lz zgodoviue kcršanske Ijudske šole. (Dalje.) Kratek obseg te zgodovine. I. doba od starodavnih časov do preselovanja narodov (romanka doba) pripoveduje stanje Ijudsko šole pri starih omikanih narodih, Grekih, Rimljanih in Judih. Greki imajo očilne ljudske šole; njih mladost se v vseni potrebneui — tudi v bogoeastji podučuje; vjeti Greki zancso gcrško izobraženost v Rim; bogati izmed njih imajo domače učenike, Ijudstvo pa obiskuje očitne šole. Pri Judih, izvoljenemu Ijudstvu božjemu, ima vsak terg ocitno šolo za dečke. 0 Kristiisoveni času so Judje že po celeni svetu; apostoli oznamijejo keršansko vero naj pred Judom in si odpočijejo v sinagogah. Pervi začetek keršanske Ijudske šole po zgledu judovskili učilnic. Pri vsaki keršanski cerkvi šola za katehumene. Keršanstvo se razširjuje po vsem cesarstvu; tedaj so povsod učilnice, kjer se podučuje v keršanski vcri in drugih vednostih tedanjega časa. II. Germanska doba. — Od občnega preselovanja narodov do verskega razkolništva pod Lutrom Martinom. Kimsko cesarstvo na zahodii razpade. Xovi naseljenci sprejmejo keršansko vero; z njo se ludi vnovič ožive stari nje zavodi. Karol Veliki razsirjuje keršansko omiko po svojem cesarstvu in vpelje povsod ljudsko šolo kot naj poglavitnejši pripomoček. Žalostne dogodbe po njegovi smerti zatirujejo keršansko omiko, tedaj tudi ljudsko šolo. V 11. in 12. stoletji se Ijudska šola kaj lepo razcvila. Začenjajo se številni mni.ški redovi, nastopi čas križanskih vojska, Ijudstvo hrepeni po omiki, da bi si svoje stanje zboljšalo. Iz katedralnili sol postajajo vseučelisča. Ljudsko šolo oskerbljujejo baccalaurei in licentiati, ktere pošilja rektor magnificus. Ljudstvo je izobraženo, kajti surovo ljudstvo ne stavi takih spominkov, kakoršne je stavil srednji vek. — Sčasoma se veliko na zelti obrača. Evropa zdivjuje v domačih bojih. III. Keršanska ljudska šola v novejših časih. Xastopi cerkveno razkolništvo, samostani in ž njimi mesta za Ijudsko izobraženje sc zatirajo. Postanejo hude vojske zavoljo vere; cerkev se obnovi v tridentinskem zboru, začne z novo skerbjo skerbeti za Ijudsko podučenje; protestantje začnejo iz vgrabljcnega cerkvenega preraoženja Ijudske šole staviti; pri teli in unih razširjuje ljudska šola vero (konfession). Zalostna 30 letna vojska nastane, Xemčija zgubi polovico svojih prebivavcev, druga polovica pa toliko, da ni popolnoma surova postala. Možje zbrani v Minstru, da bi inir sklenili, izrekli so važne besede: ,,Sola naj ostane pri cerkvi". Solski bratje se začncjo I. 1680. Po šolah vlada pedantizem, ker manjkalo je sposobnih učiteljev. Amos Komenius nasvetuje že v 17. stoletji podučevanje bolj naravno; v 18. stoletji pa sploh vse želi šole zboljševati. V srednjem veku je bilo podučevanje v veri na pervem mestu, sedaj sepajenaj bolje skerbelo za podučevanje v materielno koristnih rečeh. Obvelja misel, da se morajo razun učenih šol napraviti tudi sole za narod, v kterih se bode podučevalo v rečnosti. Pervi začetek naših glavnih in realnih šol na Nemškem v Franke-tovi sirotišnici, pozneje to nadaljuje Krištof Semler v Hale, Hah v Berolinu. Njegovo metodo posname opat Felbiger, in kar je dobrega, vpelje v katoliške šole. — XTevcrni Ruso spiše tudi svoj navod za odgojevanje; Basedav napravi svoj Filantropinum v Desavi po njegovem sistemu; Pestaloci povzdiguje pozneje svojo metodo (kazavni poduk). (Konec ppih)