Loke pri Prečni. Blizu glavnega kolodvora jo ie dohitel težek tovorni avto, kateremu pa se ni pravočasno umaknila in jo je povozil. Radi težkih poškodb je Speličeva obležala na cesti v nezavesti, vendar je šofer takoi zavrl vozilo in prepeljal s svojim avtomobilom ponesrečenko v novomeško bolnico, kjer so ji zdravniki nudili prvo pomoč Po-nesrečenka ima težke poškodbe po glavi in zlomljenih nekoliko reber in levo nogo, vendar ni nevarnosti za njeno življenje. n— Žrtev dela. 191etni posestniški sin Albin Golovič iz Sodinje vasri pri Semiču je vozil domov drva iz gozda. Na slabi in poledeneli gozdni cesti mu je spodrsnilo in je padel pod voz. ki je šel preko njega. Pri tem je zadobil hude notranje poškodbe in so ga prepeljali v kandijsko bolnico. Z Vrhnike v— V »Veseli teater« h popoldanskim predstavam pridete tudi z Vrhnike lanko v Ljubljano! (—) Iz Trsta Praznik sv. Barbare pri gasilcih. V četrtek dopoldne ao v kasarni 87. zbora gasilcev slovesno praznovali god zaščitnice gasilcev sv. Barbare. Slovesnosti se je udeležil tudi prefekt Eksc. Tamburini, ki je pil tej priliki izročil odlikovanja v počastitev spomina štirih gasilcev, ki so padli v izvrševanju svojega požrtvovalnega poklica. Razen tega je bilo razdeljenih Se več drugih priznanj in diplom. Ducejev dar za dvojčka. Evelina Gar-deljeva je iz Ducejevega sklada za pospeševanje rojstev prejela nagrado 800 lir o priliki rojstva dvojčkov. Trgovine v ponedeljek. V ponedeljek, na praznik Brezmadežnega spočetja, bodo trgovine v Trstu odprte do 13. Teran v zadnjem razredu. Nova razvrstitev vin je sloveče naše kratko vino postavila v zalnji razred. Teran uživa sicer sio-ves zdravilnega vina, a ker ima premalo alkohola, katerega količina je odločala vrstni red, je bil prištet med navadna, najcenejša vina. Naši vinogradniki so podvzeli potrebne korake, da se teranu odmeri mesto, kakršno mu gre. Umrli so v Trstu 79-letna Ana Ahčin, 55-letni Rudolf Kolman, 87-letna Ivana Do-brinja, vdova Grizonič, 21-letni Angelo Celin in 84-letni Ignac Vidmar. — Na oklicu sta para zasebni nameščenec Umberto Pam-panln in zasebnlca Dragica Boršič ter klepar Roman Skerlavaj in sobarica Zofija Stepančič. Dne 4. decembra je bilo v Trstu zabeleženih 9 rojstev, 10 smrtnih primerov in 8 porok. Iz Goriške pokrajine Rojstvo v reševalnem vozu. V eni zadnjih noči so morali reševalci Zelenega križa iz Kojskega v Brdih prepeljati v goriško bolnico 361etno Josipino Veliščkovo, ki je bila na porodu. Ker je bila stvar že zelo nujna, je tudi babica spremila ženo na pot. Malo preden je v mestu avto dospel do bolnice, pa je babica pozvala šoferja, naj ustavi. Nekaj trenutkov nato je prišla lepa, zdrava deklica na svet Takoj nato so mater in novorojenko v bolnici sprejeli v oskrbo. Tragična smrt epileptika. Na Ravnah pri Tolminu se je pripetila huda nesreča, ki je zahtevala življenje 151etnega Franceta Kovačiča. Nesrečni fant je bil podvržen božjastnim napadom, ki so se javljali precej pogosto. Zadnjič je odšel po opravkih v okolico vasi, kjer se nahaja velik prepad. Fant je dobil napad prav v trenutku, ko je bil na robu strmine, tako da je padel v globočino kakšnih 5 metrov. Pri tem je dobil hude poškodbe po životu in pretres možganov. Z vozom Zelenega križa so ga takoj prepeljali v goriško bolnico, a vse prizadevanje zdravnikov je ostalo zaman. V četrtek zjutraj je poškodbam podlegel. Vojaki za god sv. Barbare. Posebno svečano so gol sv. Barbare v četrtek praznovali v vojašnicah 3. polka gorske artiljerije, katerih prapadniki so si bili svetnico izbrali za svojo zagčitnico. Slovesnostim sta prisostvovala tudi poveljnik artiljerije iz Vidma in pa goriški župan. Iz Spodnfe štaierske Velik zbor je sklicalo okrožno vodstvo Heimatbunda v Mariboru. Na sestanek so morali priti vsi člani okrožnega vodstva kakor tudi vsi krajevni voditelji, da so poročali o dosedanjem delu. Dobili so nov® naloge. Novi grobovi. V Mariboru je umrla v sredo po kratkem trpljenju ga. Majce-nova, soproga znanega mariborskega zdravnika in kirurga. Bila je po rodu iz družine veletrgovca z vinom g. Kttsterja ter se je svojčas pridno udejstvovala v športu. — V mariborski bolnišnici je umrl 451etni viničar Jakob Polič. Nadalje je umrla v Mariboru 44 letna kuharica Cecilija Mestinškova. Nemški Rdeči križ. Okrožni vodja nemškega Rdečega križa v Mariboru primarij dr. Emest Bouvier je bil imenovan za deželnega zdravnika spodnještajerske deželice. Njegovo dosedanje mesto, vodstvo mariborskega okrožja RK, je prevzel Fric Knaus. Predaja in prevzem službe sta bila izvršena včeraj. Od 29. novembra do 1. decembra je bil v Mariboru tečaj za nove voditeljice Rdečega križa na Spodnjem Štajerskem. Predavala sta Štabni zdravnik dr. Auswald in zastopnica ženske organi- zacije Heimatbunda Ana Putzova. Ob zaključku tečaja so udeleženke opravile izpit Bil bi lahko njen oče. Nekje na Štajerskem se je 56 let star vdovec, ki ima iz prvega zakona otroke v starosti 27 in 28 let zaročil z neko 18 letno mladenko. Dekle se je sicer malce branilo, toda njena mati ji je prigovarjala, češ: v današnji dobi ne pomeni razlika 38 let prav nič. Ko je mati privolila, kakor je to po zakonu predpisano, so vse pripravili za poroko. Toda uradnik, ki bi bil moral skleniti zakonsko zvezo, je rekel, da se mu taka poroka ne zdi primerna in se je obrnil na pristojno sodišče In res je sodišče preklicalo materino privolitev ter je obenem odvzelo materi pravico, da bi še enkrat pristala na poroko. Mati se je pritožila. V višji instanci pa je bil sklep prvostopnega sodišča odobren in sicer iz naslednjih razlogov: 6že zavoljo same starostne razlike 38 let se je bati, da zakon za 18 letno nevesto ne bo kaj dolgo zadovoljiv in srečen. Razen tega so upravičeni pomisleki, ker je bil ženin že dvakrat oženjen ter ima otroke, ki so starejši od bodoče tašče, ln ker ni pričakovati kaj dosti otrok iz takega zakona, je treba zavrniti tako poroko tudi s stališča populacije. Zdaj si bo moral zakona željni vdovec poiskati pač drugo nevesto. Zbirka gramofonov za fronto. Kakor smo poročali, je propagandni minister dr. Gobbels izdal na vse prebivalstvo Nemčije oklic, naj bi prispevalo gramofone in gramofonske plošče za vojake na fronti. V oklicu pravi, da izvršujejo nemški vojaki v brezupnih daljinah sovjetskega prostora kljub zimi in mrazu svojo dolžnost. Njihovi napori in odrekanja so neizmerni Pogrešajo najpreprostejših naprav civilizacije. Radio lahko poslušajo le v redkih primerih. Sploh se lahko le redkokdaj zabavajo in razvedrijo. Za urice odmora pa jim bo domovina nudila potrebna sredstva, zato bo od 7. d0 14. decembra priredila NS stranka veliko zbirko gramofonov in plošč, kar bo odposlano naravnost na fronto. Seveda pa ne gre, da bi se ta ali oni iznebil starega, nerabnega instrumenta. Darovati je treba aparate, kj se lahko brez popravila takoj pošljejo na fronto. Posebno želijo vojaki plošč z zabavno mu-ziko. Pooblaščenci stranke bodo povpraševali po hišah, če je kak gramoton na razpolago. Darovalci prejmejo umetniško izdelano listino. Organizacija otroških skupin. Kakor ima narodno socialistična stranka v Nemčiji otroke včlanjene v svojih mladinskih organizacijah, tako bodo tudi na Spodnjem Štajerskem, na zasedenem Koroškem in na Gorenjskem uvedli v okviru Heimatbunda posebne otroške skupine, ki bodo organizirane v vseh večjih krajih. V takih skupinah bodo včlanjeni otroci od 6. do 10. leta starosti. Prprave za organizacijo so pravkar v teku. Ženske voditeljice so dobile potrebna navodila. Nova občinska hiša. Na Vurbergu pri Ptuju, ki je zaslovel zlasti Po svojem zdravilišču za bolne na pljučih, so te dni svečano izročili novo občinsko hišo svojemu namenu. Govoril je okrožni komisar Fric Bauer iz Ptuja, ki je naročil županu, da mora v novih prostorih uradovatj strogo po narodno socialističnih načelih. Stoletnikova planinska tura. Celovški dnevnik obuja spomine na nekatere dogodke, ki so se v preteklosti zgodili v začetku decembra, in med drugim navaja: V začetku decembra 1881. leta je umrl v Lačak ob Baškem jezeru g. Luka Krai-ner, ki je veljal za najkrepkejšega starca na svetu. Bil je znan planinar in planinski vodnik v koroških pogorjih. Se poleti pred svojo smrtjo je 99 letni Luka vodil skupino planinar j ev na 2000 m visoko goro Poldne Ta njegov sijajni uspeh, pravi pisec, je pač sam po sebi vreden spomina. Vežbanje gasilskih vodij. V okrožni gasilski šoli v Celovcu je bil od 22. do 28. novembra tečaj za gasilske okrožne in od-delne voditelje z vsega Gorenjskega. Uspeh je bil zadovoljiv. Udeleženci tečaja so na poslovilnem večeru zbrali 50 mark za zimsko pomoč. Krompir v oblicah je postal letos takorekoč splošno pravilo po kuhinjah. Urad nemške delovne fronte v Celovcu je izdal klic, da bodo poslej po vseh tovarniških in taboriških kuhinjah trikrat na teden postregli s krompirjem v oblicah. Po štiri dni na teden pa se bodo po kantinah, kjer se hranijo nameščenci, izdajale jedi, h katerim spada krompir v oblicah. Ljudstvu se priporoča, naj čim pametneje uporablja krompir. Sedem koroških filmskih vozov poslanHi na fronto. Okrožni filmski urad v Celovcu je do letos imel 15 filmskih vozov, s katerimi je lahko v najrazličnejših krajih prirejal predstave. Zlasti letos, po zasedbi kranjskih krajev, so vozovi služili za propagando. Ovira se je pokazala samo v pomanjkanju bencina. Toda celovški urad si je pomagal s tem. da je pridobil štiri pare konj, in potovanje je šlo dalje. Zdaj pa je minister Gobbels odredil, da je treba poslati 7 vozov koroškega filmskega urada na vzhodno fronta Vozovi so bili oddani pretekli torek popoldne na dvorišču deželnega dvorca v Celovcu. Naslednji dan so že potovali na fronto. Iz Srbife Mozartova proslava v Beogradu. 