GEORGIJE OSTROGORSKI (P e tro g ra d 1 9 .1 . 1902— B e o g ra d 24. X. 1976) G eorgije O stro g o rsk i je u m rl 1976 v B e o g ra d u k o t u p o k o je n i re d n i p ro fe so r b e o g ra jsk e filo zo fsk e fa k u lte te (tu d i še p o u p o k o jitv i a k tiv en p r i se m in a rju za b izan tin o lo g i j o) te r re d n i član S rp sk e a k a d e m ije n au k a , po 43 le tih plodnega zn a n stv e n eg a d e la v m e stu , ki m u je p o sta lo d ru g a d o m o v in a in v k aterem je u stv a ril z o rg a n iz a c ijsk im d elo m n e le v id n o b iz an tin o lo šk o zn a n stv e n o sre­ dišče, m arv eč tu d i n a jp o m e m b n e jšo šo lo za zn a n stv e n a ra z isk o v a n ja sre d n je ­ vešk e zgodovine p r i nas. Še za živ lje n ja je d o b il sv o je v rstn o in p r i n as gotovo n en a v ad n o p rizn a n je p o m e n a svojega zn a n stv e n eg a in o rg an iz ac ijsk e g a d ela z d e jstv o m , d a m u je b e o g ra jsk o zalo žn išk o p o d je tje izdalo z b ra n a dela v še stih k n jig a h . N a p rek o 3000 stra n e h je z b ra n o do tlej (1969) n a e n e m m e stu sk o ra j vse, k a r je objavil O stro g o rsk i n a ra z lič n ih m e stih in v ra z lič n ih je zik ih o d 1926 do 1967. P riz n an je je to lik o večje, če p o m islim o , d a so n je g o v a »Z brana dela«* d o slej e d in i p rim e r ta k šn e g a ra z m e rja do k ak eg a n ašeg a z g o d o v in arja. Z ap isal sem , d a g re za p riz n a n je z n a n stv e n e m u d elu »našega zgodovinarja«. P rof. O stro g o rsk i je sic er po ro d u R us, v e n d a r je k o t p e tn a js tle te n fa n t s sta rš i za p u stil d o m o v in o te r š tu d ira l v P arizu in H eid e lb e rg u (d o k to ra t 1927, h ab ili­ ta c ija za p riv a tn e g a d o ce n ta v m e stu B re ssla u 1928). T oda, k a k o r je sam n a p isa l (V o p r o s y is to r iji 1946, št. 5/6, 158), je »takoj p o p rih o d u H itle rja n a o b la st za p u stil n e m šk o u n iv erzo in o d še l iz N em čije« in o d tle j n e p re trg a n o živel v B e o g ra d u in d e la l n a b e o g ra jsk i u n iv e rz i (do 1940 k o t h o n o ra rn i, n a to k o t izred n i in od 1951 k o t re d n i p ro fe so r) in v S rb sk i a k a d e m iji z n a n o sti (izbran 1946 za d o p isn eg a, 1948 za re d n e g a član a). Po to lik ih d e s e tle tjih g a n ism o šteli za »našega« z g o d o v in a rja sam o m i, m a rv e č g a je o zn ačila za »jugoslovanskega b iz an tin ista « n p r. tu d i S ovjet, isto r. e n c ik lo p e d ija (10 [1967] 639). T ega ne o p ra v ič u je sam o p r o s to r n jegovega ž iv lje n ja in zn a n stv en eg a d ela, m a rv e č tu d i p o v ezan o st n je g o v ih razisk o v an j z zg odovino n aših n a ro d o v v sre d n je m veku, zlasti p a zasluge, k i si jih je p rid o b il k o t u č ite lj in o rg a n iz a to r zn an stv en eg a d ela n a p o d ro č ju b izan tin o lo g i j e p ri n a s p o 1946. letu. V erje tn o n a jb o ljš a p o n a z o rite v v elik eg a ugleda, ki g a je u živ alo zn an stv en o delo O stro g o rsk eg a v svetu, je u sp e h n jeg o v eg a p riro č n ik a »Zgodovina Bi- * Sabrana dela, I—VI (Beograd, 1969—70) citiram v nadaljnjem kod ZD. zanca« (v slov. izd. 1961, 602 str.) : ta k n jig a , n a jo b se ž n e jše delo O stro g o rsk eg a, je izšla do 1969 v 16 iz d aja h v se d m ih je z ik ih (n em šk em , an g lešk em , fra n c o ­ skem , ita lija