Poeamezna Številka BM 0Д5
НдГдшпкпБо^е
Uprava Klagenfurt, Postfach 118 / Oređnlfitvo v Klagenfurtu f Naročnina (ee plača naprej) meseCno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naroCbe ___tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0.06 za milimeter stolpec
Stev. 35.
Krabiburgr, в. maja 1942.
Fiihrer in Puce v Salzburgu
Politlčno-volaškl razgovori - V trdni odločnosti do končnoveljavne zmage
Salzburg, 5.maja. Fiihrer in Dace eta imela dne 29. in 30. aprila sestanek v Salzburgu. Razgovori med obema šefoma vlad so ee vršili v duhu ozkega prijateljstva in nerazdružljivega sobojevništva obeh narodov in njih voditeljev. Pokazala se je popolna soglasnoet pojmovanja o položaju, ki so ga utvarile osvajajoče zmage sil trojnega pakta, in o nadaljnjem vojskovanju obeh narodov na političnem in vojaškem področju. Pri tem je prišla vnovič do izraza trdna odločnost Nemčije, Italije in njunih zaveznikov, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi sile zago tovijo koaičnoveljavno zmago.
Političnih razgovorov sta se udeležila Reichsminister pl. Ribbentrop in kraljevski zunanji minister grof Ciano. Oba zunanja ministra osi sta imela pri tem priliko razpravljati o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih.
Vojaških razgovorov sta se udeležila na nemški strani šef vrhovnega poveljstva oborožene sile Generalfeldmarschall K e i t e 1 in na italijanski strani šef italijanskega generalnega štaba oborožene sile General-oberst C a v a 11 e r o.
Navzoča sta bila tudi nemški poslanik v Rimu pl. Mackensen in kraljevski italijanski poslanik Y Berlinu Dino A1 f i e r i. *
Sestanek med Ducejem in Fiihrerjem se je vršil v bližini Salzburga v hiši za goste Reichsregierunge. Dne 29. IV. dopoldne je dospel Duce v spremstvu kraljevskega zunanjega ministra grofa Ciano in šefa italijanskega generalnega štaba oborožene sile Generalobersta Cavallera ter nadaljnjih političnih in vojaških sotrudnikov na nek mali, v bližini kraja razgovorov ležeči kolodvor. Fiihrer je pozdravil Duceja na kolodvoru, kamor so prišli k sprejemu Reichs-aussenminister pl. Ribbentrop, šef vrhovnega poveljstva oborožene sile Generalfeldmarschall Keitel, Reichsleiter Bormann in Reichspressechef dr. Dietrich, ter Gauleiter in Reichsstatthalter dr. S c h e e 1.
Fiihrer je spremljal Duceja v hišo za goste, kjer je pričakal Duceja šef presidialne pisarne Staatsminister dr. e i s s n e r. Po skupnem kosilu je bil popoldan izpolnjen s političnimi razgovori, ki .ta se jih udeležila tudi Reichsausenminister pl. Ribbentroop in Italijanki zunanji miniter grof Ciano.
Večerja v najožjem krogu je zaključila prvi dan sestanka med Fiihrerjem in Ducejem.
Dne 30. aprila je šef vrhovnega poveljstva Generalfeldmarschall Keitel spremljal Duceja do FUhrerja k vojaškim razgovorom, katerih so se udeležili na italijanski strani, šef generalnega štaba oborožene sile Generaloberst grof Cavallero, italijanski vojaški ataše v Berlinu divizijski general M ar ras in brigadni general Gandin in od nemške strani Generalfeldmarschall Keitel, Generalfeldmai dchall K e s s e 1-ring. General der Artillerie J o d 1 in nemški vojaški ataše v Rimu Generalleutnant pl. R i n t e 1 e n.
Ob istem času sta se sestala ReichsauGen-minister pl. Ribbentrop in zunanji minister grof Ciano, da sta nadaljevala svoje politične razgovore, pri katerih sta bila navzoča tudi italijanski poslanik v Berlinu Dino Alfieri in nemški poslanik v Rimu pl. Mackensen.
Popoldan je bil sestanek med Fiihrerjem in Ducejem zaključen s posnetki politično vojaških razgovorov.
„Znak za zmago našega orožja, ki ne vara"
Ducejev telegram Flihrerju Berlin, 5. maja. Po zaključku razgovorov v Salzburgu je Duce pri prekoračenju Reichsgrenze poslal FUhrerju sledečo brzojavko :
»Pri moji vrnitvi v Italijo bi Vam, Fiihrer, rad izrazil, kako zelo sem pozdravil, da ste mi Vi dali priložnost k tako obsežni izmenjavi misli o sodobnih političnih In gospodarskih vprašanjih. Popolno soglasje najinih naziranj, ki sva ga tudi pri tem sestanku mogla ugotoviti glede vseh skupno predelanih vprašanj, me navdaja s posebnim zadoščenjem in je zame ponoven znak, ki ne vara, za zmago našega orodja. S ponovno srčno zahvalo za Vaš gostoljubni sprejem, ki mi bo ostal nepozaben, izražam Vam, Fiihrer, moje najsrčnejše to-variške pozdrave.«
Veliki uspehi петШ1| pomorskili bojnili sil ob sodelovanin zračnega orodja v m. Ledenem morin
Britanska 10.000 tonska križarka In več sovražnih trgovskih ladij potopljenih
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne	neka podmornica pod vodstvom Kapi-
4. maja objavilo:	tanleatnanta Teicherta dosegla dva
V srednjem odseku vzhodne fronte	torpedna zadetka na neki britanski 10
smo uspešno izvršili neko lastno krajevno	tisoč tonski križarki, ki je nepremično
napadalno podvzetje. V Lapplandu in na	obstala in se pozneje potopila. Oddelek
murmanski fronti smo odbili ponovne sovražnikove napade.
V severnem Ledenem morju so se podmornice in nadvodne bojne sile vojne mornarice ob sodelovanja s skupinami zračnega orožja po večdnevnih napadih ob viharju, močnem valovanju in poledenelosti bojevale proti sovražnim konvojem, ki so bili zavarovani po močnih bojnih skupinah. Pri tem je
(ПасИо »a britansko AudobiSo
F. H. Nočnim napadom britanskega zračnega oroi/a na nemška mesta je sledilo za petami povračilo, ki ga je Fiihrer napovedal v svojem velikem govoru pred nemikim državnim zborom. Zopet enkrat se mora britanski narod pokoriti za grehe, ki jih je napravil njegov ministrski predsednik v blazni zaslepljenosti in v popolni zmoti nad svojo močjo. Churchill je moral že enkrat preskusiti, kaj se pravi, ako se uresniči po Fiihrer ju za-preteno povračilo — bilo je to poleti ko je nemi^ko zračno orožje po štirimesečnem čal:anju bombardiralo angleška mesta — sedaj si bo pa že lahko nekoliko predstavljal, kaj je Fiihrer menil z besedami: »Odslej naprej bom povrnil udarec z udarcem, dokler ne pade ta zločinec in se ne zruši njegovo d^Io.« Kopališče plutokratov Ba*.h in mesta York, Norwich in druga angleška mesta je zadelo doslej na tak način, kakršnega si angleški ministrski predsednik pač ni mogel misliti. Sicer so v Londonu zelo malo-besedni, kadar obravnavajo to snov, ipak ao napad na Уог& označili za %intenei-; ven« in poudarili, d» se med ruševinami ^nahajajo tudi raena zgodovinaka poslopja. Churchill je s tem začel in namesto, ' da bi tem nočnim napadom dal vsaj pravi
pomen, je dal napadati mesta, ki nimajo sploh nobenega vojaSkega pomena, ali je pa dal v strategično vdanih krajih po-ruSiti prosvetna poslopja, cerkv*, muzeje in stanovanjske četrti. Munster, Koln, Liibeck, Rostock pričajo o tem, kaj razume Churchill pod »vojskovanjem*. Že za prejšnje svetovne vojne se je videlo, da je vojaSki SuSmar, tako n. pr. pri podvzetju pri Gallipoli, kjer je brez smisla žrtvoval znatno mornarico in tisoče vojakov, da bi izsilili prodor skozi Dardanele. Njegovi od njega samega tako poveličevani »strategični umiki« iz Norveške, Francije, Grške, Krete, severne Afrike in Singapura so »dejanja* tega nadplutokrata, ki ^vlivajo pogum«, pri čemer si on v svoji otroški fantaziji očitno domišlja, da ga Fiihrer sploh ceni kot resnega nasprotnika. Fiihrer ni hotel, da letala sploh podvzemajo nočne napade, in je še štiri mesece čakal, preden je pristopil k povračilu, ravnotako si ni ielel sedanjih povračevalnih napadov na angleška mesta, želeli bi v iatereea angleškega naroda, da s« njegov ministrski predsednik spametuj«, Лш ne h» postala resnica beseda Adolf a Hitlerja: »Mi bomo izradirali njihova mesta.«
nemškega brodovja rušilcev se je spu stil v boj proti močnejši sovražni rušil-sla obrambi in pri tem več sovražnih rušilcev težko poškodoval. En nemški rušilec je dobil večje poškodbe. Rušile! so iz enega izmed sovražnih konvojev torpedirali dva pamika s skupno 12.000 brt. Ob močnem valovanju se lahko računa, da sta s oba potopila. Podmornice so potopile nek parnik z munlcijo s 6500 brt in torpedirale nek drugi parnik. Bojna letala so potopila tri trgovske ladje s skupno 19.000 brt in neko večjo tovorno ladjo težko poškodovale.
