133 Ozir po svetu. Iz Ruskega. Iz Petrograda yi2. aprila. —rj — „Nar6d guljajet, a vi vse ešč6 d6ma?" — me je nagovorila na velikonočni pondeljek devočka, prišedša sobo pospravit. „Sto eto do menjd, guljajet li narod, ili ne guljajet?" — jej suhoparno odgovorim, kakor človek, ki se za nič na svetu ne zmeni, razun za knji-gure. ,,Segodnja st6it truda, pokinutj knjižki i po-smotretj na pločadj". — Što mnje smotretj na ploščadi? šubu, kosmatuju borodu ja vižu i doma v zrkale". — O, ne uželi! tam i nežnija ščečki" — se je poredno nasmejala. Naj se pa zgodi po tvoji volji, vsaj ne bom tvoji metli na poti, si mislim, pokidam knjižki na polico ter se odpravim iz svojega ostrovskega samotarstva čez Njevo — Prekrasno — v soboto večer, ko sem šel gledat, kako je za „Voskresenije Hrist6vo" razsvetljen „gorod i kupol Isakijevskago Sobora", i kako pravo-slavnije „hristosujutse" (poljubujejo se pri vstajenji Kristusa) — moleli so v zrak goli jambori, v Njevski pristanji (luki) zamrznjenih, parobrodov i ladij, i peš sem šel čez Njevo, kakor po suhem — a v pondeljek, kaka sprememba! -— sinja Njeva se je probudila v svoji „granitni postelji", razdrobila je svojo petmesečno, mrzlo odejo, i mogočno vali orjaške plošče ledu v finski zaliv, z jamborov ladij vihrajo trojebarvni „flagi", i meni — bilo je treba iti na most. Po ad-miralitetskih buljvarih i vsej dolgi i široki ploščadi je mrgolelo brezštevilnega ljudstva. Na trgu je improvizirani, tako rekoč, celo mesto balaganov (pestrih lese- nih hiš): dve prostorni gledišči s sedeži od 10 kopejk do 5 rubljev , plesišča, lavki, zverinjaki, cele vrste meled (ringeljspielev), konjičkov, gugalnic, visečih čolnov, ki se zibljejo po zraku, kakor ,,no volnistomu morju". Tu kažejo velikane, tam pritlikovce i druga čudovišča prirode; tu igrajo gimnastiki kavkasko vojsko, tam uganja na balkonu predivobradi ,,najac" svoje burke, se meče z medvedom , dokazuje iz stare knji-gure, da so smešljivi satiri, ki kinčajo pestri balagan, njegovi dedje; godba tu i tam, streljanje, petje — „Narod udovljetvorajet sebe" i se smeja — nehote (vsaj ni bilo mogoče drugače) sem se posmejal ž njim za 20 kopejk. Odpravim se dalje med lavkacoi i balaga-nimi, iznad kterih vihra celi gozd raznocvetnih zastav; posestniki balaganov niso bili ravno izbirčrfi v tem. Malafejev drugače — iznad njegovega gledišča vihrajo le slavjanske trojecvetne zastave, i lampice, s kterimi on razsvetljuje po noči zunanje stene svojega balagana, so ubrane le v slavjanskih „cvetah" v razne podobe. Malafejevo gledišče bilo bi vredno tudi znotraj ogledati, si mislim, ter se oziram, kod bi priril do tega ali druzega vhoda — pa hohot i vrisk zašumi izmed „tolpešČeseu množice: miza, naložena z vrelimi samovari se je prevernula i zalila s čajem korbo pi-rožkov i škaf morožnago (ledetine) — mladi fantina se joka, da bi granitno Njevsko steno ganil. Neki „barin" si sname medvedjo šapko z glave, vrže va-njo „rub" ter pobira kopejke med hrohotečo množico. V mala trenutkih se obrne k fantu: „Vo školjko ceniš tvoj tovar"? — „V dva rublja" — „Vot, dva rublja! no> što sdelatj s dvacatju cetirmja kopejkami"? — „Ja posmotrju bitvu Ruskih s Kabardincami" (kavkaski narod). — Gospod mu da še ostalih 24 kopejk, fantina se sladko nasmehne, zavpije: „Blagodarju vas! spasibo!" ter teče v balagan, kjer so se ravno streljali, da je po vsej ploščadi grmelo. Na to sva se srečala s prijateljem ter odpravila na Njevski prospekt. Široka ulica je bila v svojem ustji na trg pravi Babilon. Konsko-železnični i podobni „diližansi" imajo te dni tukaj svoj kolodvor, ali če hočete, svoj koloobrat, ker jim je pot čez admiralitetsko ploščad zaprečena, dokler „narod guljajet". Med ne-številnimi „ekipažami" i „tolpeščimse" narodom priri-jeva na prospekt i se trudiva dalje skoraj s takim vspehom, kakor čolnič proti valovom dereče reke. Po sredi prospekta drdrajo vsakih 5 minut trije z narodom do vrha napolnjeni ,,konnodorožnije vagoni"; na desno njih se pod6 gori, na levo doli po prospektu tiseči i tiseČi ekipažev *) (ekvipaž) vseh zvanjij, od igrači podobnega lehkega izvošČeka, ki leti po ulicah, kakor na krilih, do težkega, v srebro okovanega ,,kučera" dvor-janskih „veljmož"; po tratnarah se ziblje pesi narod. Tu se vidijo vse noše, frak i čamara, najnovejša moda i staroruski kaftan, kot sam bog Mars strašni kozak i črnolasi drobni Crkes. Na križpotjih se množica za-jezi, vrsta ekipažev (ekvipaž) čaka trenutka, da bi zdrdrala čez prospekt, tropa fantalinov na vsakem voglu i prehodu vpije: gazeti! samije novejšije telegrami! revolucija v Pariže! bileti z vijigrišami! bumagi! špiČki! Tam spet pred kakim modnim magazinom zagrade pot „prelestne" krasavice; tu se množica smeja „udovlje-tvorivšemu sebe", ki ne neha krasnolici „znakomki" ponujati „hristosovanija", dokler mu s prstom ne po-preti mož „poredka". — Kar preide dober pešec v navadni dan v pol ure, komaj sva prerila v petih četvrtih ure skozi pestro družbo. „U traktira" na mehkem di-vanu si ohladiva potrta kurja očesa i zdruzgane komolce ter upokojiva kričeči želodček s„kubkom peter- *) 20.000 je v Petrogradu samih številjenih izvoščekov. burakago eksportnago". Za pet kopejek naju prepelje „konnodorožnij diližans" nazaj na ploščad. Zvečer je osnoval slavjanski blagotvoriteljni ko-mitet „boljšoj hudožestvenno-literaturnij večer" v veliki operni hiši. Večer sicer ni bil srečno izbran; v Mi-haj lovskem gledišči je bil benefic jako priljubljene francoske igralke, v Aleksandrinskem je prvič po odpustu na oder stopila druga slavna igralka, igralo se je tudi v vseh drugih glediščih , vendar se mora reči, da je komitet svoj namen več kot dosegel; v vsakem obziru se je izteklo sijajno. Ljubitelji umetnosti so so zbrali v velikem številu, posebno visi stanovi so bili v obilnosti nazoči, tako državni kancelar knez Gorčakov, predsednik ministerskega komiteta knez Gagarin. Iz programe*, sestavljene iz 26 številk, omenim le te stvari: „Pervaja vstreČa Slavjan z rimskim Kesarem" i ,,živaja kartina k etomu" — je poslušalce globoko ganila. Gospodična kneginja Engaličeva je prekrasno pela „Slav-janskuju pesnju"; njo so obdarili z belimi venci, prepletenimi s trakovi v slavjanskih cvetih, i tako dolgo klicali, da je slavjansko pesen ponovila. Pozneje je pela ravno ta kneginja prelepo arijo iz opere „Žiznj za Carja" ter je bila petkrat klicana. Navdušenost je do vrha dokipela pri poemi gospoda Tjutčeva: Cernoje morje"; za vsako štrofo je sledilo gromovitp ploskanje in pesnik je moral celo poemo ponoviti. Živih podob k tej poemi ni mogoče dostojno opisati, še menj čutov, ki so jih one vzbudile v ruskih srcih. Prva podoba je kazala Orno morje, pokrito z gosto meglo; na bregu je ležalo nekaj trhlih kosov razrušenih ladij ; na holmcu je sedela Rosija s povešenim vojenim praporom; pri njenih nogah je ležal v verige vklenjeni Neptun s povešenim trizobcem. Godba je otožno igrala. Megla začne rdeti — zdnaves pade. Druga podoba: Morje čisto; na horizontu se dovolj jasno vidijo ladije, Neptun, vže nekoliko oprt na trizobec trga verige. Tretja podoba: Mnogobrojni flot; Rosija stoji ponosno na holmcu z vihraj očim praporom, Neptun jej kaže s trizobcem na flot. Po drugi podobi gromoviti „ur&!" po tretji ni bilo konca klicanja, dokler je niso ponovili — cela hiša se je vzdignila i pela'stoje „narodni gimn". Pri apoteozi Rosije je bilo posebno zanjimivo, kako Ceh Poljaku prigovarja, posnemati zgled drugih Slavjanov; Poljak se je držal, kakor človek, ki bi rad ubogal prijatelja, i sam ne ve, zakaj ga ne uboga. — Ta literaturna beseda se je tako dopala, da so jo včeraj ponovili. (Dalje prihodnjič.) 