63. številka. Ljubljana, v sredo 18. marca. XXIV. leto, 1891 SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan mvečer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o - og e r s k o dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto lil gld,, za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaćuje se od četiristopne petit-vrBte po d kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Dredni'tvo in upvavnistvo je v Gospodskih ulicah St, V2. IJ p r a v ii i It v D naj sp blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v petek dne 20. marca 1891. V Ijjiifoljttiii 18. marca. Da je toli hvalisaua kultura mnogokdaj jako relativne vrednosti, to skuhamo dan za dnevom mi Slovani, ki že davno vemo, da ne pod to pretvezo skriva vbo kaj druzega, da je „Drang naeh O-deu" le boj za kruh, za obstanek, kajti, ko bi takozvana „kultura" bila res kaj izbornega, ne bilo bi je treba usiljevati, vse bi ae kar trgalo zanjo. V podobnem, a Se brezprimerno hujšem stanji so afriški muri. Njih kontinent postal je torišče raznim evropskim narodom, ki, hoteč povišati svoje države sijaj, tirajo v tem delu sveta svojo kolonijalno politiko z ognjem in mečem. Doslej še nesmo čuli druzega, nego da je bita ta ali ona vas pož-gana, pri tej priliki toliko domačincev ubitih, voditelji obešeni in da se je takimi sredstvi posrečilo pomnožiti Evropcev ugled. Vsa takozvana koloni« jalna politika ni druzega, nego vrsta nasilstev in tudi Stanleyevo potovanje po afriški celini izgubi neizmerno veliko na svoji vrednosti, ako je denemo le na malo občutno tehtnico, kajti znano je, da poslednje potovanje njegovo ni imelo znanstvenega, ampak le trgovsk pomen, šlo je namreč za skladišča slonove kosti, vredna nad milijon goldinarjev, katerih pa niso mogli odneš*ti, ker so se ekspedicije člani zaradi bogarega plena sprli mej seboj. Ako žu omenjeni dogodki vzbujajo skrajno nevoljno v na s in žalijo uaš pravni čut, moramo se uprav gusom obračati od zludejstev, katera se vrše pod praporom italijanskim v Masavi. Italiju, ki v vsem robsko posnema druge velevlasti, izbrala si je poprej neznatno Masavo za svojo afriško naselbino, od koder se hoče razširiti dalje po Afriki in v osrčje abesinskih goril. Ob sebi umevno je, da se je v Masavi uvela italijanska uprava in da so Arabci in drugi domačinci kmalu korenito seznanili se z dobrotami italijanske policije. Policijo delovanje bilo je krvoločno, roparsko, grozno. Uplivne in bogate domačince, imovite trgovce zatožili so, kadar se jim je zdelo, zarote, zveze s sovražniki, deli jih potem pod ključ iu potem v tihi noči odpeljali iz mesta v puščavo, kjer ho jih ustrelili LISTEK. Tedenske drobtinice. (Po končanem boji; Grafika teta in nas deželni mnzcj; nem&koalovenski napisi; jednaki napisi po most ni h ulicah ; jedini slovenski napis v Celovci; dobri geografi; kitajska knjigarna v Lub la ni; žalostni praznik deželnega patrona; zopet jeden najboljih iz šture garde; slava spominu prijatelja.) Hvala Bogu, da je postalo nekako bolj mirno gori nud črta. Grome D je volilnih topov potihnilo je, čujejo se le še puške pojedinih tiraljerjev in sera ter tja kak zakasneli strel večjega kalibra. A le malo časa trajal bode ta mir in kmalu začne se morda še huje boj! Čujejo se že prvi poki, po malem spušča se prednja straža sovražnikova v boj in je zučela streljati po naših sprednjih stražah. To bode trajalo nekaj Časa, u bojim se, da se skoro zbudi stara Btrast, katera ne bode gledala ne na desno ue na levo in drvila naprej. Toda do takrat morda vender še učakamo kak miren teden, katerega hočemo v božjem miru užiti in mej tem pogledati malo na ukolu, kaj se godi po svetu. Graška teta „Tageepošta" te dni javka in cvili, da se deželni muzej kranjski poalovenuje, od- ali pa zadavili in potem takoj na lici mesta za-grebli. Na tak način pomorili so do osemsto oseb, nj tli premoŽenje pa si prisvojili. Stvar bila je dolgo časa tajna, ker se je skrbno prikrivala. Dvema časnikarjema gre zasluga, da sta z velikim pogumom razkrila v nebo kričeča grozodejstva in tako dala povod, da je vsa Masavska zadeva bila predmet interpelaciji v zbornici italijanski, in da Žaljeno javno mnenje sme pričakovati, da krivci zasluženi kazni ne odidajo. Italijanska kolonijalna politika v Afriki dobila je s to zadevo neizbrisen madež, kajti ako poveljniki policije dopuščajo in celo zaukazujejo take zločine, kaj si moramo misliti o italijanske naselbine dragih članih, mej katerimi je večina pustolovcev in brezupnih ljudi), katerim so bila domača tla zaradi kaz. zakona določeb že prevroča in so zaradi teg-i šli trosit kulturo in osrečevat Arabce in mureV Taki dogodki, kakor so Masavski, žalostim osvetljujejo kolonizacijo italijansko, in pomilovati je nesrečne mure, katerim se uceplja taka „kultura". Sicer je pa tudi od drugod prišel jednako nepovoljan glas. Italijanski naseljenci v Novem Orleansu poskušali so kaj jednuc^ga. A energični Američani bo stvar v kalu zudušili in sodnik „Lynchu imel je zopet prvo besedo m glavni krivci bili so takoj usmrćeni. O tem pa prihodnjič in na drugem mestu. 0 dolenjski železnici (Konec.) Ali preračunjeni dohodek se opira na istino, da prejem I je južnoželezničua postaja Rakek, kateri daje največ tovorne vožnje dolenjski lesni promet, več nego dvakrat toliko tovornega blaga. Zn-torej postavljena številka gotovo ni prav nič pretirana, zlasti ako pomislimo, da vozijo z dolenjske strani les na Rakek le iz gozdov polit enega okraja kočevskega, večina drugih dolenjskih krajin pa mora ubirati druge prometne pote. Temu nasprotuje peticija z nekakim silnim lokalnim znanjem. Kakšno pa je to znanje, kaže najbolje trditev: „Gozdovi kmetov.ski so skoraj do cela posekam." Pfl organih gozdnega nadzorstva pa je lahko dokazati, da so posebno kmetovski gozdovi v Veliko-laskern in Ribniškem okraji, kateri budijo tu pred kar je zatisnil oči pokojni Dežmann. Pri minera -lijah, pravi, da se vidijo napisi najprej slovenski in še le v drugi vrsti nemški! In to je grozna pregreha v muzeji dežele, katere 95 % je slovenskih prebivalcev ! Molčuli smo o napisih po vsej zgradbi, ki so večinoma uemško-slovenski, posebno oni, kar jih je vlitih in trajnih, ko so drugi tiskani ali napisani slovensko-nemški. A popolnoma opravičeni bi bili zahtevati, da so izključno vsi napisi slovensko-nemški v zavodu, ki je deželni zavod, katerega vzdržuje dežela s 95 % slovenskega prebivalstva. To ni nikakoršen radikalizem, to je zahteva narodne poštenosti in zdrave pameti. Kaj bi rekla Graška teta, ko bi se danes ali jutri stavila zahteva, da se napiBi Ljubljanskih ulic v slovenski Ljubljani spremenijo, kakor hi to zahtevala narodna čast naša V NeraŠkutarji so dobro vedeli, da Slovenci ne bodo tako radikalni in se bodo glede velicih stroškov raje zadovoljili z nemško- slovenskimi napisi, nego pa jih spreminjali. Iti vender bi bilo to povsem naravno. Kaj tacega le mi pohlevni Slovenci trpimo iu mirno gledamo, drugi narodi postopali bi v tem oziru mnogo bolj radikalno. V Ljubljani trpimo po vsem mestu take na- vsem v postov, prav neobično „eeliu ter imajo zategadelj kakor tudi zaradi goste rasti svoje nenavadno veliko prometno vrednost. Nadalje našteva peticija grajščinske gozdove ob koevski progi, pa tudi o njih ne ve veliko laskavega poveđftti ter zopet pretirava po svoji navadi. Pri tem pa je prezrlo — nalašč kali? — baš najlepše gozdovje, ki je ima kranjska dežela sploh in preko katerega pojde ravno železnica, namreč gozdovje grajščine Orteneške. Kar je drugega gozdnatega sveta po Dolenjskem, pozabila ga je tudi, a vender je znano, da ima n. pr. politični okraj novomeški sam nad 78000 oral gozda. Omenjamo le velikanskih gozdov gorjanskih, roških, posteriških in Boteških. Ali ti niso nikjer našteti, kakor tudi ne širni, deloma pravilno oskrbovani gozdovi mokronoškega in kostanjevi-škega sodnega okraja, iz katerih hodo najbrže tudi — vsaj z večine — lesne pridelke dovažali do dolenjske železnice. Glede na te istinite razmere in ko peticija tako očividno prezira vrednost lasnega tovornega prometa, pač ni potrebno razbirati njenih tarifuo-političnih ekskurzov. Tarif bode itak šele določiti. Recimo, da bi Be z ozirom na narodiio-gospo ■ darske koristi znižale tarifne postavke ter bi vsled tega ne zmanjšali dohodki pri kateri poziciji, ali pri tem ne amemo prezreti, da račun dohodnosti ceni domnevni čisti dohodek na 275.000 gld. ; vsled sklenjene pogodbe za dobavo premoga pa bodo zadostoval veliko manjši dohodek iz drugih premetov, da ne bode treba deželi plačevati poroštvenih do-te'skov. Takisto ni vredno ugovarjati ostalim trditvam. Će spisatelj peticije hladnokrvno trdi, da je „znana resnica", „da se rogata živina, ako je zdrava iu krepka, tudi po krajih, kjer drže železnice, ne raz-važa po njih, ampak jo ljudje gonijo peš", kamor je namenjeua, onda je brezuspešen vsak ugovor. Po prašni ceBti v bližnji trg fttopioajoii voli to je torej podoba, v kateri si peticija predočuje umno uravnano živinsko kupčijo. S takimi nazori se pač ni resno baviti. Pa ako bi tudi vzeli števike peticije v podlogo, vender je očitno, da bi tudi potem deželi ne grozila tolika nevarnost vsled prevzetega poroštva. piše, v Celovci pa jeden sami slovenski napis tako htraši in plaši nemške mestne očete! Potem uaj mi pa še kdo reče, da nesmo mi Slovenci stokrat bolj liberalni od Nemcev! Da stari Shakespeare ui bil baš temeljit geograf, pokazal je v jedni igri, v kateri govori o čeških morskih obalih in ladijah ob njih. Dobil jo konkurenta v Rimskem klerikalnem organu „Moni-teur de Rome", ki pripoveduje: da je nemško vojno brodovje 8. t. m. v pristanišče v Augsburg priplulo, kjer ga je bavarsko vojno brodovje pozdravljalo s streljanjem iz topov! — Bum! Ta je pa vender še bolj debela, nego jo naša klerikalna gospoda včasih podaja v predalih svojih organov. Že večkrat sem premišljeval, je li ni to tiskovna pomota, da je nekje v nekem čudnem kraji v Lub la ni katoliška knjigarna, ki ponuja neko delo. Mislil sem si, da bi pač moralo stati „k i -tajska knjigarna11, ker to bi se ujemalo s čudnim mestom Lub la ni, kakor se nahaja naznanjeno opetovano v predalih našega klerikalnega dnevnika. Morda se ini vender še posreči razvozlati to uganjko. Prav žalostno praznovala bode dežela kranjska letos god svojega deželnega patrona sv. Jožefa. Kruta osoda iztrgala je z neusmiljeno svojo roko Čistega dohodka računi peticija....... 