V	••verni Afriki topniške in izvid-niško delovanj*.
Nemško zračno orožje je napadlo podnevi vojaške cilje na Malti in ponoči priatanišče Alekaandria.
V	boju proti Veliki Britaniji so laMta nemška bojna letala podnevi dosegla bombne zadetke v za vojno važnih napravah obrežnega mesta Hastings.
Kot povračilo za strahovalne napade britanskih bombnikov na nemška mesta so močne skupine letal v noči na ponedeljek znova bombardirale pristaniško mesto Exeter z razstrelnimi in zažigalnimi bombami.
Poskusi britanskega zračnega orožja, da bi z močno zaščito lovcev včerajšnji dan sunilo proti obrežju Rokavskega preliva so bili odbiti ob znatnih sovražnikovih izgubah. Nemški lovci in protiletalsko topništvo so pri tem ■bili deset eovralnih letal na tl». Brttengko ef*čne oFoij* j* v pretekli nvSi nifMidlo ■tMoranJak^ Četrti v Hamburgu pretežne z zažigalnimi bombami. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili pet izmed napadajočih bombnikoa
Leto 2.
fhuMftedi • • #
BoljSeviShe Кег ni na razpolago bolj.
ših dokazov o zimskih uspehih, sta se Moskva in London zopet enkrat poprijela laži, to se pravi, ojačila sta svoje vsakdanje navade. Mo« lotov, po poklicu zunanji minister vlade, ki je iz Moskve pobegnila v Kubibyšev, si je dal po zastopnikih inozemskih držav; predložiti neko »noto«, v katere vsebini sa sicer točno zrcali slika boljševiških zločincev, ki je pa od resnice ravno toliko oddaljena kakor Kremelj od lune. »Ogromni zločini, grozovitosti in nasilja nemških oblasti v zasedenih sovjetskih ozemljih«, to je napis nakaznega, sramotilnega spisa, za katerega bi lahko postal zavidljiv celo nad-lažnivec Churchill, ki ima že vendar nekaj izkustva kot šef e tradicijami bogate kuhinje grozot. To, kar nam skušajo pripisovati morilci carja, nas ne gane. Oni sami že od oktobra 1917 dobesedno gazijo v krvi milijonov poklanlh ljudi, in nas kvečjemu lahko spravi v smeh, ako morilci iz Kremlja nas prikazujejo kot barbare. Najbolj primerni odgovor so dali kmetje iz osvobojenih pokrajin sami, ko so te dni poiskali državnega ministra Alfreda Rosen-berga, da se mu zahvalijo za osvoboditev od rdečega krvoločnega gospostva in mu naznanijo, da bodo rade volje napeli vse sile za dosego končnega cilja, uničenja boljševizma.	p ^
DVflnfljSlO Fiihrer in Duce sta se se-
SrCtonie	^ Salzburgu. Niso nam
' znane podrobnosti o vsebini razgovorov, ki so se tam vršili. Tega nam tudi ni treba, ker smo lahko v pomirjevalni gotovosti, da so tudi tokrat dozoreli izidi, ki bodo najbolje varovali interese obeh narodov in ki mimo tega po svojem evropskem obsegu pomenijo novo fazo v boju kontinenta proti plutokratsko-boljše-viškim sovražnikom. S pomilovalnim nasmeškom se pri tem spomnimo Churchillo-vega in Rooseveltovega sestanka v poletju lanskega leta, pri katerem sta se znašla na neki med tem potopljeni vojni ladji pri maši in kjer prav po licemerski nista vedela nič boljšega kot da zapojeta koral: »Naprej, krščanski vojaki«; pri tem je pa bila njuna smer slej ko prej ipak vedno le ritenska. Uspeh onega sestanka, o katerem so se ameriški in angleški časopisi razpisali po celih straneh, je bil v decembru leta 1941. vstop Amerike v vojno. Ob razgovorih obeh najznamenitejših voditeljev Evrope so že vedno postale vidne velike odločitve. Prijateljstvo, ki združuje FUhrerja in Duceja, jamči hkrati za to, da sklenjeni dogovori ne bodo obtičali v načrtih. Kako ponižujoč občutek pa morajo imeti ob tem lažnivci iz londonske Reuterjeve lažnive pisarne, ki so razširjali velikansko slepar-•tvo o »prevratu v Italji« in se niso plašili trobiti v Bvet poročila o revoluciji v palači, ki bi naj odstavila Duceja in druge vodilne osebnosti fašistične stranke. Ne bo se nam zdelo čisto nič čudno, če bo Lon-doh ob nedostajanju boljših idej sedaj razširjal, da je Dwee pobegnil v Nemčijo in se postavil pod Fiihrerjevo varstvo.
F. H.
OdlikOVflnjfl Na praznik »narodnega dela«
le SlOrilVe	vsako leto odlikovanja
osebnosti in obrati, ki so se posebno izkazala. To je zopet ustanova narodno socialističnega vodstva države s svrho, da pospeši zlasti one, ki so se v smislu narodno socialističnega obratovodstva posebno odlikovali ali s svojim delom postali zgled za milijone delavcev. »Musterbetrle-be« (»Vzorni obrati«) si smejo nadeti to označbo, ako jim je podeljena zlata zastava nemška delovne fronte na podlagi njihovih ■oolalnlh etoritev ш delavce. Na ta način •e mogli odlikovati že več obratov. Potro-Ski pridejo torej prav nemškemu delavcu, kateremu se z zboljšanjem delovnih prilik, športnih in plavalnih naprav, ц ureditvijo
Stnrn 2. — Ster. 35.
KARAWANKEN-BOTE
Sreda, 6. maja 1942.
Britanci so v 10 dneh Izgnbili 209 lelal
Uspešni napadi na vzhodni fronti - 33 sovražnih letal sestrellenlli
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 3. maja objavilo;
Na Vzhodni fronti so bila lastna napadalna podjetja uspešna. Več krajevnih napadov sovražnika je bilo odvrnjenih. Na murmanski fronti so ee izjalovili napadi krepkejših sovražnih sil, V zračnih bojih včerajšnjega dne smo brez lastnih izgub sestrelili 33 sovražnih letal.
V	Severni Afriki živahno oboje-strannsko izvidniško in topniško delovanje. Pri napadih na britanska zbirališča letal, Sotorišča in oskrbovalna taborišča v Mar-mariki je utrpel sovražnik občutne izgube materiala.
Napadi na britanska letališča otoka Malte so se podnevi in ponoči z dobrim učinkom nadaljevali. Lahka nemška bojna letala so pred angleško vzhodno obalo potopila dve v konvoju ploveči trgovski ladji s skupno 3.600 brt in poškodovala neko nadaljnjo z bombnimi zadetki. Neko izvidniško letalo je potopilo na morju ob Shetlan-dih petrolejsko ladjo z 800 brt.
V	času od 21. do 30. aprila je britansko zračno orožje izgubilo 209 letal, od tega 63 nad Sredozemskim morjem in v Severni Afriki. Istočasno smo izgubili v boju proti Veliki Britaniji 45 lastnih letaL
Britanska bojna letala, ki so v noči na 3. maj poskušala prileteti v severno nemško obrežno ozemlje, smo prisilili k vrnitvi.
Včeraj 80 aa vzhodni fronti izvojevali
Leutnant K б p p e n svojo 80. do 84., Leut-nant Graf svojo 70. do 76. in Feldwebel Steinbatz svojo 44. do 49. zračno zmago.
USA ^poglobijo svoje ođnošale"
Izgradnja propagandne mreže v Turčiji Ankara, 5. maja. Vlada Zedinjenih držav
namerava ustanoviti v Istanbulu amerikan-ski konzulat, da »poglobi odnošaje s Turčijo*. Enake vrednosti je poročilo, da ei britansko poslaništvo prizadeva dobiti od turške vlade dovoljenje, da sme v južno-anatolskem mestu Adalni v obmejnem ozemlju proti Siriji ustanoviti podružnico obveščevalne pisarne ankarskega britanskega poslaništva. Očlvidno so se Angleži in Amerikanci sporazumeli da bodo čim najbolj izgradili svoje propagandno in obveščevalno omrežje v TurčijL Vprašanje je, kaj bo k takim načrtom rekla Ankara.
Berlin, 5. maja. Nacionalni praznik nemškega naroda — v letih miru dan veselja in prešemosti — sedaj v vojni dan preudarka in storitve. Slavnostno zasedanje ReiChsarbel t s k a m m er (državne delovne komore) т dvorani mozaikov nove državne pisarne je dobilo svoj pomen s podelitvijo odlikovanj nadonalso-zialstischen Musterbetriebe (vzornim obratom),. Kriegsmusterbetriebe (vojnim vzornim obratom) in »Pionire der Arteit« (pionirjem dela).