n s k e m , srb sk em , slo v e n sk e m in p o ljsk em ), k a r je ed in stv e n o za k n jig o ta k e v r s te v b izan tin o lo g i ji n a s p lo h . O stro g o rsk i je v te m p riro č n ik u k o t p rv i — n a v z o re n n a č in — u re sn ič il n ač elo , ki ga je p o sta v il še k o t m la d zn a n stv e n ik v n e k i k ritik i za ra z p o re d ite v g rad iv a »zgodovine v ečjeg a o b dobja« : »M enim , d a je e d in o p ra v iln a re šite v d o sle d n o izo h ro n ičn o p o d a ja n je in to b rez u m e tn e d e litv e zgodovine n a z u n a n jo in n o tra n jo , n a c e rk v en o in državno, n a a d m in is tra tiv n o in k u ltu rn o itd . S a m o n a ta n a č in je m ogoče p o d a ti p o d o b o sp lo šn eg a ra z v o ja države in se da o g n iti p o n av ljan jem « (ZD I I I 414 [1936]). P oleg te g a je O stro g o rsk i e d e n re d k ih in h k ra ti n a jv e č jih b izan tin o lo g o v , ki o b v la d u je jo je z ik e v se h ,m a lih ' n a ro d o v n a B alk an u , k a te r ih zgodovina je n elo čljiv o p o v ez an a z zgodovino B izan ca. Z ato je n je g o v a sin tez a za n esljiv a tu d i v d e ta jlih in je b rez m a n jš ih (ali večjih) n a p a k , k i jih je v p o d o b n ih p re g le d ih č e sto o d k riti. To je p o m e m b n o tu d i za n ašo h isto rio g ra fijo , k e r je u p o šte v a l vse n je n e ugoto v itv e, ki so v č a sih — n p r. glede m a k e d o n sk e d ržave za S am u e la — v až n e celo za d a n a š n ja d is k u s ijs k a izh o d išča. V selej je k ritič e n in stro g o te h ta sk lep e, v o p o m b a h n a v a ja osnovo za sv o ja sta lišč a p o seb ej p ri o d p rtih in s p o rn ih v p ra ša n jih . N jeg o v a zgodovina B izan ca je p riro č n ik te r in s tru m e n t za sle h e rn o n a d a ljn je ra z isk o v a n je . S e sta v lja n je v se h a sp e k to v zg o d o v in sk eg a ra z v o ja b iz a n tin sk e države v e n o t­ n o p o d o b o je te rja lo novo p e rio d iz a c ijo . Že v p rv ih m o n o g ra fija h se je p o d vplivom ru s k e b iz a n tin o lo šk e tra d ic ije p o sv e til v p ra š a n je m g o sp o d a rsk e g a in d ru ž b e n e g a ra z v o ja v B izan cu in ta k o je o d začetk o v sv o jeg a zn an stv en eg a ra z isk o v a n ja is k a l raz v o jn e p r e o b r a te v d ru ž b e n ih in g o sp o d a rsk ih , n e zgolj v p o litič n ih a li z u n a n je p o litič n ih n u jn o s tih (n ih a n je o b se g a b iz an tin sk eg a c e sa rstv a itd.). Z a to lm a č e n je p re lo m a m e d zg o d n je in sre d n je b iz a n tin sk im o b d o b je m je b il za n j b istv en n a s ta n e k o rg an iz ac ije b iz a n tin sk ih tem , p ro p a d zg o d n jih v elep o se sti, n a s ta n e k sv o b o d n e g a k m e ta za č a sa H e ra k lija . Z a pre- o k re tn ic o m e d s re d n je in p o z n o b iz a n tin sk im o b d o b je m p a je s m a tra l zlom k m e čk e v ašk e sk u p n o sti, zm ago ,m o č n ih ', to re j zm ago z re le fev d aln e d ru žb e, ki je te žila k d ro b lje n ju držav e in k s la b lje n ju tis tih sil, s k a te rim i je d rža v a n ek o č b ila k o s k riz i v 7. sto le tju , k o so b iz a n tin sk a tla za se d a li z en e s tra n i S lovani, z d ru g e A rabci. T ak k o n c e p t g le d a n ja n a razvoj b iz a n tin sk e držav e ni b il en o d u šn o s p re je t, o p o sa m ez n ih v p ra š a n jih , ki so s te m i p o g led i povezana, raz n e