18.650 gld. — kr k temu pa je prišteti dohodek iz pogodbe za dobavo premoga z....... 235.640 , — „ tako, da bi bilo še vedno 254 290 gld. — kr. na razpolago za obrestilo in poplačilo prioritet in bi dežela k vsakoletnemu v ta namen potrebnemu deležu z 296 952 „ — „ prispevala le po ... . 42 663 gld. — kr. — da bi pa ona vsaj čez nekoliko let železničnega obrata dobila vračilo, pritrdili bi morebiti petentje sami. — Će torej nekoliko natančneje razbiramo vsebino peticije, ki se je s toliko reklamo in z najhujšim vznemirjanjem prebivalstva razširjala po deželi, razpiše se dokazi njeni v nič. Le nekaj je preostane. Nje očitna namera, ki je ni moči prikriti z nobeno frazo! Kdor ruje s takimi razlogi zoper kako nameravano železnico, njemu je malo mari, na kakšen način bi se železnica, napravila glavna namera mu je, da izpodbije nje gradil j o s a m o ter jo prepreči s k a k e r š n i m i koli sredstvi. — Je li mogoče misliti, da bi visoka vlada odobravala tako postopanje ter pospeševala take namere, nasprotujoč s tem najvišji potrditvi deželnega z ikona? S tem bi prav v živo oškodovala ne le dežele kranjske gospodarske koristi, vzbudila nenavadno viharno gibanje, zlasti po Dolenjskem, ampak spravila bi tudi ustavno načelo prav resno v uevar-uost. Kajti ne brez preudarka, ne lahkomiselno je visok) deželni zbor vojvodine kranjske, odločil se za zakonov načrt, ki ga pobija peticija. Visoka vlada sama je v poročilu o nagibih v vladni predlogi glede privolitev in pogojev za gradnjo dolenjskih železnic pokazala deželnemu zaBtopu, da je poroštvo za obresti prioritetnega dolga tista pot, po kateri se nameravani železnici najlažje in najprimerneje izvedeta. In to pot je bilo moči nastopiti ž njeno uslužnostjo pri sklepanji pogodbe za dobavo premoga, in vbit-.i tega, ker se je ta pogodba ugoduo sklenila, zmanjšala se je v resnici nevarnost deželne izgube. Visoki deželni zbor pa je vse okolnosti naj natančneje in uajkoreniteje preteh-taval in po uajtemeljitejšem preudarku poalednjiČ ne uveril, da je ne le za gradnjo železnic, ampak gotovo tudi za deželno gospodarstvo prikladne jše, če dežela prevzame poroštvo. Načrt zakonu je visoki deželni /bor sklenil z vsemi proti trem glasom, torej skoraj soglasno. Zdaj naj bi se pa ta skkp uničil, namera visoke vlade in pa zakonitega deželnega zastopa pokopala vsled peticije, katere ničevost je pač dovolj dokazana! Ugoditi peticiji je nemogoče, iz stvarnih razlogov, ker to bi bilo toliko, kolikor uničiti tisto zakouito oblast, katero ima pravico zahtevati svobodno voljeno deželno zastopstvo v javnem življenji. Deželni odbor pričakuje zatorej popolnoma mirno skorajšnje rešitve te reči, prosi pa slavno c. kr. deželno predsedstvo, naj blagovoli visokemu ministerskemu predsedstvu predložiti najudanejšo prošnjo, da priporoči deželni zakon o poroštvu čistega dohodka za dolenjski železnici, kar najprej mogoče v najvišjo potrditev. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 18. marca. I>ržavnozborske volitve* Danes volijo me^ta dalmatinska, potem trgovinske zbornice in v soboto bodo z volitvijo veli-cega posestva v Dalmaciji državnozborske volitve popolnoma dokončane, katere so se pričele dne 27. februvarja in trajale do 21. marca Ob uspehih Taaffe j evih dogovorov z voditelji pojedinih strank, se dozdaj skoro še ne nlore govoriti in so težave večje, nego je bil morda grof Taaffe mislil s početka. Kazim Plenerja in Cblumeckega pogovarjala sta se tudi grof Rihard Clam in grof Hohenvvart z ministerskim predsednikom in knez L'echtenstein, akoprain poslednji, ni bil spei'ieino pozvan. Da bi bil nastal mej Taaffejem in Schduboruoin kak razpor, kakor se je poročalo, se dementuje Grof Taaffe in levičarji. Akoravno je levica iz zadnjih volitev izšla le za dva maudata oslabljena, vender smo že koj po Dunajskih volitvah poudarjali, da je materijelno pač obdržala skoro število poprejšnjih sedežev, da jta so doljne avstrijske kmetske občiue, deloma štajerska nemška mesta na čelu jim Gradec, posebno pa glavno mesto Dunaj, izrekla tako sijajen protest proti tej stranki, da mora izgubiti mnogo na svojem ugledu. Ta poraz mora imeti svoje moralične posledice, in zares vidimo, da grof Taaffe vsaj do zdaj nikakor še ni prišel do prepričanja, da bi nemška liberalna levica bila neobhodno potrebna za sestavo večine, s katero bi se dalo vladati v novi zbornici, oziroma, da bi se njej moral udati toliko, kakor zahtevajo nje voditelji, kar bi prouzročilo popolno spremembo sistema Pri zadnjih dogovorih je grof Taaffe odklonil predloge Plenerja in Chlumeckega, posebno z ozirom na to, ker se Še ne ve, bi li Poljaki, ki bi bili bajvalneji faktor, poleg levice, v tej večini, vsprejeli predloge, kakor so jih stavili voditelji levice. Da mej Poljaki ni posebnega na-udušeuja, da bi hodili z levico, je znano. Na vsak način je položaj bolj nejasen, kot kedaj poprej. Grof llohentvart prizadeva si, če se sme verovati poročilom nemških listov, da bi mej frakcijami desnice, ki stoje mej Ćehi in Poljaki, dosegel neko združeuje, če ne v klubu, vsaj v zvezi, katera bi imela skupni organ. Namera njegova je, združiti Slovence, Dalmatince, kleiikalce, moravske Staročehe in češko fevdalno plemstvo v neko ožjo zvezo. Se mu I i bode to posrečilo, o tem dvomijo nemški listi. Pri moravskih čeških poslancih se opaža, da bi se raji pridružili Mladočebom, mej klerikalci pa se tudi kaže neka mržnja proti vodstvu Hohenwartovemu. \ovi predsednik državnega zbora. Će se obistini, da bode dosedanji predsednik državnega zbora dr. Smolka pozvan v gospodsko zbornico, bi se takoj pokazala velika težava pri volitvi novega predsednika. Trdi ae sicer, da dr. Smolka sam ne želi postati član gospodske zbornice, ter se navzlic visoki starosti ne bi odtegnil bremenu predsedništva poslaniške zbornice, katero častno mesto bi mu gotovo ostalo brez ugovora. Će bi pa bilo treba voliti novega predsednika, pokazale bi se velike težave. Od nemške strani bi se postavil Chlumeckv, Poljaki želeli bi predsednika iz svoje srede in že pri tej volitvi bi se pokazalo razmerje mej posamičnimi strankami. Grško-hatoliška sinoda. Po dolgoletnem prenehljaji bode se letos v jeseni zopet sklicala grško-katoliška provincijalna sinoda v Levovu Rusinski episkopat že pripravlja gradivo za posvetovanja sinode. V u a n J c države. Ruski jezik v baltiških provincijal* Kakor se poroča iz Peterburga, je guverner kurlandski izdal ukaz, ki zahteva, da v vseh oddelkih občinske uprave izključno rabi le ruski jezik kot notranji poslovni jezik. V Livoniji je jednaka odredba že dlje časa v veljavi. Nekatere nemške zdravnike, ki so imeli samo nemške napise nad svojimi stauovanji, kaznoval je mirovni sodnik v globe. Glede državnega nadzorstva nad evangelskimi šolami bodo se pravice države pri nadzorovanji izdatno razširile. Spremembe v »rbskem ministerstvu. Kakor poroča „Narodni Dnevnik" bode po za-ključeuji skupščine minister vnanjih zadev, Gjurgjevič prevzel poslaniško mesto v inozemstvu, na njegovo mesto bode stopil dom •dan j i minister notraujih zadev Gjaja, ministerski predsednik Pašič pa prevzame tudi še ministerstvo notranjih zadev. General ftfutkurov f. V Neapolji umrl je bivši bolgarski vojni minister, general Mutkurov, ki je, kakor znano, odstopil zarad slabotnega zdravja pred nekaterimi meseci. Diplomatski agent bolgarske vlade na Dunaji, Načevič, poda se v Neapolj, da oskrbi vse potrebno za prevožujo mrtveca v Sofijo. liaren prizor v italijanski zbornici. Jako buren je bil prizor v italijanske zbornice zadnji seji, ko je bila v razgovoru trojna zveza. Imbriani zaklical je Crispiju: „Vi ste hlapci Avstrije", na kar je CriBpi odgovoril: -Hlapci ne, a dobri prijatelji pač". Imbriani ponavljal je: „Hlapci, da hlapci!", na kar mu je Crispi zavrnil : „ln vi ste pajaci, katere se bode že ukrotilo" I Imbriani pozval je potem Grispija, naj prekliče raz žaljive besede, ki pa tega ni hotel storiti. V mojem žepu je revolver, rekel je Crispi, iu če mi Imbriani ne da miru, naj se varuje pred menoj. Radikale i i ta lijansk i praznovali so v nedeljo v vseh mestih Italije 19 letnico smrti Mazziuijeve. V Livornu prišlo je do krvavega sukobo, in je bil jeden stražnik umorjen več oseb pa ranjenih. V Rimu uprizorila se je demonstracija z velikim sijajem. Razun nekaterih, pri tacih prilikah obligatnih, Avstriji sovražnih klicev in iredentovskih manifestacij poteklo je vse mirno. VdeleŽba ljudstva ni bila baš ogromna. Carinska debata v francoski zbornici. Po predlogu vlado preložila je francoska zbornica debato o carinskem tarifu na čas po veliki noči. Gladstona potovanje na južno Angleško, kjer bode v Hastingsu govoril o političnem položaji sploh in o razmerah njegove stranke proti irski stranki Home-rule, zanima zelo politične kroge. Bržkone izravil se bode tudi o delavskem vprašanji. V volilnem boji bodočega leta bode delavsko vprašanje stalo gotovo v prvi vrati. Ustaja v Chile. UBtaške čete premagale so pri Paso-Almonte blizu Iquique vladno vojsko, katere poveljnik Roblea je padel v boji. Iz Santinga se poroča dalje, da predsednik Kalmaceda priznava, da jo vsa provincija Tarapaca v oblasti uatašev. Dopisi. 