Potem, ko je Leiter der Deutscher Ar-beitsfront (vodja nemške delovne fronte), Reichsorganisationsleiter (državni vodja organizacije) dr. Ley, vstopil v dvorano, je povzel Oberbefehlsleiter Marenbach,
383.000 brl potopljenih \ aprilu
Ponosni uspelil v boju proti brltansko-amerlškl preskrbovalnl plovbi
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 2. maja objavilo;
Na vzhodni fronti emo pri шреб-nih krajevnih napadih napravili številne ujetnike in uplenili 31 topov. Več sovražnih napadov ee je Izjalovilo. Na murmanski fronti smo po trdih bojih pod krvavimi izgubami za nasprotnika odvrnili krepkejše napade sovražnika.
V Severni Afriki obojestransko živahno izvidniško delovanje.
Letališča otoka Malte smo uspešno bombardirali Bojna letala go v predzadnji noči napadla pristaniške naprave in pre« skrbovalne ureditve v Port Saldu s močnim razstrelilnim in požarnim učinkom. Neko veliko trgovsko ladjo smo z bombami zažgalL
Lahka nemška bojna letala so pri nekem dnevnem napadu z bombami in krovnim orožjem razdejala na nekem južnoangleikem letališču devet sovražnih letal in s streli zažgala neko stražno ladjo ob angleški južni obali. Pri zračnih bojih nad obalami zasedenih zapadnih pokrajin so nemški lovci včeraj podnevi sestrelili 13 Spitfire.
Oskrbovalna plovba Velike Britanije z Združenimi državami je v mesecu aprilu utrpela skupno izgubo v višlninad 685.000 brt. Vojna mornarica je potopila 81 trgovskih ladij s 565.500 brt, med temi 76 ladij s 538.800 brt s podmornicami, in zračno orožje Sest sovražnih trgovskih ladij s 19.305 brt in neko nadaljnjo ladjo, katere tonaža pa ni znana. Dalje so nemške podmornice potopile iz britanskega prometa novih pošiljk v Sredozemskem morju 13 transportnih jadrnic in pred nekim USA pristaniščem vlačilni vlak, ki je bil sestavljen iz Štirih vozil. Razen tega je zračno orožje težko poškodovalo z bombami 14 trgovskih ladij.
Mimogrede...
Odlikovanja za etorftve
dragocenega prostega časa in z mnogimi drughni rečmi polcaže, da ni ponižan za >proletarca<, ampak da je enakopraven član narodne skupnosti. Oni obrati, ki so se v vojni posebno odlikovali — sem gredo v prvi vrsti oboroževalni obrati — dobijo že izza enega leta odlikovanje »Kriegsmuster-betrieb« (vojni vzorni obrat). Možje, ki so si 0 svojim delom pridobili velike zasluge za nemško industrijo ali nemško gospodarstvo, se postavljajo za »Pioniere der Arbeit (pionirje dela) in stojijo s tem na čelu delavcev v Nemčiji, vsem za vzor, zlasti mladini, ki ei prizadeva, da bo kakor oni. _ F. H.
Verl«g und Druck: NS.-Gauverlag und Druckerel Kariiten GrnbH , Klageiifurt - Verlngelelter: Dr. Emil HeltjMi, — HaupUcbrKtUiUr: Frledrich HorstinaĐn.
Zunelt AnzelgenUete Nr. 1 gtUtlg,
Praznik dela
ОШШоуапје Krlegsmusterbetrlebov In Imenovanje novih „Pioniere der Arbeit"
čestitke Filhrerja in Gdrlnga
der GeschaftsfUhrer der Deutschen Arbeits-front (poslovodja nemške delovne fronte), besedo k otvoritvi dneva, da prečita potem izmenjane brzojavke med Reichslelterjem dr. Leyem in Fiihrerjem, kakor tudi pozdrave Reichsmarschalla zborovanju, Pioniere der Arbeit, Betriebsfiihrerjem (obra-tovodjem) in Gefolgschaftom (uslužben-stvom),
Piihrer je odgovoril Reichsorganieations-leiterju s poslanico, v kateri pravi med drugim:
Domovina se je s svojo pridnostjo in čutom do žrtev in z vzornim zadržanjem, ki ga je tudi v kritičnih dneh vedno znova dokazala, izkazala vredno junaštva naših vojakov. Ce je bil nam vsem prej 1. maj nacionalni praznični dan, na katerem se je vos nemški narod v mogočnih demonstracijah priznaval k visokim napravam miru in socialnega napredka, tako je danes za naše vojake na fronti in naše Werktatige (delovne ljudi) v domovini dan zavednosti, toda tudi odločnosti, boriti ae in neprenehoma delati, dokler ni zagotovljena svoboda in socialna bodočnost našega naroda.
Junaštvo naše fronte, pridnost in čut žrtve domovin« bodo potem našli svojo nagrado v pravi ljudski državi narodnoeocla-lističnega občestva.
Kot fanatični nacionalsoclalisti smo stopili v to nam vsiljeno vojno, kot fanatični nacionalsoclalisti se bomo iz nje vrnili.
Razen tega ee je spominjal Retchsmar-schall Hermann Goring doprinosov deutschen Betriebsgemeinschaften (nemških obratnih skupnosti) s telegrafično poslanimi besedami, v katerih je dr. Leya prosil, da »Pionieren der Arbeit« in Betriebsfiihrerjem in Gefolgschaftom novih Muster-sterbetriebe izreče njegove prisrčne želje.
FUhrer je imenoval za Pionieren der Arbeit: konstrukterja ljudskega voza, ki se je obnesel v mrazu na Vzhodu In v vročini, MusterbetriebsfUhrer (obratovodja vzornega obrata) Pg. Prof. dr. Ferdinand Porsche, ustvaritelja v bojih obnealega se Heinkel letala, MusterbetriebsfUhrer Pg. prof. dr. Ernst Heinkel ,in za oblikovanje in zasiguranje veljave in gospodarske podlage nemškega dela odgovomegaReichs-wirtschaftsministra (državni gospodarski
Hauptmann Priller je izvojeval včeraj na Zapadu svojo 70. zračno zmago.
56 sovletsklh letal nnlčenlh
Sewaetopol, Noworoeijsk in Leningrad
bombardirani po nemških bojnih letalih.
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je d6e 1. maja objavilo;
Na vzhodni fronti je nekaj krajevnih napadalnih podjetij dovedlo do nadaljnjega izboljšanja fronte. Po oklopnjakih podpira-, ni krajevni napadi sovražnika so bili neuspešni. Na Laponskem In na murmanekl fronti so nemške in finske čete odvrnile več napadov pod visokimi izgubami za sovražnika. Bojna letala so prvega maja napadla vojaške cilje v Sewastopolu, Noworossijsku in Leningradu z dobrim razstrelnim in požarnim učinkom. V zračnih bojih včerajšnjega dneva so izgubili Sovjeti 53 letal, tri nadaljnje smo razdejali na tleh.
V Severni Afriki smo pri odbijanju nočnih britanskih izvldniških sunkov napravili številne ujetnike. Letališča na otoku Malti smo podnevi in ponoči z dobrim učinkom bombardirali.
Bojna letala so v pretekli noči uspešno napadla pristaniške in ladjedelniške naprave na angleški vzhodni obali.
Oberleutnant Rlick in Unteroffizier Q u a n t e neke Femaufkl&rerstaffel sta se pri uspešni izpeljavi važnih poizvedovalnih nalog odlikovala s posebno hrabrostjo.
Številni faiozemaki državni poglavarji so Flihrerju v prisrčnih brzojavkah sporočili čestitke in pozdrave o priliki praznika nemškega naroda.
V	Berlinu alcpeditiranl inozemski zaetof>> iiiki so v Fiihrerjevi Prasidialkanzlei /pisali v knjigi obiskovalcev čestitke po tijih zastopanih državnih poglavarjev, vlad in narodov.
Državni minister Torwald Stauning je ▼
nedeljo popoldne umrl po daljši bolezni, v 69. letu svoje starosti. Od leta 1929. naprej je vodil dansko vlado. Za naslednika umr« lega državnega ministra Stauninga je bil postavljen Wilhehn Buhl, ki je obdržal svoje mesto kot finančni minister.
Pred kratkim je zapustilo 15.000 francoskih delavcev svojo domovino, da bodo kot mehaniki sprejeti na delo v Nemčiji.
Pomanjkanje Premoga v Veliki Brtanijl je postalo tako občutno, da morajo, kakor javlja »Daily Herald«, takoj zmanjšati tudi kurjavo na angleških osebnih vlakih. Ob drugih časih je veljalo strogo pravilo, da morajo vlaki ob prometu kuriti do konca maja.
Roosevelt je doživel v Argentini ji nove razočaranje. Izpodleteli so vsi Washington-ski poskusi, da bi zavlekli Argentinijo y vojno. Pravijo, da se argentinska vlada energično zoperstavlja zoper to, da bi smele angleške in amerikanske vojne ladje opraviti v argentinskih lukah popravila ali dobiti proviant. Edino v lukl Montevideu na reki La-Plata smejo vozila aliiranih pristati.
V	malem japon^em pristaniškem mestu Šiminaiu je izbruhnil požar, ki je v najkrajšem č^u upepelil nad sto hiš.
Cesarji glavni stan je v soboto popoldne objavil, da so japonske bojne sile dne 1. maja osvojile Mandalay v sredini Burme, V japonske roke so padla tudi oporišča v Mandalayu in v okolici.
minister), Reichsbankprasidenta, MusterbetriebsfUhrer Pg. dr. Walter Funk.
