Stev. 318 TRST, v četrtek 16. novembra 1911 Te&U xxxvi IZHAJA VSAK DAN tstfl tb nedeljah tn praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tob&karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-i&ni, Dombergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OQLA8l SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v žirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po »O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka madaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-BCLanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ».Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi ^Edinosti". Plačljivo in tožijivo v Trstu. GPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je moč l" NAROČNINA ZNAŠA «a celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, lutialu a* nedeljsko lsdanj* „EDINOSTI * stan«: a* ©•lo leto Kron 5-20, n pol leto Kron 3 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefr&nko-vana pisma ae ae »prejemajo In rokopisi se vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorglo Galattl 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T:skarna „Ed'oost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti Štev. 20. PoJtno-hranllnRnl raiun 5tev. 841-652. TELFFOM 5t. 11-57 BRZOJflUNE UESTI. Parlamentarni položaj. (Izvirno.) Poudarjal je, da je pač težko zaupati Stiirgkhovi vladi. Če ministrski predsednik ! grof Sliirgkh in justični minister dr. Hochen-burgtr govorita o objektivnosti, so to pač le besede, mi pa vidimo dejanja in poznamo DUNAJ 15. V parlamentarnih krogih se .nlu"e namene. To kar je govoril ministrski splošno sodi, da postaja notranji položaj Predsednik je sicer horendno, je pa le skromna vsled včerajšnjega govora ministrskega; sIlčlca° tem' kar bi radl napravili ti predsednika grofa Stiirgkha še bolj zapleten! 8°sPQdle* in nejasen. Splošno si povdarja, da si je , Cex ministrski predsednik odobruje to ministrski predsednik s svojim včerajšnjim i kar Poč^l? predsednik ljubljanskega dezel-nastopom še bolj odtujil lastne strankein' nega sod sča, da prepoveduje celo pravnim znatno ojačal svo e nasprotnike. - Ravno; Praktikantom govoriti slovenski m da jih tako se tudi sodi da bodo včerajšnjemu i fei° kanuje zato, če govore slovenski, je to kritičnemu dnevu sledili jutri zopet podobni |tak° eksorbitantno, da smo tudi mi narav-d^eodki 1 nost prisiljeni podpirati slovensko akcijo Kakor smo že poročali, bodo v jutrašnji Proti laičnemu ministru kajti izpoznati mo-seji proračunskega odseka predlagali Itali- ram°' daf,tu tudi nostra res agitur'. Kar jani, da naj pride kot prva točka na dnevni se danes dela proti Slovencem, se jutri na- red predloga o italijanski fakulteti, in skoraj Pravl, Iahko Protl nam jn Pr°& v?em gotovo je, da bodo Čehi glasovali za s drugim nenemskim narodnosUm! (Zjvahno predlog, najbrž tudi Nemci in popolnomaj odobravanje I) gotovo vsi socialni demokrati. Obstoja torej! Govornik Je naglašal da je treba kon-nevarnost, da prodere italijanski predlog in centrirati vse sile da vlada ne preide zopet da se na ta način porine v ozadje točka, { Popolnoma v nemSfce roke lreba l^enot-katere rešitev je za vlado zelo važna j 4nosti Včeški drzavnozborski delegaciji, ka-namreč rešitev proračunskega provizorija. "aJ P? "e Proglasi opozicije kot princip. Vrhu tega pa se tudi pripravlja predlog, dajati le tre^a T*dno pot, boljše je počakati, naj proračunski odsek ne reši vseh po vladi: kakof Pa st0P,u v opozicijo, ako bi se s predlaganih kreditnih predlog, ki zahtevajo tem ^ °P°rV°8lat.y.,?da-i ..... . v celoti okrog 416 milijonov K, temveč dal, Današnja politična situacija nt taica da se te predloge restringirajo samo na najnuj-jbi prejudicirati, in z odKlonitvijo ne'še j proračunskega provizorija bi škodovali le J Jutri se vrši pri ministrskem predsed-! sf^ .ne P kat!fa ^i le pri draginj- niku grofu S urghku konferenca glede urad-;sklh uradniških predlogah ne more po-niških predlog, o katerih, posebno pa o i zagati s § 14. Z ostro opozicijo bi češka železničarskih, je zelo dvomljivo, ali bo mo-j deIeSac,Ja edfno ,e sama sebi zastavila pot. goče priti do kompromisa med vlado in PRAGA 15. Glasilo čeških narodnih so-strankami. Zelo upravičena je sodba, da i cijalcev „Ceske Slovo" se peča z govorom se bodo stranke pokazale zlasti glede dra-! P°s!- dr. Kramara in izjavlja, da radikalci ftinjskih in uradniških predlog napram vladi j odločno nasprotujejo vstopu v vladno večino, še bolj nedostopne, kakor pa so se kazale i Dokler so radikalci v enotnem češkem klubu, doslej. ! bodo z vsemi silami delovali na to, da Čehi Prihajajo pač zopet kritični časi in trdi le dovolijo vladi novih davkov in brambne se, da prične predsednik poljskega kluba j reforme. _ vit. Bilinski akcijo, za organiziranje parla- j mentarne koalicije, v kateri naj bi se naha- j jali Čehi, Poljaki, nemški nacijonalci ini nemški krščanski sccija'ci, ki bi tudi prevzeli 1 Poljsko-maloruska spravna pogajanja. (Izvirno.) KRAKOV 15. Merodajni t rogi izjavljajo, da pričakujejo v kratkem ponovitve poljsko-maloruskih spravnih pogajanj. vodstvo vlade. Med temi strankami se nahajajo vplivni politiki, ki soglašajo z načrti Bilinskega, toda večina v strankah pa nasprotuje tem načrtom. Ogrsko-hrvatski državni zbor. Nemci niso pripravljeni dati Čehom! BUDIMPEŠTA 15. V današnji seji posl. nikakih garancij, kiščanski socijalci pa od-j zbornice je honvedni minister Hazav imel klanjajo vsako soudeležbo pri večini, sledeč j govor, v katerem se je bavil s postulati svoji maščevalni politiki, ki gre za tem, da opozicije, posebno z uresničenjem čiste per-se za svoje poraze pri volitvah mašču- sonalne unije, ustanovitviio samostojne ogr-jejo nad parlamentom. ske vojske in realizacije gospodarske neod- Z druge strani se zanikajo te vesti ojVisnosti od Avstrije. Minister je povdarjal nameravani akciji vit. Bilinskega in se trdi, | da se upanje, ki se stavljajo na uresničenje da je Bilinski bil baje včeraj pri ministrskem | programa stranke neodvisnosti posebno predsedniku grofu Slurgkhu ter da mu je; g!ede uresničenja neodvisne narodne države naravnost izjavil, da sploh ne misli delovati j na podlagi personalne unije, ne bi spolnile. ni parlamentarno koalicijo. Nasprotno bi bila konečna posledica, da bi Splošno se kaze v presoji položaja naj- j obe državni ozemlji ne biii v stanu razvi-večji pesimizem, govori se o odgoditvi par- j jati svojo moč in bi morali dati prostora lamenfa, da, celo o razpustu zbornice. Za-1 družim državnim tvorbam. Seveda ločitev trjuje se, da ima grof Sliirgkh v tem pogledu že najdalekosežnejšo polnomoč. Poudarja pa se obenem, da bi tudi even:ueine nove volitve ne prinesle nikake izpremembe, vsaj politični praktiki trde, da tudi v tem slučaju ni pričakovati izpremembe. Poslanec dr. Kramar o položaju. (Izvirno.) PRAGA 15. Sinoči je govoril tu na zelo dobro obiskanem političnem shodu poslanec dr. Kramar o političnem položaju. PODLISTEK. Jug. Historičen roman. — Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Zadnji bosanski kralj. „Tako se zgodi, to prisegam je hitro vskiiknil Tomašević. „Tako, to bi biio vse v redu," je pritrdil