1% Mojfttraiie 16. marca. (Izv. dop.] Redko kdaj pride glas iz našega kraja v kak časopis, čeprav ni naš kraj nepoznat po širnem svetu. Hribo-lazci, ljubeči Triglav, ustavljajo se pri našem očku Šmerci, tudi obiskovalcem Peričnika je znana njegova sobica. Knjiga Triglavanov, t. j. knjiga, v katero se opisujejo oni hribolazci, katerim je usoda dala gledati raz vrh velikana Triglava na nas revčku doli v nižavi, a tudi knjiga Peričnika, kjer se bere marsikatera gorostasna nemška neumnost, začrtana v spomin na silovit vodopad, svedočite nam, da našo vas leto za letom več tujcev obiskuje. Čeravno se glasi pregovor „lastna hvala se pod m........vendar ne more si kaj pisatelj teh vrstic, kojemu je tekla zibel v znožji Triglava, da bi rojakov ne opominjal, naj ne trosijo denarja >'.a poletnega Časa po tujih deželah, saj ono, kar jim tam daje narava, dobili bodo pri nas doma večje, veličastneje. Tujci, inozemc', zahajajo k nam, ter se ne mogo prečuditi stvarstvu v nas. Imena „Krma", „Kot", „Vrata", „Cmir", „Škrlatica", „Luk nj a prelaz", „Rjovioa", „Triglav" i.t d. i. t.d. so pojmi velečaustva gorskega stvarjenja, kot se ga malokje na svetu dobi. In vender ravno rojakov naših v naši Švici vidimo primeroma malo, dočim čitamo često oboževati rojake kras tujih dežela in krajev._______ |_f Dalje v prilogi. ^W zopet iz uaše Brede jednega prvih ainov domovine | in baš sv. Jožefa dan izročili bodemo materi zemlji dr. Jožefa Poklukarja, deželnega glavarja kranjskega. Nad njegovo prerano izgubo ne žaluje samo ožja obitelj njegova, ne samo dežela kranjska, vsa slovenska domovina Čuti prebritko izgubo, katera jo je zadela, ko je izgubila tako uzornega sina, kakor je bil pokojni. Le teško bode nam nadomestiti tako uzornega moža. Slovenci smo res nesrečen narod! Najbolji naši duševni veljaki zapuščajo nas mladi, ko se je baš domovina začela veseliti njihovega razvoja in njihovega delovanja, najbolje naše talente pobrala nam je nemila smrt, komaj da so se prikazali. Marsikateri šinol je kakor svetli meteor pred našimi začudenimi očmi. Zavzeli smo se svitu njegovemu, a na mah izginul je zopet, obdajala nas je tužua temota, bili smo zapuščeni. Jednako malo sreče imamo pri naših politi-ških veljakib. Izvzemši pokojnega očeta sloveuskega naroda, kateremu je milostna bila oBoda in mu dala dočakati lepo starost iu obradovati bo na večeru svojega življenja nad sijajnim uapebom mnogoletnega truda in delovanja, legli bo manj ali več vai nagi voditelji in veljaki v prezgodnji grob v cvetu moške dobe, ko se je domovina nadejala videti jih še mnogo let na svojih odličnih mestih. Brez števila imen bilo bi mi navajati, če bi hotel podkrepiti žalostno trditev, katera je preveč znana, da bi bilo treba govoriti obširneje o njej. Kadar pa se nam vrača, žalibog prepogoatokrat se ponavljajoči trenotek take britke izgube, prešinja globoka žalost srce domoljubu. List za listom vidim padati od ono kremenite stare garde, ki se je borila v prvi dobi našega narodnega preporoda, one stare garde, ki je štela mej saboj tako može, kakor je bil pokojni dr. Po-klukar, ki je bil izredno priljubljen in čislan v vseh krogih. S ponosom smem reči, da v pokojnem z mnogimi drugimi ne obžalujem samo vrlega sina domovine, iskrenega in značajnega domoljuba oego tudi pravega prijatelja, katerega izguba je še dvojno britka in nenadomestljiva. Jutri, ubogi Josipe, baš na Tvojega godu dan izročili bodemo smrtne ostanke Tvoje črni zemlji, blagi Tvoj duh pa bode bival mej nami, spomin na Tebe ostane nam neizbris-Ijiv, dokler ne pride vrsta tudi na nas in se stara garda ne združi zopet tam gori nad zvezdami, kjer preneha vsa poztmska strast. Ne veni j iva slava spominu Tvojemu! Ahasver II. Priloga „Stovenskemu Narodut; St. 63, dne 18. marca 1*91. Gotovo spominjal se bode vsak, kdor je bil kdaj pri Peričuiku ali j« šel od nas na Triglav, pota, ki vodi kra| ciste Bistrice ob zaraslem gorovp k Peričniku in dalje proti dolini -Vrata" čez ,Luknjo" (prelaz), Trento in naprej v Sočo. Pot (začenši kakili 500 m iz vasi in od tu nekaj 100 m daljave) nastal je za nas v teku preteklega leta nekako prepirno jabolko. Naj mi bod« dovoljeni), v kratkem popisati le v glavnih potezah to kočljivo zadevo, morda bodem a temi vrsticami našel milosti na merodajnem mestu in Be bode stvar povolino rojakom in prouzročitelju prepirne zadvve tudi morda na željen način končala. Prišel je mož — podjetnik k nam, spoznal naš skrit zaklad (mavc- gyps), sklical srenjske može, prinesel v družbi druge znane nam gosjiode že Spi-Bano izjavo, slovečo, da mu srenja prodaja kos srenjskegn sveta o Mojstrani. Podpisalo je 6 navzočnih m6ž to izjavo in podjetnik začel je brzo graditi tovarno za cement. Dobro to, saj so b'li temu podjetju gotovo VMi posestniki prijazni, saj neso toliko brezjiametni, da bi ne znali, da tovarne povspešujejo občni blagor. A mož podjetnik se ni držal pogojev, ki so mu jih stavili možje pri podpisu izjave (tu moram omeniti, da možje pri podpisu one izjave neso zahtevali, da bi se tudi njih pogoji beležili v to listino). Podjetnik je sicer obliubil, da bode pot tamkaj naredil, jo škarpiral, preložil na tisti kraj kot so se pogodili, a ker ni hotel tega storiti in se je videlo iz VHegn njegovega ravnanja, da se hoče le okoristiti na škodo domačineev, da igra že v začetku pašo-ulogo proti vaSčanom, uprli so se mu nekateri, rekše in postavno dognano, da omenjena izjava ni pravoveljavna, ker kupljeni svet ti i bil srenjski svet, kot so mislili podpisujoči možje, temveč, da je skupna lastnina posestnikov Dovske in Mojstranske vasi. Zdaj pa tečejo pravde pri političnem oblastvu in dostojnem sodišči v tej zadevi. Kakšen bode konec, kdo \6? Čemu pa sicer vseh teh drazih, dolzih pravd?! Peščica onih, ki si še neso upognili v strahu pred bogatašem — tujcem — podjetnikom ter neso podpisali izjave, da pro-dado svoj delež skupne lastnine po mogotcu ljubih predpisih, ni tako prepira željna, da bi tudi ona kouečno ne prepustila mu svojih, njegovemu podjetju neobhodno potrebnih deležev skupne lasti, če se hoče tujee približati njihovim opravičenim zahtevam. Je li neopravičena zahteva, če tudi v zakonu neutemeljena, da naj jim tujec, katerega težki vozovi bi največ vozili po mostu, pred kratkim napravljenem čez Savo. za katerega nam je bilo treba šteti 3000 gld., nekaj da v občinsko blagajno, so-sebno, ker je marsičesa pri občini potreba, kar bi ae že zdavuo napravilo, ko bi ne bilo teh 3000 gld. Je-li neutemeljena zahteva, da se zaveže bogati podjetnik, da tovarna ne bode škodovala vodi Bistrici, kateri jedini potok služi ljudem in živini v Mojstrani za pitje i. t. d.; dalje, da ne bode njega podjetje škodovalo ribam v potoku; da ne bode dim iz tovarniških dimnikov pokončal s tolikim trudom odomučenega, Sirom sveta znanega Ambro-žičevega čebelarstva, ki mnogim kruha daje, in če bi se to zgodilo, da povrne škodo, narejeno s svojo tovarno srenji. Zakaj ae neče podjetnik pogoditi, zakaj Nami) on stavi pogoje, zakaj tudi njemu stavljen m ni prislušen, zakaj tožari, saj ve, da tudi protivna mil peščica posestnikov zna ceniti korist, ki bi občini dohajala iz njega podjetja. Neso trmo« glavi iu če tudi so že o pravu za take gori navedene slučaje preskrbljene postavne naredbe, vender hočejo protivnik! podjetnikovi vedeti, na čem da bo s svojim prihodnjim soprebivaleom, vsaj po dosedanjih skušujah boje se, da bi tudi v naprej škodo imeli, vrh tega bi jim pa še tujec (kot se čuje nemški Žid) oblastno gospodaril z njihovim imetjem Zatorej upajo, da ae bodejo neuoenih kmetovalcev usmilila dotična oblastva iu jim varovale njihove koristi ter pripomogle do njihove pravice. Sosedi nam Dovžani s krepkim načelnikom delujejo marljivo, neprestano v svrho, da dobimo kmalu toli potrebno nam gasilno