Potem je dr. Ley predal posameznim BetrlebsfUhrerjem (obratovodjem) In Be-triebsobmannom (obratnim načelnikom) dokumente k njihovim odlikovanjem In jim izrekel, kakor tudi Reichswirtschaftmini-ster Funk in Minister fUr Bewaffnung und Munition (min. za oborožitev In munl-cljo) Speer k tej visoki počastitvi svoje čestitke. Istočasno je otvoril Lelstungs-kampf (tekmovanje v storitvi) der deUt-chen Betriebe (nemških obratov) za leto 1942/43. Kot najvišji in poslednji vzgled je pokazal na FUhrerja, ki je kot vojak in Feldherr (vojskovodja) s svojim vzgledom, svojo neizčrpno silo volje okrllll Heer (vojsko) na Vzhodu k junaškim činom, ki si jih ne moremo predstavljati. Dr. Ley je pozval domovino, delovni narod, obrate, vse nemške ljudi, posnemati FUhrerjev vzgled, potem bodo zmaga in svoboda, pa najsi sta tudi privezani k zvezdam, po nemškem orožju Izvojevani.
Japonci zavzeli Lashio In Hsipaw
Globoko iztreznjenje v Cankajškovem glavnem etanu — Gverilska vojna т Burmi
Bern, 5. maja. Obema v Burmi stoječima Cungkinšklma armadama pod poveljstvom amerlkanskega generala Stlllwella je skoraj popolnoma vzeta možnost, umakniti se preko burmske ceste, ker so japonske prednje čete vkorakale že v Lashio. Razen tega se nahaja sedaj, kakor poroča Exchange, mesto Hslpav na železniški progi med Las-hlom in Mandalayem tudi že v japonskih rokah. S tem je pa čimgklnšklma armadama vzeta zadnja možnost, da bi z morebitnim sunkom od Mandalaya podvzeli na veliko zasnovani poskus, rešiti Lashio. Cimgklng-šklm četam preostaja le Se možnost umika preko Bhama v severni Burmi po slabih gorskih potih, če ne bodo napravili še obupnega poskusa predretl od Mandalaya v vzhodni smeri.
PoročUa iz Cungkinga pravijo, da je tam rapldni sunek Japoncev proti Lashiu napravil globok In porazen vtis. Cungklnška vlada je zato že smatrala za potrebno objaviti, da bo nadaljevala boj vkljub vsem reakcijam. Gospa Cangkajškova je naznanila, da se bo podala k odrezanim čung-kinSkim četam v Burmi, da jih bo znova bodrila. V Cungkingu zopet Izjavljajo, da je k naglemu uspehu japonskih čet v zadnjih dveh dneh mnogo pripoiQoglQ dejstvo^
Wovo velikansko Renlerjeio sleparslvo
„Prevrat v Italljr - Bajke o revoluciji, da se odvrne pozornost ofl poraza
Berlin, 5. maja. Zopet enkrat startajo pri Reuterju k eni že znanih angleških ofenziv laži, ki se pojavlja vedno v takem času, v katerem pričakuje londonska vlada nove žalostne vesti od bojnih torišč in jih mora prilagoditi prebivalstvu. Japonska poročila o bližajočem se razsula burmeške fronte, neprestani klici na pomoč angleških strokovnjakov .po ladjah, kakor tudi Stalinov pritisk na London, naj ustvari drugo fronto, so napotili Churchilla, da poskusi utajiti. Sleparstvo je tokrat naperjeno proti Italiji, pa je že v svoji zasnovi tako nerodno, da mu niti v sovražnih državah ne morejo verjeti. Renter si da iz Buenos Airesa poročati, da so pomembni notranjepolitični dogoki v Italiji povzročili popolen preokret smeri in revolucijo v vladarski hiši ter da so vsled tega bile odstavljene najvišje osebnosti fa-šistične stranke, med temi tudi Mussolini. Po pravici označuje oficielni italijanski tisk to smešno zvijačo kot britanski manever, s katerim hoče odvrniti pozornost od lastnih porazov. Privolnost tega nesramnega ten-
da je nedostajalo pomoči po zračnem orožju od strani Britancev in Amerikancev. Obljubljena amerikanska zračna ojačenja še yedno pl9Q dpepelq.
denčnega dela pa še podčrtava dejstvo, da mora celo angleški Reuterjev dopisnik na vprašanje priznati, da je poslal to poročUo zgolj na podlagi nekega članka židovskega Sčuvalnega časopisa >Nacion«,
Churchill očividno ne more preboleti, da je popolnoma izpodletel njegov veliki vojni načrt, ki ga je bil predložil Rooseveltu pri sestanku na Atlantiku. Kajti Churchill je, tako med tem priznavajo celo na angleški strani, hotel z veliko ofenzivo v Libiji izriniti Italijo z Afrike, da bi potem izvršil izkrcanje v Italiji sami in na ta način odprl »vrata proti Nemčiji«. Konec libijske ofenzive je bil za Churchilla začetek na veliko zasnovanih akcij proti italijanski notranji fronti, ki se jo je nadejal predreti ravno tako kakor nemško. »Uničevanje« Anglije je alfa in omega vse vojne modro, sti. Niti eno uro se ne sme s tem odlašati. Ne moremov čakati na leto 1943, položaj se mora nemudoma spremeniti.«
Te zahteve izvirajo iz »Daily Ехргевва« in Daily Heralda«. Jasno pa je, da m nobenega pametnega Angleža, ki bi mogel po težkih Izgubah angleške mornarice na Sredozemskem morju in spričo splošnega vojnega položaja tudi le en trenutek misliti« 4^ fOl britanski načrti izvedljivi, -	^
Sreda, в. ra*ja 1942.
KARAWANKEN-BOTB
Siran 3. — štev. S5.
Izkrcanje na francoski obali ni mogoče
Vfchy, 5. maja. Nedavni angleški poizkus Izkrcanja pri Boulogne eur mer, ki je bil v 8 minutah odbit, je v Franciji etopnjeral občutek varnosti. Francoski listi, tudi v nezasedenem delu, objavljajo posnetke ogromnih utrdb na obali in v uvodnikih pišejo, da je celina končnovel javno zavarovana pred anglosaksonskim napadom. »Action francaise« priobčuje vrsto izvlečkov iz angleških listov, ki vsi z največjo nervoziteto zahtevajo prehod k aktiviteti.
»Čakanje je postalo Angležem neznosno,« tako sodi francoski list, »toda Nemci so vnaprej izpodbili vsako možnost angleškega napada proti kontinentu.« Tudi »Action francaise« smatra kot nemogoče, da bi se mogla med Severnim rtom in špansko mejo izvesti izkrcevalna operacija večjega stila. To ni samo mnenje nemškega vrhovnega poveljstva, temveč tudi nevtralni In sovražni strokovni krogi v tem soglašajo.
Proti zahtevam po snovanju druge fronte se opaža v političnih krogih Zedinjenih držav krepkaopozicija. V »Washing-toner Post« izjavlja Fletcher Pratt kot govornik tega pokreta, da jo v prvi vrsti naloga Anglije,, da z vznemirjanjem nemške zapadne fronte doprinese k razbremenivi Sovjetske Unije. Nasprotno pa morajo Združene države preudariti potrebo, da morajo istočasno poslati čete v Burmo. Avstralijo in Afriko, kakor tudi proizvajati orožje za Anglijo, Sovjetsko Unijo in za Združene države same. Snovanje kake druge fronte po Združenih državah bi bila težka napaka. Združene države ne razpolagajo z iJovolj ladijskega prostora, da bi prepeljale potrebno množino čet v Evropo.
USA mornariško ministrstvo se Je, po nekem washingtonakem poročilu, videlo primorano, da navede število od vstopa USA v vojno ,toreJ od 7. decembra potopljenih alUranih vojnih ladij 1152. O višini pri tem potopljene tonaže ne navajajo nobenih številk.
Kamten " na}bolIšI бап RdAa
Na prvem mestu pri Eeichsstrasieon-eammlnng der DAF za Kriegs-WHW
KI a gen fur t, 5. maja. Prižakova-nje, si bo priborilo Karnten z nad vse visokim izidom zadnje Beichsstra-Bonsammlang za Kriegs-WHW (državne cestne zbirke za vojno zimsko pomoč) prvo mesto med vsemi Gani Belcha, je sedaj po oflcielnem poročilu popolnoma potrjeno. Besedilo poročila se glasi:
»Na podlagi obračunanja povprečne kvote na glavo prebivalstva stoji Gau Karnten pri 7. BeichsstraBensammlung (državni cestni zbirki) dne 11. in 12. aprila s povprečno kvoto na glavo od 184,30 Rpf na prvem mestu v Reichu. Skupni Iznos v Gau Karnten je znašal 1,161.609,98 RM. Nasproti lanskemu letu je nastopil po višek od 733.691,39 RM, to je 171,46%.«
Kakor znano, se je ta odličen Gau-iznos medtem бе dalje povišal, in sicer na 1,202 317,02 RM, kar odgovarja kvoti na glavo od 188,96 Rpf. Izvanredna darežijivost K&rntner prebivalstva je z dosego prvega ranga v Reichu bilo najlepše nagrajena.