Turčanski z glavo, „in kako pa bo tukaj z županom Beiajskim ?" je pokazal na Vukmana. „Kako p3 naj bo," se Je ta odrezal ; „z vojvodo Radićem je vse dogovorjeno, in li si prevzel poroštvo za njegove besede, gospod Turčanski." „Ti si se vpiral kraljevski moči, Vuk-mar.e je očital Tomašević. „Ni, se mi več zdelo vredno poslušati kralja Š:tfana," je rekel Vukman hladno, „ki je, kakor praviš sam, izdajica Kristove vere." „Z orožjem v roki si kidal sramoto na drugim državnim tvorbam. Seveda ločitev ni priporočljiva niti iz materijelnih ozirov vojskovedstva. V slučaju vojaške samostojnosti bi morala armada gospodarski propasti. Trditev, da skupna armada ni tudi naša armada, je neresnična. Pod danimi zemlje-pisimi in narodopisimi razmerami morata obe državi živeti le skupno. To pa nikakor ne znači odpoved na postulate ogrskega državnega življenja. Minister obžaluje nevarni boj, ki ga bojujejo posamezne stranke tu in tam proti zakonu, ter prosi, naj se sprejme brambeni zakon. Nemški katoliški „Schulverein". DUNAJ 15. (Izv.) Danes se je vršila tu glavna skupščina nemškega katoliškega „Schulvereina". Na glavni skupščini je posl. B a e c h 1 e govoril o političnem položaju. Govoreč v splošnem o razmerah v poslanski zbornici, je označil te razmere za tako deso-latne, da je pričakovati ureditve teh razmer edino le od apela na volilce, torej od novih volitev. Nemškim krščanskim socialcem je torej na tem, da se razbije državni zbor in razpišejo nove volitve, kjer upajo popraviti svoje neuspehe pri zadnjih volitvah. Mnogo se komentira kuriozum, ki se je dogodil ob tej glavni skupščini, «da so glavno skupščino pozdravili ministrski predsednik grof Stiirgkh ter ministri baron Rossler, dr. Forstner in baron Hainold, da je pa ni pozdravil pristaš krščanskih socijalcev, naučni minister pl. Hussarek. Umor v Sieveringu. DUNAJ 15. (Izvirno). V sieverinškem kamenolomu umorjena delavca se imenujeta Ivan HIowecky in Florijan Konečny. Preiskava je dognala, da morilec ni umoril svojih žrtev na mestu, kjer jih je pokopal pod kamenje, temveč dalje proč, odkoder ju ie potem zavlekel na bolj skrit prostor. Na truplih se poznajo praske, ki so nastale s tem, da je morilec vlekel trupli po kamenju. Hiowecky Je bil udarjen po temenu, za desnim ušesom in po levem očesu, KoneČny pa je dobil udarec po sencu in čelu. Tiupli nisti bili popolnoma slečeni, obleka se je zdrgnila s trupel le vsled vlačenja po tleh. Kladivo, ki so je našli v bližini umorjencev, je last nekega delavca Leitnerja, ki tolče kamenje v kamenolomu. Kladivo je pogrešil že pred več dnevi. Umorjena nista delala v kamenolomu, temveč sta bila zaposlena pri polaganju vodovodnih cevi po sieverinŠki cesti. Aretirani težak Tost se nahaja Še vedno v zaporu, drugega delavca, brezposelnega Franca Miceka ki je bil v nedeljo ▼ družbi z umorjencema, pa še niso našli. Oba ta dva so videle priče z umorjencema v nedeljo dopoludne. Tost odločno taji, da bi bil so-deležen pri umoru. Sinoči je pa bil aretiran tudi še neki delavec Huber, na katerega je letel sum, da je sodeloval pri umoru. Tekom današnjega dneva da je aretiral neki ogrski detektiv nekega Czibulko, ki je pobegnil iz požunskih zaporov, kjer bi bil moral odsedeti daljšo kazen zaradi roparskega umora. Pri hišni preiskavi v njegovem stanovanju so našli delavsko knjižico umorjenega Konečnega, iz česar se da sklepat/, da je napadel v kamenolomu spečega Konečnega v namenu, da mu vzame njegovo delavsko knjižico, da bi se pod njegovim imenom lažje skrival zasledovanju. Ker se je pa pri tem vzbudil tudi tovariš Konečnega, je ubil tudi tega. Czibelka dosedaj še taji. Milijonarja usmrtijo. LONDON 15. Iz New-Yorka brzojav-Ijajo, da je predsednik Taft odbil prošnjo za pcmiioščenje milijonarja Henry Clary-ja, ki je bil obsojen na smrt, ker je umoril svojo ženo. Morilca usmrtijo menda dne 24. novembra. Ameriška ekspedicija v Peking. LONDON 15. Ameriška vlada namerava poslati v Peking močno ekspedicijo. Dve ! transportni ladiji sti pripravljeni v Manili, | da vkrcati 5000 mož. Poskušen samomor dveh učenk. DUNAJ 15. — Včeraj sta se poskusili i usmrtiti dve učenki. 15-Ietna hči znanega [odvetnika dr. Brockscha ni le dobila slabe 1 klasifikacije v šoli, ampak jej je bilo celo ; nasvetovano, naj izstopi iz zavoda. Deklica i si je radi tega hotela vzeti življenje in je to zaupno povedala svoji prijateljici in součtnki Vilnai, hčeri nekega trgovca. Vilnai je iz sočutja do svoje prijateljice rekla, da hoče tudi ona umreti. Včeraj sta se med šolskim poukom vrgli z okna šole. Obe sta obležali na I ulici težko poškodovani in pretresli so se jima tudi možgani. Predčitatelj cesarice Elizabete umrl. - PRAGA 15. Danes je tu umrl bivši dolgoletni predčitatelj rajne cesarice Elizabete — Konstantin Christomanos. Umrli je bil znan grški literat, ki je znal skoraj vse evropske jezike, in je bil svoj Čas poklican kot predčitatelj k cesarici Elizabeti, ki je , zelo ljubila grški jezik. Od tedaj je tudi . vedno ostal pri cesarici in jo je spremljal ■ na vseh njenih potovanjih, zlasti pa bil vedno pri njej, kedar je bivala na otoku Krfu v svoji čarobni vili Achilleionu, ki je danes last nemškega cesarja. — Tu ji je ob obali Jadranskega morja recitiral Homerja. Po smrti cesai ice Elizabete je Christomanos izdal knjigo, v kateri je slavil umrlo cesarico kot duševnega velikana. Izdati je hotel tudi drugi del, v katerem je namera-vel priobčiti tudi nekaj pisem, katera se nanašajo na umrlega prestolonaslednika Rudolfa, toda dunajski visoki krogi so preprečili izdajo te knjige. V zadnjem času je Christomanos živel v Atenah, kjer je vcdil odlično gledališče. Štrajk mestnih pometačev v New-Jorku. NEVV-JORK 14. Tukaj štrajkajo pometači. Včeraj je prišlo do tumultov, na katerih je bilo ranjenih več sto oseb, nekoliko jih je bilo aretiranih; eksplodirala je tudi bomba, pa ne da bi koga poškodovala. Turčija. CARIGRAD 15. Turško odposlanst/o, ki je odpotovalo v Egipt, izroči angl. kra'ju lastnoročno pismo sultana. CARIGRAD 15. Včeraj j: polu dne je izbruhnil v Drinopolju velik požar, ki je baje uničil četrti del mesta. Bazar je baje popolnoma razdejan. to krono, ki jo bom jaz nosil," je menil Tomašević. „No," Je odgovoril Vukman pikro, „mari naj bi se bil s testom branil, ko sem se odpovedal pokornosti ?" „Kakor vidim," se je nasmehnii Korvl-nov odposlanec, „ne opraviš nič z Beiajskim gospodom, kraljevič! Bolje bo, če pristopita brez ovinkov k stvari sami." „Da, resnično," se je vmešal v pogovor Radić, „čemu prerešetavati že urejene zadeve, kakor otroci, ali pa neumne ženske? Vukman se je protivil samo kralju Štefanu, kralju To-meševiću pa se bo pokoril, in on ga vsprejme v svojo kraljevsko milost. Tako se giasi dogovor." „Kratko znaš povedati, vojvoda, toda jedrnato,* je pohvalno pritrdil Vukman. „Da, tako smo se dogovorili, in jaz pozdravljam že sedaj v tebi, kraljevič, svojega kralja, Štefana Tomaševića!" In pri teh besedah: je vpognil svoje koleno pred kraljevičem. Oko Tomaševićevo je zaiskriio od veselja, v purpuru so zažarele njegova lica, prsa so se mu širila, tilnik se je nehote ponosno naravnal; saj že čuje, kako ga pozdravljajo kakor