1501et-nica Mozartove smrti je dala povod, da tw je tudi Beograd s pomembnimi glasbenimi prireditvami oddolžil spominu tega glasbenega genija. V ponedeljek je bila v Narodnem gledališču uprizorjena »Figaro-va svatba«, ki jo je oddajal tudi beograjski radio. Na obletnico smrti 5. t. m. pa so izvajali v Narodnem gledališču simfonični koncert pod vodstvom Osvalda Buchholza-Zbirka za nemški Rdeči križ. Preteklo nedeljo je bila po srbskih krajih, kjer so naseljeni tudi Nemci organizirana zbirka pripadnikov nemške narodnosti v zahvalo za osvoboditev. Po prvih podatkih so v Pančevu nabrali preko milijon dinarjev, v Karlovcih skoraj pol milijona ln velike vsote tudi v drugih krajih. Denar je bil izročen nemškemu Rdečemu križu. PLESNA VAJA Janez se je vpisal v plesno šolo. Ko se Je te nančll nekoliko sukati, se je priklonil pred lepo mlado plesalko, jo prosil za ples ln rekel: — Upoštevajte, prosim, da sem Sele začetnik. — Vič hudega, — Je odvrnila odločno mlada dama. — Tudi Jas znam stopati na kurja očesa. Lovčev Tonček: - -j." % % Nad predmestjem je ležala zimska noč. Edino okno v šolskem poslopju, v katerem ie še vedno gorela luč, je bilo okno sobice učitelja Martina. Mimo okna so plesale goste snežinke in se v svetlobi luči. ki ie padala skozi šipe. svetlikale in se b'estele. kakor bi pa dali sami zlati cekin' tam gori iz nebesnih višin, kjer se je prav ta čas sv Miklavž odpravljal v svoji kočiji proti zemlji. Mogoče so se angelci sklanjali nad svetnikom in mu z malimi nožički strgali nebeški prah s copat, da ne bi tam doli zem^iani zasluti') lepote in razkošja nebeških poljan in se ne bi komu zahotelo, da bi pred časom videl to lepoto Učitelj Martin ie stal v svoji sobici pri mali mizi in ogledoval dva zavojčka, ki ju ie držal v rokah. Na enem je bilo napisano »Miloš«, na drugem pa »Joško«. Prav tedaj se je izza na pol priprtih vrat pokazala radovedna glavica in takoj izginila Nato je bilo čuti za vrati pritajen šepet. Učitelj Martin ga je dobro slišal in se na smehnil. Zavojček z napisom »Miloš« je vtaknil v žep suknje, drugega pa je pridržal v roki. S prsti je otipal v njem trd vogal: to bo mali Joško vesel, ko najde v zavojčku med vencema fig tako zaželjene Pravljice. Doma so bili kaj revni; vedel je učitelj, da mnogokrat še krompirja v oblicah ne zmorejo. Pridni mali Joško pa je tako sanjal o Pravljicah, o oni prelepi knjižici. ki skriva v sebi toliko čudes; o oni čudoviti deželi tam daleč za devetimi gorami... Pred vrati njegove sobice pa sta poti pežljivo čakala Miloš in Joško: »Da vaju ne bo strah nocoj, ko strašijo parkeljni za vsakim vogalom, počakaj-ta. da gremo skupaj domov,« jima je rekel gospod učitelj. Ta čas, ko se je šel napravljat. sta onadva mencala na razsvetljenem hodniku šolskega poslopja in zdaj pa zdaj pokukala skozi priprta vrata, kaj dela učitelj toliko časa. »Kaj ti bo prinesel Miklavž?« je napo! šepetaje vprašal Miloš Joška in se sklonil k njegovim ustom. »Oh, kaj... ne vem. Ko bi mi hotel... pravljice!« Začudeno ga je pogledal Miloš, potem pa se je na glas zasmejal, da je votlo odmevalo po poslopju. »Pravljice! Taka neumnost! Meni bo prinesel avto. takega majhnega, z motorjem ... Kaj pravljice! Pri nas jih iniamo za star papir!« HtCado /Jutoo Skoraj ustrašil se je Joško zadnjih besed svojega sošolca. Za star papir! Tak greh! Predmet njegovih sanj, pa za star papir! Morda zavijajo vanj celo klobase, kadar odhaja oče na cesto delat. A ne! Saj Milošev oče vendar ne hodi delat na cesto, oni imajo kljub temu vedno dovolj kruha, pa še belega In Miloš ima tako lepo obleko, tako lepe knjige in zmerom lepo počesa ne lase. Tedaj je stopil na hodnik učitelj, oblečen v toplo suknjo in s škornji na nogah »No, le pojdimo,« je rekel in odšli so po hodniku proti glavnim vratom Dolgočasno so odmevali njihovi koraki po tihem poslopju. Preden so stopili v temno noč, si je učitelj zavihal ovratnik. Njihove obra ze so poljubile mrzle snežinke, ko so se za njimi zaprla težka šolska vrata Koraki so postali neslišni, ko so stopili s kamenitih stopnic na mehko, belo preprogo. Okoli njih se je zgrnila temna tišina predmestja. Jošku ni šel iz slave razbrzdani Milošev smeh, ko mu je povedal, kaj si želi za Miklavža. Čim bolj je razmiš ljal o onih minutah, ko sta stala pred učiteljevo sobico, tem bolj je čutil, da leži med njim in Milošem nekaj težkega in velikega. Začutil je, kakor bi si bila tujca, ki sta se enkrat srečala in zasovražila drug drugega. Res, nekaj sovražnega je začutil Joško v srcu, ko se je ozrl v gosposkega tovariša, ki se je držal učitelja za roko, ne da bi se zmenil za Joška, ki je ostal za korak zadaj. Naenkrat je zamahnil z nogo in brcnil Milošu po nogah in po hrbtu krpe snega. »Daj no! Neroda!« se je obrnil Miloš in prav gotovo bi bil Joška nabun-kal, da ni bilo učitelja zraven. Ta je prijel z eno roko Joška, z drugo pa Miloša in stopili so dalje po zasneženi poti. Redke hiše, napol kmečke napol mestne, so se tiščale ob eni strani poti. Nekatere so metale skozi nezastrta, zasoparjena okna trakove svetlobe čez cesto. Na drugi strani poti so stali goli stari kostanji, kakor poklaparia in premražena vrsta beračev, ki z izsušenimi rokami lakomno streže izpod temnega neba padajoče zlate cekine, ki so se na gosto luščili od copat sivo-bradega svetnika. Trojica je šla mimo revne izložbe majhne trgovine. Nekaj zavitkov fig. rožičev in piškotov je bilo ožarjenih s preprosto rdečo svetlobo, ki je uhajala iz izložbe tudi na cesto m rdeči-la sneg. Učitelj Martin se je ob pogledu na to spomnil svoje mladosti. »Nekoč, ko sem bil tako majhen, kakor sta vidva sedaj.« je jel pripovedovati malima spremljevalcema, ki sta napela ušesa, sem šel nekega večera z mamico v mesto Stanovali smo v predmestju in bil je tudi Miklavžev večer, prav kakor nocoj Sneg ie zapadel podnevi, zvečer pa so sijale zvezde Spominjam se. kako sem prav tistega večera užalil starše Nekaj me ie prijelo in kljub vsem mamičinim prošnjam nisem mara! popiti čaja. češ da je prevroč, in ne pojesti maslenega rogljička. ker je irrel pretrdo skorjo A tka sem hudo užalil in reke! mi je. da sem razvajenec in trmoglavec, jaz pa sem mu to še zameril. Vso pot. ko sva se bližala z mamico razsvetljenim izložbam, sem kuhal samo jezo in nalašč metal s škornjicami materi sneg na noge in za čevlje. Mamica na ni rekla nič. še videti ni hotela. Prišla sva do prve izložbe, kjer se je trla gneča radovednežev. Zdelo se mi je, da moram biti jezen na ves svet, in prerinil sem se s komolci do šipe, mamica pa je ostala zadaj. Občudoval sem lepe igrače, voiake itd. in v enem kotu zagledal grdega možica. Bele hlače je imel, rdeč jopič in razmršene lase, gledal pa je ravno mene. Tako grdo me je gledal, da sem moral umakniti oči od njega in se zagledati v drug kot. Tam je stala cela armada lepih rdečih parnikov in vsak je imel ob strani modro pobarvane okrogle linice. In mahoma se mi je zazdelo, da me iz teh linic škodoželjno gleda oni grdi možic. Tedaj pa — o, kako sem se ustrašil; srce mi je nehalo biti — se je oni možic zganil in z bičem, ki ga je držal v roki, zapokal... Gledal pa je spet mene. Divje sem se vrgel nazaj in tekel, tekel po zasneženi cesti... Mamica me je našla pred neko drugo izložbo, v kateri se je smehljal sveti Miklavž. Klečal sem v snegu in prosil svetnika odpuščanja, debele solze pa so ml drsele po licih ... »Pa je bil oni možic v resnici živ?« je vprašal Joško učitelja in neka skrita groza se mu je skrivala v očeh. »Ah, ne. Bil je narejen na elektriko in ta mu je v presledkih dvigala roko z bičem«. Učitelj Martin je položil Jošku rr ko na ramo in se s prsti poigral s šopom las. ki so mu gledali izpod kučmi-ce. Vsak zaverovan v svoje misli, so stopali skozi noč Kako blizu je bila malemu Jošku sreča tisti trenutek Nepoznana toplota mu je napolnila ude Njegova glavica se *e med korakanjem zdaj pa zdaj dotaknila učiteljevega žepa. v katerem je maia pisana knjižica sanjala o revnem dečku, ki se bo. hrepeneč po lepoti in daljni sreči, skla njal nad njo in s prstki mehko boža! liste. Sveti Miklavž se ie pripeljal na zemljo Nič več se niso luščili od njegovih conat zlati cekini Pa saj jih je bi lo že dovolj Tam daleč nekje te pri stal v svojih bajn>h ianeh in se sedaj razgledoval po tej božji žemljici Tam da'eč nad mestom pa je na uma-zanosivih meglah trepetal v žarkem odsvitu Miklavžev večer ESARICA Peter u zadregi Peter je v hudi zadregi. Dva lonca ima. Prvi drži pet iitrov. drugi pa tri. Zdaj mora odmeriti natanko štiri litre vode. Kako bi to storil, ko nima nobenega lonca, ki bi meril en liter? Da ne boste preveč ugibali, vam stric Matic pove, da bo moral vodo večkrat prelivati in jo enkrat tudi zliti nazaj v vodnjak. Samo kako? To pa morate sami uganiti! Pot, po kateri so potovali, je bila težka in ozka in so se zaradi tega le počasi pomikali proti cesarjevemu gradu. Ali po dolgih sedmih dnevih in nočeh so vendarle prišli v stolno mesto Janhš-kej Cesar, ki je bil z grada opazil dolgo vrsto lezdecev, se je bil grozovito prestrašil in je jel rjoveti od obupa, kajti menil je. da bodo roparji sedaj napadli še njegov grad in mesto Toda trume ljudi, ki so se bližale cesarjevemu domu niso bile nič več roparska drhal, marveč bitja, ki so bila sklenila kreniti na pravo pot Od vrste jezdecev sta se bila utrgala dva in z vso silo. ki so jo imeli konji, sta prva prijezdila na grajsko dvorišče. Brzo sta stopila s konj in sta se podala v cesarjeve sobane. Ko sta biia jedva odprla vrata, se je že stari cesar za glavo prijel in strašno kričal; »Kaj iščeš tu, hudoba? Pusti pri miru moje stare kosti, sicer pa se lahko polastiš vsega, kar je tu!« Kvan-hij pa se je nasmehljal, priklonil in odgovoril; »Nič hudega ti ne bom storil. o®e. Vrnil sem se, da poslušam tvoj in ts mladenke glas. Prosim te, da mi le vse odpustiš, kar sem bil storil hudega tvojemu in mojemu ljudstvu. Hočem fe poboljšati in se vrniti na pot, ki sem jo bil hodil v najmlajših letih.« (Dalje prihodnjič.) Ž£is! ¥ ©Miki masla oda in dom okoli vratnega izreza.. Nekaj teh načinov predstavlja naša skica. Moda se še vedni ni naveličala najbolj čudovitih žepov, kar si jih more predstavljati bujna ženska domišljija. 