Okrožje Kralnbnrg v nepre№itenl izgradnji
V Štirih mesecih povsod vidni napredki - 29 Ortspuppen der ШАР v najvlšlem obratovanlu
Seppn Degle v spomin
žrtev buljkvi^kih zločincev
Pri izvrševanju svoje službe Je bil Pg. Sepp Degle usmrčen pri strahopetnem zaskoku boljSeviSkih zločincev v Oberkrai-nu. Z nJim izgubi kmetijstvo moža, ki si je stekel znatne zasluge s svojo marljivostjo, ®vojo požrtvovalno službo, kakor s svojim bogatim strokovnim znanjem. Njegov prijateljski in tovariški način občevanja ga je napravil povsod priljubljenega.
Pg. Degle je bil rojen 1907. leta v Grazu. Ze zgodaj se je po svojem nagnjenju odločil za kmetijski poklic in sicer se je z vso močjo posvetil ravno mlekarstvu. Njegova izobrazba v siraratvu in mlekarstvu je bila popolna in se je Se Sirila po večletni praksi. Kot ItSsefachberater pri Milch und Fettwirtschaftsverband bivše Landes-bauernschaft Siidmark je v okviru preskrbe prehrane v Reichu Izvrševal znatne naloge.
2e zgodaj se je Degle kot SA Mana postavil v vrste NSDAP. Celo njegovo življenje je bilo ono zavednega nacionaleocia-lista. Njegovo vzorno vedenje in njegove Utoritve ne bodo pozabljene.
Kreielelter Leo K n s s nam daje na razpolago sledeč izčrpen prispevek o hitro napredujočem uspešnem delu za povzdig v okrožju Krainburg:
Oberkrain ima po volji naiega Gauleiterja izpolniti veliko politično poslanstvo: To deželo je napraviti zopet nemško. Prvi po-četki k temu so storjeni v prvih štirih mesecih. 29 krajevnih skupin NSDAP ni le organizatorično postavljenih, temveč delajo že z najvišjim obratom. Vse do najbolj oddaljene gorske kmetije je prodrla vest o stranki. Vodstvo krajevnih skupin počiva izključno v rokah skušenih strankinih drugov; mimo, delavno prebivalstvo Oberkraina je zelo dovzetno napram delu za povzdig. Povsod imamo prenapolnjena zbo-rovališča in nabiralne pušice pri zadnji ulični zbirki za vojno WHW so bile dobro napolnjene! Saj je vendar okrožje stopalo na šestem mestu v Gau-u. Tudi nemški tečaji potekajo zadovoljivo. Reeno ao sledili Oberkrainerji govornikom pri narodno-socialističnih zborovanjih in pritrjevaje ao podčrtali to, kar so slišali. Kulturelne prireditve prikazujejo tako število obiskovalcev, da ni lepših in večjih v Altgau-u.
Politični vodje so pretežno Oberitralnerji
Politični vodje v krajevnih skupinah izhajajo pretežno iz vrat Oberkrainerjev, ki delujejo brez prestauka od ranega jutra do poznega večera za idejo Fiihrerja. Onim, ki še zaklepajo svoje srce, ga bodo odprli, in dnevno se veča število onih, ki se priključujejo delu za povzdig. S studom ae obračajo proti saboterjem, ki se kot temna sodrga potikajo tu in tam. Delovna aila vsakega posameznika se vklopi v boj za povečanje produkcije in storitve vojnega go-spodarstvai
Nemška delovna fronta (DAF) je vse delovne ljudi, glave in pesti združila v občestvo in na ta način upravlja veliki del od Gauleiterja zahtevanega dela za Izgradnjo. Velika ustanova skupnosti, »Kraft durch Freude«, prinaša delovnim ljudem v prostem času veselja in oddiha. Pevske skupine in športne skupnosti V obratih krepijo smisel za ljudsko občestvo.
NSK, ženstvo in Landvolk na prednji straži
Dejavno stoji NSV na prednji straži. Kolikor se le da, se pomaga. Stanovanja, kolikor se da, uredijo človeka dostojno. Matere in otroke bodo kmalu poslali v domove za oddih. Skrbijo za perilo In otroške vozičke, da, za bodoče matere skrbijo že zelo zgodaj. 23 otroških vrtcev bo v najkrajšem času dovršenih. Trije Se obratujejo, toda kljub velikemu prostoru ne morejo sprejeti vseh otrok. Sodelavci NSV v krajevnih skupinah delujejo neumorno pripravljeni k žrtvam. Povsod odstranjujejo škode, ki jih je povzročil srbski sistem.
Ženstvo s svojimi mladinskimi skupinami se vklopi v vsakdanje življenje gospodinje in matere kakor tudi pri delovnih ženah. Šivalne sobe, kuharski tečaji, tečaji za nego dojenčkov in šolanje mater so v polnem teku. Šivalne izbe okrožja so izdelale nad 4000 parov zopat za n^e ranjence, tako da je okrožje a to storitvijo na prvem mestu v Gau-u. Prirejajo domače večere in pomagajoč se oprijemajo dela roke žen tam, kjer je treba pomagati.
Okrožno kmetstvo je kmete v občinah poučilo o velikih nalogah prehranjevalnega gospodarstva. Tudi tukaj sodelujejo k pomoči pripravljene roke, kjer potrebuje kmečko težko delo pomoči. Posebno mladini je dana priložnost, da pridno sodeluje. Občinski kmetvalci vestno opravljajo odka-zane jim naloge. Akcije za obdelovanje ledine se je tudi prebivalstvo okrožja Krainburg. lotilo z veseljem, in vsak kos neizkoriščene zemlje je obdelan. Kjer eo bile prej cvetlične grede, rase sedaj bujno so-čivje.
Wehrmannschaften, mladina in NSKOV
Wehrmannschaften eo povsod ustanovljene In izobrazba gre roko v roki a svetovnonazorskim šolanjem. Okusne uniforme alpske SA pričenjajo sedaj oživljati poulično sliko.
Mladina koraka v mnogih mestih in 20. aprila je že položila enodužne priznanje k Mhrerju. Tudi dekleta so združen# v Zvnl aemških deklet (Bdl£); nočejo, da bi morale reči, da so stale ob strani, ko jih bodo nekoč vprašali: »Kje si ti oberkrainsko dekle doprineslo svoj delež k povxdigu?«
Stotina dečkov in deklet iz okrožja Krainburg dela onstran Karavank na kmetih in mnogi mladeniči so sledili pozivu h kmečkemu delu daleč v Velikonemški Reich.
Posebno visokovreden štab sodelavcev tvorijo frontni tovariši iz 1914—1918, ki so se v NSKOV že sedaj združili k najzve-stejšim pripadnikom Fiihrerja. Oni so tudi tisti, ki v nemškem mišljenju vzorno korakajo pred oberkrainsko mladino.
Otvoritev tujskemu prometu
Otvoritev te krasne pokrajine za tujski promet Je Kreisleiterju zelo pri srcu. Dolina ob Zaier, Kankertal itd. so krajine, ki vsebujejo toliko krasot in brezpogojno se mo-
rajo vklopiti v veliko ustanovo za oddih. Kraji HMlein, Seeland itd. so letos že opremljeni in čakajo počitka potrebne. K temu pride še to, da zrase hribovskim kmetom iz tega Se dodatni vir dohodkov. Snovanje športnih In pevskih tovarištev kakor tudi s tem zvezana botrovanja Altgaua bodo posredovala preko Karawank.
Strije meseci so neznansko kratka doba, in vendar smemo s ponosom opozoriti na veliko število sodelavcev in soborcev, ki se dnevno množi. Vsi stremijo za ciljem, ki ga je postavil Gauleiter: Za Fiihrerja ustvarjajo nemški Oberkrain, ki so bo srečno in uspeh obljubljajoče vklopil v sončni Grenzgau Karnten.