b iz a n tin o lo šk e šole o ziro m a s m e ri še d an es d is k u tira jo . V elik del n je ­ govih m o n o g ra fij — in tu d i š tu d ij n je g o v ih učencev — je b il zato p osvečen b istv e n im v p ra š a n je m te k o n ce p cije, n a m re č z a č e tk u u p rav n o -p o litičn e ra z d e ­ litv e n a tèrne te r v p ra ša n je m fev d a ln e d ru ž b e . L ahko trd im o , d a so osnovne č rte n jeg o v eg a k o n c e p ta d an es s p re je te in so, m o rd a ra h lo sp re m e n je n e , o k v ir za d a n a š n je delo n a zgodovini B izanca. K o t veliko p riz n a n je , ki m u je b ilo d a n o z a ra d i ra z isk a v g o sp o d a rsk e g a in d ru ž b e n e g a ra z v o ja v B izancu, je tr e b a v re d n o titi vabilo, d a n ap iše po g lav je »A grarne ra z m e re v b iz a n tin sk i d ržav i v s re d n je m veku« za 1. zvezek C a m b rid g e E c o n o m ic H is to r y o f E u r o p e (1. iz d a ja 1941, 2. iz d a ja 1966; ZD II 61— 99), d alje, p o g la v je o n o tra n je m ra z v o ju B iz a n c a za 4. in 6. zvezek p re g le d a H is to r ia m u n d i (1956, s tr . 595 ss. in 1958, str. 613— 616; ZD I I 5—48, tu k a j b rez b ibliogra- fije), te r z a k lju č n o poglavje b iz a n tin sk e zgodovine (o b d o b je 1261— 1453) za 4. zvezek C a m b rid g e M e d ie v a l H is to r y (1966, str. 331— 387 te r 397— 908). Poleg te g a je O stro g o rsk i o b ja v il p re k o 150 razp rav , ki so zd aj u reje n e te m a tsk o v p e tih k n jig a h n jeg o v ih z b ra n ih del. Do le ta 1933 je p isa l nem ško, ru sk o in fra n co sk o . Po le tu 1955 je n ek a j n a d tr e tji del o b ja v il v srb ščin i, p isal p a tu d i v an g leščin i. D el k n jig in raz p ra v , k i so b ile n a p isan e s rb sk o ali ru sk o , so k m a lu p re v e d li v fran co ščin o , k a r p r ič a o n jih p o m e m b n o sti. H k ra ti m o ram p o d č rta ti p o m e n n je g o v ih z b ra n ih del za n as, saj sm o šele v n jih dobili velik d el njegovega o p u sa v do m ačem jeziku. Do p re se litv e v B eo g rad je bilo delo O stro g o rsk eg a o sred o to č en o p red v sem (1) n a b iz a n tin sk o v ašk o s k u p n o st v 10. s to le tju (ZD II 123— 132) te r — pove­ zano s te m n a raz v o j b iz a n tin sk e g a d av čn eg a sistem a (ZD II 123— 132) te r n a o d n o s p la č in c e n (ZD II 218— 258); d a lje , (2) n a p ro b le m a tik o virov (viri za ik o n o k la stičn o g ib a n je , ZD V 7— 117; k ro n o lo g ija T eofanove k ro n ik e , ib. I II 225— 259) in, k o n čn o , (3) n a sk lo p v p ra ša n j povezanih z zn ačiln o b o rb o krog ik o n v 8. in 9. s to le tju , v povezavi o d n o so v cerkve in države (p ri te m ga je 1931 še p re ž a rja la n e p o tre b n a m la d o stn a ž e lja , b ra n iti b iz a n tin sk o u red itev ) te r r a z h a ja n ja m ed C a rig ra d o m in R im o m (ZD V 121— 237). N a tr e t ji k o m p lek s se v m o n o g ra fija h n i v rač al. V štev iln ih n je g o v ih š tu d ija h se an aliza v iro v p re p le ta z o sta lim g rad iv o m . Z načilno za njegovo te h n ik o je časovno d o lo čev an je, tu d i d ro b n ih in n a videz n e b istv e n ih elem en to v . V sebinsko je n a jz n a č iln e jša njegova š tu d ija o vaški d av č n i ob čin i n a p o d lag i tr a k ta ta o d av k ih iz 10. s to le tja . P ro b le­ m a tik a sp a d a v fazo, ko držav a še sk u ša o h ra n iti vasi in d o h o d k e iz n