kralja, vidi, kako se mu izkazuje kraljevska čast, in se je krotil, da ni vskiiknil od veselja. „In jaz se nadejam," je dejal slednjič — toda parkrat se mu je pri tem zaletelo ; vihar radosti, ki je divjal v njegovih prsih, mu je zapiral sapo — „in jaz se nadejam, da bom imel v Vukmanu, županu Belajskem, zvestega služabnika, močno nezlomljivo podporo v bOjU, kakor tudi tedaj, ko mi bo trebalo nasveta." Vukman je mesto vsakega daljnega odgovora prijel kraljevičevo roko in jo je, v dokaz najudanejšega spoštovanja, pritisnil k ustnam; potem je vstal od tal. Tedaj se Tomašević ni mogel dalje premagovati; razprostrši roki je stisnil Vukmana na svoje prsi. „V srcu bom nosil svoje zveste prijatelje," je dejal pri tem, podajajoč roko vojvodi Radiću. Ta jo Je prijel, samo na lahno nagnivši glavo, ter mu je stresel roko kakor zaupnik in ne kakor podložnik. „Vražji človek, ta Radić 1" Je zadovoljno pokimal z glavo Korvinov sel; potem pa je stegnil roko proti obzorju ter pokazal proti nebu, rekši glasno: „Polunoč je že minila; ne smeš se dalje muditi, kraljevič, če hočeš še danes postaviti krono Bosne na yy Narodna delavska organizacija" m „Zveza Jugoslovan. Železničarjev" priredita v nedeljo, dne 19. novembra 1911 ob 10. uri predpoludne nlit m'fltfisini M v veliki dvorani „Nar. doma" v Trstu DNEVNI RED: Kaj zahtevam3 ob sedanji neznosni draginji? DELAVCI! DELAVKE! Vkljub protestom, ki jih vprizarja delavstvo Avstrije, narašča draginja dan za dnevom. Temu mora pa biti enkrat konec! Radi tega pa slovensko delavstvo na plan, da skupno protestiramo proti onemu zlu, ki provzroča bedo in lakoto. Pri h. nedeljo torej vsi do zadnjega na protestni shod i Odbora NDO. in ZJŽ. svojo glavo." Nehote je Tomaševfć vstrepe-tal. „Hajdimo je dejal temno, da-si se je javila odločnost v njegovem licu. „Jaz bom čakal tukaj, da vidim, kake novice nam prinese jutro je še klica! Korvinov sel za odhajajočimi. Polovivši konje so se v spremstvu Vukmana napotili na povratek po isti poti. Brodili so po potoku navzgor, dokler niso prišli do m.sta, od koder so prej stopili v potok. Stcpivši na breg so se povspeli na konje, toda obstali so še za trenotek. „Vukmane !" se je obrnil proti temu Tomašević, „kakor hitro se povrneš v svoj grad, vprizori izpad proti jugu, samo tako, da alarmiraš; tamkaj pod skalo na bregu studenca čakajo kraljevi perjaniki v zasedi; tako navežeš pozornost vseh mojih ljudij na mesto, kjer zdivja krik bitke." „To je prvi ukaz, ki ga vsprejemam cd tebe, moj kralj," je rekel Vukman, „ia izvedeni ga, da boš zadovoljen 1" In švignivši konja, je zdirjal skozi gosto temo proti gradu; Šumenje in ploskanje bistrega potoka mu je služilo za vodnika. Počasnih korakov je jezdil sedaj Tomašević z vojvodo Radićem proti taboru. 8 L! S. t? II. Potres. PETROGRAD 14. V Wierniju je bil včeraj kratek pa hud potres, ki je napravil veiiko škodo. Dve hiši sta se podrli in pokopali pod razvalinami dvanajst oseb, ki so vse umrle. Revolucija na Kitajskem. PEKING 14. Dekret ukazuje Ivančikaju, naj z ozirom na blagor države prevzame mesto minister-kega predsednika. Drugi dekret ukazuje podkraljem in guvernerjem vseh pokrajin, da poiščejo tri do pet sposobnih zastopnikov, ki naj pridejo v Peking, da dajo primerne nasvete o položaju. Ivančikaj je prišel na avdijenco k cesarici-vdovi in k regentu. »EjjINOST« žt. 318 Dunaj 15. Včeraj zjutraj je bil minister za unanje stvari grof Aehrenthal na avdijenci pri cesarju. _ ftalijansko-turška vojna. Turška poročila o bojih dne 10. in 11. novembra. CARIGRAD 15. „ Tanin" in „Jeni Ga-zetaM sta zvedela o novem hudem boju pri Bu Meliani. (To poročilo se tiče napada turskih rednih čet, ki je bil glasom italijanskih poročil seveda odbit. — Op. ured.) Iz drugega vira javljajo: Minoli petek so Turki in Arabci s 6000 možmi in tremi topovi napadli Sidi Mesri, 1'3 km južno-vztočno od mesta Tripolisa. Zvečer je bilo levo krilo Italijanov skoraj uničeno. Ostali vojaki so se umaknili v utrdbe. Italijani so imeli nad 200 mrtvih, mi 80 mrtvih, 22 ranjenih. Naša uujena divizija, ki se nahaja neposredno pred sovražnikovo postojanko, šteje 25.000 mož. Naše čete so v soboto in nedeljo obnovile napad. kid še ni znan. Turki zavzeli italijansko postojanko. LONDON 15. Turki so baje vzeli arte-zijske studence, ki so jih Italijani izkopali izven Tripolisa, istotako tudi bližnjo vas Suk el Dšuma južio od Tripolisa. Italijanska akcija proti Tokri. CARIGRAD 15. Vojno ministerstvo je prejelo sledečo brzojavko od 10. t. m. iz Tokre: Italijanske vojne ladije so prišle pred Tokro. Turške čete so odklonile poziv, naj se udajo, na kar so vojne ladije bombardirale vojašnico. Mi smo odvrnili s tremi topovi In se nadejamo, da z dovoljenimi močmi preprečimo izkrcanje. (Tokra je nežna! na, malo vredna luka na zapadni strani polotoka Barka, okolo 60 km severno-vztočr.o od Benghasija. Italijanske vojne ladije pred Solunom. SOLUN 15. V minoli noči so se pojavile tri vojne ladije ob obrežju polotoka Kasandra. Bližale so se pristajališču v Ati-tosu (na vshodni obali polotoka), ter skozi pel ure z metalci svetlobe razsvetljevale obrežje. Turške oblastnije pošiljajo neprenehoma transportne municije v utrdbe na Kap Karaburunški, kjer je vse pripravljeno obrambo pred morebitnim napadom. italijanska flota pred Dardaneli. CARIGRAD 15. „Ikdam" pravi, da je Priprave za izkrcavanja v Evropi. MILAN 15. Včeraj sta odšla pešpolka št. 37 in 50 iz Turina v Tripolis. Poklicana sta tudi letnika 1887 in 1888, ki pa nista namenjena v Afriko, temveč za ojačenje čet, ki so namenjene za morebitna izkrcanja v evropski Turčiji._ Boj za parlament. Trst, 15. novembra. Šef Avstrijske vlade Je včeraj izjavil na vsa usta, da se vlada v stvari uvoza argentinskega mesa požvižga na sklepe parlamenta. Grof Stiirgkh je včeraj jasno povedal, da bo sledil stopinjam svojega prednika barona Gautscha in da se ne bo menil za sklepe parlamenta. S tem je napovedala vlada parlamentu boj. Doslej se je šlo za boj za argentinsko meso. Nastal je med parlamentom in Gautschem konflikt, ki je privedel — na Dunaju do prelivanja krvi. Gautsch je šel. Prišel je Stiirgkh. Vse je upalo, da novi ministerski predsednik najde modus, ki zadovolji vlado in večino parlamenta. Draginjski odsek je delal in delal, a gospod Stiirgkh je včeraj potegnil črto črez vse to delo. Vladna izjava je izzvala v parlamentu velikansko razburjenje. Gospod Stiirgkh je moral čuti vse možno, samo dobrega ne. S čim pa se izgovarja vlada? Ministerski predsednik je včeraj ponovil že staro pravljico, da gre tu za uvoz iz veterlnarno sumljivih dežela. Da je to le prazen izgovor, je jasno, kajti strokovnjaki so v draginjskem odseku odločno potrdili, da te nevarnosti ni. Vse kaže, da se je draginjsko vprašanje izpremenilo v vprašanje boja za konstitucijo, za parlament. Avstrijska ustava že od nekdaj šepa na eni nogi. Saj imamo vendar oni slavni § 14, proti kateremu je parlament popolnoma obnemogel. Avstrijske vlade so si doslej še vedno pomagale s tem paragrafom, zakaj bi si ne tudi Stiirgkhova vlada ? Božič bo kmalu tu, a državnih potrebščin še ni pod streho. Vlada je vrgla parlamentu bojno rokavico, ona vlada, ki je ob