Srečnejša bodočnost Oberkraina
Bereldisleiter dr. Padinedi le govoril možem In ženam v Veldesa
Pri zborovanju krajevne skupine NSDAP v Veldeeu, ki so ga te dni priredili v prenapolnjeni kinodvorani, je mogel voditelj krajevne skupine Schumi kot govornika prisrčno pozdraviti Bereichaleiterja dr, Pachnecka iz Klagenfurta. Na veliko zasnovani govor dr. Pachnecka s pojaanil-nimi izvajanji je prevzel številne može in žene iz Veldesa in okolice. Uvodoma je prikazal važnost tega, da stojita vodstvo in ljudstvo vedno v najožji medsebojni zvezi in eno najvažnejših pripomočkov k temu je baž narođnosocialistiČno zborovanje. Potem je pričel govoriti o tem, kaj mi narodni socialisti hočemo, gledano v velikem, v Oberkrainu. Pri tem se Je, ozirajoč se nazaj, kratko dotaknil časa svetovne vojne 1914—1918, ko so vendar vrni sodoživeli tesnobo in bedo, posebno obeh zadnjih let vojne. Potem je spomnil svoje poslušalce ПЖ čas, ko so se izločili iz zveze avstrijsko-madžarske monarhije in pričakovali svojo srečo od jugoslovanske države, pričel nato govoriti o znanih učinkih na vseh življenjskih področjih in jasno In temeljito nakazal vzroke, ki 80 morali nujno k temu dovesti. »Tudi ml narodni socialisti,« je zatem govornik izvajal, »smo se svoječasno borili v lastni deželi proti vsej tej blaznosti in po prevzemu oblasti dokazali pravilnost naSlh trditev; v kratkem času smo mogli dati milijonom naših brezposelnih zopet dela in kruha, postaviti naše gospodarstvo
na zdrave temelje, dvigniti trgovino in obrt, zopet vrniti kmetu njegovo možnost do življenja, in vse to pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Fiihrer ni hotel ohraniti miru samo Nemškemu Reichu, temveč vsej Evropi in talco svetu, in Je vse storil, kar je bilo sploh le možno, da ne bi prišlo do vojne. Judovsko-plutokratske vlade Anglije, Združenih držav Severne Amerike in Francije pa niso hotele, da bi šel nemški narod lepši in srečnejši bodočnosti nasproti, radi tega so se pripravljali na vojno in so nas v septembru 1939 napadli. Toda med tem so okusili nemško orožje. Poljsko, Norveško, Nizozemsko, Belgijo in Francijo smo bili premagali in zasedli. Fiihrer se je dalje trudil, da bi ohranil mir vsaj v onih delih Evrope, ki se jih še vojna ni bila dotaknila, zaradi tega je tudi beograjsko vlado povabil ,naj pristopi k zvezi. Vlada v Beogradu je to Ffihrerjevo ponudbo tudi sprejela. Ko so se pa njeni delegati vrnili od slovesnega državnega čina v Wienu, so zločinski pu-čisti pregnali vlado. Dokazano je, da so bili ti pučisti v najtesnejši zvezi s komunisti v Moskvi. Te prelomitve pogodbe Fiihrer in z njim Nemški Reich ni mogel trpeti, in tako je potem prišlo do vojne proti Jugoslaviji.« Z nekaj besedami spominjajoč se te kratke dobe, je pričel govornik govoriti o dobi po zmagovitem balkanskem vojnem pohodu.
Oberkrain spada k VelikonemSkemn Reidie
Sedaj je Oberkrain osvobojeno srbskega gospodstva in podstavljeno vodstvu Gauleiterja Kamtna, da s tem kot del Reichs-gaua Ramtna pripada Velikonemikemu Reichu. Mi smo imeli in imamo, je izvajal dr. Pachneck ,namen, da damo tej deželi red In mir, njenim prebivalcem dela in kruha. Ta namen bomo tudi izvedli, in mi bomo to deželo zopet krepko vklopili v nemški kulturni krog, h kateremu Je že dolgo spadala.
S komunizmom bomo opravili
Mi Nemci, poaebno mi narodni socialisti, poznamo komunizem in judovstvo, mi poznamo tudi njegove metode borbe. Mi smo se morali skozi štiri leta biti s komunizmom in Judovstvom in smo pri tem končno ostali zmagovalci. Komunizem se nikoli ne bo v svetu uveljavil, ker deluje po zakonih, ki so v nasprotju z naravnimi zakoni. Boljše-
vizem Sovjetske Unije bo po Nemčiji in njenih zaveznikih, torej po mladih narodih tega sveta, prav tako premagan, kakor emo mi narodni socialisti opravili e komunizmom v notranjosti naše države.
Nemtl prinašajo mir In red
Nemški narod bo pod vodstvom svojega velikega sinu Adolfa Hitlerja dal temu delu sveta Evropi novo lice in preko tega bo ves svet novouredil.
Vi pa, možje In žene iz Oberkraina, vi boste pri tem pomagali. VI boste pomagali ustvariti nov red. Vaši otroci bodo nekoč ponosni na to, da morejo pripadati nem-kemu Reichu. Mislite na vašo otroke in njihovo bodočnost, in potem veste, kje je vai prostor v tem boju! Je pri silah reda, dela, tairu. Je pri mladih narodih te zemlje. Je pri možu, ki je tudi vaš Fiihrer, pri Adolfu Hitlerju!
Vesli Iz okroiia Krainburg
Krainburg. (Seja občinskih komisarjev.) Landrat dr, S k al k a je pred kratkim sklical občinske komisarje svojega okrožja k zasedanju v Krainburg. Ko Je on zasedanje otvoril. Je potem Stadt-amtmann P e g r i t z govoril o občinskem davčnem pravu In davčnih redih. Nato je govoril Kreielandwlrt občinskim komisarjem o sodobnih vpraianjih.
St. Georgen bel Kratnburg. (Novi kuharski tečaji.) Te dni so se vršili tukaj novi kuharski tečaji žen in sicer v treh skupinah, v vsaki po 20 žen In deklet; vodila jih je znana voditeljica kuharskih tečajev A b t iz Klagenfurta.
Neumarktl. (Vesel večer.) Burka
»Stotak v telovnikovem žepu«, ki jo je pred kratkim priredila KdF, je imela popoln uspeh. Po živahnem odobravanju Občinstva
se je moglo jaano spoznati znanje igralcev in da je komad dober.
Pifliand bel Laak. (Mladina odhaja.) Zopet je odšlo od nas veg deklet na kmečko delo v K&mten. Ze poprej je odšlo od tukaj ali PSllandertala mnogo deklet in fantov v K&mten, od koder pišejo, da se imajo dobro in bo zadovoljni, in kar je glavna stvar, pri ondotnih kmetih imajo priliko naučiti se praktično nemško.
St. Katharina. (Vaška kronika.) Ljudsko petje v Lomu je bilo te dni prav odlično obiskano. Šolska dvorana je bila nabito polna starih in mladih, katere je gospodična naučila več lepih pesmi. Vmee pa je Josefine Gaberz pridno Igrala na harmoniko in klarinet. Po petju je bilo sprejetih na novo 50 članov v KVB. — Po pre-(Nadaljevanje na etranl 4,^
stran 4. — Štev. 85.
KARAWANKEN-BOTB
Sreda, g. maja 1942.
lesli iz obrožja RadmannsdorI
Kadmannsdorf. (Službeni razgo-V o г.) Pred kratkim se je v slavnostni dvorani landratovega urada vrSL' vaakomesečni delovni razgovor Kreisleiterja dr. Hradetz-куја z vsemi sodelavci. Kreisleiter je govoril o političnih vprašanjili in dal nova navodila za bodoče delo. V posnetku enoletnega izgraditvenega dela v okražju Rad-mannsdorf se je moglo ugotoviti, da se je tudi tukaj, kakor v ostalem Oberkrainu, vršilo pravo delo.
Leee. (Delovni razgovor Hilfs-Btellenleiterinnen.) Hilfsstel.'en-leiterinnen in pomočnice radmannsdorfske-ga okrožja so se zbrale polnoštevilno k delovnem razgovoru, ki ga je vodila Kreis-sachbearbeiterin Pgn. M ii t h e r.
Leee. (Izdelovanja NSDAP i n NSV.) Pred nedavnim je zdravstveni urad napravil prvo posvetovanje mater. Došle so matere z dojenčki, poleg tega tudi malčki, ki jih oskrbuje pomoč NSV »Mutter und Kind«.
ABling. (Velika manifestacija.) Ob priliki otvoritve službenega mesta DAF v ABlingu se je v domu Volksbimda vršila velika manifestacija, ki so ji prisostvovali Kreisobmann Steinacker, Kreiahand-werkermeister Guggenberger, Orta-gruppenleiter in župan dr. Klein in krajevni načelnik ing. S e m 1 a k. Kreisobmann je govoril o pomenu in smotru DAF kot orodju narodne skupnosti in nadalje o razmerah v trgovini. Nadaljnji apeli tudi
Okrožje Krainburg
(Nadaljevanje s 3. strani.).
jemu se je vršil splošen apel. Številnim udeležencem je predaval nad eno uro ing. Semlitsch iz Afilinga. Prebivalstvo naše Ortsgruppe si želi še več takih nedelj. — Schmidov fantek iz Puterhof se je nevarno ponesrečil, ko je lezel po drva. Nanj je padel težek voz in so revčka morali prepeljati v Gallenfels.
Tovarniški apel v Wartu pri Krainburgn
Na dan nacionalnega praznika nemškega naroda, se je vršil apel v tovarniških obratih v Wartu pri Krainburgu. Na apelu se je nazorno pojasnila povezanost in družabnost sodelavcev a pripadajočim obratom. Kljub vojno gospodarskim potrebam, katere so onemogočile posebne priprave za proslavo v tem letu, je našel Kreisleiter Pg. Kuss, slovesnosti odgovarjajoče prostore v katerih je govoril zbranim uslužbencem. V svojih izvajanjih je Kreisleiter pojasnil pomembnost proslave 1. maja, ki temelji v skupnosti in povezanosti vseh uslužbencev v vseh tovarniških obratih v Oberkrainu z Ostmarko in starim Reichom.
Kreisleiter Pg. Kuss je tudi s pomembnimi besedami priznal dosedanje veliko delo In uspeh velikih obratov v Wartu pri Krainburgu.
strokovne narave bodo sledili v rednih presledkih.
AAling. (Več dečkovkot deklic.) V prvem četrtletju letošnjega leta je bilo tukaj 81 novorojenih otrok, med temi 44 dedkov in 37 deklic.