jih p ro ti p ritis k o m ,m o č n ih ', k i jih sk u ša jo izviti. V te j raz p ra v i, k i je b ila njegova d o k to rsk a d is e rta c ija in izred n o k v a lite tn a , je E. S tein v re c e n z iji zapisal, da je d o k to ra n d (O stro g o rsk i) p reseg el h a b ilita n d a (D ölgerja, k i je p ra v ted aj o b rav n a v al isto te m o , v e n d a r za h a b ilita c ijo ). O stro g o rsk i se je k te j p ro b le m a ti­ k i n a d ru g ih o sn o v a h še v e č k ra t p o v rn il. P ro b le m vašk e sk u p n o sti je n am reč segal v b istv o n je g o v eg a k o n c e p ta o n o tra n je m razv o ju B izanca (ZD II 100— 122, 133— 154). V ra z p ra v i »V izantijska se o sk a opština« je p o k azal — p o d isk u siji n a b iz a n tin o lo šk e m k o n g re su v O h rid u in v n a s p ro tju s p ro fe s o rje m Lem er- le je m — o b sto j fe v d a ln ih o dnosov v B izancu. V p ra ša n je fev d a lizm a v B izancu je tis to v p ra ša n je iz n o tr a n je zgodovine B izanca o d 11. s to le tja n a p re j, ki m u je po le tu 1945 p o sv e til O stro g o rsk i n a jp o m e m b n e jša dela. Z n jim i je p re o k re n il celotno in te rp re ta c ijo in sicer ta k o glede v elep o se sti (ZD II 175— 195 te r I 119— 342: o snovno delo o p ro n iji; 405— 479: š tu d ija o im u n ite ti) k a k o r g led e k m e ta in vaške s tr u k tu r e (ZD I 1— 118: o d lič n a a n a liz a k a ta stik o v , d a lje , 343— 404; I I 196— 217: o elevterih). N a te j osnovi b i b ilo m ožno u g o to v iti še v ečje p a ra le le z z a p a d n im fevdaliz­ m om , m o rd a p a k a k e d e ta jle v te j zvezi tu d i dopolniti. K ra z ja sn itv i o sn o v n jegovega k o n c e p ta b iz a n tin sk e zgodovine sp a d a še n e k a j raz p ra v , iz je m o m a tu d i n ek a j o s trih , a u p ra v ič e n ih p o le m ik . P redvsem o n a s ta n k u p rv ih tè m . Ob te m je za v rn il u g o v o re o p o m e n u tè m a ts k e u red itv e za u g o ta v lja n je re a ln e g a obsega b iz a n tin sk e države v p o sa m ez n ih o b d o b jih m ed 7. in 9. s to le tje m (ZD I II 90— 179). To m u je d o b ro služilo p r i an alizi o b n av ­ lja n ja b iz a n tin sk e n a d o b la sti n a B a lk a n u in p o lo ž aja S lovanov. V vzorni in m e to d ič n o p o v se m novi štu d iji je o b ra v n a l B izanc in o k o lišk i sv e t v 7. sto le tju (ZD I I I 37— 61). M etodično n o v a je tu d i u p o ra b a sin o d a ln ih seznam ov škofov za o sv e tlitev v p ra š a n ja o b sto ja z g o d n je sre d n je v e šk ih b iz a n tin sk ih m e st (ZD I II 62— 89). A naliza je d ala nov re z u lta t, n a m re č d a so m a lo a z ijsk a m e sta in m e sta po b a lk a n sk e m p r im o r ju o b sta la tu d i v d rž a v n ih k riz a h in zag o to v ila s te m to k d e n a rn e g a g o sp o d a rstv a . Z godovine B izanca, v k a te re g a je o d z a č e tk a 7. s to le tja d a lje p ro n ic a l slo v a n sk i sv e t v se do obzidij m e s t o b J a d ra n u in E g e jsk e m m o rju , n i m ogoče lo čiti o d zgo d o v in e ju ž n ih in v zh o d n ih Slovanov. Z ato je p riro d n o , d a dela O stro g o rsk e g a o b ra v n a v a jo tu d i p ro b le m e B izanc-Slovani (p rim . o m e n jen o delo o p ro n iji). T a te m a tik a je p o s ta la zan j e n a od z n a č iln ih po p rih o d u v B eo g rad . Že v p rv i ra z p ra v i p o p rise litv i je p ro u č il n aziv ,av to k rato r- sa m o