društvo. Nad 100 gld. je že skupaj, da bi bo kak bogat naš rojak našel in bi nam pomagal urneje do zaželjenega cilja priti, nam Bog pomozi! Pravda Einspieler-Foresti. la Celovca, 15. marca. Znano je našim bralcem, kaka nesreča se je zgodila lani dne 24. julija Podkloštrom o priliki prvotnih volitev za deželni zbor. Po končani volitvi so šli slovenski volilci na vrt. Danielove go- stilnice in se tam razgovarjali iu nedolžno razveseljevali. Prišli pa so za njimi štirje liberalni volilo, se začeli prepirati z našimi, iu na zadnje je prišlo do tepeža, pri katerem je h.i liberabc Miha Šojer z nožem zaboden, da je kmalu potem umrl. Liberalci so precej zaguali strašen kria, posebno po svojih časnikih, brez vseh dokazov so trdili, da je bil Šojer od Slovencev zaboden in oa je zlasti žujuiik Einspieler vsega kriv. Sodmja je stvar dolgo preiskovala, pa žalibog morilca m mogla uajti. Ubtožen je bil sicer trgovec M U1-bing, pa porotniki ko ga morali oprostiti, ker njegova krivda se ni dalu z ničem dokazati. Ista preiskava in ]>ravda pa je tudi dokazala, da je ž u p-ii i k in ji o s I a u e c g o s p Gregor E i u s p i e I e r čin to nedolžen pri tej nesreči, kar potrjuje t u il i uradna izjava državnega pravd-ništva v Celovcu. Liberalci Podkloštrom so pa župnika precej obsodili v Bvojein srcu, čeravno sami neso bili priče pretepa. Ko je prišel urednik Foresti v Podklošter, povedali ko mu to, kar se je po vasi govorilo me| liberalci; Foresti je vzel vse za resnico, kar je le koli neugodnega z-edel o župniku in kar so trosili ljudje, ki so bili in BO še ž u j> ni k u sovražni, p n Rami neso bili priče poboja. Na taka poročila oprt je spisal grozovit članek proti župniku v svo em znanem lihtu „Deutscbe Ailgememe Zeituug". Govoril je o Mpolitičnem umoru" in župniku naravnost dolžil, da je on kriv umora. Z groznimi psovkami |e pi-tal /u,..o.\.. in slovensko stranko, župnika sumničil hudobnih namenov, ga dolžil brezsrčuosti na j>od Isgi laftojivlh poročil, mu očital zanemarjeni«* dolžnosti) itd Kako predrzno in brezmejno surovo iu razžaljivo je bil članek spisan, naj razvidiio čč. bra'ci iz Bledečih i>novk, ki se v članku nahajajo: „BlutiiUchte ler Ivnspielerischen Hetzpolitik— der Mord vou Arnoldsteiu — moralischer MOrder — intellektueller Urheber des Mordes — verantvvort-licb liir die That — Hetzer im Talar — zu Ge-vvalttbatigkeiten und /um nationalen Knege bm-drangend — rober Haas gegen Andersdenkeode — abscheulicbes Getriebe — kampfvvtlthige Hetz-versocbe — giftspeiende Aufeatze des „Mir" — bertlcbtigter Hetzer — Predigeu des Deutsehen hasses — EntVVeihung der Kirch^ und Kan zel — niedeiti a'.htige \Viihlarbeit i. t. d." Nadalje je po krivem obdolžil župnika, da zabodenega Šojerja ni hotel v sv. olje d)ati, čeravno je župnik tekel, ne sairo šel, ko so ga poklicali. Tudi mu je očital, da nalašč ni pustil mrtvaškega zvončka zvoniti in b tem pokazal SVOJO brezsrčuost — Na ta „brand-artikel" je mislil župnik iz začetka samo s popravkom odgovoriti. Rodoljubi . .t ho se posveto vali in rekli, da za tako predrzno žaljenje časti naveden popravek ne zadostuje. Čeravno se je bilo bati, da pravdo zgubimo, ker so liberalni listi s svojimi lažnjivimi iu ščuvaluimi poročili razburili vse Nemce zoper nas, in je bilo tedaj mogoče, da bo ta splošna nevolja ujilivala tudi na porotnike, — vender je zahtevala čast g. Einspielerja, da urednika Foreatija pozove pred sodnijo. Tožnik je naprosil za 8vojegi zastojmika slavuoznaiiega Duna|skega odvetnika g dr. Por-zerja. Ta je z o žiro m na u mer no narejeno razburjenost v deželi prosil za to, u a j bi se pravda dognala d r u g i m porotnim sodišč e m, n j a ni bila uslišana. Tako stvar pred Celovške porotnike dne Vršila se je tako: Obravnavo je kot predsednik vodil viš<* deželne sodni je svetovalec g. dr. Ileiss Tožnika je zastopal g. dr Porser i/. Dunaja, zatoženca pa g, dr. A b n j a la Celovca, Prisoten je bil tudi tož ik. Predstavi se zatoženec Giovanui Foresti. On je f>(J let Htar, ž vi od žene postavno ločen, je bil žaudar, potem učitelj laškega jezika, v Beljaku je začel časuik izdajati. Z i volj tisku viiih prestopkov je bil že šestkrat kaznovan. Potem se prebere zato ž ha. Tista pravi, da v besedah „zu Gevvalttliiitigkeiten hiuueigeude Politik" bo župniku podtika, da hoče šiloma javni mir kaliti ali pa celo državni red prekucniti. Dolži se torej hudodelstva, in če zatožeuec tega ne more dokazati, mora ae kaznovati zavolj hudodelstvu ohre-Kovauja. Nadalje je člauek trdil, da je žujmik začetnik ali sokrivec tega umora Ker pa še sploh m dognano, ali se sme tukaj govoriti o umoru ali uboju, iu ker je nadalie pravda proti Uibingu dokazala, da je žujmik pri tem čisto nedolžen, torej se mora zatoženec obsoditi zavolj obrekovanja. Nadalje je beseda „be*UVhtigter Hetzer- (zloglasni hujskač) psovka, ki je na vsak način kažnjiva iu pri kateri dokaz resnice ni dopuščen. Nudalje se žuj> uiku očita zanemarjene dolžnosti iu brezsrčuost tia podlagi dejanj, katere mora zatoženec dokazati, ali pa se mora obsoditi zavoljo žaljenja časti. Foresti se zagovarja in pravi, da ni kriv. On je šel v Podklošter, da bi zvedel, kako se je vse to godilo. Tam je našel veliko razburjenost zoper župnika (mej liberalci — Op. por.). On je to zapisal, kar so mu ljudje (liberalci — Op. por.) povedali, poBebno Be je zanašal na župu na < Ji uma iu notarja Hainerja. Žujiaii ga je Še sam prosil, naj vse to v list spravi, notar liainer pa mu je ob ljubil, da mu bo poslal obširno poročilo, kar je tudi storil. Če je bilo včlaukib kaj ue- p r e d k a k i in pa ta p r osje prišla tedaj 11. sušca t. I. resničnega, on ne more za to, kajti če županu in notarju ne sme verieti, komu pa bo V Ce je „ojstro* pisal, se mora pomisliti, da tu ii »Mir" njega hudo napada. (Ta trditev je popolnoma neosnovana.) Predsednik prebere oba tožena članka. Potem izprašuje zatoženca: BAli niste pomislili, da so te besede zelo žaljive za Etuspielerja ? Ali se niste tožbe bali? Kaku razlagate besede, da Einspieler dela nasilnost (Gevvaltthiltigkeit) i? Foresti He svija in ne ve kaj odgovoriti; potem jame nekaj jecljati o Eiuspielerjevem „šču-vtuiju". Predsednik: „Kako ste mogli Einspie-lerju očitati, da je on umora kriv, da je on zanj odgovoren ?u Foresti pravi, da je Einspieler ljudi hujskal in da |e s tem prepir io tepež naredil. Predsednik: »Kak povod imate, da imenujete Emspielerja „zloglasuegn hujskača" V" Foresti pravi, da E nspleler res strašno SČttje in bujska, kar je po celi deželi znano Predsednik: »Ali imate dokaze, da je Ein-apieler zanemarjal svoje dolžnosti ?■ Foresti: „Shšal sem, da je E nspieler sicer skrbel za n a m e s t n i k a, če je z d o m B šel, toda nekateri ljudje se rajši i/povejo svojemu Župniku, kakor tujemu. To je pa znano, da je Einspieler dostikrat z doma šel. Sicer sem pa le to pisal, kar sem od drug.h slišal." Predsednik; „Kak dokaz imate, da se je Einspieler branil priti, ko so ga klicali, uaj pride obhajat umirajočega Sojerja?" Foresti: „Župan Umni je meni tako povedal". Predsednik: „()d kodi veste, da Einspieler ni pusti l pri smrti Šojerja zvoniti mrtvaškega zvončka?" Foresti: „To ^eni od ljudij slišal. Notar Kainer mi je tudi tako pisal. Pozneje sem pa zvedel, da t o z v o n e n j e Podkloštrom nI v navadi". Dr. Porzer: „Kako se morete zanašati na poročilo takih mož, ki niso bili sami priče celega dogodka? Zupan (iruin in notar Udner tepeža nista sama videla. Ali Vam tega nista povedala ? Pri tako resnem dogodku bi Vi morali vender take ljudi povpraševati, ki so bili sami priče. Ali niste Z nobenim takim govorili ?" Foresti je v zadregi in se sklicuje na župana, kateremu je vse verjel. Dr. Porzer: „Notar Rainer se je pa izjavil, da Vam poročila m dal v ta namen, da ga v listu priobčite." ForeBti je v zadregi in govori nekaj nejasnega. Dr. Porzer: „Kaj razumete vi z bese.io »hujskač?" Foresti se zvija in pravi, da se sploh slovenski poslanci imenujejo ahujskači", ker se v po-litiko mešajo in izdajajo časuik, kateri nemško-libe-iaino stranko napada. Dr. Porzer: „Saj se tudi vi v politiko me-Bate m izdajate političen časnik ; tedaj ste tudi vi hujskač? (Smeh mej poslušalci ) Foresti v zadregi ne ve uič pravega odgovoriti Dr. Porzer: „Kaj razumete z besedami ,,zur Gevvalttliiitigkeit binneigend" ?u Foresti je spet v zadregi. Priča G i t s c li t b a I e r potrdi, da je Foresti izdajatelj lista ,,D. A. Z.", ki izhaja v kakih 700 iztisib. 