svojem nastopu imela polna usta parlamentarizma. Sodeč po včerajšnjem razpoloženju, parlament pobere tudi to rokavico In sklene ukljub vladi uvoz inozemskega mesa. Čast njegova zahteva, da ne ostane sredi poti in kapitulira pred vlado, naj se zgodi, kar hoče. Tako gaženje ustave je nezaslišan Škandal, proti kateremu mora protestirati v prvi vrsti parlament, ako hoče biti res parlament. V Avstriji zadobiva absolutizem, ki se je doslej skrival pod ustavno kožo, vedno ostrejše oblike. Tako jasno ni še kak minister povedal, da ne bo rešpektiral sklepov parlamenta, kakor je to storii grof Stiirgkh. Nekoliko pa je parlament sam kriv. Razmere, narodne, socialne in politične so pri nas Avatiiji res zelo podivjane in jasna ] slika teh razmer je naš parlament. Poslanci se zmerjajo z najrazličnejšimi psovkami, pretepajo se celo s pasjimi biči in volovskim! žilami, sploh niso pretepi v našem parlamentu nič nenavadnega. Res delajo to za i le posamezniki, a to meče slabo luč na vso institucijo. Kaj si mora misliti navaden, neizobražen človek, ko čita kaj takega ? Ali imeti zaupanje v tako institucijo? more zvedel, da je italijanska flota, obstoječa iz 18; Parlament se mora slednjič vendarle zavesti svojega dostojanstva in svoje časti. Časi so resni. Vlada mu je odkrito napovedala boj. Ali najdejo toliko moči v sebi, da odbijejo vladne napade na ustave? Zdaj se ne gre Ap Štefani" noroča iz Trmo'- I več zS0,j za argentinsko meso, gre se za r^ urf zvečerT Ker JlEto! ^avo, za^boj_ med _absolutizmom in^parla- ladij, dospela pred Dardanele in da se je usiarala pri Sedil Baru in Kunkaleku. Oficijelnoga potrdila d^sbj ni. Praske okolu Tripolisa trajajo dalje. RIM 15. lisa od 14. t. sia>o vreme,' je sinčei skušal sovražnik, na- j —" TV^TL?^.. Z pridemo v Avstriji do rednih razmer. Tu se hoče koalicijske vlade vseh strank. To se je pokazalo posebno v sedanjam trenotku. Parlamentarizacija kabineta je danes bolj nujna, nego kedaj prej. hajajoči se v oaz«, napasti naše postojanke, baterija Hamidie pa ga ie odbila. Po noči je bila naša postojanka v Sidi Mesri ojačana s topništvom in pehoto ter previdjena z električnimi reflektorji. Včeraj popoludne je sovražnik zopet napadel fronto pri Sidi Mesri in Bumeliani. Lije kakor iz škafa. TRIPOLIS 15. „Ag. Štefani" poroča: Predvčerajšnjim popoiudne sta bile dve stot-. ni j i pregnani iz njunega zatišja. Zvečer je Tajnikovo poročilo na XXXIII. občnem sovražn.k napadel naše postojanke iz oaze, j zboru dne 12. novembra 1911. a je bil odbit. Po noči so bile pojačane j (Dalje.) utrdbe v Sidi Mesri in previdjene z reftek- \ Za slovensko poroto, torji. Včeraj je bilo na Sidi Mesri oddanih j Ne {e se stališča zakonit0 zajamčene nekoliko strelov iz topov ali brez vspeha. i jezikovne ravnopravnosti, ne ie po zahtevi Zdravstveno stanje čet je izvrstno. O sov- ^vstrijskih državnih osnovnih zakonov, ampak Politično društvo „Edinost" v letu 1911. ražniku ni tukaj nobene vesti, ker so re- tu(jj ge stališča humanitete, človečanskega kognosciranja z aeroplani oziroma zrako- j čutstvovanja, občutijo Slovenci v območju plovi radi slabega vremena nemožna. Iz Homsa, Derne in Tobruka. TRIPOLIS 15. (Ag. Štefani). V Homsu ni nič novega. — V noči od 13. na 14. t. m. je sovražnik napadal našo južnozapadno fronro, a je bil odbit z velikimi izgubami. Na naši strani sta bila ranjena dva moža. — V isti noči se je pri Tobruku vršila ma!a praska med predstražami, izgub ni bilo na nobeni strani. Rane italijanskih vojakov so čestokrat nevarne, ker uporablja sovražnik umetno deformirane krogle. Preganjanja časnikarjev, ki poročajo — resnico. TRIPOLIS 15. General Caneva je dopisniku lista „Daiiy Nirro", ki je dne 2. in 3. t. m. priobčil neresnične vesti, da bi vzbudil vero o resničnosti namišljenih vesti, o grozodejstvih nr.ših (italijanskih) čet, odvzel njegovo poročanje. deželne sodnije tržaške kakor najhujo krivico, kakor oškodovanje in poniževanje, dejstvo, da tržaška porota ni sestavljena tako, da bi sodniki iz ljudstva umevali slovenskega obtoženca, kar je vendar prvi predpogoj, da ga morejo tudi pravično soditi. Odbor našega političnega društva |e sicer tudi v prejšnjih letih posvečal svojo pažnjo temu važnemu vprašanju, letos pa je zadobila konkretneje oblike akcija za sestavo porotniških listin, ki bo odgovarjala pravici: faktičnim narodnostnim razmeram v območju te deželne sodnije, tisti jezikovni jednakopravnosti, ki je od državnih osnovnih zakonov zajamčena tudi nam Slovencem, in tudi praktični potrebi, zanesljivosti kazenske justice — torej interesu te justice same. Odbor našega društva je poskrbel, da kompetentni faktorji dobe v roke potrebnega materijala in da morejo ukreniti po- trebno, da bo sestava tržaške porote taka, da bodo tudi slovenskega in hrvatskega obtoženca sodili sodniki, ki ga bodo popolnoma umeli. In če ne več, vsaj toliko moremo reči, da je opravičena nada, da se tudi ta vnebovpijoča krivica, ki se godi našemu ljudstvu v območju deželne sodnije tržaške, slednjič vendar odpravi. Za naše šolstvo. Stara borba za pravično rešitev tega perečega vprašanja je nadaljevala tudi v minolem letu. Žalostno je res in tudi karakteristično za razpoloženje odločilnih faktorjev v tej državi, da tako jasna pravica, ki je ob enem postulat kulture, ne more zmagati hkratu in popolnoma, marveč da se pravica deli le v malih dozah — kakor bolnikom zdravila. Je pač taka tradicija v naši Avstriji, da oni, ki imajo moč v rokah, dajajo Ie tedaj in v toliki meri, kadar in v kolikor si morejo narodi — izsiliti! Tako delijo tudi nam tržaškim Slovencem pravico na ljudsko-Šolskem polju: v obrokih in še to malih I Nu, konstatovano bodi vendar, da smo tudi v minolem letu napravili mal korak naprej do cilja in da nam ie drž3va odplačala zopet vsaj mal obrok na račun naj-pravičneje in najnujneje naših zahtev, dočim je ista vlada nasproti naši cbčini slej ko prej popolnoma obnemogla v tem pogledu. Z letošnjim letom je podržavljenih zopet pet učiteljskih mest ni naših družbinih zavodih in obljubo imamo tudi za prihodnje leto. Ker pa uče izskušnje, da obljubam vlade v naši državi ni preveč zaupati, bosta morala naše politične društvo in naše zastopstvo na Dunaju tudi v bodoče posvečati vso svojo pažnjo našemu šolskemu vprašanju. Zato je bila tudi zelo na mestu inicijativa iz učiteljskih krogov za veliki manifestacijski shod za naše šolske zahteve, ki je dosegel popoln in sijajen vspeh po ogromni udeležbi iz vseh slojev in po globokem utisku obeh referatov gg. Josipa Uičakarja in drž. poslanca dra. Rybara. „Naš dom". Tikom pod konec našega društvenega leta smo si ustvarili tržaški Slovenci zadrugo, po kakoršnji so se neprestano oglašale želje med našimi širokimi sloji. Ni sicer ta ustanova direktno delo našega političnega društva, ali je vprašanje, s katerim se je naš odbor mnogo bavil in je tudi inicijativa za ustanovitev stanovanjske in stavbene zadruge „Naš dom" izšla od mož, ki vodijo naše politično društvo. Istotako je gotovo, da bo naše politično društvo tudi v bodoče se svojim vplivom in svojo pomočjo povspeševaic razvoj in delovanje te zadruge, ki ima izpolniti važno verjel v organizaciji dela tržaškega