134 142 Ozir po svetu. Iz Ruskega. Iz Petrograda 1/J2. aprila. —17— (Dalje.) „Narod volnujet" v pravem blagem pomenu besede. Na „gosudarstvenni cirkular" od 19. oktobra pret. leta je v Petrograd deževalo adresov iz vse široke Rusije. Na to so sledili v „zemskih gubernskih i ujezd-nih sobranjijah" pogovori o ljudskih šolah, o kmetijstvu sploh in posebno o kmetijskih uči-liščih; v mestih o prestrojitvi mestnih zborov. Posebno hude prepire so zbudili pogovori o prenaredbi vojaškega sostava i srednjih šol i pa kod naj se spelje krimska železnica. Razni projekti te železnice so se naposled pretresali v treh zasedanjih „geo- graficezkago obščestva". Ves dotični materijal je zdaj pri ministerstvu. Med absolutistično Rosi j o i konstitucijonalno Avstrijo je nekoliko razločka. Kar Vi v konstitucijo-nalnih deželnih zborih „sklenete", to Vam konstitucijonalno ministerstvo navadno v koš vrže; — kar tukaj „zemskija gub. i ujezd. sobranija", kompetentna društva i sploh javno mnenje za koristno spozna, to rusko absolutistično ministerstvo po ukazu samodržavnega čara navadno izpolni. Polemika o srednjiih šolah se najbolj trdovratno na dolgo vleče. Te prepire je pretrgal pred 14 dnevi ,,Ruskij Arhiv" s tem, da je povedal, kako je Ludevik Napoleon čaru Nikolaju zvezo ponujal, i kako jo car ni sprejel. Povest je dolga, i tukajšnji listi i ljudstvo jo imajo za resnično. Posnamem Vam povest R. Arhiva na kratko. Te-dajni ruski poslanec v Parizu, Kiseljev, je iz več okoliščin posnel, da namerava republični predsednik Napoleon iz republike narediti cesarstvo. To je on sporočil v Petrograd tedanjemu ministru vnanjih del, Nesselrode-u, ter ga prosil poduka, kako ima postopati na tak slučaj. Nesselrode mu je odgovoril, da je še časa do tega. Komaj je prejel Kiseljev tak odgovor, vže je Napoleon cesarstvo oklical. Drugi poslanci so priznali nov položaj v imenu svojih držav; Kiseljev se naredi v Parizu bolnega, v Petrograd pa zopet piše po poduk. Al Napoleonu se je bolj mudilo kakor Nes-selrode-ju; da bi skoraj prišel s Kiseljevem v dotiko, povabi ga na bal. Kiseljev pride, i ko Napoleon v salon stopi, se Kiseljev med privatne goste pomeša, ker pri cesarstvu še ni bil akreditiran. Napoleon kratko pozdravi diplomate, poišče Kiseljeva ter ga vzame seboj v kot okna. Tukaj mu razlaga, da sta samo dva moža, ktera mora on, kot cesar, posnemati: prvi je njegov stric, velik mož; pa če hoče njega posnemati, se bo moral v anglejski družbi bojevati z Rosijo; po tej poti svojega namena ne doseže, ker Anglija ni sposobna niti po legi niti po moči nadomestiti Rosijo. Drugi mož je car Nikolaj — Francija i Rosija v zvezi bote go-spodstvovali nad svetom. Napoleon je prosil Kiseljeva delati v tem smislu, i ko prejme iz Petrograda razre-šenije, prec priti k njemu, če prav opolnoči. Kiseljev vrnivši se iz bala domii, je našel vže na mizi Neasel-rode-jev poduk, da Rosija prizna Ljudevika Bonaparteja kot Napoleona druzega, ali kot tretjega ga ne more priznati, i da car Nikolaj ga bo imenoval svojega prijatelja, a ne svojega brata. Kiseljev je spravil ta poduk v mizo, ter naglo sporočil v Petrograd, kar mu je Napoleon naročil. V malo dneh je prejel Kiseljev — ne nov poduk, ampak ostri ukaz, postopati, kakor mu je poveljeno i vest, da v Petrogradu niso ž njim zadovoljni. Napoleon pa — se je vrgel Angliji v naročje. — Birževija vedomosti so naštele, koliko