1»..tirna številka, v kateri je bil govor o Podklošterski dogodbi, R" je Se dvakrat ponatisnila, prvič v 300, drugič v 2q0 odtisih. Tudi prizna, da so veliki jdakati občinstvo opozarjali na to številko, ila je pa policija te plakata pozneje prepovedala. Dr. Porzer: .,Ali kaj veste, če seje nekaj teh listov poslalo tudi v Eiuspielerjev volilni okraj?"' Priča tet;a ne ve povedati. Porasti: ,,V Velikovec se jih ni nič poslalo; samo v Celovec se |ih je poslalo 100 odtisov." (Dalji! pri h.) Domače stvari. — (Deželni glavar dr. Po k 1 u kar f.) Tmplo ranjcega deželnega glavarja je včeraj g Dober leto v zavod položil ua oder, in popojndne dovolil se je občinstvu pristop. Truplo leži v drugem nadstropji, in je soba kakor tudi predsoba vsa či no pregrnena. Pokojuik leži črno opravljeu v kuti, držeč v sklenjenih rokah malo razpelo. Obraz glavarjev je malo izpremenjen, opaža se na njem sicer nekak bolesten izraz, a tudi neka mirna udauost v trpko usodo. Na nogah leži mu krasen venec, spleten od svežih cvetlic, kateri venec je |>ok'onil njegov dolgoletui prijatelj g. kanonik KI u n. v znolji j>a je na črni blazinici red železne krone III. vrste. Nad odrom postavljen je velik, krasno ozaljšan bal-dakin, poleg katerega stoji velika množina svetilnikov mej množiuo eksotičnih cvetlic, od stropa visi pozlačen lestenec z gorečimi svečami. Ko to pišemo, bili so poklonjeni sledeči krasni venci: .,Trgoviuska iu obrtniška zbornica, svojemu predsedniku," ,,Zadnji pozdrav11, Cestni odbor Logaški", „Zvtstemu prijatelju, rodbina l'leško-1'akić." Jako lep, dusi preprost, kajti spleten ji> zgolj od bršljana in od smrekovih in drugih vejic, je vence, katerega je poklonila ..Komisija za pogozdovanje Krasa, veleče njenemu predsedniku.11 Občinstvo prihaja kar v tolpah tudi z dežele v deželni dvorec kropit truplo deželnega glavarja. Sprevod bode po pripravah, ki se delajo, veličaston, udeležila se ga bodo vsa narodna društva iz stolnega mesta, mnogi tudi z dežele, poleg Lj ubijanskega gasilnega društva, druga kraujska gasilna društva iz bližine in cor-pore, oddaljena po deputacijah. — (O priliki prerane smrti gospoda deželnega glavarja dr. Josipa P o k 1 u -karja) poslal je gospod ministerski predsednik gret Taaffe deželnemu odboru sledeči brzojav : Slavnemu deželnemu odboru izrekam povodom velike izgube, katera je zadela deželo vsled smrti gospoda deželnega glavarja, najodkiitosrčneje iu najspoštlji-veje sočutje." Isto tako |e gospod deželni predsednik baron VVinkler o tej žalostni priliki deželnemu odboru izrekel svoje živo sožalovanje. — (K pokojnega dr. P o k I u k a r j a nekrologu) dodati nam še nekoliko podrpb-nostij. Porojen je bil v Krnici pri Gorjah. L 1804 postal je doktor juris in potem bi i razven pri notarji Rebiči tudi v odvetnika dr. Steiucrja pisarni. L. 1870. bil je voljen v deželni, I. 1871. v dižavui zbor L. 1875. poročil se je z gospodično Aleksandrinu Blaznikovo, iz katerega zakona je petero otrok. Razveo delovanja v deželnem iu državnem zboru omeniti je še, da je bil večkrat Voljen v delegacije, da je bil jako marljiv član e. kr. kmetijsko družbe, raznih narodnih društev, posebno nMatice Slovenske", da je v močvirskem odboru jako marljivo z stopal interese baijunov in si je posebuo zasluge stekel pri uravnavi zemljiškega davka. Po smrti dr. Bleivvjisa prevzel je tudi „Novice", katere je požrtovalno iu iz pijetete izdajal do zadnjega dne. — (Pevska p o s k u š n j a za pogreb pokojnega dr. Po ki u k ar j a) bode jutri popo-ludne ob \.a. uri v čitalnični dvorani. Uljudno bo vabljeni vsi gg. pevci „Glasbeno Matice" in »Slavca", kakor tu« i i drugi gg. pevci, da se gotovo udeleže te poskušnje in blagovolijo priti točno ob naznanjeni uri v čitalnico. — (Agitacija za Ljubljanske o b -Č i n s k e volitve.) Klerikalnemu dnevniku ni po godu, da je naša stranka že začela delovati za občinske volitve. Gospodje na Valvazorjevem trgu so toli naivni, da menda v resnici mislijo, da bodemo mi roke križem držali, ali pa njih dovoljen,a prosili. Zato so v svoji nevolji začeli naštevati imena gospodov, ki delujejo v našem zmislu. Ker je pa tudi v takih zadevah treba, da sta luč in senca jednako razdeljeni, hočemo popolni ti mi, kar so „.Slovence vi" gospodje zamolčali, ter imenovati klerikalne agitatorje, ki »urnih krač" švigajo po mestu. Ti gospndie, katerih zasluge se ne smejo skrivati pod polovnik, so: kapelan Oblak od sv. Jakoba, dr. Gregor ič in P rose u c Jako g bčni bo in siadkili beced, kakor bi rožice sadili in kaj>elan Oblak rabi mej drugimi agi tac jskimi sredstvi tudi to, da ruje proti nekemu dosedanjemu občinskemu odborniku s tem, d.i nema rasa. No dotični g. odbornik ni nobene seje mestnega odbora zamudil, ima li torej časa ali ti«, o tem ima kapelan Oblak najmanj pravico za sodbo, pometa naj pred svojim pragom. ( Slovenec" in nem ču rji; g. Hribar in g. Fdderl«) f'"1' *em naslovom nam piše star volileo in izkušen agitator narodne stranke: Gospodje pri „Slovenci", kateri so pri najhujšem boji z Ljubljanskim nemčurstvom od 1877 —18821. se pač morali šolske klopi posedati, ali so pa, — da s Kranjskim gosp. dekanom govorim še. sirotko mej zobmi držali in stoprav pred dvema letoma (Hribar contra dr. Mosche) „urno krače" dobili — ne vedo in to pripišem na račun njih „nežne" mladosti, dn je g. Fdderl DimajČan, Nemec, ki m le nikoli z nemčurji glasoval ali s(> pa glasovanju odtegoval, temveč pri volitvi oddal svoj glas narod ni .o kandidat o o. Na g. F'> lerla glas računali smo vedno in tO brez agitacije in v najhujših čusih, ko je bilo treba šo. precej napora da smo nekatere (ne vse) ožje somišljenike „Slo-venčeve" na volišče spravili. G. FoderI je toiej jeden istih Nemcev, katere je „Slovonec" svoje-časno hvalil kot „poštene4 jn nekatere (grofa Hohen-vvnrta in viteza Schneida) celo v izvolitev priporočal. Kje je torej doslednost? No, saj pa iste tudi pri „Slovencevih" gospodih itak zaman iščemo. In še dalje : kdo pa je volil g. Foderla? Volili so ga v znak hvaležnosti ubogi barjani, h katerim se on pri žalibože skoro vsako leto se ponavljajočih povodnjih vozi s Čolnom, napolnjenim z raznimi jedili, ter mej te reveže razdeli. Gosp. FoderI spominja se torej barjanov vsako leto, mej tem, ko se „Slovenčevi" gospodje istih le takrat s svojimi goldinarskimi „tolarčki" spominjajo, kadar jim prede t. j. za časa volitev. Tedaj se pač tudi ti gospodje k barjanom pripeljejo, pa ne v nevarnem čolnu, ampak v varnejšem fijakerskem vozu, kakor je to obravnava proti kapelanu Kalanu prav jasno na dan spravila. Mej človekoljubnimi dejanji g. Foderla in Vašimi zavrgljivimi čini je torej velika razlika. To morali mi boste potrditi — ako tudi neradi — ako se niste popolnoma zaslepljeni. — Gospodu Foderlu oddali so tudi nekateri slovenski obrtniki svoje glasove. Jaz trdim, da ni dobil niti pet nemčurskih glasov, ker ako bi šla nasprotna stranka za njega v boj, moral bi jih vsaj 250 gl. dobiti, ne pa borih 45. — (Slovensko gledališče.) Castito občinstvo Se jedenkrat opozarjamo na jutrašnjo gledališko jtredstavo: „ Nasledki skrivnostne prisege"« Ker je to predzadnja predstava v letošnji dobi, želeti je, da se naše domoljubno občinstvo, ki je letos slovensko predstave pridno ob-inkavnlo, še zdaj mnogoštevilno odzove ter tako pri-jiomore z gmotno podporo, da Dramatično društvo ne bode n preveliko izgubo dovršilo letošnje gledališke dobe. Dramatično društvo je pač storilo, kar je storiti moglo po svojih močeh ter bode tudi v bodoče skrbelo za pouzdigo slovenskega gledališča. — (Šolski koncert „Glasbene Matice") hode v soboto 21. t m zvečer v redutni dvorani in bode gotovo razveselil vse naše domače muzikalne kroge, ki se zanimajo za napredek tega našega prevažnoga zavoda. Taki koncerti so posebno koristni, ker kažejo najlepše društveuo delavnost, liaudttšujejo mladiuo iu tudi odrasle in obrode na vse strani dober s;ul. Ne dvomimo, da se bode naše občinstvo prav muogubrojuo udeležilo tega koncerta in s tem pokazalo, kako živo mu ji pri srci napredek naše „Glasbene Matice". Zanimivi program priobčimo v prihodnji številki. — (Iz Trnovega) se nam piše: Povodom imenovanja novega župnika za Trnovsko faro in predidočega podpihovanja od strani neke osobe iz umljivih razlogov — izlegla se je na svetu nekdanjo mestne opekarne, ki je bilo njega dni eldorado žabam in krastavicam — neka čudna zver, ki pisari brezimna pisma osebam duhovskega in svetnega stanu v obsegu skrajno podlem in katero nekvaliflkovano početje kaže vkljub mladosti storilca, do skrajne meje izprijeno fanatično srce. Ker tako nesramno početje spada pod § §. kazenskega zakona, priporočamo slav. redarstvu pazljivim okom zasledovati to infamno delo, ter ne oziraje se na spol, krivca dovesti do zaslužene stroge kazni. Ime za sedaj še zamolčimo, ker smo do cela preverjeni da je razboritoga brezvestnega in malopridnega početja — drugod iskati. — (Popravek.) Predzadnja slovenska gledališka predstava bode jutri v Četrtek 19. t. ni. Po zmoti poročalo se nam je, da bode v nedeljo. Opozarjamo torej s temi vrsticami slovensko občinstvo na jutranjo predstavo in popravljamo s tem včeranjo pomoto« — (Družbi sv. Cirila in Metoda) pišeta gospa Tereza Svetec in Milivoja Vončina, pošiljajoč ji lepo obilico knjig, naslednje: „Priložene knjige darujejo za družbo sv. Cirila in Me toda: gospa Marija Zore, smartinskega župana soproga; gospa Minka Vrančič, železniškega na čelnika soproga, zdaj v Postojini; gospod Miha Damijan, črevljarski mojster v Litiji; gospa Jožeta Koblar. posestnika soproga v Litiji; gospica Iloza It o bo v s iz Smattina pri Litiji; gospica Franja Grilc z Vač; gospa Franja Verderber iz Litije ter gospioi Minka Demšar in Pavla Rus iz Šmar-tina pri Liliji. — Darovalke, oziroma darovalec, so tako uvrščeni, kakor je kateri knjig dal. Bog daj, da bi te knjige obilo dobrega sadu obrodile". — Mi jia kličemo: Bog nam obudi še mnogo naši družbi takisto naklonjenih src, kot neumorno bi-jejo za nas v Ltijski dolini. Vodstvo družbe, sv. Cirila i u Metoda. — (Podpornemu društvu za slov. v i-sokošolcc na Dunaju) poslali so vnovič darila: tlosp. J. Korošec, učitelj, 1 gld.; g. Jakob Gruden, župnik v p, v Turjaku, 10 gld. ; g. Jernej Voh, župnik v Šmartinti v Rožni dolini, 3 gld.; g. L. Svetec, notar v Litiji, 5 gld.; in slov. drž. poslanec G., 10 gld.; poslednji s prošnjo, da se ne imenuje. Dalje poslal je društvu g. Viktor Rohr-man delnico „Narodnoga doma" v Novem mestu vredno 50 gld., ter postal društvu ustanovnik. Slava vsem navedenim rojakom, vrni jim Bog tisočero ! — (Slo vens kega klub a n a Du n aj i ) prihodnji večer bode v soboto, dne 21. t. m. v hotel Royal. I. Singerstrasse 3, mezzanin ob osmih zvečer. Predmet berilu, katero priredi g. dr. Janko Pajk, bode: „Dr. Jos. Mislej, slovenski filozof". Dunajski Slovenci naj se udeleže vsi tega večera. — (Bolniško in podporno društvo pomoćnih uradnikov za Kranjsko) vabi na občni zbor, kateri se bode vršil dne 20. marcija 1891. 