2e lani nas je seznanila z žepi, ki so bili pritrjeni ca pasu in so učinkovali bolj kakor nekakšne torbice, nego pa da bi bili podobni navadnim žepom. Zamisel žepov, ki naj bi oili zvezani o pasom, pa je obrodila letos še bolj drzno idejo: žepe v obliki mufa. Takšni žepi imajo odprtine postrani m ne zgoraj, kakor smo tega vajene pri običajnih žepih. V stranske odprtine potem lahko vtaknemo roke in žepi učinkujejo kakor velik, nekoliko drapiran muf. Te vrste žepi, ki jih vidite na naši skici, so zvezani z dolgim krznenim ovratnikom v zelo elegantno celoto. Otroški plašček podaljšamo • .. Za novo volneno blago je letos hudo — otroku pa je lanski plašček že ves prekratek. Kako si pomagamo? Zelo preprosto: plašček razparamo na ramenih in ob kavnih izrezih in mu istočasno napravimo kratke opleček iz drugačnega blaga ali žameta. Sedaj izravnamo plašč od izreza do ramen in z dvema manjšima krpama izpolnimo rokavne izreze. Tako prirejen plašček lahko prišijemo na opleček in pri- Ruta ©koli vratu: tako.. a aH tako? Ze zopet se vrača moda k rutam, dooro vedoč, da je to včasih edino sredstvo, s katerim iahke nekoliko osvežimo staro obleko, ki smo se je že naveličale. Rute so poceni, zanje ne zahtevajo v trgovini mnogo »pik« in zato se bomo te nove in vendar tako stare mode gotovo vse razveselile. Poleg lahnih rut iz svilenega muslma se bomo letos ozirale tudi po rutah iz potiskane umetne svile, k športnim oblekam pa bomo nosile ozke volnene šale v enotni živi barvi. Da ;e tudi tukaj malo spremembe, si vežemo rute na različne načine dobimo na ta način vso dolžino oplečka za podaljšanje plašča. Na naši skici je videti, kako posrečena je lahko takšna zasilna sestava Proti ozeblinam Ne da bi predstavljale resnično obolenje. so ozebline izmed tistih neprijetnosti, ki nam jih prinese zima Ko se mraz poostri, podležejo ozeblinam mnogi otroci in tudi odrasli. Dobro je, če že v naprej preprečimo vse možnosti, da bi dobili oieb-line. V velikem mrazu je potreba, da nosimo volnene nogavice in rokavice. [ red-vsem pa moramo paziti na to, da nimamo preveč tesnih čevljev. Kolikor mogoče se tudi izogibkimo vlage in ne izpostavljamo prehitro mrzlih rok in nog prehudi vročini! Ce pa vse skupaj ni nič pomagalo in so ozebline že tukaj, jih moramo, pač. čim hitreje ozdraviti. V začetku tega neprijetnega obolenja" je koža otekla, rdeča in povzroča neprijetno, nekoliko bolečo srbečico. V takem 3tanju moramo ziutrai in zvečer okopati ozebla mesta v vroči vodi, v kateri smo prekuhale orehovo listje Kopel mora biti tako vroča, kolikor jo le moremo prenašati. Ko si ozebline skrbno posušimo, jih posujemo s sledečo mešanico, ki nam jo pripravijo v vsaki drogeriji ali lekarni: Acidum salicilicum . . 0 gr. .'0 Talcum . . . ... • 25 gr. škrob k r t i » » 25 gr. Da umirimo srbenje, kl se pojavi največ-kratkrat zvečer, si namažemo ozebline s tekočino, ki sestoji iz: Rložne vode • , . 50 gr. Glicerina ■ * . . 10 gr. Tanina .....0 gr. 25 V drugem Stadiju obolenja je koža na ozeblih mestih razpokana marsikdaj tudi do krvi in te drobne razpoke se lahko in-ficirajo in vnamejo. V tem primeru so ozebline resnično boleče in jih Je težko zaceliti. Boleča mesta si mažemo trikrat na dan- s sledečim mazilom: Mentola.....0 gr. 10 Kafre......0 gr. 50 Cinkovega oksida . . 3 gr. škroba .....3 gr. Vazelina.....7 gr. 50 Lanolina.....7 gr. 50 Ce je stanje ozeblin takšno, da povzročajo izcedek, potem moramo seveda zavijati nogo v sterilno gazo. Dobro je, če si zvečer pred spanjem izcejajoča mesta namažemo s perujskim mazilom in nato dobro zavijamo. Za bližajoče se praznike — nekaj poceni slaščic Brez sladkorja: alzaški sadni hlebčki. Skunajte na vodi približno 1 kg mešanega suhega sadja, jabolk, hrušk, fig, sliv, grozdja itd Ko je sadje skuhano do mehkega, pa je vendar še dovolj trdno — na to moramo paziti — ga odcedimo in hranimo vodo. S potrebno količino te vode napravimo testo iz 500 gr. moke in 15 gr kvasa. Potem pustimo testo shajati 2 urt in sicer lepo pokrito pod prtičem. Po dveh urah premešamo testo in kuhano sad o ter vse dobro predelamo. Po volji lahko še dodamo nasekljanih orehov in lešnikov, ščepec dišav in raztolčenega janeža. Vse skupaj malo zalijemo s kakšnim likeriem ali rumom in tohko časa mesimo, da je vse dobro premešano. Nato razdelimo mešanico v male hlebčke po 100 gr., Jih dobro pogladimo in pečemo na pekaču, potem ko smo jih nekoliko pomazale z jajcem. Pečemo v zmerni vročini približno 1 y, ure. Zimska mešanica. Umijemo nekaj suhega sadja: % fig, % suhih sliv in dobro pest suhega grozdia. Sadje naložimo v porcelanasto posodo in pokrijemo s figami dno, slive in grozdje pa naložimo navrh v širokem vencu. Vse skupaj zali'emo z vrelo vodo in kolikor mogoče tesno pokrijemo posodo Sedaj pustimo sadje popolnoma pri miru tri dni in serviramo potem kolikor mogoče mrzlo. Za to poslastico ne potrebujemo sladkorja kajti iz naravnega sadnega sladkorja se je napravil imeniten, zelo okusen sirup, ki sladi to zimsko mešanico. Sadni lončka. Najprej napravimo jabolčni pire brez sladkorja (umita jabolka, ki jih ne olupimo in tudi ne lzkoščičimo, narežemo na koščke in kuhamo z malo vode povsem do mehkega, potem pa jih pretlačimo skozi sito ali skoza strojček za meso). Po možnosti dodamo temu pireju nekoliko kutinove žolice, nato pa mu primešamo nekaj svežega sadja, narezanega na drobne kocke (trda jabolka, mandarine, zimske hruške ali podobno) in drobno sesekljanega kandiranega sadja, ki ga potrebujemo izredno malo, zato ta poslastica nikakor ni draga. To mešanico napolnimo v steklene čaše in okrasimo oo vrhu z eno kandirano češnjo ali s kr» heljčkom mandarine. Nedeljska križanka Vodoravno: 1 kem. prvina, 8 vzporednica, 15 predlog, 16 obračanje, okret, sukanje (tujka), 18 vrsta alkohola, 19 dva soglasnika, 20 spoštovati, določiti vrednost, 21 nazaj iti, bežati pred sovražnikom, 22 tolovaj, 24 prislov kraja, 26 letopis, 27 franc. pristanišče v Severni Afriki, 28 tobačni proizvod, sval-čica, 31 oziralni zaimek, 32 posnemanje resnega govora ali pesmi na smešno stran, 34 homogen, 37 vrsta sena; mesto v Kanadi, 38 prvi sklon, imenovalnik, 41 del okostja, 44 japonska mera za dolžino, 45 Prevo-stov roman tudi opera. 47 črnogorski narodni ples; zlato (italijansko), 48 vrsta strupenih pajkov; naro .ni ples v Južni Italiji in Siciliji, 52 t japonski državnik. 53 stroj za obglavljanje, vpeljan za časa francoske revolucije. 54 znanj slovenski skavt in planinec. 56 značilnost hrvafikega dialekta, 57 vzeti v službo, 58 glasbeni instrument. Navpično: 1 človekoslovci, ljudje k: se bavijo z antropologijo, 2 delavnica, soba za kemične in podobne poskuse, 3 del te'esa, 4 m s"lni utr.nek, košček lesa, 5 zgodovinsko mesto v Dalmaciji, 6 kem. prvina, 7 velik in zakrivljen turški nož, 8 veznik, 9 eden izmed ustanoviteljev Rima. Romulov brat. 10 arabski konj (množ.), 11 hrvaška pokrajina, 12 navdušenje, zanos, 13 plakat, propa- gandno sredstvo, 14 vrsta barvila, 17 po njej se pretaka kri, 20 italijanski kipar iz 17. stoletja, 21 modri, pametni, 23 vrsta krivulje; vrsta prispodobe (množina), 25 puščavnik, samotar, 28 inicijalki največjega slovenskega pisatelja, 29 zvok. 30 kozaški poveljniki, 33 volja francoske revolucije, 35 grška črka, 36 babilonsko mesto, 39 slavnostna cerkvena oprava, 40 prazen, 42 tropa, roj, 43 krivoveree iz starega vt%.a, 46 ibsenova drama; blazna, 49 ličko žensko ime, 50 Lutrov nasprotnik (fon.), 51 vir svetlobe, 55 nemški predlog. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1 Sebastopol. 10 naprej, 16 tienirati, 17 nasilje, 18 Roland, 19 Svarun, 21 Ezop, 22 narek, 25 vaditi, 28 pi (=11), 29 Anjou. 31 Oman, 33 nos. 34 tja, 36 Tar-nopol. 38 od. 39 oaza, 41 Vidmar, 42 Psunj, 44 bo. 45 Osa, 46 ti, 47 Baku. 48 opere, £1 Bilo. 53 trg, 54 Kastor, 56 Io, 57 ekonom, 60 Istanbul, 61 scenarlo. Navpično: 1 streptekoki, 2 erozija, 3 belo. 4 Anapa, 5 sin, 6 trdnjava. 7 o a, 8 p t. 9 Oise. 10 narval, 11 Asnan, 12 Pind, 13 r 1, 14 ej. 15 Jenisej. 17 na, 20 vkopati, 23 aorist, 24 runda. 26 induktor, 27 to, 30 N(ikola) T(esla). 32 morilec. 35 azbest, 37 om, 38 osa, 40 aorta, 42 Pb (=plum-bum = svinec). 43 Nurmi. 49 pas, 50 eon, 51 bo, 52 oke, 55 r b, 56 il, 58 on, 59 na. Morske kopeli — v kadi Sredi 18. stoletja je izšla knjiga angleškega zdravnika dr. Russella, ki je javnost prvič opozorila na pomen morskih kopeli za zdravje. Zavoljo svojih tez, ki so bile za tedanji čas drzne, je knjiga zbudila veliko pozornost, toda angleško občinstvo Russeliovih naziranj sprva ni hotelo praktično preizkusiti. Ko so pa dvajset let pozneje izšle publikacije drugih angleških zdravnikov, ki so Russeilove teorije potrdile na podlagi praktičnih izkušenj, je nastalo v Brightonu prvo morsko kopališče. Trajalo pa je presenetljivo dolgo, preden se je novota odločila za skok preko Ro-kavskega preliva na evropsko kopnino. Prvo francosko morsko kopališče in menda prvo na evropski celini sploh je bil Dieppe. Neka knjiga francoskega zdravnika Le-frangoisa, ki je izšla 1812. in ki je opozarjala na zdravilni učinek dieppskih kopeli, je zbudila tolikšno pozornost, da so tam že naslednje leto osnovali javen kopališki zavod. Ni trajalo dolgo in elegantni pariški svet se je zače] vsako poletno sezono zbirati v Dieppu. kraj je postal mednarodna I znamenitost, zlasti še potem, ko so začeli prvi parniki prevažati odlično angleško publiko v francosko kopališče. Kako so se ljudje v tistih časih kopali »v morju«? Stvar ni bila tako preprosta. Uporabljali so majhne, četverokolne vozičke, ki je njih zgornji del kopajoči se publiki, to se pravi brez izjeme samim ženskam, rabil kot kabina, med tem ko je predstavljal spodnji del neko vrsto kopalne kadi. Vozove so potisnili tako daleč v vodo, da so se kopalne kadi približno napolnile, po opravljeni kopeli so jih potegnili spet na suho. Ker pa se kopalke v kadeh niso mogle zadosti gibati, se tudi niso mogle ogreti in tako so ljudje ta način hladnega kopanja odklanjali. Družba, ki je osnovala kopališče, je bila prisiljena, da poišče drug sistem. Iskala ga je ter našla, in sicer v podobi »kopaliških vodnikov«. izšolanih nameščencev, ki jim je pripadala naloga, da so lepotice v svojih naročjih ponesli v vodo. jih tam potopili z glavo navzdol v valove in jih potem po- i stavili na fini obrežni mivki na noge. Takrat se je prvič uvedla beseda »plaža« za kopališko obrežje. Kopalke so odšle potem vsaka v svoj šotor na bregu, kjer so se bile prej slekle in kjer so se sedaj spet oblekle. Kopalni kostumi so bili v tedanjih časih nad vse grdi, kakor je razvidno iz poročila neke takratne lepotice. »Kostum, ki ga nosimo«, pravi to poročilo, »je zelo grd: kapuca iz povoščenega platna, ki pokriva in zakriva vse lase, plašč in hlače iz črne volne brez vsakega okraska in grobo spleteni čevlji. Najlepša ženska na svetu je bila podobna pošasti, kadar je prihajala v teh mokrih in lepljivih stvareh iz kopeli. Navzlic temu smo se kopale v bližini promenade in moškim je bilo dovoljeno, da so z daljnogledi z višje terase opazovali prihajanje in odhajanje žensk...