britkosti bil bi lahko Nesselrode Rosiji prihranil. Ljudstvo je majalo z glavo; nekteri so rekli, da v zvezi z Napoleonom bi sicer Rosiji ne bilo treba na Črnem morji „nove" flote strojiti, a njeni kmetje bi tudi ne bili osvobodeni (kakor vidite, Rosija ne pogreša avstrijskih modrijanov); drugi pa so trdili, da Rosija je dovolj široka za flot i svobodo, samo da bi jo bilo pred vsem treba od še ostalih Nessel-i podobnih rodov osvoboditi. „Golos" je pa šel v tej stvari svojo pot, on si je mislil, čemu pogrevati to zgodovinsko starino? i prinesel je okoli cvetne nedelje namesti misli o Nesselrode-jevem postopanji tri dolge članke zaporedoma proti klasičeskemu izobraževanju i za realistično. Vse se je čudilo, da je „Golos" kar čez noč nihi-list postal. Jaz sem si včasi doma domišljal, kaka strašna pošast more to biti, ruski nihilizem. Te dni sem se ga iz „Golosa" navadil; v vseh svojih konse-kvencah on še krojača na ruski prestol ne spravi po amerikanskem izgledu, tem menj more doseči to, česar se zapad tako boji. Meni, se v6 da, dasiravno ni taka zmeja, se nič prav ne dopada Golozov nihilizem. Zato sem prav zadovoljen z Birževimi i Moskovskimi „Ve-domostjami", ktere mirno i spodobno, pa z neovrglji-vimi dokazi izsledujejo, da je klasičesko obrazo-vanje tako potrebno ruskemu narodu, kakor vsakemu drugemu, i da realne in tehnične šole se morajo sorazmerno z gimnazijami množiti i zbolj sevati. Ta teden nadaljujejo skoraj vsi listi prepir o tej stvari. Menda v 14 dneh pride stvar v državni svet na pretresovanje i bo potem rešena. Vse je radovedno, kako, — a skoraj ni dvomiti, da precej v smislu Moskovskih „Vedoniosti", to je, za klasicizem. — Tako ruski „narod guljajet i volnujet". Znamenito se je te dni neka sodba pred „prisež-nimi" istekia. Sedemnajst let staro dekle je bilo založeno, da je svojega novorojenca umorila i ona je tudi vse obstala, zavolj česar jo je prokuror (državni pravdnik) tožil. Prisežni pa so našli stvar tako, da so dekle nedolžno spoznali — i ljudstvo je bilo z njihovo razsodbo prav zadovoljno. — Ta stvar spominja na drugi slučaj , ki se je bil menda pred dvema letoma tukaj pripetil. Takrat je bil obdolžen trgovec o goljufiji z menjicami. Prokuror je trdil, da ga ne more tožiti, prisežni pa so ga spoznali krivega. Sodniki so bili v zadregi, i prisežni razpuščeni pa drugi zbrani. Ti so ga pa sopet proti mnenju prokurorja krivega spoznali i na to je bil obsojen. Ako je človek živel v kakem središču srednje-evropejske kulture, kjer je skoraj vse, kar je slišal i čital o Rusiji, le surovost i barbarstvo, ter se v dveh do treh dneh znajde v Petrogradu na Njevskem, lahko misli, da se je hlapon zmotil, ter ga pridrdral, ne v Petrograd, a v Lipsijo ali kako drugo „ papirno" mesto. Skoraj ni drugače mogoče, kakor da ga tukaj najpred nagovori vedomoščik; kamor se po Njevskem obrne, tam mu ti prodajalci vsakdanje zgodovine naproti krič6: „Vedomosti"! „Novejšije telegrami"! „Golos"! „Bir-ževija"! „Peterburskija"! „Moskovskija"! „Nedelja"! „Delo"! „Vsemirnaja"! „Vestnik Jevropi"! —celi strašen register jim teče, kakor staruški roženkranec. Pa kmalu zapazijo, da jim je „delo z inostrancem" i naglo spremene imenik: „Gazeti francuskija"! „nemeekija" ! „illustrovannija"! — Tako gre od sedmih jutra do enajstih ponoči, kdor ni pred torbe razprodal. S časniki vsake vrste je Petrograd, hvala Bogu, obdarovan, kakor „Vjatka, semi (sedem) gorodov matka" s hlebom. *) Veliki dnevni listi, kakor tudi večidel tedniki i mesečni literarni listi so izvrstno vredovani, manj hvale vredni so vsi mnogobrojni šaljivi i literarni listi z ilustracijami, vrh tega ima vlada skoraj za vsak od-delj „pravljenija" svoj žurnal. (Konec prihodnjič.) 