1. ob Va 8 uri zvečer v Mikuževi krčmi, Kolodvorske ulice s sledečim vsporedora: 1. Načelnikov, nagovor, 2. Tajnikovo poročilo, 3. Blagajnikovo poročilo, 4. Poročilo preglednika računov, 5. Volitev odbora §22 dr. pr., 6. Volitev 3. računskih preglednikov, 7. Posvetovanje in ukrepanje o predlogu glede pre-naredbe društvenih pravil, 8. eventuelni predlogi: — (Iz Kranja) poizvedeli smo o glavnih osebah, katere so bile pri zadnji državnozborski volitvi za mesta in trge udeležene na nasprotni nam strani, marsikaj zanimivega, zlasti o duhovnikih, o županu Šavniku in o g. okrajnem glavarji, kar pa za sedaj ne bodemo priobčevali. Omeniti hočemo jedino le to, da se g. okrajni glavar pri tej priliki ni pokazal tako nepristranskega, kakor bi se to smelo pričakovati od c. kr. uradnika, ki je voditi imel to volitev. Glasovnic je on nasprotni stranki na razpolaganje postavil, kolikor jih je stranka potrebovala. Te glasovnice so potem dobili nasprotni agitatorji in kapelani v roke, prepisali so jih z imenom „A. pl. Globočnika", ter jih raz-na.šali po hišah, z Majaronovim imenom prepisane prvotne glasovnice so pa volilcem odvzemali. Znamo imenovati volilce, kateri so imeli po dve in tri glasovnice, ne da bi bili, kakor zakon veleva, pri glavarstvu oglasili se za nje iz uzrokov, v zakonu navedenih. Po tem takem se le čudimo, da je gosp. Majaronu zvestih ostalo še toliko volilcev. Umevno pa nam je, zakaj je gosp. okrajni glavar v volilno komisijo poklical jedino le nam nasprotne može, namreč dva sebi podrejena uradnika in trgovca Frana Dolenca, našemu narodnemu razvoju neprijaznega uemškutarja, kateri je začetkoma zatrjeval, da ne bode šel volit, slednjič je pa po glavarjevi milosti se v komisijo zlezel — ta žalostni mož-beseda!! — Take stvari treba ohraniti si v spominu! — (V Št. Vidu nad Ljubljano) bil je preteklo nedeijo shod kmetovalcev, katerega je sklical ondotni nadučitelj g. Janko Žirovnik. Udeležilo se je tega shoda nad sto gospodarjev, kar je gotovo veselo znamenje, da se ondotni kmetovalci živo zanimajo za gospodarski napredek. Gosp. nadučitelj je v kratkih besedah pojasnil položaj kmpta v sedanji dobi, poudarjal, da se mora dan danes tudi kmet učiti, če hoče z unim ravnanjem svojo zemljo dobro izkoristiti in priporočal, naj so gospodarji upišejo v c. kr. kmet. družbo ki tako vrlo deluje za povzdigo kmetijstva, da bo potem mogoče ustanoviti farno podružnico. Možem so bile take besede všeč in takaj bo je upisalo 3 6 novih članov v c. kr. kmet. družbo. Preje je pa že bilo v tej fari 14 mož pri tej družbi. Torej šteje farna podružnica v Št. Vidu takoj ob svojem rojstvu 5 0 članov. A brez dvoma jih bo še nekaj pristopilo, predno se skliče prvi občni zbor. To vse pa Št. V i ilnke možake jako časti in priča, da ii m u j (i potrebe časa. Bog daj, da hi podružnica veselo uspevala m veliko koristila našim vrlim kmetovalcem.' — (Vabilo) k rednemu g'avnemu zboru bolniške blagajne [> o 1 i t i č u e g a okraja logaškega, kateri bode dne 3 0 marca t. I. ob 3. uri popoiudne v hiši štev. 3 v Dolenjem Logatci s tem-le \sporedom: 1. Poročilo o delovanji v pretočenem letu in predložitev račuuuv v odobrenje. 2. Vrnitev predstojuištva. 3. Volitev nadzorovaluega odbora. 4. Volitev novega razsodišča. 5. Nasveti. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Zader 17. marca. Cesarica Elizabeta v spremstvu nadvojvode Frana Salvatorja in nad-vojvndhije Marije Valerije došla danes dopo-ludnc na Lahnim, opoludne pa odpotovala na jahtu „Miramare" v najstrožjem ,, incognitoK v Krf. Rim 17. marca. Princ Jerome Napoleon umrl. Pariz 17. marca. Ruski plemič Funalskij dospel je po 79dnevni vožnji s trojko iz Samare zemkaj. Stavil je, da bode za vožnjo potreboval osemdeset dni in dobil stavo v znesku 180.000 rubljev. London 17. marca. Gladstone imel v Hastingsu govor, v katerem je pritrjeval Sa-lisburvjevi vnanji politiki, a ostro kritikoval vladno finančno politiko. London 17. marca. Francoski mini-sterski svet včeraj sklenil, da se Herbette odpokliče. Ptuj 18. marca. Srčno obžalujemo prerano smrt dr. Poklukarja. Pred neznano prihodnostjo stojimo Slovenci; vzajemnega in vstrajnega dela bode treba, a izgubili smo spet neodvisnega moža, skušenega delavca, pravo osebo na odličnem mestu. Dr. Ju r tel a. Rim 18. marca. Kralj in kraljica šla sta zvečer v mrtvaško sobo Napoleonovo, od koder sta so vrnila o polunoči. Ker poslednja volja ni znana in ker čas sili, odredil je kralj, da bode pogreb jutri zjutraj. Atene 18. marca. (Izvest je Ilavasovo.) V zbornici se bode baje v kratkem predlagalo, da so proti Trikupisu napravi obtožba in se postavi pred državni sodni dvor. Razne vesti, * (Iz a u g I e S k e g a parlamenta.) Nek i poslanec Atkinaou aiavil (e v jedni Badnjih B6j dokaj pameten predlog. M. AtklUBOD nesli, da je za vaacega poslanca dovelj ako govori 15 minut, in da v tem času lahko jako mnogo pametnega pove. Po mislih predlagateljev!li ne vredi tisti poslanec nič, ki v 15 minutah ne ume v-jega povedati kar mu srce teži. — Mr. Atkinsona govor, ki je pa trajal deij nego 15 minut, bil je burno odobravan, njegov predlog pa — odkloajeu z veliko večino. * (H r i pa v Rimu). Papeževi kardinal in vikar rimske doti je naznanil je, da je papež vernike odvezal od strogega posta za dni 18. 21. 26. 27. in 28. marca, ker se. je zopet pojavila hripa v Rimu * (,Usoda knežje rodbine). Knez Lu-singnnnaki, čegar predniki so nekoč vladali v Armeniji, nastanil se je bil pred nekaj leti v Milanu, živel ondu jako siromašno in naposled umrl v bolnici. Otroke morala je občina preskrbeti. Hčerka in mlajši dečko prišla sta v sirotišee, starejši dečko pa je postal natakar. Neki ruski bogataš, ki je pred nekaj meseci v Milanu slučajno čul o potomcih nekdanjega svojega prijatelja, storil je vse, da jim je neko premoženje, katero bo imeli terjati, istinito pridobil ter vzel mlajša otroka s seboj na Rusko Natakar pa vzlie premoženju ne mara popustiti svojega poklica. * (Grozna na Ogerskem bila Nemet iz Tainasija. užgala je po noči smrt.) V bolnici v Kapuvarii je neka blazna dekla, Terezija Ker je bila v posebni pobi zaprta, lubnico a ko se je ogenj razšir- jal bolj iu bolj, jela je upiti in ob vrata razbijati, toda nihče ni prišel in sirota zgorela je v svoji colici. * (2 00.0 0 0 rubljev dobil) je ubožen uradnik, Klodnicki v Odesi. Ko se je to izvedelo, nadlegovali so ga berači tako, da se ni upal dvigniti denar pri banki v Odesi, nego se je peljal ponj v Peterburg. Dva moža šla sta za njim ter ga na povratku v Odeso na železnici ubila in oropala. * (Roka posušila) se bode baje nekemu mesarskemu pomagaču v Berolinu. Pri čiščenji mesnice zbodel si je ščetino krtače v roko, a ta ščetina narejena jo bila iz vlaknice „indijeM. Vzlic mnogim operacijam, se bolezen ne ustavi, nego še vedno napreduje in zdravniki se boje, da sploh nobene pomoči ni, in da se bode roka popolnoma posušila. * ( G r o se D u m o r ). Ruskem našli bo le dni na remu jo bil jezik izrezan. Bloka, ter služila ondu pri V mestu Grodno na ulici ubito dekle, kate-Dekla bila je iz Itiial-uekem trgovcu. Brat tega trgovca zapeljal jo izredno lepo dekle, a ker se je bul posledic in škandala, najel je jed nega svojih delavcev, da je peljal deklo v Grodno ter tam umoril. Ruska policija zaprla je takoj vse, ki Bo na sumu, da so kolikor toliko sokrivi tega umora. * (N a j b og a t e j š a ž en a n a s v e tu) je donna Izidora Cousino v Ohili. Niti ona samo ne ve" povedati, koliko vredi nieno imetje, sestoječe iz zemljišč, orgromriih čred živine, ladij in rudokopov. Ona je lastnicH jedinega premogokopa v južni Ameriki, ki jej nese na mesec IGO 000 gld. — „Grofica z Monte Krista", kakor jo imenujejo v Chili, stara je 35 let, in .lepa udova", katera hi gotovo lahko moža dobila, da ga le hoče, toda njej je masa ljubša nego posameznik. * (Izvršitev poslednje volje.) Henrik M*y«r, hotelier v Pont Richmondu v severni Ame riki, ukazal je v svoji oporoki, da se njegovo truplo sežge, pepel pa raztrese na vse štiri atrani sveta. Izvršitelji poslednje volje njegove, dali so res sež-gati truplo, nesli pepel navrh spomenika „slobode", ki je postavljen v Novem Jorku, od ondu raztresli pepel na vse Štiri plati sveta ter potem v spomin svojega prijatelja izpili 4 steklenic šampanjca. Bratje „Sokoli"! Odbor .Sokola" vabi s tem vbo brate „Sokole", da ae zbimjo k jutr-Snemu pogrebu starega in odličnega društvenega člana dr. Josipa Poklukarja, točno ob '/.j5. uri popoludne v spodnjih prostorih n rodne čitalnice. — Priti je v društveni obleki. Na z dar! Odbor. Zanesljivo zdravilno f»re*I»tvo. Osobo a slabim prebav ljenjem, ki trpe ns pomanjkanji »lasti, napenjanji, tiSčanji v želodci in tu rednem iztrebljenji, zatlobe zopot zdravje, Se rabijo pristni „Moll-ov Seialita-pea&ek*. Skiitljiiu itane 1 tfld. Vsa« dan razpošilja p<» postnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Du nuji, Tuclilauben 9. V lekarnab po deželi zahtevaj so izrecno M o 1 I - o v preparat z njegovo varatveno znamko in pod-pisem. " 8) Piccoli-jevo esenco za želodec ^Jj prireja iti raapoliljft nje tsdelovatelj lekarnar —^-^f Piccoli v Ljubljani v gabojćkiii im 12 in steklenic, "l att»kl*;n'01 10 kr. 1 (79-I-J) ' *P*k G več B r---ta r, - : r f fii 1 .,y«j mi mr itotl rit vme W*lo 1 .