Slovenstva za gospodarsko, socijalno in politično osamosvo-jenje naših širokih mas. (Pride še.) Domače **e$ti. „Slovenska Straža". Prejeli smo : Pred nekoliko dnevi smo čitali v „Edinosti" obrambo zavoda sv. Nikolaja. Umestno se nam zdi, da omenimo o tej priliki tudi gonjo zoper Družbo sv. Cirila in Metoda. Tudi ob to obrambeno institucija se je obregnil dotični dopisnik „Novega Časa", češ, da koledar Družbe sv. Mohorja priobčuje reklamne oglase za izdelke, ki se prodajajo na korist Ciril-Metodovi Družbi. Ne da bi mislili s tem nasprotovati delovanju „Slov. Straže", pač pa hočemo opozoriti na dejstvo, da nam Družba sv. Cirila in Metoda podaja vse drugače, jasneje in korektneje izkaze in račune o troških v narodno-obrambene svrhe, nego pa „Straža". Družba sv. Cirila in Metoda objavlja vsak vinar: odkod je prišel in kam je šel. Posebno pa nas je zabolelo, da „Novi Čas" ravno tako nasprotuje Oril-Metodovi Družbi, kakor raznim nemškim židovskim tvrdkam. Njegovo sovraštvo do naše Šolske družbe je pač že prišlo do vrhunca. Sedaj bi trebalo še, da bi začel odganjati slovenske otroke iz C. M. šol. Saj bi mu bilo menda ljubše, da se naši otroci ponemčijo in poitalfiančijo, nego pa, da bi se „poliberalili" po slovenskih šolah, čeprav poučujejo na njih katoliški katehetje in katoliške redovnice, ki jih plačuje „Družba s v. Cirila in Metoda". Stavka voznikov. Včerai je že tretji dan, ko so vozniki stavkali. Dasi so mali gospodarji bili pripravljeni dovoliti voznikom zahtevane priboljške, stavkajo iz solidarnosti vendar tudi vozniki, ki so uslužbeni pri | malih podjetnikih. Vsled tega so prisiljeni praznovati tudi vodniki, ki imajo lastne konje. Vsa stavka je naperjena v prvi vrsti proti „Adriatiki" in Delniškemu društvu za prevažanje (Cimadori in dr.) V krogih malih podjetnikov za prevažanje, ki imajo samo po nekaj konj, se govori, da sta vso stavko namenoma provzročili omenjeni družbi sami, ker hočeta vničiti male podjetnike za prevažanje. Delniško društvo za prevažanje (Cimadori in dr.) ima okoli 700 konj, in ta družba ima tudi prevažanje spedicijske tvrdke „Adriatica*. Vsi mali podjetniki skupaj pa imajo okoli 900 konj. Med obema *ema silama se sedaj vrši boj, takorekoČ na življenje in na smrt. Maii podjetniki so bili dosedaj brez organizacije. Ko so uslužbenci nastopili s svojimi zahtevami, so pa mali V Trstu, 16. novembra Ičli. vozniki napravili organizacijo ad hoc, ter sklenili udovoljiti vsem zahtevam svojih uslužbencev. Oni so namreč rekli: Ako ne bomo mogli izhajati z več parov konj, bomo imeli vsak po en par ter delali s tistim pirom sami. Če bomo sami delali, bomo tudi toliko služili, da bomo živeli. Kljubu temu pa, da so mali podjetniki bili pripravljeni privoliti v vse zahteve njih uslužbencev, so kakor že rečeno, tudi ti stopili v stavko iz solidarnosti z vozniki obeh omenjenih velikih spedicijskih podjetij, ki hočeta monopolizirati vse prevažanje. Včeraj ob 3. uri popoludne so imeli vozniki zopet shod v gostilni „Al Mondo nuovo". Predsednik shoda je naznanil, da je odbor malih gospodarjev vozov šel k županu in ga naprosil, naj posreduje, kar je župan obljubil. Zato je nade, da pride do sporazuma. Ob 7.30 sinoči je imela sejo zveza delodajalcev. Seja je trajala do po 9. ure. Mnenja so bila različna, eni so bili zato, da se ugodi zahtevi voznikov, drugi proti. Ko-nečno so sklenili, da se naloži tajniku „Zveze" dr. Feruc. Cimadori, da se pogaja s štrajkovci in skuša spor poravnati mirnim potom, to tem bolj, ker je tudi župan dr. Valerio pripravljen posredovati. Kakor doznajemo, je v obeh svobodnih lukah več sto vagonov polnih blaga, ki čakajo na razkladanje. * * * Tvrdka Ignac Habijan in Hosnik, katere imejitelja sta slovenska podjetnika, Ignac Habijan in Ivan Hosnik je sklenila ugoditi vsem zahtevam voznikov, kakor navedenim v spomenici, katera je dala povod stavki. Ta svoj ukrep sta imenovana gospoda naznanila včeraj odboru stavkujočih in bode ta tvrdka danes nadaljevala delo se svojimi ljudmi. Komorni koncert Ševčikovega kvarteta. Danes večer vrši se v veliki dvorani „Narodnega doma- ob 8. uri zvečer komorni koncert Ševčikovega kvarteta. Ker so kritike ljubljanskih dnevnikov polne hvale In priznanja o dovršeni umetnosti kvarteta, o njegovi eleganci in nepresegljivi tehniki pred-našanja, imamo po pravici pričakovati prav izbranega vžitka prve vrste. — Podajmo se torej danes vsi, ki nam je kaj do glasbene umetnosti, na komorni koncert slovanskih umetnikov! Povpraševanje po vstopnicah za današnji Ševčikov kvartet v „Nar. Domu" je izredno živahno. Člane Čitalnice in Besede opozarjamo tem potom, da zvečer pri blagajni ni vdobiti več znižanih vstopnic. Te si je treba omisliti najkasneje tekom popoldanskih ur pri društvenem kustosu. Vstop na današnji koncert v „Nar. Domu" je med proizvajanjem posameznih točk strogo zabranjen. Na ta neobhodno potrebni ukrep si dovoljujemo vse posetnifce uljudno opozarjati. Tombola v korist podpornih zakladov NDO se prične v prihodnjem tednu. Kdor še ni kupil srečke, lahko to še stori in dolžnost vsega slovenskega občinstva je, ! da vsakdo kupi vsaj po eno srečko, ki | stane samo 60 stot., kajti čisti dobiček te prireditve je namenjen v tako blag namen, ! da bi nobeden slovenski delavec ne smel prezreti tega. Gre namreč za odpomoč ubo-! gemu bolnemu brezposelnemu slovenskemu * delavstvu, učlanjenemu v NDO. Torej le par dni nas ločuje od početka dviganja številk. Zato pa naj oni, ki še ni 1 storil do danes svoje dolžnost s tem, da ! kupi srečko, to stori v teh par dneh. Srečke so v razprodaji po okolici v ! vseh konsumnih in gospodarskih društvih, i v mestu po tovarnah pri raznih zaupnikih, ! v konsumnih zadrugah NDO, v uradu NDO ' v Skednju, pri sv. Jakobu in v centrali sami. Mestni svet tržaški bo imel jutri ob j 7. zvečer javno sejo, na katere dnevnem i redu je kot 11. (zadnja) točka proračun za II. 1912. Za obrambeni sklad družbe sv. Cirila in Metoda so se nadalje prijavili: 945. stalno omizje v restavraciji Vuga v Grobe!-nem (plačalo 30 K); 946. „Neimenovani* iz kovčevskega okraja (plačal 40 K). Do 1000 kamnov jih manjka še 54. Občinska klavnica na OpčSnah. Obrtna oblastnija je dovolila tržaški občini, da odpre na Opčinah občinsko klavnico. Ko se prične klati živino v novi klavnici, bo za vso tržaško okolico prepovedano klati živali v privatnih klavnicah. Mestnemu svetu bo stavljen predlog, da dovoli za gradnjo nove klavnice 65 000 K. Razpis štipendijev iz štipendijske ustanove „Ivan Marija Vatovec za slovenske dijake tržaške gimnazije". Podpisani odbor : podeljuje za šolsko leto 1911/1912 iz gori-! imenovane ustanove in po določilih usta-' novnega pisma dva štipendija v znesku K '200. Pravico do štipendija Imajo pridni, na-jdarjeni in potrebni revni dijaki tržaške drž. j gimnazije, ki so slovenske narodnosti ter obiskujejo obligatni slovenski tečaj na istem ' zavodu. Ako so sicer dani vsi pogoji, imajo S! auffjftttftS Križmnnčič & Breftak, Trst, ulica Huova 31 ¥ Trstu, 16. novembra 1211, prednost dijak?, rojeni pri sv. Ivanu pri Trstu in, ako bi takih ne bilo, tedaj dijaki rojeni v tržaški okolici. Prošnje za podelitev morajo biti pisane in