143 *) V ruskih gostilnicah sploh se kruh ne plačuje. 150 Ozir po svetu. Iz Ruskega. Iz Petrograda yi2. aprila. —tj— (Konec.) Knjige v Petrogradu skoraj tako prodajajo, kakor v Ljubljani tepke. Razun velikih, večidel po Njevskem pomeščenik „knjižnih magazinov", s kterimi se ne morejo meriti po številu i krasoti dunajske „Buchhand-lungen", se nahaja posebno mnogo „knjižnih lavok" (na Dunaji „antikvarji") po Voznesenskem i po Bolj-šom prospektu i skoraj na vsakem mostu. **) Pri priložnosti sem prašal „knjigoprodavca", zakaj so ravno „knjižnija lavki" po mostih pomeščene. „Sto bi letom razkalenija knjigi prohlaždatj, a zimoju ocepenelija raztapljivatj" — mi je mož modro odgovoril i še nasmehnil se ni pri tem. Zdi se mi, da sem nekaj enakega vže čital v nekem slovenskem dopisu iz Petro-grada — nu, kaj za to? zakaj bi ne smel povedati, kaj „ostrak" radovednežem ponavlja? V taki lavki sem kupil „sočinenija" Puškina, sedem tomov, debelih, od- **) Teh je v Petrogradu lepo število 160. lično vezanih, i kar je glavna stvar — brez apostrofa, za sedem rublje v. *) Ne omenjam čitateljem zato naj-pred Puškina, kakor da bi bil on med ruskimi pisatelji največ spisal, ampak zato, ker se mi on vsakem obziru najbolj dopada, njegov jezik je prekrasen i bogat i za Slovenca naj lože razumljiv. Tudi Francozi i Angleži niso nobenega ruskega pisatelja toliko čitali, kolikor Puškina. Ruska literatura sploh se je skoraj na vse strane vže bogato razcvela. Veliko krivico dela resnici, kdorkoli s kritiko sodniškega stola s prezira-njem slavjanske, i posebno ruske literature, kakor da ne bi imela ničesa, razun nekoliko diletantičeskih pesnic o ljubezni, tiči i cvetici (kar je sicer vse prav lepo) naši mladini na zapad kaže, kot na edini zaklad vsega lepega. Da, tam je mnogo lepega, i naša mladina se iz zapadnih literatur lahko mnogo uči, to rad sam prizna, kdor noče biti enostranski — tam je pa še več puhlosti i takega „veitšmercaa, ki jo uči kesati se, da se je rodila. Hočeš nasladiti svojo dušo z zdravim hu-morom, bistroumno satiro, nežno ostroto — čitaj Puškina. Lermontov ti gorko i britko pove, kaj si, pa prečitavši njegove poezije ne boš pomišljal, kaj bi ti bilo boljše, skočiti li v Vezuvov krater ali doma v sobici si vrat prerezati — pomišljal boš vse kaj druzega. S Turgenjevom v roki ne bo skočila dekle skozi okno, ampak zvedela bo iz njega, kakošen je^svet na vostoku i na zapadu i po tem se bo ravnala. Ce hočeš smejati se — vzemi Grogolja v roke — njega ti ne bo treba pred sestro i hčerjo skrivati — malo kteri pisatelj je toliko smeha zbudil, kolikor Grogolj s svojimi „mrtvimi dušami". Bogastvo i krasota ruskih narodnih „basneju je vsemu svetu znana, le mi Slovenci za-nje ne vemo. (Sam Krijlov jih je napisal 324; 64 jih je inostranim deloma podobnih, deloma po njih ponarejenih, ostalih 260 so originalno ruske). Dramatika se na Ruskem prekasno razcveta — Rusom najbolj priljubljena so dela Ostrovskago. Komedije i drame so Rusi začeli k soža-lenju tako rekoč vže v pri vili giranih fabrikah stroj iti, kar se na zapadu vže delj časa godi. To zimo je 30 dramatikov protestovalo v listih zoper navado glediških vodjev v „gubernskih i ujezdnih gorodah" njihova dela bez njihovega osebnega dovoljenja na oder staviti. — O ruski literaturi se mi je potrebno zdelo vže zdaj to omeniti; obširneje Vam bom morda pozneje pisal, kedar bom v njeno svetišče kaj več kot samo pogledal. *) Puškin se je rodil v Moskvi 1799, leta i je umrl v Pe-trogradu 1837. leta, tedaj jako mlad. V 20. letu svoje starosti je vže spisal, razun več manjših, svojo slavno poemo „Ruslan i Ljudmila" v šestih pesnih. Pis.