((O ; w.H ;jm>; :.'-J.k gl«I. tt.ttO; w.a 6airt letu v:hl. I.Iff. »tli Fll jCI : 17. marcfja. Pifl Rtavllel! Abeles, Coni Iz Trstu. — Conraitt, Hiraeh, Hnunner, K.-i-*s, ESngel, Bchw»r» s ■oprosjo i Du-n«ja. — Bo«en2Wtiia* \t. 1'rn^o. — Miiller i/, H iiubnr^a. — Bppinger i^ Stattgurta. — Langhof iz Gradca. — Rippe ■ Dunaja. Pri Slonu: Gi-iinltair.n, JftkoTVitseh, Me".it>l, Btnger, Grrlffer, Wcd:tti 1 Dunaj«. — VVeisstnateiu iz IglaUa. — Dittrirh U Postojne. — Ooldcctitnid i/. Trsta. — Popper i* Prage, — Hanliart li Grade«. I * r i h, t r i j s 1.1 iu eaaaprjl: Kolbe Is Va-. — Družin* Kilor ll Kranja. Pri im', iii-mu. .m đvortt i Krajo i/. Ljubi !.w>e. — Spreti^cr iz Kočevju. Duicninanii k Dunaja. — Graftek Is Kamnika. Pri loritaosn kolodvora): Grttnet iz Trsta. — Li powiti i/. Monako Vega. Umrla so i $Jflibljaiil : 15. mat olja: Anton Preveri, delavec, i!G teti Cra-diSčo 4t. 14, za lucnin^hitom. Ki. iiiHieiju : Andrej Jeglič, mestni ubotf. 81 let, Kar-lovaka oeats st. 7, sa oalahljonjern. — Ana Zuimn^ić, delavčeva boj, 10 me a . OestH v roftami log &t 15, z>i bol« jsstlo. — llermina BOger, iiFinilje.ia Besirti, "JO lit, Kravja dolina iti ll, /a Jetiko. 17. nnireija: Unijeta Š..tor, gostija, 69 let, Kravja dolina At. ll, sa vodenioo* Meteorologično poročilo. | Dan Čas op;i-zovaiija Stanje barometra v nun. Tempo ratu r a Vetrovi Nebo Mokri na v mm. o 7. zjutraj. 784*3 mm. r>-un c al. jzh. jtisn.t 1*80 sa. B 2. popol. 785*0 mm. 12 0° G al. jzh. ohl. i--1 ^ 5). zvečer 733"."» mm. »i 6» C si. jzh. obl. dozja. Srednja temperatura s*iu, «n 4-8" nad nortnalom. nZ>TjLna.jsl?:a, borza dne* 18 marca t. 1. (Izvirno Tel t grafično porciMln.) včeraj — Papirna renta.....gl<>. 92 45 — gld. Srebrna renta......ttftft — > Zlata renta.......110 95 — n 5*/0 marčna rttntM .... „ 102 — — „ Akcijo narodno bauku . , 988 — n Kreditne »kcijo.....« 310 10 — „ London........i 15 80 — , Srebro........*-- — » Napol.......... ? bi1/, — . C. kr. cokini .... , y44 — , Neuihko marko..... „ 5U 1>0 — . 4»/0 drtavne oreške it I. 1H54 Š50 gld. 181 a Državne srečke iz I lHf-4 100 . 180 Sgerska zlata reTita i"la.......10B gurska papirna renta 5u;o......l"l Dunava rog. arećke 5'7„ . . . KU0 gtH. t SO Zemlj. obč. avstr. 4',','Vj, zlati asatT Hatt . 118 Kroditoe arećke......100 >;l'1. 1H5 Bttdulfove srečko..... 10 , 30 Akcijo anglo-avatr. bank« . 190 . lt>8 Tramway (Jruflt. volj. 170 yUI. a. v. . . . — datira 92 f>0 92 IS 11 i :55 103 — 98H — 811 — 116*40 9 l S A 44 S6»>5 Id. 75 kr, n n n "r>5 . . BO , i * - 25 „ V najem se daje velik vrt z velikim evetlJ16n)alxom »d I« dm> novembra 1.1. iu««lai|e. Kjo? pove upravnUtvo »Slov. Narod*-. il9>-2) Prodajalnica v slovenskem trgu na Spodnjem Štajerskem, na dobrem metu. odda se v najem samo narodnim ljudem. — Već pove g. F. Štibernik v Celji. (109.3, J. GlONTINI knjigar in kupec s papirjem v Ljubljani priporoča p. o. Šolskim vodstvom in /..isebnikoin za nazorni pouk ravnokar izišli II. i kr. Ga hrček Jezikoslovni pouk v l|iie/.laj .1. %'»v«mI k poeet.n«Miiu rlMun|u in obliko« nIovJu. Cena 86 kr., po polti 40 kr. [203—2) N 11 I l > «• I j.še n r e (I s I v «► Prebavno vino (Vinilni digOStiVUJlI l»ve> lui-ssei) iz kne/.oSkoiijsko dvorne lekarno v Hriksemi Mr. F. C. Breymesserja jc najboljše in najslgnrnejše sredstvo, da so hitro lećijo vsakovrstne niotitvo pre-bavljanja ali zapeka. Cena velike BtekleniOS z navodilom za porabo 1 j.rltl. Dobiva sc v lekarni }*,osp. J. Svobode v Ljubljani. (108—2) 11 1» ini iolodeoi Trgovska in obrtniška zbornica kranjska naznanja pretužno vest, da je njeri predsednik, preblagoroani gospod dr. Josip Poklukar vitez reda železne krone III. vrste, deželni glavar vojvodine Kranjske, predsednik pogozdovalni komisiji za Kras, državni poslanec i. t. d. i. t. d. umrl tkmes po dugotrajnom bolohanji. Pogreb bodo v četrtek dno 19. t. m., ob 5. uri popoludne, ix d.>žolnega dvoren, li-osprnlske ulice št. 2. V Iijubljani, dne 17. marcija 1801 [298) ■4- " Na prodaj je več vozov: 1 ,.lnn«litv«*r*'t 1 ..Urinu-* in "2 odprti«. onu, vai itd elani v Gradci; dalje prodajo ae 3 konji, 2 para koiutttoi. «lvoje koiijsUili oprav in kar treba k asapregi. — Ved se izve na »v. Petra cesti it. 49 v I.jul»ljuni. 224—1) Občni zbor tajskega riliarskega društva v Ljubljani \ ršil ho bodo "v petel* . maroa 1891 točno ob 7. url zvečer v društvenih prostorih, v Gospodskih ulicah Št. 18, v „neniški hiši*'. Dnevni reci: Porodile odborovo o društvenem delovanji. Porodilo blagajnikovo, pregled in potrdilo računskega sklepa po dveh pregledovaloio Posvetovanje in sklepanje glede nil nadaljoo deJ&vnpst dhlitVH, oziroma razpust njegov \ sled .sklepa c, kr. kmetijske dttizbe ustanoviti posebno lekcijo za ribarstvo. 4. Pregled in potrdilo eventiivalnoga proračuna. .c'. Volitev odbore, b. Posamezni predlogi, katere jo 8 dnij pred zborovanjem prijaviti odboru. l*o / i» •» i «► \ ti ii; i z.uhiivni slioil v UIiiIioi i Molil hotela „I»ri Slonu". (191-2) 0 d bor: I>r. Vok, t. e. predsednik. Za Prof. VVallner, t. č tajnik. (ilatuii prmliijalnk**. TriaŽka cesta 10 poltipf e. kr. glavne I O* 1 > a i* 111 * tovarno. Odlikovana umetna in trgovska vrtnarija j u 1» I j tt n i. v I Podd ralnloa i tifllenbitrgovfl ulico 6 via-a-viH c. kr. polt. iu t.'li»Knif. urailu. Podpisanec so ponižim priporoma dastitetnu n. n. ob« Cinstvu /.a i/delovanji- svežih šopkov iti vencev za grobo in mrliče, s trakovi mnogovrstnih barv in bal ter Z napisi. Ima pa tudi veliko zalogo suhih vencev od najcenejših do najfinejših. Posebno opozarja na svojo veliko zalogo vrtnih m poljskih semen, največ doma pridela'lili. ali pridobljenih iz taci b krajev, da jim Dale podnebje ugaja. Omeniti mora, da mora vsak trgovec s semeni vedeti, od kod da jo seme, ker siee- no more jamčiti, če jo za nase krnje. iVriAka in francoska neumna sploh neso za naše krnje. Podpisanso more b.mett.i, da so semena njegova pristna in kaljlva. Podpissued prevzema rudi klndanje grobov in ■ploh vsa tlela, Spadajoda v stroko njegovo, ter jin izvršuj.- hitro, flno tu po najnižji ceni. Pri njem dobivajo se t urit raznovrstne rastline m cvetlice v loncih. Zn obilno naročevanje pri poroda hi; z odličnim IpoitOvanjem il4.t—17) Alojxij Korsika. I1 i o tm-**mm * <•■■•> < assle«BsWe^sssl •<» Dorsch-evo I olje iz kitovih jeter f H nadj čistejše. najsvetejše In najapllvuajše Vrste m«'«ii«-iiiitiui> olje i#. kito vik jeter. Mitl-«i|o r\trj<>i)0 BredStVO pruli mi»mI|u« sJmtl pri i»in<'uiii bolesnik« Ikrofel|ntk Itd« Mala steklenica so kr., dvojna iteklenica 00 kr. lt«'r£«-iiNUt» |ei«-r v trioglatih kr. Dorsek>eve steklenicah i olj t* gld. Uitorih (7it;j-:iv») i e ♦ Izkušen kovač išče pripravno kovačnico v najem vzeti ali v službo ustupiti, naj si bode na deželi ali tndi zunaj kranjske dežele. Ponudbo naj bo pošiljajo do konca juniju gosp. Alojziju Štruklju, kovaču v Ment Vidu nad Ljubljano, lir*«—3) Gostilna v hiši mej Rakekom in Cerknico, v Podskrajniku, tik okrajne ceste, s pravico točiti Vino m žganje in prodajati tobak, s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, drvarnico, kosom vrta za zelenjavo in, ft« potreba, s prostorom /a kupčijo z lesom, no o kr. Po posti ti kr. ver. Na vseh delih zavoj ni ne je moja tu dodana zako- nito Varstvena znamka. Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na Xj i ii l> I j »i "i. im MomIuoih t r^u Glavna :=;a.lc;gr£x . FRAGNER, Praga, *t. 201*201, Kita ilrsit, Ukana ..pri rrmni urin'1, f" Postna raspoliljtteV vsak dan "^B$J Mtrinoviti jagfoit ■sapi ne 5O0O do 10.000 kilogramov. Ponudbe z uzorci poSljojo naj se (205—2) Jniiczu Hakoiif^g-ii v Kmarfn*'iu pri Litiji na Kranjskem. V najem se oddajo takoj njive in travnik pod ugodnimi pogoji. Več o tem pove .losipiim 14ui*t'i' („Pri Krftonu"), Tržaška, cesta št. 19. (214) Na najnovejši in najboljši način U »li.