opremljene z listinami, navedenimi v sledečem odstavku, ter poslane s pošto na podpisani odbor v roke društvenega tajnika g. Miroslava Pretnerja, vodje c. kr. pripravnice srednjih šol v Trstu, ulica Fontana Št. 10. II. nanstr. Prošnjam je priložiti: rojstni in krstni list, šolska spričevala vsaj poslednjih dveh tečajev, potrdilo ravnateljstva tržaške drž. gimnazije o tem, da je prosilec vpisan kakor reden dijak tega zavoda in da obiskuje obligatni slovenski tečaj, in končno ubožni list. Prošnje je vložiti najdalje do 16. decembra 1911. leta; na kasneje .dospele prošnje se odbor ne sme ozirati. V Trstu, dne 15. novembra 1911. Odbor dijaškega podpornega društva v Trstu. Družbi sv. Cirila in Metoda sta poslali gosp. Magda in Pep'ca Hribar iz Velike Gorice na Hrvaškem 20 K mesto venca na krsto svoji teti, gospej Mariji Zorko roj. Pavlič. G. Anton Carli, notar v Žužemberku, je poslal CM. družbi iz neke kazenske poravnave 20 K. Hvala I Češka akcijska pivovarna v Budjejovicah je poslala družbi sv. GM. 496 K 96 vin. od prodanega piva med Slovenci. Zahvaljujoč se cenjeni slovenski akcijski družbi za ta lepi dar, priporočamo slovenskim pivopiv-cem priznano izvrstno pivo akcijske pivovarne v Budjejovicah. Govorilno razmerje med Trstom in Hamburgom se omeji s 15. novembrom na prometno-mrtev čas. Za prometno-mrtev čas veljajo ob delavnikih službene ure od 7. zvečer do 9. ure zjuiraj, nadalje službene ure ob nedeljah in praznikih. Govorilne zveze v tem razmerju se pa izvršujejo tudi izven prometno-mrtvega časa, ako se priglasi pogovor kakor „nujen". Naše gledališče. Prva ljudska predstava ob znatno znižanih cenah se je minolo nedeljo jako dobro obnesla, ker je občinstvo v velikem številu prihitelo na lepo predstavo, ki mu nalaga le neznatno denarno žrtev. V nedeljo po-poldne ob 4. uri bo druga predstava te iy11* vrste. — Vprizori se slavna Viktor Hugo-va oclt,or: drama „Lukrecija Borgia" Zvečer bo premijera Bisson čl Mars-ove burke „Madame Bontvard". »EDINOST« §4, 318. 8tran II . Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici. mačeho skupaj za kakih deset kron. Porto-J lan in dijak sta bila Izročena v domačo kazen materama, ki sta se zavezali vrniti škodo .„ rreme. - Danes: ivan Prodajalna čevljev v Trstu, ul Barriera vecchia 38, Trogirski. — Jutri: Gregor šk. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne ■+■ 17° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno, temperatura malo spremenjena ; vetrovi od vzhoda. Društvene vesti. Sokolski pevski zbor. Današnja pevska vaja odpade radi nocojšnjega Sevčekovega koncerta. Zato se bo pa ta vaja vršila jutri večer točno ob 9. uri v prostorih „Trgov- | skega izobraževalnega društva" v ulici sv. Frančiška 2. Prosimo polnoštevilne udeležbe. Na zdar! Danes ob S. uri zvečer vaja za možki zbor „Dramatičnega društva". Prvi izobraževalni večer Št. jakobske Čitalnice se vrši danes ob 8. uri. Upamo, da se ga posebno mladina vdeleži v velikem Številu. št. Jakobska mladina ima danes, četrtek ob 9. uri važno sejo v gostilni gosp. Babiča. Naj nihče izostane. Vrdeljski Sokol. V soboto, 18. t. m. ob 8. in pol do 11. in pol plesne vaje. Tržaško podporno in bralno društvo j uljudno vabi gg. odbornike in njih namestnike k važni odborovi seji, ki se vrši v petek 17. t. m. „Klub hrv. i slov. akademičara Istrana u Zagrebu" se je konstituiral za šk. leto 1911-12 tako-le: Predsednik: Rajko Šestan, cand. iur.f podpredsednik: Mato Gregorič cand. iur., tajnik: Marko Lekič cand. iur., blagajnik: Srećko Zuglia cand. iur., knjižničar: Martin Klunič cand iur., odbornika: Mijo Deklic cand zorja kob cand. iur. Ob enem javljamo, da je klub prevzel razprodaju „družbinega kolka" za Istro ter ga v tem pogledu priporočamo si. občinstvu. Društvo svobodomiselnih slov. akad. „Sava* na Dunaju si je izvolilo na svojem I. red. občnem zboru dne 3. novem-za svoj zimski tečaj sledeči Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domaČih izdelkov naše zadruge. - SPREJEMAJO SE TUDI POPRAVE. —— miE 3I1E ADVOKAT Dr. Ant Dermota naznanja da ima svojo pisarno v Gorici Via Tre Re Štev. 8. I. n. 3 E nni □E 3 E Ker se v nekaterih javnih lokalih razpečuje navadno črno j pivo z prostim označenjem „pivo dvojnega kvasa" zato se cenj. občinstvo opozarja, da je pristno id. iur., in Dušan Bunc, stud. "iur.. revi- j _ j« _ i« i. »A Jo^Jn Ltie^ ja: Marko Ružič cand. iur., in Vivodaja- edmo tlsto PlVo dVOjnega Masa, J katero nosi varstveno znamko Predsednik: Srečko Lapaine for., podpredsednik : Pavlin Aci iur., tajnik: Stanislav Jurko iur., blagajnik: Vinko Lapaine iur., knjižničar: Jos. Samec m. vet., namestnik : Fias Ivan med., gospodar: Korošak Krešimir export., arhivar: Brovet Rupreht Ta francoska pochade je bila doslej f->r> namestnika: Kutin Friderik, cult., Fran vprizorjena z velikim vspehom v malone j./an n^d. vseh gledališčih. V Trstu so jo igrali „i quat-j Novo društvo. C. kr. namestništvo je tro brillanti" pred nekaj leti. j vzei0 na znanje pravila novega društva: V torek, na tržaški praznik „Marije od; Podružnica društva Jugoslovanske strokovne zdravja", se povodom obletnice smrti grofa ;zveze v Ljubljani s sedežem v Trstu. Leva Nikolajeviča Tolstega (v 20. novembra M&r. del. organizacija* — Pevski zbor NDO. Danes pred vajo 3{ans Schmidt tehnični zobozdravnik iT SSk Dr. Fran Korsano Specijalist za slfilitlčne In ko2ne bolezni Ima svoj 2249 AMBULATORIJ v TRSTU, v Ulici San Nlcolč Stev. 9 (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. tn 5.i/s do 6.V1 pop ■ J TELEFON št. 1U&3. TRST ul. della Zonta št. 7 /. .535 Podpisana naznanja slavnemu občinstvu, da je odprla gostilno y Trstu, ulica Giulia štev. 1">. Z ur Stadt Laibajh" Točijo se Tina prve vrste. Teran . po K 1*28 Istrsko črno K --96 Istrsko belo „ 1-04 Vipavsko . . „ 1*04 ---------- Kuhinja vedno pripravljena. -------- 53 1910) vprizori njegova še ie po njega smrti obelodanjena drama ,,Živ5 mrtvec". Kakor je poročala brzojavka z Dunaja j i- seja odbora izvoljenega minolo soboto v včerajšnji „Edinosti", je predvčerajšnja; — Skupina NDO „Lmoleum" ima no-predstava te drame v dunajskem dvornem; coi ob 6- »n Po1 sestanek v prostorih NDO. gledališču dosegla velik uspeh. Kakor znano,! Pri sv- Jakobu. . _ . . je bila sicer ta drama vprizorjena, in to še — Delavci „Skedenjskih plavzev imajo ie v poslednjem času, le še v Petrogradu, nocoj ob 8. uri sestanek v prostorih „Go-Moskvi, Parizu, Hamburgu in Zagrebu. Naše: spoaarskega društva" v Skednju. # gledališče si je preskrbelo prevod iz ruskega | —Skupina NDO „Uslužbenci mestne originala, čim je bil isti obelodanjen, in tako! plinarne" sklicuje za soboto dne 18. t. m. smo priš!i do senzacije, da je naše gledali-! ob 7. uri zvečer v prostorih NDO. pri sv. šče eno izmed prvih gledališč, ki seznani;Ja'sobu občni zbor. Tovariši! Agitirajte za občinstvo s tem posmrtnim delom velikegaj polnoštevilno udeležbo. misleca in pesnika iz Jasnaje Poljane. Nova trgovina gramofonov Helvetia Trst, ul. Barriera vecchia 19 najbogatejša zaloga v provinciji. Švicarski aparati od K 50 naprej. - EDINA ZALOGA - MARIJA AŠACHER. Odlikovana pekarna In slaščičarna SKERK - TRST slovenskih plošč vsake vrste. CENE ZELO ZMERNE. UMETN^ZORJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez „. _ , . m m h h , i= vsake bolečine = Tržaška mala kronafc&J Namen »Narodoe faramimce m posoli- 8 " JS ^ . f , . j •. niče v Trstu" je po § 2 pravi), da nudi v; |\ i Pn-mAL y TpBSf>hftr Radi Trtpohsa — v luknjo. Izidor Vspodbujo delavnosti in štedljivosti priliko i J. Isorilldft s IIM>llor Jenko, lastnik vozov, stanujoč pri sv. Mariji | vsakemu, posebno pa manj premožnim slo- zobozdravnik Magdaleni Zgornji štev. 492 se je nahajal, jem> da svoje prihranke brez težav in zgube včeraj v neki krčmi v ul. Ghega, tamkaj je časa kot g0t0v in obrestonosen kapital lahko Obe ti poslednji predstavi bosta v abo-nementu. Gospodarstvo. 