« To poročilo je iz L 1838. Kaj bi neki čutila ta lepotica, če bi jo postavili pred nalogo, da opiše kopališko življenje naših dni? Po spopadu v Marmariki f$ . žens Nešteviim modrijani in pesniki so sku-Sali dognati žensko dušo, a nobeden se ni domislil nečesa, s čimer je neka newvc»r-ška manikerka, kakor sama pravi, rešila ta večni problem. Nje poklic jo je vodil namreč do misli, da se ženska duša zrcali v nohtih. Zato priporoča vsem mladim moškim, ki si izbirajo družico za življenje, naj se poglobijo v nje novovrstni sistem ki omogoča ugotavljati ženski značaj. Ce ima ženska n. pr. dolge okrogle nohte, ki so pobarvani oežiio rožnato in se ponašajo s popolnoma oslimi »polmeseci«, potem je prilično nemarna in lena in moški, ki nima zelo dobrih živcev, bo živel z njo v nesrečnem zakonu. Kratek, debel noht, ki ga meso zelo prerašča, izdaja pobožen temperament. Majhni, dobro oblikovani in močni nohti s širokimi polmeseci in zdravo rdečo barvo izdajajo žensko z izrazito osebnostjo, ki se po navadi poroči večkrat in svojega moža zelo osreči (to logiko razumejo seveda samo Američani!). Ozki. tenki nohti brez polmeseca kažejc ženski tip. ki mu je prirojen čut za Službovanje in ki se za moža žrtvuje. Dama, k'i ima okrogle, tenke, temno barvane nohte brez mesa, ki bi jih prerašča- v nohtu lo, trpi za »telefonsko mrzlico«, to se pravi, da mora vsake četrt ure koga poklicati in bi telefon najrajši nosila okrog vratu. To so ženske z zelo nemirnim in nedoiaa-čim temperamentom, možem se ž njimi običajno ne godi dobro. Navzlic temu se baš ta tip po navadi prav dobro poroči. Precej velik, ovalen noht, globoko položen v meso, z zelo temno barvo in tenko koto. ki ga prerašča, je lasten ženski, ki m >ža obvladuje in zna vselej uveljaviti svejo voljo, ženska, ki ji je življenjski smisel ta, da si služi denar in ki se razume na kupčije kakor moški, ima po navadi Krat ške igre, da bo cbmil civilizaciji hrbet. Nabavil si je čvrsto, majhno jadrnico, s katero se je v presenečenje svojih rojakov podal na daljna potovanja po svetovnih morjih. Od č*-s?. do časa je objavil o teh potovanjih kakšno knjigo ?li članek, toda domov se je vračal vedno samo za kratke čase. Alain Gerbault nadaliuie svojo pomorsko nomadsko življenje še danes. Pred kratkim je bilo slišati o njem, da je s svojo ladjo dospel v Tanger, toda sedaj r>l več popolnoma sam. kajti z njim je prišel neki Švicar, ki ga zamenjuje cb krmilu njegove 73tonske devet metrov dolge jadrnice. Alain Gerbault se je svoječasno ra:bolj proslavil s tem, da je v desti manjši jadrnici preplul Atlantski ocean v 142 dneh. Prijetni zapori Prebivalci kaznilnice Mac Alester v Okla-homi so lahko zadovoljni z ravnateljem tega zavoda. Mož stoji namreč na stališču, da imajo tudi kaznjenci pravico do zabave in je v to svrho začel organizirati veliko co\vboysko prireditev na kazmlniškem dvorišču. Tudi kaznjenci sami se bodo lahko udeležili vsaloovrstnih tekem z divjimi konji, borb s še bolj divjimi biki itd. ter si pridobivali nagrade, ki znašajo 20 do 30 dolarjev. To pa ni vse, kajti udeležili se bodo lahko tudi volitev kraljice te prireditve, ki bo imela potem pravico do brezplačnega potovanja v HoIlywood, kjer do v gosteh pri raznih filmskih zvezdah. Prireditvi bo prisostvovalo še kakšnih 30.000 gledalcev meščanov, ki bodo z ograjo ločeni od jetnikov. Velik požar v Buenos Ašresu V carinskih skladiščih pristanišča v Buenos Airesu je izbruhnil v eni izmed zadnjih neči silen požar. Med drugim je uničil 500 bal bombaža. Porast sofijskega prebivalstva Kakor poročajo iz Sofije, se je to mesto v tem letu pomnožilo za 50.000 do 60.000 oseb. Ne gre pa samo za naravno porast prebivalstva, temveč so to večinoma osebe, ki so se preselile v bolgarsko prestolnico iz novih bolgarskih pokrajin. A H S K O T A V neki družbi, v kateri sta bila tudi Mozart in pianist Koželuh, so igrali novo Haydnovo skladbo. Vse je bilo od nje navdušeno, le Koželuh je meniL da lahko to in ono pograja ter je dejal Mozartu: »Nu, veste, jaz bi to skladbo skomponl-ral čisto drugače!« »Jaz tudi,« je odvrnil Mozart. »Vidite!« je dejal Koželuh zmagoslavno. »Veseli me, da ste mojega mnenja!« Mozart se je nasmehnil in odgovoril: »Gotovo, kajti midva bi bila to stvar slabše napravila!« VSAK DAN ENA Korle ima poseben način za pomerjanje čevljev. R Sabatini: 13 Roman »ln če bi bil kaj vam mar V »Pametno bi bilo. da se umaknete, ze zato. ker smo trije proti dvema.« »Trije proti dvema' Vaš račun je očitno zmoten, markiz. Na tegalt vikonta Je pri Jvoooju ne morete zanesti, .ker se mu treso kolena. Kvečjemu ga lahko štejete za ženske v moški jbleki rCar se pa tiče vašega drugega prijatelja, je še otrok, razen če me vara njegova postava. Torej /idite, gospod, da je najin položaj ugodnejši. Midva sva dva proti enemu možu, eni ženski in enemu otroku, tako da ...« »Za Boga.« je znova vzkliknil St. Auban ter stopil med mene in med bojevitega Malpertuisa, »ali bi že hoteli nehati s temi neumnostmi? Samo besedico, gospod de Luynes.« Pustil sem. da me je prijel za rokav in me odvedel v kraj, kajti radoveden sem bil. kakšni nagibi mu velevajo, da se kaže tako mirnega in govori tako spravljivo. St. Aub?n je bil do malega mojih let, to je. nekje med dvaintridesetim in petintridesetim, in tudi slične postave kakor jaz, visoke rasti, suh in vitek. Njegov veseljaški značaj se je vidno odražal na cvetočem in dobrodušnem obrazu. Oblečen je bil na moč elegantno. Telovnik in kratke hlače je imel iz žameta vinske barve, bogato okrašene z vrvicami in našivi, rokave pa visečega kroja, ki že ni bil več v modi. Tu pa tam se je lesketal na njegovi osebi velik dragulj. Na prvi pogled bi ga bil imel za gizdalina. da ni bile njegove moči, njegove odločnosti in meča, ki mu je visel na obramnici izvezeni z zlatom. Takšna je v nekaj črtah slika moža, ki mi je zdaj upiral svoje lepe sinje oči v obraz; a čital je na njem kaj malo, čeprav si je prizadeval, da bi mi prodrl do dna »Gospod de Luvnes,« je zašepetal nazadnje, »kakor je videti, si strastno radi ustvarjate sovražnike in pri tem niti malo ne poslušate previdnosti in razuma.« »Ste me morda zato odvedli v kraj da bi me poučili, kako naj si prodobivam prijatelje?« »Morda, gospod de Luynes. Brez senčice žaljivega namena vas opozarjam, da zelo potrebujete prijateljev.« »Nemara. Toda iščem jih ne.« »Jaz pa v svojem srcu želim, da bi jih iskali; kajti, gospod de Luynes, hotel bi vas pridobiti za prijatelja. Nikar se tako nejeverno ne smehljajte. 2e dolgo vas čislam zaradi vaše neustra$enosti in vašega izzivalnega nastopanja ki je krivo, da va« toliko ljudi videti ne more. Ce ne verjamete moiim besedam, naj zadostuje, da vas spomnim svojega včerajšnjega zadržanja na Konjskem sejmišču: že to vam mora pregnati vsakršen dvom. Daleč mi je do tega, da bi vas spominjal usluge, ki sem vam jo storil, poudariti sem hotel le dejstvo da sem stopil med vas in med množico ki je skušala maščevati mojega prijatelja Canaplesa. To mi je bil prijatelj, vi pa ste st?.li tam kot sovražnik, kakor sicer vedno doslej. Ranili ste Canarlesa, z Vilmorinom ste grdo ravnali, mene ste izzivali in vendar, gospod, tri sto zlomkov, da ni bilo mene, bi vas bili raztrgali na kose.« »Priznam, gospod, vse to je čista resnica,« sem odvrnil z mračnim sumom v duši. >Tocla oprostite mi, če rečem, da ste ravnali proti meni samo kot plemenit sovražnik. Ne zamerite moji odkritosti: kakšno korist si obetate od tega, če si pridobite moje prijateljstvo ?« % »O.ikriti ste, gospod,« je rekel in lahno zardel; »tudi jaz norem ostati za vami. Vedite, da sem pri-vi šenec stranke, ld se bori proti kardinalu. Skratka, plemič sem in Francoz. Vsiljenec, umazan tujec, nizka in je7M:tska duša stopi na plan, se vrine v milost lahokmisclne. vzkipljive in trmoglave kraljice ter se po lestvioi, ki mu jo, ona drži, povzpne na najvišje mesto v Franciji. S temi besedami merim na Mazarina kardinala, ki ni duhovnik, francoskega ministra, ki ni Francoz, gospoščka, ki ni plemeni-taš ... « »Bogme gospod ... « »Samo trenutek gospod de Luynes. Ta pustolovec, ki mu še ni dovolj milijonov, ki so jih njegovi grabežljivi zakoni izželi iz ljudstva izključno niemu v korist, skuša s nomočjo imenitnih sorodstev obogatiti trumo berašlcih nečakov in nečakinj, ki jih je poklical semkaj iz njihovih sicilskih kolib. Svoje nečaknje, Mancinijeve in Martinozzijeve, moži z vojvodami in knezi. Ni lepo, biti priča vsemu temu; vendar so to zadeve tistih, ki jih jemljejo za žene. Toda zdaj, kc skuša oženiti svojega nečaka Andreja z eno najbogatejših deiičin v Franciji, je mera polna. Ivona de Canaples je namenjena kakemu svojemu plemenitemu rojaku — saj jih je mnogo, ki se potezajo za njeno roko — ne pa nečaku Julija Mazarina. Njen brat Evgen misli takisto; v tem, .gospod, je bil pravi nagib dvoboja, ki ga je hotel imeti z Andrejem in ki bi se bil utegnil končati povsem drugače, ko bi se ne bili vi vtaknili v stvar.« »Zakaj mi pripovedujete vse to?« sem hladno vprašal, ne da bi pokazal osuplost,, s katero so me bil.": navdale zadnje besede. »Zato, da spoznate pravo stanje stvari; in zdaj, ko ste o vsem poučeni, si lahko izberete stranko, ki vam jo narekuje vaše ime. Kajti, česar Canaples ni mogel izvršiti, to moram izvršiti jaz. Nisem računal s tem, da vas bom tukaj srečal, a zdaj, ko sem vas srečal, sem vam hotel povedati vso resnico, v zaupanju, da se umaknete iz zadeve, do katere ne morete imeti resničnega zanimanja in pustite, da gredo dogodki svojo pot.« Ko je čakal mojega odgovora, me je — tako se mi je vsaj zdelo — nekam zaskubljeno fledal izpod čela. Odgovor pa je bil še vse bolj suh, nego se je nadejal. »škoda vašega časa, gospod.« »Kako? Torej vztrajate?« Naše gledališče DRAMA Nedelja, 7. dec.: ob 14. Princeska in pastirček. Nastop sv. Miklavža s spremstvom. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Ob 17.30 Dom. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 8. dec.: ob 14. Peterčkove poslednje sanje. Nastop sv. Miklavža s spremstvom. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Ob 17.30 O, ta mladina, Izven. Znižane cene. Torek, 9. dec.: Zaprto. Sv. Miklavž bo obiskal s svotfm lepim spremstvom današnjo predstavo P. Goli-eve mladinske igre »Princeska in pastirček«, ki se bo vršila ob 14. uri, na kar posebej opozarjamo. V ponedeljek ob 14. uri se bo prišel sv Miklavž poslovit h Golievi igri za mladino »Peterčkove poslednje sa-nJe«. Starše opozarjamo, da Miklavž posameznih otrok ne bo nagovarjal. Darila je poslati k vratarju v Dramo. Največje veselje napravijo starši otrokom, če jim darujejo vstopnico k eni izmed teh mladinskih predstav in tako omogočijo ogled izredno ljubke igre in poleg tega še doživetje Miklavževega prihoda. OPERA Nedelja, 7. dec.: ob 10.30 Desetnica. Mladinska igra. Krstna predstava. Izven. Ob 16. La Boheme. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 8. dec.: ob 10.30 Desetnica. Mladinska igra. Izven. Ob 16. Madame Butterfiy. Izven. Torek, 9. dec.: Zaprto. Krstna predstava nove mladinske igre »Desetnica«. Starše in mladino opozarjamo na izvirno mladinsko igro, ki sta jo napisala Fran Lipah in Janko Gregorc, katere premiera bo danes v nedeljo dopoldne ob 10.30 uri. Naslovno vlogo bo igrala Barbičeva. Ta čudovita pravljica je posneta po narodni pesmi, odlikuje jo pestro dejanje, poezija in humor, lep jezik in melodiozna glasba. Dejanje pokaže nesrečno deseto kraljevo hči Marjetico, ki mora po svetu Z dobrim delom, ko odreši v berača zakletega kraljeviča, si tudi ona pribori življenjsko srečo. V dejanje so vpleteni lepi spevi in baleti. Starši, darujte za Miklavža svarim malčkom vstopnico k tej poetični bajki. Ponovitev te predstave bo v ponedeljek dopoldne ob I0.?n uri. Radio Ljubljana NEDELJA, 7. DECEMBRA 1941-XX. Ob 8.: Napoved časa, poročila v slovenščini, 8.15: Poročila v italijanščini, 8.30: Skrivnostna potovanja »Santa Rita«, 8.45: Orgelski koncert iz bazilike Carmine Maggiore iz Neapolija, 10.45: Peta maša iz Sv. Pavla v Rimu, 12: Razlaga evangelija v italijanščini (pater Zapaterreni), 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (pater Sekovanič), 12.35: Koncert sopranistke Nade Stritarjeve, 13: Napoved časa, poročila v italijanščini, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.20: Koncert pesmi, ki ga izvaja Orkester Angelini, 14: Poročila v italijanščini, 14.15: Koncert orkestra EIAR pod vodstvom D. M. Sijanca: operna glasba, 14.45: Poročila v slovenščini, 17.15: Kmetijsko predavanje v slovenskem jeziku, 17.35: Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. 19.30: Poročila v slovenščini, 19.45: Simfonična glasba, 20: Napoved časa. poročila v italijanščini, 20.20: Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini, 20.40: Koncert mezoso-pranistke Mile Kogejeve-Radev in tenorista Ivana Francla, 21.10: Koncert pianista Bojana Adamiča 21.25: Koncert orkestra pod vodstvom D. M Sijanca in komornega zbora: slovenska glasba. 22.20: Koncert sopranistke Marije Fiorezzi. 22.45 Poročila v italijanščini. PONEDELJEK, 8. DECEMBRA 1941-XX Ob 7.30. Poročila v slovenščini. — 7.45: Lahka glasba, v odmoru ob 8.: Napoved časa. — 8.15: Poročila v Italijanščini. — 12.15: Koncert tria Ambroslano. — 12.40: Koncert dveh harmonik (Malgaj). — 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. — 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20: Koncert orkestra Barzizze, ki izvaja, filmsko glasbo .— 14.: Poročila v italijanščini. — 14.15 koncert orkestra. — 14.45: Poročila v slovenščini. — 17.15: Koncert Ljubljanskega orkestra pod vodstvom D. M. Sijanca: Orkestralna glasba. — 19.: Tečaj italijanščine (poučuje prof. dr. Stanko Leben). — 19.30: Poročila v slovenščini. — 20.: Napoved časa, poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30: Simfonični koncert, v odmoru pogovori v slovenščini. — 21.40: Poje Rabagliati. — 22: Poročila v slovenščini. — 21.10.: Koncert violonista Karla Rupla in pianista L. M. fikerjanca. — 22.45: Poročila v italijanščini. Rdeči poroča Pisma naj dvignejo: Arnež Marija, Drčar Nestel. Eleršek Iva, Fajon Terezija, Stare Miloš. Fideršek Jakob. Kalan Antonija. Kalin Fanika, Lupjehovec Jovanka. Mur-šito Anton. dr. Milka Meršol, Pečar Filip, Pipan Franc, Rasberger Pavel. Senekovič Helena. Tavželj Jože. Ude Lojze. Ukmar Silva, Vidmar Tončka. Vflar Venčeslav. V tajništvu naj se zglase: svojci Snoja podpukovnik, Mandič Stanko, carinik, Djordje V. Vučevič, bivši pešadijski podporočnik Kokot Rudolf, bivši podporočnik, svojci Rebolj Silve, Visenjak Milena, Lin-dič Ana, Tomačevo 54, svojci vojnega ujetnika Stanimira Milosavljeviča, Rudolf Marija, Podgoršek Marija, Pepca Skrbeč, Ve-koslav Pengal, fin. podpregl., Edgar H. Salomon, Johanna Scheider, svojci vojnega ujetnika Fele Luke, Skerjanc Marija, rojena Anžič. Poizvedovalnemu oddelku so darovali: 150 lir g. Skrbeč Friderik iz Ljubljane; neimenovani 50 lir; rodbina Gričar Ivana je darovala 100 lir namesto cvetja na grob pokojnega g. Andreja Sarabona; 50 lir je darovala ga. Zidan Ivana iz Stepanje vasi. Rdečemu križu, sekcUi za socialno pomoč. so darovali: g. dr. Anton Svigelj, odvetnik v Ljubljani, v počastitev spomina pok. dr. Ivana Premrova 100 lir; ing. Joško Kobi namesto venca na grob pok. g. Viktorja Medena 100 lir; g. Ivan Gregorc, ve-letrgovec v Ljubljani, v počastitev spomina pok g. Andreja Sarabona 500 lir; rodbina Hinterlehner iz Ljubljane v počastitev spomina pok. dvornega svetnika Polca 100 lir. Plemenitim darovalcem najlepša hvala. CENE MALIM OGLASOM Kdor išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za ženitve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. NajmanjSl znesek je L 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Najmanjši znesek je L. 10.—. Za pismene odgovore je priložiti L* 1.50 v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na. čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, aicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina L. 2.—. Vsa naročila in vprašanja, tlčoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Kam pa,kam ? Beseda L —.60, taksa —.60, 2a daianje naslova ali za šifro L 5.—. Pozor! Danes vsi k dvema ribičema na fino pohane pi-žčince, telečjo pečenko, pečene kurice in druga topla in mrzla jedila. Točim prvovrstna vina. — Vljudno vabi Vinko Lozič, Janševa ul. 3. 20071-18 E2ZB23B223 Beseda I —.60. taksa —.60, za daianje naslova zli za šifro L }.—. Kuharico samostoino, varčno gospodinjo, sprejme takoi industrijsko podjetje na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19985-1 Kuharico perfektno, z znaniem nemščine, išče graščina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izborna kuharica«. 19953-1 Kuharico izkušeno in pošteno, sred-n ib let. z dobrimi izpriče-•4£li, iščem za stalno. Dobra plača in dobro pošto panje. Truden, luščilnica riža, Linhartova 35. 19841-1 Postrežnico za nekai ur dnevno iščem za takoj. — Ing. Janžek, Frankopanska 24. 19996-1 Pošteno, boljše dekle vešče šivania in pospravljanja, sprejmem kot soba-r co takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19990-1 Mlado kuharico za vsa gospodinjska dela spre'me samostojni gospod. Vrh ovci 72. 19989-1 Sodarski pomočnik mlajši, ki ie v svoji stroki dobro izvežban in praktičen, dobi službo takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra plača«. 20129-1 Rudn. nadpaznika ki ie bil že zaposlen na premogovniku v jamskem obratu, iščemo s takojšnjim nastopom. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve je poslati na: šentianški premogovnik And. Jaki! d. d- Krmelj. 19909-1 Postrežnico od 7. do 17. ure, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19915-1 Pridno dekle pošteno, ki bi šla z menoj v Nemčijo, iščem. Zeli se zname nekai nemščine. Dobra plača, dobro obravnavanje. Frančiškanska ul. 8. 20122-1 Frizersko vajenko spreime takoj Rep Viktor, frizer, Ljubljana, Gledališka 8. 20021-44 Zobotehniško praktikantko s predpisano šolsko izobrazbo sprejmem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 20025-1 Dekle zdravo, za pomivanje t kuhinji in hišna dela, sprejmem takoj. Predstaviti: gostilna Klemenčič, Krekov trg 11. 20055-1 Mizarskega pomočnika dobrega, sprejmem. Sever, Tržaška 17 . 20063-1 Službe išče Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Samostojna kuharica za vsa hišna dela, sprejme službo k boljši družini za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vešča«. 20C42-2 Vajcnca za mizarsko obrt sprejmem. Mizarstvo »Sava«, Miklošičeva cesta. 20062-44 Pouk beseda L —.30, taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro l 2.—. Italijanščino francoščino in vse srednješolske predmete razen matematike poučuie abiturient, tudi za stanovanje. Ponudbe na ogl. odd .Jutra pod »Abiturient«. 20087-4 Potniki Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Šivilj? z večletno prakso izdeluje in predelava plašče, obleke, priporoča se damam na dom. Gradišče 11 desno. 20035-2 Kartonažer z mojstrskim izpitom, sprejme kakršno koli zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Karton«. 20050-2 Šivilj Gospodična verzirana v obrti, z nekai gotovine bi delala skupaj z gospodom. Obširne ponudbe s sliko na ogl. oddelek Jutra pod »Dober zaslužek«. 20011-1 Avtomehaničarja mlaišega, ki zna samostojno izvrševati vse vrste popravil na motornih vozilih in ki dela hitro, dobro, sigurno in 7 veseliem, iščem. Ker ima 2vto pomen služiti lastniku s s/cio hitrostjo in zsr.eslnvostio, se morajo po tem principu tudi popravila vršiti hitro, sigurno in precizno 7ato naj se laviio samo *ri?ohni z navedbo zahtev Naslov ■ Aloizii Murn. trtomehanična delavnic*. Novo mesto. Kan-diia I. 20034-1 Postrežnico bolišo. za nekoliko jutra-mih ur dnevno, iščem. Samo boliše. urne in čiste mladenke 7 dobrimi priporočili pride'0 v poštev. — N->s1r>v v vseh Poslovalnicah Jutra. 201*4-1 Kuharico povsem samostoino. ki opravila tudi druga gospodinjska dela. i?če štiričlanska družina v centru Liub liane. Ponudbe z zahtevki plače na ogl. odd Jutra pod »Poštenost« 20126-1 Služkinjo pridno in pošteno, od 28— 35 let ifaro, z večletnimi sprič»van, za vsa hišna dela .kuho in pranje, k dvočlanski rodbini, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Ultra pod ^Samostoina moc«. 20049-1 a absolventka obrtne šole Z lletno prakso v dobrem salonu, išče popoldansko namestitev v dobrem salonu — tudi brezplačno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Praktikantinja«. 20100-2 Natakarica pridna in poštena, z dolgoletnimi spričevali, želi mesto v boljši gostilni. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična«. 20099-2 Korespondentka s 15letno prakso, perfekt-nim znaniem nemščine, še mlada, nujno išče kakršne koli zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sila«. 20125-2 Gospodinja vešča kuhe na podlagi modernega naravnega zdravljenja in učinkovitih zdravstvenih nasvetov, želi mesta pri boljši gospej ali go-sprdu Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdravje«. 20166-2 Mlado dekle pridno, pošteno, vajeno vsega gospodinjskega dela, dobra šivilja, išče pri boljši nairaie trgovski hiši. službo. Ponudbe na ogl. odd. Intra pod »Veselje do dela«. __20156-2 Vajenci (-ke) Beseda L —.60. taksa—.60, za daianje naslova ali za šifro l 3.—. 151eten fant marliiv, pošten, se želi učiti mehaničarske obrti. Naslov : Krašovec Hinko. Struge, Dolenjsko. 19908-44 Trgovski zastopnik dobro uveden v vsej pokrajini, bi sprejel primerno zastopstvo. Razpolagam tudi z nekaj kapitala. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen«. 20148-5 il* f Žamanje suho, vagonske pošiljke, na razpolago. Vprašati, dokler traja zaloga: Švigelj, Ple-teršnikova 16. 19987-6 Srebrno lisico že nošeno, poceni prodam. Ogledati: Resijeva c. 4 a IV. nadstr. 20161-20 Cement (nekaj vreč) zamenjam za živež. Ponudbe oa oglas, odd. Jutri pod »Zamenjava«. 