■ Gttrlach. (Novi občinski komisar. — Waldlauf.) Pred kratkim je bil na novo imenovan občinski komisar Orts-gruppenfUhrer Alois Ambroschitsch. — V nedeljo se je vršil v Ortsgruppi G6-riach »Waldlauf«. Kljub slabemu vremenu je bilo precejšnje število udeležencev.
Bresiah. (Prvo javno narodno petje.) V Bresiach je prišlo te dni okrog 200 žen in mož z otroci in brez njih, da so si ogledali prvo uro javnega narodnega petja, ki so ga priredile NS žene iz okrožja Radmannsdorf. Pevski voditeljici, dve dekleti mladostne skupine iz Klagenfurta, Hanna Strauss in Mimi Ruplitsch niste imeli težke naloge s to množico. Navdušenje in dovzetnost sta bili zelo veliki. Posebno jih je Se veselilo, da so smeli liste
Varsivo pred gozdnimi
(Nadaljeval
Pri posebno hudih gozdnih požarih je mogoče (pa samo v ravninah!) omejiti gozdni požar s tem, da ob primemo široki preseki, potoku ali jarku zažgemo proti-ogenj in pazimo, da nam ne uide na drugo stran preseke ali potoka. S tem, da proti-ogenj uniči vnetljive snovi v primemo širokem pasu, onemogoči glavni ognjeni sili nadaljnje širjenje. Seveda smemo proti-ogenj zažgati le ob zanesljivo mirnem brez-vetrovnem vremenu.
Popravljanje škode, nastale po gozdnih požarih.
Pri gozdnih požarih trpe najbolj iglavci, zlasti mladi nasadi, ki so obraščeni s travo in goščavjem. Pa tudi odrasli iglavci se navadno posušijo, če so količkaj obžgani.
Od listnatih dreves so najbolj občutljive za ogenj bukve. Nekateri listavci, predvsem bresti, jelše, gabri itd., pa tudi bukve, poženejo znova iz štora, če jim opečeno deblo gladko pri tleh odsekamo.
Vse druge vrste gozdnega drevja pa moramo na pogorišče znova posaditi, ko smo predhodno očistili zemljišče ostankov ožganega drevja. Morda se nam bo posrečilo, da dobimo potrebne gozdne sadike že takoj za letošnje spomladansko sajenje, ako se obrnemo na pristojni Forstamt (gozdarski urad) s tozadevno prošnjo. Ce pa bo mogoče dobiti sadike šele jeseni, je najbolj pametno, da letošnje leto to zemljišče izkoristimo vsaj na ta način, da sami posadimo, ali pa pustimo posaditi nanj krompir ali kako drugo povrtnino.
Kako preprečujemo geedne požare?
Predvsem s tem, da ne požigamo travnikov pri spomladanskem trebljenju. Požiga-
e pesmimi vzeti s seboj, tako da tudi doma lahko zopet prepevajo nemške narodne pesmL
Birkendorf. (Iz vaške kronike.) Te dni se je v Kaieru vršilo petje narodnih pesmi, ki je bilo dobro obiskano. — V Bir-kendorfu in v Kaieru sta se vršili dve zborovanji NSDAP. Številni obiskovalci so z veliko pazljivostjo poslušali izvajanje go-vomika majorja a. D. Hotschewarja, ki je govoril o novi ureditvi Evrope pod nemškim vodstvom.
Vesli iz okrožja Stein
Stein. (Razgovor.) Te dni je po Kreisleiterju na novo postavljeni Ortsgrup-penleiter Pg. Franz Strasser sklical na ivdzgovor NSDAP Ortsgruppenleiterje m one Kamter Volksbunda. Za naprej se bodo vršili ob določenih časih vsak dan dogovori, tako da ima prebivalstvo priliko, iznesti stranki svojo opravičeno željo. Te razgovore bodo vodili Ortsgruppenleiter od-nosno Ortsgruppenleiterji z onimi Kamtner Volksbunda. Vrhu tega se bodo vsak petek vršili poučni večerni službeni razgovori in Dienstappelli.
požari in njih gaSenje
je in konec)
nje je namreč iz kmetijsko-gospodarskih razlogov za travnike škodljivo, ker se z ognjem izgubi v zrak mnogo rastlinskih hranilnih snovi, ki bi prišle mladi travi v korist, če bi staro usehlo travo pustili se-gniti.
Nadalje preprečujemo gozdne požare s tem, da držimo gozdove čiste. Posebno velja to za mlade nasade, ki jih moramo vsako leto (na jesen) očistiti — saj nam delo skoraj poplača na ta način pridobljeni nastilj.
V	varstvo pred gozdnimi požari služijo tudi sledeče zakonite določbe:
Prepovedano je v gozdovih
a)	z nezavarovano lučjo hoditi,
b)	goreče ali tleče predmete stran metati (vžigalice!),
c)	brez dovoljenja gozdnonadzorstvenih oblastev napravljati v gozdu kurišča,
d)	brez dovoljenja gozdnonadzorstvenih oblasti napravljati v gozdovih kope za žganje oglja, prižigati kope brez predhodnega dogovora z lastnikom zemljišča, puščati goreče kope brez nadzorstva, nepoga-Aeno oglje odvažati.
e)	na prostem sploh kakor tudi v z ognje-vamo ograjo ne ograjenih prostorih brez lastnikovega dovoljenja z nezavarovano lučjo hoditi, ogenj kuriti, pa tudi z lastnikovim dovoljenjem zažgani ogenj pustiti brez nadzors^a.
f)	brez dovoljenja gozdnonadzoratvenega oblastva požigati &ačje in rastlinske ostanke in odpadke,
g)	v času od 1. marca do 31. oktobra v gozdu kaditi, brez pismenega dovoljenja gozdnega lastnika.
V	vseh naštevih primerih je treba zadevno dovoljenje imeti s seboj, ker sledi
121elni Solar Iz MOndiena pogreSaa
Miinchen, 30. aprila 1942.
Kriminalpolizeistelle Miinchen objavlja:
Od 4. marca 1942 ob 18 uri je izginil 121etnl učenec ljudske šole Nikolaus Ko-belatzkyi, ki ga predstavlja slika, ia roditeljskega stanovanja. Je sin ukrajin« skih staršev in govori le pomanjkljivo nemško.
Opis: 1,50 m velik, kreipak, plavi lasje, rjavoplave oči, ovalen obraz, na obeh licih majhna tenma pega, popolni zobje; nosil je svetlosivo %ortno čepico s francodco
označbo firme, temnomoder pleten ЈорИ (pulover,), zelenkaste pumparice, bele platnene spodnje lilače, vijoličasto srajco s temnimi pegami in enakim ovratnikom, tenmosive nogavice in fjave nizke čevlje.
Napram svojim sošolcem ве je izrazil, da se namerava peljati v Brandenburg. I^t! drugim ljudem je rekel, da bodo njegovi starši od tod odpotovali, on pa noče odtod. Kje so dečka videli? Pri srečanju prosimo, da se ga preda najbližji policijski ali žan-darmerijski straži.
Stvarna poročila prosimo na Vermlftten-stelle 6ei der Kriminalpolizeileitstelle Miinchen, Femfuf 14321, Neb. St 639.
Oberkralner]! v Heroldedtn
Pouik za obratovodje in načelnike obratov V Gauschulungsburg v Heroldeck je Pg. Grolitsch sklical koncem aprila poučno zasedanje, ki je dalo obratovodjem in načelnikom obratov iz Oberkraina politične in strokovne temelje za njihovo delo v obratih. Pri tem pouku se je zlasti poudarjalo enakost značaja Oberkrainerjev z rojaki iz ostalih delov Reioha-in a tem tudi. njihovo dovzetnost za naclonalsoclalistlčno miselnost.	"
kazen tudi v primeru, če se zaloti pri enem izmed naštetih dejanj oseba, ki sicer ima dovoljenje, pa ga ne nosd a seboj. Na to okolnost še posebej opozarjamo!
Kakor je iz gornjega razvidno, so določbe o varstvu gozdov pred požari zelo stroge. To, pa je samo v dobro lastnikom gozdov, ki bodo na ta način obvarovani škode pred požari.
Škode po kaznih pa boste obvarovani, če se boste po zakonitih odredbah dosledno ravnali.
H«rb*rt Slelnmmmmi
Uod frtiftfffg I lit мЈш tmleUja
llaoda artistoT med žirlientem in smrtlo
Drugi se ozre nanj s pogledom, polnim IjuboeumnostL
»Zaradi tebe gotovo ne —«
Pedro stisne ustnice.
»Torej ostane pri tem?«
»Ostane pri tem--«
Jasno zadonl fanfara.
Tam na oni strani izginja klovn s svojim oalom, splošni grohot ponehava.
Drug tuš.
Oba leteča človeka skočita v jahalnico. Splošen »ah« ju sprejme.
velika senzacija: dvoboj na trapezu
Smehljaje se, jima stopi v rdečem fraku nasproti ravnatelj, ki tukaj v jahališču sodeluje kot konjušnik. Njegova belo oroka-vičena roka zadrži vzkipevajoče odobravanje.