d rž ec ' iz b iz a n tin sk e c e sa rsk e titu la tu r e in sic e r ta k o v B izancu sa m em k o t p ri B o lg arih , R u sih in S rb ih (ZD I I 281— 364). P ro u č ev a l je tu d i b iz an tin sk o h ie ra rh ijo n a ro d o v (ZD V 238— 262, o te m tu d i dve d e s e tle tji p o zn e je : 263— 277), s p o se b n im o z iro m n a b a lk a n sk e S lovane. V eč ra z p ra v je v te m času p o sv etil tu d i o d n o su ru sk o -b iz a n tin sk ih zvez (ZD IV 96— 146, 159— 169, 365— 422). O d n o su m e d ju ž n im i S lovani in B iza n cem je p o sv e til tr i iz b o rn e sinteze. P rvo, vpliv ju ž n ih S lo v an o v n a B izanc (ZD IV 45— 58) ; d ru g o , v pliv B izanca n a Ju ž n e S lovane (ZD IV 7— 20;) tre tjo , en c ik lo p e d ič n i p re g le d p o litič n ih odnosov (ZD IV 21— 44). G lede d ru g ih d el n a j o p o zo rim zgolj n a b istv e n e sp re m e m b e , k i so jih v n esla v zgodovino Ju g o sla v ije , p o se b ej S rb ije . V dveh ra z p ra v a h je p o p rav il k ro n o ­ logijo srb s k e zgo d o v in e do n a s to p a Č aslava (ZD IV 79— 95) te r ugotovil p o d re ­ d ite v D u k lje S a m u e lu (ZD IV 147— 158). V ra z p ra v a h o D u šan o v em c a rstv u je p o k az al n a v p liv srb sk e v la ste le n a n je g o v a o sv a ja n ja te r s te m sp re m e n il g le d a n je n a D u šan o v o vlado (ZD IV 190— 196), te r p o k az al n a določeno rez erv i­ ra n o s t g ršk ih sam o sta n o v , k i so p o sk u ša li doseči, d a b i njegove p riv ile g ije p o trd il tu d i b iz a n tin sk i v la d a r (ZD IV 197— 227). P ovsem novo p o d o b o je u s tv a ril o zg o d o v in i S ersk eg a p o d ro č ja ta k o v č a su D u šan o v ih o sv a jan j k a k o r tu d i o d D u šan o v e s m rti do p rih o d a T u rk o v (ZD IV 243— 281). V eliko delo o S e rsk i d rža v i p o D ušanovi s m rti je g otovo n a jp o m e m b n e jš a š tu d ija iz srb sk e sre d n je v e šk e zgodovine, n a p isa n a v p re jš n je m d e s e tle tju (ZD IV 423— 631). P re g led ra z isk a v p ro fe s o rja O stro g o rsk e g a n e m o re b iti p o p o len . V sek a k o r p a je tr e b a o m e n iti štu d ijo o m o ra v sk i m is iji so lu n sk ih b ra to v , za k a te ro je o d k ril — p o v se m p re p rič ljiv o — b iz a n tin s k e k o ren in e , n a k a te re stro k o v n i svet n a v a d n o p o z a b lja , ki p a se lepo k až e jo v sp o m e n ik ih b iz a n tin sk e p o litik e n a B a lk a n u s re d i 9. s to le tja in ta k o j z a te m (ZD IV 59— 78). Že iz te g a zg o ščen eg a p re g le d a je m o g o če razv id eti, d a v iso k e ocene O stro ­ g o rsk eg a n iso b re z tr d n e osnove. F ra n jo B a rišič p iše v E n c ik lo p e d iji J u g o s la v ije V I (1965) 397, d a je O stro g o rsk i » je d an o d n a jis ta k n u tijih sa v re m en ih vizan- tologa«. S o v je ts k a ja is to r ič e s k a ja e n c ik lo p e d ija X (1967) 657 (prim . tu d i I I I [1963] 437) p a : » issled o v an ija O. v o b la s ti scijalno-ekonom ič. o tn o še n ij v Vizan- tiji, p re im . a g ra rn y h , im e ju t p e rv o ste p e n n o e n au č n o e značenie«. P ro fe so r G eo rg ije O stro g o rsk i je b il v z a d n jih d e s e tle tjih n a š n a ju g le d n e jši zg o d o v in ar sv e to v n e m ere. D osegel je to lik šn e re z u lta te , d a je z n jim i d al b iz an tin o lo g i ji v m a rsič e m n o v e sm e ri. B o g o G r a fe n a u e r