20001-6 Zajčnik popolnoma nov, higijenično in moderno urejen, prodam s šestimi kletkami. Nasb.v v vs"h poslom Intra. 20004-6 Kauč dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20076-6 Pisalno mizo prodam. Ogled v ponedeljek od 9. ure dalie. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20105-6 Gostilniški inventar dobro ohranjen, takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20052-6 Auba zlato čelo, za 500 lir naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 20029-6 Kauče, otomane spalne, v orehovi korenini, stalno na zalogi. Novi trg 4, tapetnik. 20084-6 Moške čevlje polovične, 2 para, št. 40 in 42, prodam. Predovičeva ul. 24 (Krulc). 20058-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam. Ogled med 13. in 16. uro: Lesjak, Skofja ulica 6-III. 20060-6 Divji zajec! Sadjarji, škode na sadnem drevju Vas obvaruje inženir Prezljevo LEPUSIN-mazilo. Ljubljana, Wolfova 3, telefon 34-73. 20092-6 Krompir zoper gnilobo rabite inženir Prezljev NEGNII.. — Ljubljana, Wolfova 3, telefon 34-73. 20093-6 Kupujemo stare pile in rašpe vseh vrst po najvišji ceni. Pilar-na Figar, Vošnjakova 12. 19837-7 Kupujem vse vrste krojaške m Šiviljske odpadke ter žaklo-vmo. Hrenova ul. 8. 19234-7 Chianti steklenice kupuje gostilna Lovšin. 20016-7 Prazne steklenice vinske, vseh vrst, vsako količino, plačamo najbolje — Rupena, Tavčarjeva 6, telefon 38-47. 19842-7 Halo! Dobro plačamo: rabljen nikelj, cinaste krožnike, gumo in razne steklenice. Met^lia, Gosposvetska 16, telef. 32-88. 20041-7 Preproge kupim. Ponudnik od četrtka naj se zglasi: Kongresni trg 13-1. 20054-7 Steklenice likerske (oglate literske) in Cognac steklenice, kupimo vsako množino takoj. »Al-ko«, Gosposvetska c. 13 (Kolizej). 20114-7 Ugodno razprodam: jedilnico, divan, naslanjače, zrcalno omaro in drugo. Pred Škofijo 19-». Ogled od 8 do 10. io od 1. do 3. ure. 20005-12 Pisalno mizo moderno, kombinirano s knjižno omaro, proda mizarstvo Artnak Josip, Jenkova 7. 20082-12 Pohištvo in posamezne komade dobavlja najceneje »Oprava«, Mestni trg 7, prehod. — Sprejemajo se naročila. 20080-12 Spalnice, kuhinje in tudi posamezne komade pohištva ter vseh vrst uporabne predmete kupuje Nova trgovina »OGLED«, Mestni trg 3. 20069-12 Posteljo iz češnjevega lesa (brez posteljnine) in nočno omarico, dobro ohranjeno, prodam. Ogleda si lahko vsak dan do 14. ure: Simonič, Rožna dol.. C II, št. 6. 20097-12 Črno zimsko suknjo lepo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20134-13 Krznen plašč nov. prodam. Ogled od 14. do 17. ure: Cankarjevo na-brežie 1-1!.. desno. 2010-'.13 Knjige Beseda L —.60, taksa — .60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Citraši! Pesmi za citre in petje, »narodne« in tudi dva zvezka »nabožnih«, kjer je več lepih božičnih pesmi, ima v zalogi in |ib priporoča: Ivan Kiferle, Ljubljana. Rimska cesta 5 (nasproti gostilne »Mrak«), 19986-8 Moderno spalnico lepo, orehova korenina, proda mizarstvo A. Cimerman, D. M. Polje it. 111. 20117-12 Avto, motom,Kolesa Beseda l -.60, uksa —.60. za daianje naslova ali za šifro L $.—. Podgane voluharje in miši zanesljivo uniči inženir Prezljev MI-KROTAN. Ljubljana, Wol-fava 3. telefon 34-73. 20094-6 Hišne gobe uničenje in zaščita: inženir Prezljev MERULIN-univer-zal. Ljubljana, Wolfova 3, telefon 34-73. 20095-6 Prodam pločevinast štedilnik in pe-•*i na žaga-re. Ztloška c. 10. ;')J03-6 Šivalni stroj znamke »Gritzner«, popolnoma nov, prodam za Lit. 2000. Naslov v vseh poslov. Jutra. 20026-6 Electro-Lux priznani švedski sesalnik za prah, skoraj nov, prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 20022-6 Prodam rabljeno kuhinjsko opravo in daljnogled (6-kratna povečava). Naslov v vseh poslov. jutra. 20019-6 Rjav muf s čepico ali ovratnikom prodam za 140 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20032-6 Družinsko marionetno gledališče in črn plašč za manjšo postavo prodam. Ogled od torka dalie. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2 pisalni mizi 120-65, knjižno omaro 170-185, 2 omari za obleko, 2 nizki omari za perilo, 2 polici — ne moderno, prodam. Lončarska 8, za Ljudskim domom od ene do dveh. 20067-6 Per la cura deirimpotenza sessuale. per la debo-lezza sessuale e il rin-forzo della funzione delle glandole sussuali provate le lilhile »FORTISEX« >riginali. 1nnoque. Trovansi in tutte le tarmacie: 30 pillule L. 32.—, 100 pillule L 83.—. Per posta ipedisce il deposi»o centrale: Farmacia MR. BAHOVEC Lubiana. Kongresni trg. Reg., 28-856-37 Za zdravljenje seksualne impotence za spolno slabost in ojačitev funkcije spolnih žlez poskusite orig. neškodljive »FORTISEX« pilule Dobe se v vseh lekarnah: 30 pilul L. 32.—. 100 pilul L. 83.—. Po poŠti pošilja glavna aaloga: Lekarna MR. BAHOVEC Ljubljana. Kongresni trg. Reg., 28-856-37 Zaradi selitve ugodno prodam razne stanovanjske okrase in posamezne kose pohištvi. Ogled vsak dan od 1. do pol 4.: Persche, Ljubljana. Vožar-ski pot 1. 20119-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam. Ižanska cesta 57. 20111-6 Špecerijski inventar (stelaže etc.), prodam. — Kraner, Lepodvorska 21. 20109-6 Šamotno opeko normalni format, že rabljeno, kakih 250 komadov (tudi polovice), ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2016?-6 Prodam dva voza z diro, eden na vzmeteh s priključnimi sanmi (Hu-fen), prodam. Na ogled pri Siard, Trnovski pristan 14. 20164-6 Kuno zlatico zamenjam za severno lisico z morebitnim doplačilom, event. jo prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Severna lisica«. 20165-6 Vinske buteljke 7/10. par tisoč komadov, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Buteljke«. 20138-6 Kupim Beseda I —.60. taksa —.60. za daianje aaslova ali za šifro L i.—. Jekocitrol, Tonovin, Efetusin rabljene steklenice, očiščene. kupujemo z zamaškom ali brez. »čehostaklo«. Resijeva cesta. 19917-7 Elektromotor 10—1J HP, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober«. 20017-7 Vozičak mali, za ponija, kupim. — Lovšin, Sodražica. 19954-7 Otroški tricikelj tudi rabljen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Igrača«. 20018-7 Prodam poltovorni avto Ford, 4 c 28 a, tudi samo mašino, ter razne velikosti avtomobilskih šip. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 777«. 20070-10 beseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali iifro L 3.—. 250 ccm BMW motorno kolo na pogon z ogljem, zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 20047-10 Mali tovorni in osebni avto predelana na pogon z ogljem, novejše tipe, z novimi gumami, zelo poceni naprodaj. Generator delavnica, j TyrŠeva 13 (Figovec, levo dvorišče). 20046-10 Nove Iriciklje, priložnostni nakup, različne velikosti, zelo poceni naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 20048-11 Kolesa nova in rabljena, moška in ženska, italijanskih in nem ških znamk .poceni prodaja Fantini, mehanik, Celovška cesta 42 . 20096-11 Tricikelj ugodno naprodaj. Meha nična delavnica L. Ambrož, Tyrševa 71. 20144-11 Bencin ne rabite, ako pustite predelati Vaš avto, motorno kolo ali stabilni motor na pogon z ogljem. Generatorje najnovejše modele takoj dobavlja Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 20045-10 Kupim tovomi avto. Pleško, Koširjeva 7. telefon 22-86. 20H8 10 Motorno kolo »Puch« 200 ccm, model 38, malo vožen, skoro nov, proda Medarna, Liubliana, Židovska ul. 6. 20137-10 Kupimo stare tovorne in osebne avtomobile ter motorna kolesa. — Generator delavnica, Tyrše-va 13 (Figovec, levo dvorišče). - 20151-10 Pohištvo Beseda l -.60, takta — .60. za daianje naslova ali za iifro l 3.—. Novo spalnico šperano, in kuhinjo, prodam po ugodni ceni. — Kolezijska ul. 4, dvorišče. 19988-12 Stole v renesančnem slogu, in posteljo, kupim. Karlovška cesta 2-II., levo. 19984-12 Dve spalnici orehova imitadia, in kuhinjske oprave, poceni proda: mizarstvo Vidmar, Vodnikova c. 31. 19980-12 Lepo jedilnico staronemški slog, hrast, ma-hagonij, prodani za 5600 lir. Medvedova I0-III., le-19978-12 Oblačila Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali za iifro L 3.—. Moški zimski plašč za sredmo postavo, dobre kakovosti, malo nošen, prodam. Dnevno od 11. do 15. ure: Lepodvorska 3-1., levo. 19975-13 Lepo okrasje in krznen plašč kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pristno«. 19916-13 Kožnat plašč kratek, dobro ohranjen, za večio osebo kupim. Ponudbe: Pečnik, Lepodvorska 3 od 12. do 14. ure. 20023-13 Moški kožuh črn, dolg (Stadtpelz) ugodno naprodaj. Na ogled v trgovini Rot, Ljubljana, Mestni trg 5. 20017-13 Moške obleke dobro ohranjene, naprodaj. Naslov v vse! poslov. Jutra. -'004C ;j Krznen plašč dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod »Plašč«. 20088-13 Kauče, otomane spalne, v orehovi korenini, stalno na zalogi. Novi trg 4, tapetnik. 20083-12 Kompletno spalnico mizo in 6 stolov za jedilnico, takoj ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19965-12 Prodam moško suknio. skoro novo, za 800 lir, za manjšo postavo, blago za obleko in sesalec za prah. Resijeva c. 4a-IV. 20139-13 Moško suknjo zimsko, s perzijaner-ovrat-nikom, mirnodobsko blago, damski paleto, pristen Seal-bisam, zasebno nujno prodam. Zinger, Opekarska cesta 25-1. 20066-13 Damski plašč skoro nov. črn, za srednje močno postavo, prodam. — Vprašati od 10. do 12. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20146-13 Knjige različne vsebine, posamezne ali večje biblioteke, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjiga«. 19894-8 Radio beseda L —.60, taksa -:.00, za daianje naslova ali za iifro L 3.—. Radio Philips 4+1 cevni, v dobrem stanju poceni naprodaj. Trnovo, Kolezijska 7, podpritličje. 20013-9 Radioaparat s trojno valovno dolžino, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Dober« na ogl. odd. Jutra. 20033-9 Radioaparat 4—5cevni, kupim. Majerja, Lovska 45, Dravlje. 20056-9 Prehrana Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Lokal brez konkurence, pripraven za vsako obrt, oddam takoi ali pozneje. Vprašati: Albanska 22, za bežigrajsko gimnazijo. 20009-19 Lokal prostoren, z večnmi izložbami takoj oddam na Mestnem trgu 17. Informacije v I. nadstr. levo med 12. in 15. uro. 20038-19 Opremljen lokal v centru mesta, primeren za fotografsko obrt, oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20091-19 Mizarsko delavnico vpeljano, v polnem obratu, s petimi pomočniki, zaradi izselitve takoj prodam za Lir IvOOO z ali brez obrti, s kompletnim orodjem, inventarjem in materiialom. Souporaba strojev. Veliki, suhi, svetli prostori. Najemnina nizka. Interesenti naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra eksistenca«. . 