8 Štedljivost n> k neodvisnosti in blagostanju! | Narodne hranilnice in posojil- bii ludi neki Avgust Petelin. Pričela sta se nalagajo in po potrebi zopet dvigajo. K temu že itak krasnemu namenu je konces. zobni tehnik pričkati radi Tripolisa. Jenko je „držal" za Italijane, Petelin pa za Turke. Konec prič- n0va pripojila „Nar. hranilnica in posojilnica" j kanju je bilo, da je Jenko zgrabil stol in zige druzegat, pomagati s cenim kreditom po- niim nH'jfil Dofolirio t o Irn mnrnn nn otnui i i •___ • ____s_____» •_ ?_ ____i_ ? r TI- • • TRST - ulica della Caserma št. 13, II. n. njim udaril Petelina tako močno po glavi, da mu je prizadel veliko rano in se je moral ta zateči na zdravniško postajo, Jenko je pa v spremstvu redarja romal — v luknjo, kjer se mu menda ohladi njegova prevelika gorečnost za italijansko ekspedicijo v Tripolis. Klobase po ceni. 25-letni Peter Simo-nič je včeraj snedel več klobas in jih žalil z litrom vina. Zakaj bi pa ne? Lačen je bil in je šel v gostilno „Al Cisternone" v ulici Crosada. Do tu nič hudega! A denarja ni imel! Jesti pa je moral. Jedel je torej in pil. Kaj bo potem, je pač — klobasa I Tako se je zgodilo, da je prebavil klobase in vino v ulici Tigor! Trije kandidatje za jetnišnico. Viktor Portolon, star 13 let, iz Pordenona, zaposlen v Angelijevi tovarni za vrvi, Henrik Družina, 16 letni kotlar iz Materije, in neki 11-letni dijak R. so bili včeraj aretirani radi sledečega čina: Omenjeni pobalini so z grožnjami, da ga sicer pretepejo, silili 9-letnega sošolci omenjenega dijaka Antona Hervatin, da je kradel svoji mačehi vse, kar je Ie mogel, in potem izročal vkradeno tej Čedni trojici. Mali Hervatin je tako okradel svojo Kupujte ,Nar. kolek'! trebnim in manj premožnim, iz nesebičnih ozirov. Da bo pa naslov Narodne hranilnice in ; posojilnice popolnoma opravičen, je pa vendar potrebno, da se organizacija v nečem izpopolni. Po pravilih se je do sedaj štedilo potom vlaganja le tedaj, če se je uložilo na-; enkrat najmanj po 1 K. Neznaten znesek, vendar se dogaja če-stokrat, čeravno je to težko verojetno, da Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biSkotov, posebno za čaj ia bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, kTOkat in vse predmete za peči. NajfinejSa moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozemna vina in likeri v steklenicah. Bezp lačna postrežba na dom. Kruh In »l&fičloo se Izdeluje i gi o nič kim električkim strojem. T^ar Podpisari priporoča Blavaemu občinstvu svojo pekarno in sladščičarno Trst, ul. Sette Fontana 834 (vogal Dooadoni) Prodaja ves dan evei kruh vsake vrste ia slad*ice ZALOGA MOKE iz prvih mlinov. — Vsakovrstni prepefionol (Biacottini). JOSIP VATOVEC. : Pastražhs : tudi na dom. aj je Spa.tenbz*ot? Stran IV. ,EDINOST" St, 318. V Trata, 16. novembra 1911. malemu trgovcu, uradniku, delavcu ali de- j Iz Devina: Kakor vsako leto, se laška lavki pri 8 do 10 K tedenskega zaslužka ne ' „Lega" tudi letos pripravlja, da bogato ostaja niti toliko, da bi mogel ta znesek obdari svojo šolo obiskujoče otroke, ki jih naložiti. J*"-SS-2SS—Ssarss mogoče šteM tudi pri malih Meskih. . ' & državnega kancelarja; 2. S tem se prispeva k gospodarskemu ise ^ svojemu ^ ^ u i T stanovanju". Vesti iz Istre. vrne laga za event. poznejšo potrebo. 3. S štedljivostjo je narastlo tudi veselje k delu in življenju. 4. Cela vrsta manj premožnih Ijud*, po- j n0vo društvo. C. kr. namestništvo je sebno delavcev, je dvignila v času bolezni 'Vze!o na znanje pravila novega društva: ali brezposelnosti denar In se stem obva- j „Hrvatski Sokol" s sedežem v Novi Baški. rovala pred bedo. j Tujci v Opatiji. Od 1. januvarja do 5. Dokazalo se je, da so posli mestne 8. novembra 1911 je obiskalo Opatijo 37.634 zastavljalnice, ki so preje vedno rastii, 0seb; poleg teh še 5757 oasantov, skupno znatno padli. 143.391 oseb. Od 2. do 8. novembra 1911 Stedne listke je vdobiti za sedaj vjje na n0vo došlo 318 oseb. Dne 8. no-uradu „Narodne hranilnice in posojilnice" vjvembra 1911 je bilo navzočih 1408 oseb. ulici Caserma 17 pritličje, toda gotovo naj-:----- demo posredovatelje, ki bodo prodajali listke Loterijske številke, izžrebane dne 15. za nas brez lastnega dobička in to glavno novembra 1911 : med trgovci v mestu in okolici, v šolah, Brno 65 gostilnah, konsumih itd. ' Inomost 52 S tem se gotovo jako udomači to pro-t—- vizorično nalaganje denarja ; nalagatelj siWm OglS&Sl pride v „Narodno hranilnico in posojilnico",1 Tovarna zrcal P. REVEL odlikovana na razstavi v Rimu leta 1911 z zlato kolajno in križcem velike nagrade, na mednarodni razstavi v Parizu z zlato kolajno in veliko nagrado TELEFON 313, rim. H. TRST, Ulica Giulia Št. 41. TELEFON 313, rim. II. Kristali, zrcala, stekla, UruSenJe, posrebreoanle, smlrkanle, pregibanje, dekoracije na kislino In smlrek. VELIKA ZALOGA kristalnega stekla in gin, ngniffli in brušeni! šip n kočije in popolne avtomobilske opraie. Reklamska ogledala. Vezanje z medjo in nikljem. — SPECIJALITETA: Posrebrevanje zrcal, ki se ohranijo pred vlažnostjo. Kompletne garniture ===== kristalov in ogledalov za prirejevanje novih trgovin. ■ m ■ m Zdravljenje: krvi Č=J „Tisačerl cvet" (Mlileflorl) CietI kri ter je isTrstno aredtvo proti mim slufi Jim, če peče t želodcu, kakor proti Blabemu prebavljanju ln hemoroidam. - Jeden omet za zdravljenje stane ^ 1 K ter se dobiva t odlikovani lekarni »'j PRAX&ARER - „Al DUE MORI" Trst (mestna hiša) — Telefon 377 PoStne pofiiljatve se izvršujejo takoj in franko, ako ae dopošljo Kron 1 10. 56 72 63 71 69 11 28 81 TIIŽAŠK1 GLEDALIŠČA. POLITEAMA ROSSETTI. Sinoči je dala družba Caramba prvič komično opero „Mal-brukM od Leoncavallo. Občinstvo, ki je vajeno lahkih operet je — kljub precej dobremu izvajanju Leoncavallovo tridejanko sprejelo dokaj hladno, izvzemši prvo dejanje, po katerem se je precej ploskalo in klicalo umetnike na oder. Danes v drugič „Malbruk". FENICE. Danes: Zadnjič v sezoni Kal-manovi „Jesenski manevri". PALAČE HOTEL EXCELSIOR. Danes koncert od 5. do polnoči. DAROVL — Pri predstavi „Požigalčeva hči*, katera se je vršila v Vrdelci, v korist tamošnje pod. družbe C. M. 1. novembra ob lepi vdeltžbi, so vstopnino preplačali: gg. N. N., Ivan Godina, Peter Rebek, Emil Ba- vrata 16. kjer se mu izda brezplačno knjižico na 1 Kflpiacniifr za koncert, izvrsten, dru katero se takoj obrestuje po običajni I UioSOfir vroda se takoj. Ulica obrestni meri. Prosimo vse one osebe, ki bi blagovoljno razpečavale te štedne listke, naj se pismeno ali ustmeno obrnejo do „Narodne hranilnice in posojilnice* v Trstu ul. Caserma št. 17 pritličje. drugi za učenca, Petronio 9, 2019 Odda ee v najem krasna meblovana soba. Ulica Giorgio Galatti 20, III. nad. St 13, desno. £020 /olnna Obuvala moškega, ženatega in otroS-aLdlUljdi kega na izbero po nizkih cenah. — Avgust Taučer, ulica Belvedtre št 34. 