-l >■«< -.....---- (33—18) «. 1 zobe la zobovja \ u ustavlja h raz. vsakih bolečin ter opravlja plombo- * 2 van|a in vHe Rokn« op»rk«l|e«j — oddtranuje S £ čolni« bolečine /. uHturtenjem živca * I zobozdravnik A. Paichel, ♦ + poleg! Ilradeeke^a (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. ♦ mm ©@Bie puškar v Borov Iju li (B'Vrlucli) uh KoroHkein izdeluje in prodaja vsakovrstne uovt* piiNkc« in revolverje ter VflS lovske pripravo, patrone ter drn«o sliol ivo po najnižjih conah. — Puške bo vso pre-hkiiHim na ces. kr. izkusavališci ter zaznamenovane a iinamko tega zaviela. (lTfi—i) Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puško popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno. Mični uzorci zasebnim naroeiiikoiu za.Htonj in franko. Uzorčne knjig:« za krojaee, kakerSnih Se ni bilo, ne-tr.tnkov.un' in le proti uložhi gld. 20, kateri se odra-čunnjo, kadar se lilago naroči. Pcrivien in doskin^ za visoko duhovščino. Predpisano blago za uniformo c. kr. uradnikov, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje. Sukna za bilard in igralne mize, ioden tudi nepre-močljiv za lovsko suknje, Muu", ki ne sme prati. Popotni plodi gld. 4 —14 itd. Kdor hode kupiti vredno, pošteno, trajno, Cisto volneno sukno in ne cenili eunj, ki ko ponujajo od vseh Btranij in ho komaj krojnčevega plačila vredne, obrne naj se na tvrdko Jan. Stikarofsky v Brnu. Največja zaloga niikna v Avstro-Ogrski■ Razume sc, da ostaje mnogo ostankov v moji zalogi, v kateri je vedno za milijona gbi. avst. velj. hla^ra, in pri moji svetovni trgovini: vsak pameten človek pa mora spoznati, da se od takih malih ostankov in odrezkov uzorci ne nizpovj)jojo. ker bi pri več sto naročhuh za ozorce nazadnje uičesa ne ostalo, iu je torej sleparija, če nekatere trgovine a suknom vzllc temu inserirajo nsoroe od ostankov in odrezkov in so v takem slučaji uzore.i le od kosov in. ne pa otl ostankov, nakana takega postopanja je očividnn. Osi.iiiI.i. ki no uiiujaj«, ho r.:inieiiJ.ijo ali h<> pa ilt-imi- vrne. Hiirvii, (lnlrfuHl, MOS »'d ku ]>ri naručili OHtiinkor ini/iiitiii. Razpošilja se le proti povzetju, nad gld. 10"— (93—o) franko. l)n)iiKiiv.inji! v iiisiiiAiiiiii, niadjaridini, čeičiol, |inljiuini, italijunsčinl in fruiit'OKČiiil. VIZITNICE priporoča „NHliMllIH liskill'lln" po nizkej ceni. ^SSSJSSJSBSSBSSSSSSSBJBBBSMr L. Luser-jev obliž za turiste. /vv^ pli.uli, petah In diiigiin tn praskom s •., kote. /.A 9> Dobiva ho v lekarnah. n Veliko prisnslnib pisem ju na ogled v glavni nutposiljalnici: L Schwenk-a lekarna (471 Meldllng-DunaJ. Pristen samo« de imata navod i u ,_>XV «.*V^ olili>. TSrstVenO znamko in podpis, ki je tn zraven; torej naj se pazi in zavrne vse manj vredne ponaredke. PriHtnega imajo v l.jul«-l lani J. .Svvolioda. D. pl. 'l'rnkoczy, (1. Piceoli, lA Greeel;v Kudolfovein S. pl. Kladovič, F. iiaika; v Huuinikn J. Močnik ; v 4 rloi «-i A. Kgger, W, Tliuruiwald, J. Birnba-cber; v Krezalt A. Aich-ingeri v Ti*ku na Koroškem) (J. Mcuuei . v Id lj »u u F. Scholz, Dr. E. Kuuipf; v Uoriel G. H. Pontoni; v WoII'm-l>er|(u A. Muili; v Kranj i K. Sav ni k; v ltail-Konl 0, E Andrieu; v l»lriji Joaip Wart.o; v Kanovi|lei A. Hob^k; V CelJI J. Kupl'crnrhieid. "fer rs Oznanilo. Po želji hIhv. odboru in Čast. drustvenikov čitalnice prevzel sem stalno čitalniško restavracijo in bodem odslej postregel tudi z ollCtioill. Meni do sedaj izkazano naklonjenost si hočem ohraniti z vsestransko skrbno in dobro postrežbo. Slavno občinstvo najuljudneje vabim ter se udu no priporočam (206-2) restavrater Xjj-u."blJa,n.slEe čitalnice Živežni semenj v Idriji vršil se bode letos zaradi praznika mesto na veliko sredo na veliki torek, to je: v dan 24. marca t. I. Mestno županstvo v Idriji dne 12. marca 1891. (211—2) F. H. Goli. sej i k ol) onega (W8) b o r ci okrajne posojilnice Ljutomerske uknjižene zadruge z neomejeno zavezo. V posvetovanje in sklepanje pridejo: 1. Račun za leto 1890 z določilom o letnem pridobičku in odvezi načelstva zastran tega računa; 2. izločitev društvenikov vsled §. 37 društvenih pravil; 3. nadomestenjc 5 udov nadzornega svetovalstva; 4. volitev 3 udov v cenilno komisijo. Seja je na vuzemski ponedeljek dne 30 marca t. 1 v šolskem poslopju v Ljutomeru in se začenja ob 8. uri predpoludnem. V Ljutomeru, 3. marca 1891. Ravnateljstvo. ■ ■ JI • ti ■'iS: uravnave kopalnic in kložetov prevzemu konzorcij iS16—1) A. C. ichtschin, Srečko Mi, Jos. Stadler. Zmerne cene! Solidno delo! Garancija! Vsakovrstna druga dela, spadajoča v to stroko, poprave in prenaredbe izdelajo se hitro in ceno. Proračuni narede se na zahtevanje brezplačno. $ V Škof ji I*oki 37, prirasli so 3 deleži in odpovedani ter nazaj plačani so bili 3 deleži, leta 181M). To se vsem p. n. društvenikom z dostavkom naznanja, da je računski sklep z bilanco do konca tega meseca vsakemu na ogled v občinski pisarni v Metliki. Ravnateljstvo prve dolenjske posojilnice v Metliki dne 15. marca 1891« Anton Prosenik. F- Zalokar, Janez Požek. KARL KMELNIGER Gradec Ljubljana Gospodske ulice st. 25 Mestni trg his. stev. 5 priporoča za prihajajočo sezono bogato svojo zalogo po znanih nizkih cenah. Blago je popolnoma novo iu moderno. Izboren Dunajski kroj. Naročila po meri izdeljujejo se točno. Vsprejme se več potovalnih in štabih zastopnikov za zavarovanja proti telesnim nezgodam. Ponudbe naj se i/vole" pošiljati upravništvu t««Ra bata pod šifro: „Nezgoda11. , 170—7) v starosti od 25 do 40 let, neokrnjenim, zdravi m in kivp-kim, ki ao natnikega in tudi bIo\ enskcg i jezika v besedi In pisavi popolnoma zmožni in morejo dokiizuti, ilu ju bilo njihovo dosedanje življenj« neotnadežovano ter da je njihovo gmotno stanju urejeno, ponuja ao z oddajo službe |.oi.>\ ulin'Hit /.aNlitpiiilia. kateri službi b: se morali zavsem posvetiti in s katero je združena stalna paca s stranskimi dohodki, prilika, ako se njih sposobnost dokaže, zagotoviti fi sigurno in stalno bodočnost. Za to siiižlu) se pa naj le take osebe potegujejo, katere iftt»in tem zahtevam ustrezajo in ki imajo v«m«1|« do pototnliiffgit posla in so vajene, svoje do žnosti z reHiioNtjo, pridnostjo in žilnvo * aira)noHl jo iznolno-vati, pri čemer se pa tudi l>r«'xui»|»iNl spričeval, pošljejo naj se pod ,,11.471" t (jradec, poste restante. (151 — li) C. kr. izklj. priv. i pivo z žičastim (drate-nim) zamaškom bo najizborneiSa, obče priznana priprava, da so pivo vzdrži dolgo sveže in dobro. — Dobivajo so v velikosti po Vi 7/io in I liter s potrebnimi klejavlmi ^gumijevimi) oeviml po jako nizki ceni v LJubljani pri Franu Kollmann-u zaloga -nkleuine. porcelana in svetilk. (1^0-3) *H*H*UMUHIMMMUUM*KKnUUKM**Hnn**MnM** Popolna rasprodaja. Zaradi popolnega razpusta leta 1831. ustanovljene trgovine za modno blago in obleke za dame Hugo Fischerja v Ljubljani, na, Prešernovem trgu, začne se v soboto, dne 21. marca (218) ter se veleccnjenim damam ta izredno iijcotliiia prilika v nabavo vsakovrstnih potrebščin, katere se prodajajo SEMT" še pod lastno ceno naj topleje priporoča. Razprodajala se bode bogata zaloga dežnih plaščev za dame, kolobarjev, manteletov, žaketov, klobukov za dame in dekleta, perila za dame in gospode, volnenega blaga in tkanine, čipkov, trakov, baršunov in druzih rečij za lišp, kakor tudi na riiDio naročeno blago wa\ |iomladiio in poSetno sr/ono. HT Starejši komadi prodajajo se po 2 gld in več. "VI Proda se tudi po ceni vsa prodajaliiicnu oprava. namreVS police, omare za blago, mize, skladnice, zrcala, Wert-heimova blagajnica itd. POPOLNA RAZPRODAJA. * * * * X « * H***X*HHU*KK3t3mXM*HUKUKHHH*UHU**U*H<< p .0.0.0 o.o;ooo.oo.Ojtyo;o O c*-iX&&!Qr&&&&&.tit DR VALENTINA ZARNIKA ZBRANI SPISI I. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR. Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Piama slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar- | nikova v zlatu in pritlejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena j knjižici je i gld., s posto 5 kr. več. — Dobiti je v „narodni | Tiskarni" v Ljubljani. Najceneje kupijo se klobuki i/, klol»ii«f*eviiie za goMporie in (14'4'k«' pri J. S. Benediktu 1 (221) 1) in sicer velja: Moderni kavalir-klobuk mešane barve........1*— gld. Moderni, mehki klobuk iz klo-hućovinea širokim trakom iti atlaHovim podšivom . . . 1*G0 „ Ravno takšen brt»z podšiva . i'60 „ Moderni, mehki, visoki klobuk iz klobučcvine z ozkim trakom, kroj ,Triglavu.....1'50 „ Klobuki za dečke od 1.— gld. do 1*20 n Klobukov je obilo v zalogi in v vseh modernih barvah, isto tako dobe se po jako nizkih cenah najnovejše kravate za gospode, katerih je na izbero »elika zaloga. TOJ HI Hj hI Hj Hj H! HI HI ALOJZIJ KUN S T Židovske ulice 4 v Lijubljani, Židovske ulice 4. Na ogled in izbiro postavljena jo bogata, raznovrstna zaloga gotovih ženskih, moških in otroških čevljev, liiMlne i ji tn-ilin<-i|4' kateri se prodajajo po znižani oenl — Naročila vsake vrste izdelajo »v. točno in po ceni. Mera M Hkrbno hrani. Pri naročilih po pošti naj ho pnSlje čeve|j-VBoree. (202—2) ft- Izdajatelj in odgovorni urednik : J o s i p N o 11 i. Lastnina in tis« .NAroilne Tiskarne«.