20103-19 Lokal velik, z izložbami, po možnost s pisarno, vzamem takoj v najem. »Sava«, trg. s pohištvom, Miklošičeva c. 20061-19 Večje skladišče v Ljubljani ali bližnji okolici, iičemo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj skladišče«. 20110-19 Obrt Prodam dvostanovanisko hišo z ze-lenjadnim vrtom, poleg av tobusne postaje. Cena s taksami in prepisom 94.000 lir. Lenasi, Prešernova 54-1., poleg gl. pošte. 20086-20 Večstanovanjsko novo hišo, zidano v strnjenem sistemu, v zelo lepem središču Ljubljane, prodam za Lir 900.000.—. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20073-20 25 ha njiv in travnikov v enem kompleksu, blizu železniške postaje na Doleniskem, takoj prodam zaradi selitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolenjsko«. 20072-20 Kupim hišo ali vilo za 200.000 gotovine, več prevzamem hipoteko. prednost Bežigrad, Sn. Šiška. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »200.000«. 20106-20 Hišo kupim v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cca 900.000 lir«. 20104-20 |>tH • .->»._ UkM — .OU. za daianje naslova alj za šifro t 3.—. 100 lir nagrade dam onemu, ki mi preskrbi eno- ali dvosobno stanovanje, nairaje v Rožni dolini ali na Viču za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«. 19976-2 U Obitelj štirih članov išče čisto opremljeno stanovanje ali dve sobi z obskrbo ali souporabo kuhinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna, točna«. 200"l-21a Eno- ali dvosobno stanovanje išče stalna solidna stranka. Fonudbe na ocl- odd. Jutra pod »Odrasli«. 20115-21a Posestvo 4 johe, s hišo, 25 minut od tramvajske proge, oddam v najem. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 20065-20 Beseda l —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro l 3.—. Odeje iz vate in puha — nove in stare — vam zaiije. — Ljubljana, Marijin trg 2-II. 19941-30 Pozor! pol kilograma prave praže-ne kave zamenjam za 2 kilograma čiste masti. Jerie, StreliSka 18, pritličje levo prva vrata. 20006-14 1 Kapital Beseda l —.60. taksa — .60, za daianje naslova ali m iifro L i.—. Z Lir 200.000.— pristopim k dobremu podjetju. Želim sodelovati. Pismene ponudbe na ogl. odd. jutra pod »1942«. 19906-16 Kože domačih zaicev in vseh drugih vrst divačine plačuje naiboliše Krznarstvo L. Rot, Ljubliana. Mestni trg 5. »9-SC Posest beseda l -.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L J.—. Kupim parcelo t mestu ali na periferiji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«. 19962-20 Posojilo 150.000 lir iščem. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »100*/« garancija«. 10098-16 Naprodaj obligacije Mestne hranilnice, netto obrestujejo s 6•/». Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »A. B. 100«. 20112-16 15.000 lir posojila iščem za takoj na posestvo dobrimi obrestmi. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posojilo 14«. 20136-16 Delnice . Trboveliske premogokopne družbe kupimo. RUDOLF ZORE, Liubliana, Gledališka 12. 20142-16 Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno. — Obrnite se na: RUDOLF ZORE, Gledališka ul. 12. Telefon 38-10. 19876-16 15.000—20.000 lir kapitala želim sodelovati ▼ solidnem rentabilnem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožnost«. 20149-16 Lokali Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za flfro L S.—. Kupim hišo do cca 150.000 lir, even-tuelno več. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Go tovina«. 19961-20 Hiše, parcele kupuje in prodala v raznih delih mesta ZAJEC Andrei, realitetna pisarna. Tavčar-jeva 10, telefon 35-64. 19960-20 Parcelo t Ljubljani kupim brez posredovalca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stavbišče 19901-20 Manjši travnik vzamem v naiem za več let ali kupim. Naslov poslati Vinotoč, Krnova ul. 7. 19947-20 2 smrekova gozdova 9 ha in 30 ha, ob banovin-ski cesti pri Kočevju, 10 do ?fi cm, pravilno mešano z mlado bukovino naprodaj. Ponucbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 200«. 20014-20 Poslovna hiša na Glavnem trgu v Kočevju iz proste roke na-proda). Ponudbe na ogl. odd. jutra pod Lir 300.000« 2#015-20 Parceli 10 minut od postaje Zalog ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslov Jutra. 20028-20 Manjši trgov. lokal na ulico v sredini mesta, iščem najraje za takoi. — Braz, Puharjeva 3. 19882-19 Večji kompleks zemljišča zelo ugodne naprodaj t bliSni tramvaja in ob glavni cesti. Naalov v vseh poslovalnicah Jutra. 20074-20 Stavbna parcela v severnem delu mesta naprodaj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pa»c«la«. 20068-20 Dvodružinsko hišo s parcelo za trinadstropni-co, pri glavnem kolodvoru, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »700.000 lir«. 20064-20 Hišo in parcelo prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prodam«. Posredovalci izključeni. 20121-20 Hišo ali parcelo v Ljubljani ali v okolici kupim. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupim«. 20120-20 Stanovanjsko hišo ali vilo, eventualno enodružinsko. kupim za gotovino. Ponudbe z opisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Okrog 200.000«. 20163-20 Parcelo, zemljišče ali celo posestvo, prodam ▼ najbližjem predmestju Ljubljane, mirno, sončno, ugodni plačilni pogoji. Cesta na Loko 22, Liubliana. 20160-20 Kupim stanovanjsko hišo z rrtom v mestu ali okolici. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar takoj«. 20141-20 PRODAM: VILO, tristanovanjsko, št. Peterski okraj. 270.000. HISO, tristanovanisko. Moste. za 250.000 lir. PARCELO. Nove Jarše, za 75.000 lir. Reslitetna pisarna F. PRI-STAVEC, Ljubliana, Gosposvetska e. 3, tel. 23-R1. 20153-20 Sobo oddat Sostanovalko sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _1997-23 Elegantno sobo s souporabo kopalnice oddam gospodu. Naslov » vseh poslov. Jutra. 20008-23 Dvema gospodoma ali zakonskemu paru oddam dve lepi opremljeni sob: s kopalnico v bližini univerze. f\r:lo\ v vseh poslov. Jutra. 20007-23 Kabinet prost vhod, oddam osebi, ki ;e vcs dan odsotna. Sta-ničeva ul. 20 Bežigrad. 20020-23 Veliko sobo z dvema posteljama oddam takoj. Marmontova 41. 20010-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam stalnemu gospodu. Ljubljana VII, Videmska 5 prit. 20036-23 Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20053 23 Lepa garsonjera s centralno kurjavo v strogem centru, se zamenja z lepim dvosobnim stanovanjem v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20043-23 Več parcel kuoim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcele 1000«. 20152-20 INSERIRAJ ' IUTRUM« Stanovanje odda Beseda l -.60. taksa —.60 za daianje naslova alj za iifro l J.—. Dvosob. stanovanje oddam za remizo, Gutsma-nova 45, Zg. Šiška. 20027-21 Stanovanje (2 sobi, kuhinja, oddam takoj. Dopise z navedbo oseb na ogl. odd. Jutra pod »Priprcrsto stanovanje«. 20044-21 Stanovanje • itiritobno, udobno, v novi hiti pri glavnem kolodvoru, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za 15. decamber«. 20128-21 Opremljeno sobo oddam. Kolezijska 19-1. 20108-23 Opremljeno sobo lepo, s souporabo kopalnice oddam v centru bolišemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno stanovanje«. 20113-23 Opremljeno sobico preprosto, oddam samo rednemu plačniku. Sv. Petra nasip 43, bufet. 20135-23 Sobico oddam gospodu. Tržaška c. 14, pritličje, desno. 20132-23 Garsonjero oddam v novi hiši pri gorenjskem kolodvoru. Naslov v vseh poslovalnicah T"tra. 20131-23 Opremljeno sobo takoj oddam. Cesta v Rožno dolino it. 9. 20130-23 Gosposko sobo elegantno, udobno opremljeno, oddam solidnemu gospodu. Moderna kopalnica, mir, red, snaga. Reslieva c. 18-11., desno. 20127-23 Lepo sončno sobo s posebnim vhodom, takoj oddam. Naslov: Gradaška tri. 8, pritličje, Porenta. 20169-23 Opremljeno sobo strogo separiran vhod. oddam. Razpotna t, Trnovo. 20150-23 Obnovite naročnino! Sobe išče Udobno sobo lepo opremljeno, 5 strogo jepariranim vhodom, v središču mesta, iščem za tako). Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod »Gospod«. 19890-23a Italijanski inženjer išče opremljeno sobo pri boliši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bo-logna«. 19995-23a Uradnica iiče v bližini centra sobo event. tudi s hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi takoj«. 20081-23a Neopremljeno sobo s kopalnico, eventuelno s souporabo kuhinje oddam gospe), gospodični ali zakoncema. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir«. 2012J-23a Opremljeno sobo po možnosti s pisalno mizo, separiran vhod, išče gospod. Ev. plača delno v živilih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližnja periferija«. 19982-23a Prazno sobo v mestu, v pritličju ali 1. nadstropju, išče gospa, ki je odsotna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odsotna«. 19944-23a Zakonca stalno v Ljubljani, iščeta cpiemlfeno sobo. po možnosti s kopalnico za takoj ali zač-tek januarja. Po-audbe. Poštni predal 13. 20031-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centru, po možnosti s hrano, iščem za takoj, event. po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center I«. 201S8-23a Priv. nameščenec išče sobo s souporabo kopalnice za takoj ali kasneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20158-23a Prazno sobico D pečjo pri dobri mirni družini išče državni uradnik v pokoiu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«. 20030-23a Sobo s štedilnikom v mestu ali okolici, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Obrt«. 20075-23a Zakonca iSčeta opremlieno sobo s kopalnico, po možnosti s hrano ali uporabo kuhinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam 66«. 20102-23» Opremljeno sobo bl:zu kolodvora, išče mlad zakonski par, ves dan odsoten. za 15. december. — Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Mirna«. 20101-23a Opremljeno sobo separirano. iščem za takoj v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljančan«. 10155-23a Opremljeno ali tudi neopremljeno sobo fearsoniero). s posebnim vhodom, za 1. januar iščem. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Uradnik«. 20l43-23a Prazno sobo separirano, ali enosobno stanovanje, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sama«. 20140-23a Sobo blizu pošte išče Tržačan. uradujoč v Ljubljani stalno 3 dni v tednu. — Pismene ponudbe vratarju Narodne Banke. 20147-23a Klavir prodam. Sp. Savi je 86. 20037 26 Harmonike vsakovrstne, ugodno kupite pri »Prometu« ( nasproti kri-žanske cerkve). 