2017 Proda se za vsako ceno ljudska kavarna Ulic« Solitario 16. 2005 n| a i/ca za novoport čenče ! Kompletna soba z I rlilKd zmetnicami rabljena samo en mesec je na prodaj po konkurnnčni ceni. Kerbler, trgovina s pohištvom, ulica Molin a vento 7. 2001 Brivski učenec «e sprejme takoj. Imel bo priložnost, se izučiti v lasuljarstvu in Česanju dam. Sprejme se tudi u&nka zs damski Ealon. Na?lov v ulici Carducci 9. A. Sebet. 1991 Mala lepa sobica se odda takoj. Ul. Boccsccio 5, II, vr. 5. 200 Dvonadstropna hi£a je na prod j v sredini mesta Idii; < na prometnem kraju. V"nji se nahaja že nad 30 let gostilna Pripiavna je tudi za trgovino na debelo, ker ima proste rno klet. Ceua kron 25.000. Naslov pove Inser oddelek Edinosti. 1961 Mazlone aerea Zaloga obuvala = in lastna delavnica —— MATIJA PAHOR, Trst ulica Arcata štev. 19 Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po j akt) nizkih = iii zmernih cenah. se imenuje razprava, po kateri se lahko vsakdo pouči o zrakoplovstvu in se prepriča, da je naprava varnih, splošno rabljivih, cenih letalnikov mogoča. Dobiva sc v knjigarnah: J. Gorenjec, ulica Caserma štev. 16 : in : E. Vram na Korzu. - CENA 60 VINARJEV. - Kron 6200!! AUTOMOBIL! FORD 1911 Majvečja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 vez edinega tipa CHASSIS 20 H? šest raznih tfpcv kečij , Kočija „FORD" Je naJpopolcpJSfl, najhitrejša ln najekonomlf ue'tm kar jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goltloti 10-11, Tel 1734 Velika oenlraina garage, ulica dal Baohl 16, vogal ulloa Boaohatt« TELEFON 2247. tiTOCK PNEUM GOODRICH (amerikauBk«). Automobili na posodo po smerni oenl. Varstvo ln TE4lrteY»nje avtomobilov,--Solidna poaLrelkv ILNA K D. Guerrino Marcon Trsf, uia Belvedere št. 13. Zaloga vsakovrstnega oglja in premoga. POZOR!I 50.000 parov čevljev! v Trstu, ulica Carradori št. 18 ki jo sedaj vodi g. HENRiK KOSIČ je popolnoma na novo praurejsna in po najinodernejera slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. © m & © Slovanske igralne karte rffi: Meblovana knjigama J. Gorenjec, ul. Caserma 16., Gregor Zidar & G., Rocol 263, tobakarna Segolin, ulica Industria mm it_uT- i . . . n u l ' (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Scolfa, trgovec, v retto, N. N., Jakob Tominc, Andrej Rebek,, K0zini. Iva'n Dekleva. 1472 po 40 st., Carga 1 K. — Anton Baretto, ker se ni mogel vdeležiti predstave 60 st., g.a Ana Gomizel 1 K. — Ant. Mlač 40 st., Antonija in Franica 50 st. — V počešče-nje spomina ljubljene hčerke podarila družina Gropajc 3 K. — Podružnici, družbe sv. CM. v Rocolu daruje g. Anton Škilan (Drejon) gostilničar v Rocolu 4 K. Srčna hvala. IL nad. soba z dvema portcljaina se odda takoj. - Ul. Fontana St. 8, 1967 Vinoteč S£yi vina. Ulica S. Giscomo in št 11. 1988 l/iels* 2©JJe Prve Trste b*tt0 kron MolU 24'— 30 kgr b.tto krou 7 80. Krastavce, peverone, itd pošilja s povzetjem Anton K. Linek - Znojmo (Češko). 8150 — Za sv. Ivansko podr. sv. Cirila in —-—- Metoda je daroval g. Ivan Zadnik o priliki Ci/iporcIiP vez ^satovratno platneno pogreba svojega očeta K 2. — Gosp. blago, damsko in mo§ko perilo, c .3» j c ^ i-i »• j vf, oprave za neveste, zaloga uzorcev. V. Commerciale Furlan in Sarazin nabrala v veseli družbi poiunadstro^je. 3124 pri g. Lojzu v Bregu o priliki natakanja vina — Za godbeni odsek NDO e daroval JOSip TraiflpilS ix*w 3 (Rv Jakob) na občnem zhoru tov A Rodila K 1 7S» priperofia »vejo pokarljo. Večkrat na dan na ODcnem zooru tov. A. lioaeia K 1, za svs2 Mrahm _ Zai0ga moke v*ake ▼nst^iz kar mu odbor izreka zahvalo, in zeli obilo prvih mlinov, vino ln likerji v atekienioah. posnemovalcev. Claddice ln biikoti. Vesti iz Qoriškes Iz Divače. Divaški mladeniči prirede dne 19. novembra v prostorih g. Andreja Obersnela (v salonu) dve igri Jaka Stoke in sicer „Ne kliči vraga lu in „Trije tički". Pred in med igrami bo udarjal tamburaški zbor in izvajale se bodo tudi pesmi. Po predstavi ples. Kdor se hoče poveseliti, naj pride dne 19. t. m. v Divačo. Cisti dobiček je določen v narodne svrhe. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Nova društva. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novih društev: Splošna delavska zveza „Vzajemnost" za Goriško s sedežem v Nabrežini; „Zveza županov in podžupanov za politični okraj goriški ter slovenske občine gradiŠčanskega okraja s sedežem v Gorici: „Prostovoljno gasilno društvo s sedežem v Selu (pol. okr. Goriški). Skladišče žagovine posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje fndebeio.b- Postrežba na dom. i©KXXXXXXOXI)OCOojoH Otvoritev nove trgovine v Trstu, ulica Nuova 41 AHEUA MARTINIM — BOGAT IZ BOK - ugotovljenih oblek za ženske in punčke, ženske vestalije, bluze in izbrano perilo. Vsprejeaajo ae naročila vm meri. Naj zmernejše cene. NajzmernejSe cene. NOOOOOOOIGIOL 4 pari čevljev za samo 7 K 50 st. Radi plačilne zaoBtaloeti več velikih tvornosti mi ie bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo Čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para Ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po številki. Vsi 4 pari Btanejo samo 7 K 50. Pošiljatev po povzetju H. SPINGARN, eksport čevljsv Krakovo it. 240. Sme se zamenjati in bs vrne deoar. j'roSajalnica manufakhrnega blaga Enrlco de Francescbl Trst, ul?ca delle Paste št. 10 (vogal ulice Valdirivo) VELIKA IZBERJL bombažeUne, trliža, fdštunja, volnenega blaga, l^dt-luuega moškega in ženskega perila in drobnarij ::: po najzmernejših cenah. ::: noš fofotraf le Anton Jerklč, Trst, Sf © © a a) Sl Vicko Duplančić Trst, Campo Belvedere št. 3 priporoča si. občinstvu svojo novo gostilno Toči se novo prvovrstno splitsko vino. • • • • črno, opol in belo..... CENE ZMERNE. = CENE ZMERNE Via delle Poste 10. — GORICA, gospoaka ulica 7t Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno _ , ... k uiemu. 315 SST" Na debelo posebne cene. E 3E Velike nove proriajaimce piT pohištva m tapetarij L» e« • e Ui TRST, ni- Steđlsn ti 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenice) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cac* t^ema. Bogata izbera izbera popolnih aab od ^OO do 4:000 trou Jedilne sobe. Sprejemna in kaditne dvorane v ca n jvejSe.a r.logj. — SPECIJALITETA : Žele zuo iu aiadeuo pohiStvo gojaii izbera vstezrtrAmk stoik, — fopolas opreme in posamezni deli. II IL Gasperlol, Trst Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER Via Econorao §t 10 pp» Prevozno podjetje ■ o. kr. aTstrlJakih dri. i»l«xfti» 205I Sprejme razc&rifljanje tatorSneeasifeoii tiata Iz mitiic, lostailianje n dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJSE CENE, ST Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa »PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONI< H-M-i-tH