20077-26 Klavir dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 20002-26 Šivalni stroj Singer ali Pfaff, rabljen, v dobrem stanju, kupim ali zamenjam za živila. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19903-29 Beseda L —.60, talcsa —.60, za daianje naslova ali za iifro l 3-—. Moderne stroje »Blitz« in »\VoIf« za rezanje mesa, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroji«. 19979-29 Gg {ii mizarji SPLOSNO S I R O J N O ORODJE ter BRTSLNE plošče in CILINDRE ?a pritrditev na rezkalni stroi dobavlia ILERSIC & Co.. Liubliana, Cesta 29. ok tobra 13, teiefon 37-54. 19603-2V Šivalni stroj dobro ohranjen, pogrezljiv, po možnosti znamke Singer, kupim. Frančiška Grom, Vrhnika, Svabičeva 8. 19899-29 Šivalni stroj za šivilje, ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod" »Pi Ga«. 20078-29 Pisalni stroj amer. sistem, dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20116-i^ Widia ploščice ali kompletne nože za strui mce, dobavlia iz zaloge: Gustav Levičar, Medvedova 14, tel. 47-91. 36-29 Motorne črpalke gasilske in ročnike dobav-ja iz zaloge: Andrei Zu pan, Celovška 50, telefon 47-91. 37-29 hescda l — oO, talcsa —.60. za dajanje naslova ali za šifro I 3.—. Filatelija. Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro l 3.—. Filatelisti, pozor! Najugodnejše kupite id vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednuh oku paciiskih znamk v knjiga; ni Janez Dolžan, l.iubliana Stritarjeva 6. 19-39 Pravi filatelisti znamk ne lepijo! Edina m polno vredna znamka :e brez prilepke. Zbiraite v vložnih albumih oaiboljše kvalitete — J O L —, ki iih dobite v vseh formatih v knjigarni Janez Dolžan. Liubliana. Stntarieva 6. 20-39 Prodam prašiče zaradi pomanjkanja krme. Vogrič. Srbska 22, Sp. Šiška. 20057-27 Psiček foksterijer belo-rjavo lisast, se je izgubil. Najditelj naj ga odda proti nagradi v Močni-kovi ulici 6. 20059-27 Zajce za rejo in zakol, prodam. Pavšičeva ul. J. 20133-27 Lovski pes mlad ptičar, nemški, kratkodlak, siv, z rjavo glavo in rjavimi lisami, se je zatekel.-Dobi se ga: Kamna gorica 3, Ljubljana VII. 20124-27 Briljant mi je izpadel iz prstana. Najditeli nai ga odda. proti visoki nagradi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19964-28 Gl&sibiliš Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Prodam velik gramofon v omarici z devet ploščami. Kopališka 12, Trnovo. 20090-26 Brusilne - Vrtalne m polirne stroje za obde lavo kovin, lesa in drugih snovi, VERIŽNE 2AGE prenosne, na bencin ali strujo, ČRPALKE KOMPRESORJE vseh mogočih konstrukcij, GRADBENE STROJE, DROBILCE, betomere, dvi gala in drugo, dobavlja ugodno in kratkoročno GUSTAV LEVIČAR, Medvedova 14. Tel. 47-91. 35-29 Prosim dotično poznano gospo v krznenem jopiču, ki je 4. t. m. med '/s do ¥4 4. uro sedla v Gradišču na tram vaj n3 iijOjt mesto pri steni. da mi proti nagradi izroči pozabljeno aktovko ria ogl odd. jutra. 20039-28 Izgubila se je listnica z večjo vsoto denarja. Najditelja naprošam, če denar vrne proti dobri nagradi v ogl. odd. Jutra. 20167-28 E . . e il loro cHma mitissiroo MOSTRA FLOREALE TIRO AL PICCIONE CONCERTI SINFONICI . . . in njihova skrajno mila klima CVETLIČNA RAZSTAVA STRELJANJE GOLOBOV SIMFONIČNI KONCERTI Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Psihografolog FELIKS GLOBOČNIK, Ljubliana, hotel »Lloyd«, Sv. Petra cesta, sprejema dnevno: 9—12, 14—19. — Vsak obisk — uspeh za klijenta. 20159-31 Ali bo srečna ljubezenska, zakonska, družabna ali poslovna zveza, Vam razodene horoskop zadevnih oseb. »FATA« astrološka posvetovalnica, Ljubljana, Cigaletova ul. 11-1. Beseda I —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali z i šifro I 3.— Psa braka jazbečaria ali koker špa-njela, čistokrvnega, kupim. Herfort, Mahničcva 6. Ko-delievo. 19994-27 Dogo & Sadje bcscaa L — ,t>0, talcsa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L J.—. Zaboj jabolk ie lepo Miklavževo darilo Iste dobite v veliki izbiri in primerni ceni pri La-vrič & Strumbeli, »Balkan«, Tyrševa 33. 199"4-34 Razno Beseda l —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro l }.—. ****** r IL.MMI 2 9 5 1 Beseda L l.—. taksa —.60, za daianje naslova ali šifro L 3.—. Osamljena mlada gospa, hišna posest niča, z malim sinčkom, po roči dobrosrčnega, treznega gospoda s stalno službo. — Samo resne ponudbe s sli ko, ki se vrne. Tajnost stroga. Ponudbe na ogl <;dd. Jutra pod »Miren, 'ep dom«. 19937-25 samca, 2Vt leti, črne barve, čiste pasme, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20089-27 Gospod srednjih let. dobro situi-ran. želi spoznati boljšo damo. Dopise na oel. odd. Jutra pod »Resno poznan stvo«. 20024-25 EXd£L§I0H Albergo signorile — la Časa di lusso Gosposki hotel, luksus ALBERSO MCtAMARE Mor*ano ® ALBERGO AST0R1A I. P3ga®*ai& LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 La lampada di quolita prodotto nello stabilimento di Milano della TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A. Kakovostna rarnica proizvajana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A. TUNGSRAM Časa signorilmente famighare - Giardino - Palmizio -Posizione soleggiata e tranquilla. — Gosposki družinski hotel, vrt, palmov gaj, sončna in mirna lega. A!bergo Paradiso - Pesas-one Bellaria Sulla passeggiata a mare - Ob obmorskem sprehajališču ©SFEBALETTI — ALBERGO SV1ZZERO Časa famigliare. Posizione incantevole. Pieno mezzogiorno. Družinska hiša. — čarobna lega. čisto južno podnebje. Nenadoma nas je zapustila naša zvesta poslovod- kinja ® INSERIRAJ V ..JUTRU"! Una macchina par serivere portatile che. ollr« lo propiie caratteristtche di trasportabilitd. oifra tulii i vantaggi di una macchina per uiiicio * la: Pisalni stroi v kovčegu, sodobne •legantne linije, praktičen radi prenosljivosti ter sroie izvrsten trpežne konstrukcij« uporaben tudi za pisarne: MOD. 90 Rappresenianie esclušivo per la Provincia di Lubiana: A. K O V A Č I Č Prešernova ul. 44 Tel: 26-36 prej Ivan Legat. Oglasi v »Jutra« Imajo vedno uspeh! Zapustil nas je naš nad vse ljubljeni mož in papa Rudoii Lavrenčič profesor Pogreb bo v nedeljo, dne 7. decembra ob 16. uri iz kapele sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, dne 6. decembra 1941. RODBINA LAVRENČIČ (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O SPECIALNI MOTOR ZA LINOTYPE STROJ istosmerni tok, 300 V. % PS, popolnoma intakten, kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Linotype motor«. GOSTILNIČARJI! Fini Vermuth in Maršala ter druga izbrana vina ima stalno v zalogi tvrdka Josip Urch, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 33 (Javna skladišča) Telefon št. 23-66 4000 m3 dl Legna da ardere di faggio pronti offronsi. Riflet-tenti serivano JUTRO sub »Legna ardere«. G R A D O Pensione volendo ristorante grande giardino posizione ridente 2 minuti entrata spiaggia 21 stanze, letti 41 tutti i conforti cedesi in conduzione. — Rivolgersi sig. Pension, po želji restavracija, velik vrt, sijajna lega, 2 minuti od vhoda na plažo. 21 sob, 41 postelj z vsem komfortom — oddajamo v zakup. — Obrniti se na gosp. CARLO S A L VIN I > GRADO Pogreb bo v nedeljo, dne 7. t. m. ob %3. uri popoldne z žal — kapele sv. Frančiška — k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 6. decembra 1941. DRUŽINA SUNAROVA Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod RtsdolS Kalan železniški uradnik v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 7. t. m. ob }/25. uri popoldne z žal — kapele sv. Antona — k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 6. decembra 1941. Žalujoči: ROZALIJA — soproga: MAKS, RUDOLF, ROZA, DUŠAN — otroci, in ostalo sorodstvo. LJUBLJANSKA je največji slovenski pupilarno varni denarni zavod. TEKOČI RAČUN, PUPILNI ODDELEK, DOMAČI HRANILNIKI, NAVADNE VLOGE. A vista vloge izplačljive vsak čas! Za vse obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA vtm E3 Umrl je danes dopoldne po prejemu sv. zakramentov naš srčno dobri sin, brat, svak in stric, gospod Erker Ferdinand abs. ing. star šele 24 let Na zadnji poti ga bomo spremili v ponedeljek, dne 8. decemDra 1941 ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. LJUBLJANA — SODRAŽICA — GALLENFELS, dne 6. dec. 1941. iNTON in ANA — starši; HELENA, por. TTČAR, dr. med. JOSIP, ANTON, MARJETA — sestri in brata; dr. med. ALOJZIJ TIČAR — svak; ALENČICA — nečakinja, in ostalo sorodstvo. Presso 1 piti importantl uffici postali del Regno potete con-sultare gratuitamente 11 catalogo delle carte valori postali vendibili per collezione dall'Ufficio Filatelico dell'Amministra-zione delle Poste e Telegrafi. Gli uffici suddetti accettano le richieste di acquisto di francobolll e del catalogo. II prezzo del catalogo 6 di L. 4.— se acquistato direttamente nell'Ufficio Filatelico di Roma. Per la spedizione aggiungere L. 1.10 per 1'interno del Regno e Colonie e L. 2.75 per l'Estero. Pri največjih poštnih uradih Kraljevine si lahko brezplačno ogledate katalog poštnih vrednotic, ki jih za kolekcije prodaja filatellstlčm urad Uprave Pošte in Telegrafa. Omenjeni uradi sprejemajo naročila za nakup znamk in katalogov. Cena katalogu je L. 4.—, če ga kupite neposredno pri filatelističnem uradu v Rimu. Za pošiljatev priložite L. 1.10 za Kraljevino ln kolonije ter L. 2.75 za Inozemstvo. .' it -_•_• ■ ■ ■ - • ■ -_ PROFESORSKI ZBOR I. MOŠKE REALNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI naznanja žalostno vest, da je njegov član, gospod RUDOLF LAVRENČIČ profesor danes dne 5. decembra 1941 umrl. Pogreb bo v nedeljo, dne 7. decembra ob 16. uri iz kapelice sv. Janeza na pokopališče k Sv. Križu. Ljubeznivega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Ljubljana, dne 5. decembra 1941. Preminula je naša preljuba mama, babica, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa * Josipina Tomše pl. Savskidol rojena Pavlin vdova po podmaršalu dne 28. novembra v 80. letu starosti. K večnemu počitku je bila položena dne 29. novembra v Zemunu. Maša zadušnica se bo darovala dne 16. decembra ob %9. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani pri oltarju Marije Pomagaj. ZEMUN — NIŠ — PODBREZJE — LJUBLJANA — BEOGRAD, dne 6. decembra 1941. ŽALUJOČI OSTALI Basica cooperafiva ecenomica S. A. a LUBIANA Zadružna gospodarska banka d.d. v LJUBLJANI eseguisee tutte le operazioni di banca alle piu favoreveli condizioni Emissione d'assegni circolari Telef. 2057, 2979 Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih Izdaja cirkularne čeke Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Oton Cbristof. — Vsi v Ljubljani.