»Častite dame in gospodje,« zazveni njegov glas, »čast mi je nuditi vam danee zvečer posebno senzacijo. Naša prijatelja Pedro in Juan ,imenovana »leteča človeka«, bosta v svojo svetovnoznano točko na trapezu vstavila novo spremembo, variacijo, ki je pač edinstvena na svetu. Pokazala vam bosta »dvoboj v zraku«, elegantno bojno igro e sabljami na trapezu.« — Močno odo-trajanje poplača to napoved.
Zadovoljno premeri ravnatelj oba svoja najboljša sodelavca. Lepa sta s svojima lasuljama, s katerima sta.se pokrila za to posebno vlogo, in z iskrečimi sabljami v roki.
Vražja človeka, oba fanta! Kako jima je le Sinila v glavo ta sijajna misel, ki sta mu ju tako nenadoma razložila med popoldansko in večerno predstavo! ? Se enkrat dvigne ravnatelj svoj glas.
»Torej vidite, gospoda, takoj ena senzacija— menda ni treba poudariti, da gre pri tem dvoboju samo za Igro, čeprav za tako igro, ki zahteva od obeh smelih artl-stov največjo drznost, previdnost in umetnost — in sedaj: hop!« — Godba upad«. Okretno splezata oba moža po vrveh navzgor, dosežeta odskočni deski, razvežeta trapeze in odložita začasno sablje.
Njuno blazno drzno elegantno delo se prične kakor vsak večer s skoki in kplebl od enega trapeza do drugega, a salti, pri čemer se vedno spretno in nepogreSno ujameta z rokama.
Nenadoma pa — vsak izmed njih je zopet dospel do svoje odskočne deske, kjer oba kakor na povelje zgrabita za sablje.
»Gotove — naprej!«
smrtni vbod
Zopet zanihata trapeza drug proti drugemu, toda sedaj se ne opasl skupnosti obeh moS. S sabljo т roki stojita na bleičečem se jeklenem drogu, levica s« krčevito driU ene trapezne vrvL Zaganjata se bliže. Zven-ketanje aadool, srdito udarjata rezili druga ob drugo, podoba Je, kakor da hoče vsak
izmed njih s smrtononim orožjem prebosti prsa drugega.
Navdušeno gleda občinstvo na to bojno Igro, ki postaja vedno bolj divja. 2e je eden izmed njih skočil na trapez drugega — ta se mu je pa v drznem skoku umaknil na svojo odskočno desko — sedaj sta zopet drug ob drugem. Orožje rožlja, trapeza nihata, le s težavo se da slediti gibom teles In sabelj. Ravnatelj je pobledel. Vije roke. Grozna slutnja ga obhaja —
Ne, to nI nobena igra več, to nI nobeno novo artistično mojstrsko delo, tu gre zares — grozno zares.
»Prenehajta — prenehajta!« rjove obupan.
Tu se je pa že zgodilo.
Pedrova sablja se je Juanu globoko za-đrla v prsa. Smrtno zadeti omahne in strmoglavi s krikom v mrežo.
Več trenutkov stoji Pedro, na videz odre-venel ,na nihajočem trapezu, držeč krvavo sabljo v roki.
Potem pa s kretnjo studa zažene orožje od sebe, njegov blodni pogled ošine še enkrat prazni prostor v loži, nato se vrže v mrežo, po'1 katero In zraven katere ga v jahališču In prostoru za gledalce pričakuje ogorčena, razjarjena In kričeča množica ljudi.
Brez upora se da zapreti.
Z ljubeznijo se je poigravala
Ia nekega pisma:
»Preljuba Maud, vprašuješ me, kako sem se zabavala na mojem potovanju skozi Portugalsko, no, saj veš ,da se navdušujem za
staro zidovje ,slike in slično. Imela sem pa nekaj zabavnih doživljajev posebne vrste. Pomisli, odločila sem se, da sem potovala za dvema čednima artistoma, bajnima dečkoma, ki sta me vroče častila. Prekomično je bilo to, ljuba moja — in oba sta delala zelo dobro za svoj denar kot leteča človeka. Nazadnje sem ju videla v Mirandi da Cor-vo. Ampak potem sem se njune ljubezni — per distance seveda, draga moja — vendar naveličala. Odpeljala sem se kratkomalo, ker me je dolgočasilo. Bržkone tako ne bi bila Sla na sestanek, ki sem ga bila obljubila enemu teh dečkov. Skoda, da nisem ostala, kajti pozneje sem čitala, da sta imela zaradi mene pravi dvoboj v zraku in se do konca borila. Eden je pri tem baje bil usmrčen. Kako zanimivo, kaj ne? V ostalem, danes je čaj pri lady Bromery ,nadejam se, da bo zelo zabavno. Pisala Ti bom o tem. Do takrat Te pozdravlja Tvoja vedno iskrena	.	Gloria.«
ra.
*chunga ling a su-a* nenavadna smrt kdo je bil tujec iz zamorja:
V maju 1918. leta je bilo.
Okrog desete ure zvečer sta sedela v baru nekega londonskega varieteja dva moKa pri svojem brinovcu.
Eden izmed njih je bil šele pred par minutami vstopil. Toliko da je srknil iz kozarca. Plav je, vitek In Ima nenavadno izrazit obraz. Drugi, mršav In postaran z nenavadno budnimi In svetlimi očmi, ee obrne sedaj в tihim glasom do svojega soseda,	(Daljg
Sreda. 6. maja 1942.
KARAWANKEN-BOTB
stran 5. — fttev. SS.
Sadimo Hm ve{ kromplr|a - sadimo ga pravilno!
Krompir je v nemškem narodnem gospodarstvu in v prehrani prebivalstva nemške države tako važna postavka, da ji morajo tako oblaatva, kakor vsak posamezni kmetovalec posvečati največjo pozornost. Tudi У Oberkrainu Je krompir važno živilo, v nekaterih okrajih pa tudi pomembna, ponekod celo najvažnejša gospodarska rastlina. Zato smo letos na tem mestu že večkrat pisali o potrebi razširjenja krompirjevih nasadov ter o potrebi, da si vsak pravočasno preskrbi potrebno semensko blago in umetna gnojila za gnojenje krompirju.
Zdaj pa Je tu čas za sajenje krompirja. Zato bomo dali nekaj navodil, kako je treba Bajenje krompirja pravilno izvesti.
1. Kdaj bomo sadili krompir?
Odgovor na to vprašanje je odvisen od (torte, od lege in zemlje ,v katero krompir sadimo ter od namena, ki mu bo pridelek Vlužil.
Zgodnje sorte krompirja, katerih pridelek je namenjen za prodajo, morajo biti ob Item času že v zemlji. Kdor pa bi sadil zgodnje sorte krompirja v semenske s vrhe, naj 0 sajenjem še počaka. Krompir je namreč pa seme tem boljši, čim pozneje je sajen.
Cas za sajenje srednjepoznih in poznih mort krompirja je v naših razmerah navadno sr drugi polovici aprila in v prvih dneh meseca maja, po gorah celo Se ves mesec maj. ILetos se je pomlad tako zakasnila, da je dozdaj mogel le malokdo krompir spraviti že v zemljo. Pa je tudi bolje, ne prenagliti se. Krompir ljubi namreč že dobro osušeno in od sonca ogorelo zemljo. Napačno torej ravna, kdor sadi krompir v še mokro in mrzlo zemljo, kajti v taki zemlji krompir počasi in slabo kali, oziroma sploh segnije, če tudi Se po sajenju vlada deževno in mrzlo vreme.
Ne prenaglimo se torej s sajenjem! Saj pravi pregovor, da je teden pozneje sajen krompir samo en dan pozneje zrel!
Za sajenje krompirja izberimo lep, topel dan, ko je zemlja lepo suha in topla. Edino v tem primeru bo krompir hitro in enakomerno vzklil.
2. Kako pripravfano krompir za seme?
Pravilno'je, da odberemo semenski krompir že jeseni in sicer srednje debele gomolje z dobro razvitimi »očmi«, ki tehtajo po približno 5 do 10 dkg In imajo v premeru 3 do 6 cm. Pri nas sicer dozdaj mnogokje niso bili vajeni na tak semenski krompir, in se jim zdi semenski krompir, ki letos prihaja k nam iz Nemčije, predroben.
Seveda je predroben, f&o ga po stari naši navadi razrežemo na dvoje ali troje »rezin«! Nikar tega! Tak semenski krompir moramo posaditi cel, kakor smo ga dobili!
Seveda, če nimamo odbranega drobnega semenskega krompirja, so dobre tudi rezine, to je razrezani kosi debelega krompirja, od katerih mora vsak imeti po več očes. Svetujejo, da naj režemo rezine po dolgem, ker je, navadno na bolj ošiljenem koncu gomolja več očes kot na debelejšem koncu in ima ta pri takem načinu rezanja rezin obe polovici enako število očes. Vsekakor mora biti krompir za seme popolnoma zdrav (to- . rej: nenamrznjen, nenagkk, nepoškodovan) in ne preveč odgnan. Ce so kali že preveč odgnane, ali če so se že celo posušile ali polomile, je tak krompir za seme nesposoben.
Ce sadimo namesto celega krompirja rezine, morajo biti tudi te približno tolikšne kot povprečen cel semenski krompir, torej G do 10 dkg težke. Rezine je narezati vsaj nekaj dni pred sajenjem, da se rezna površina zaauši. Ce pri tem rezine nekoliko Dvenejo, ne škodi.
3. Ka&o bomo sadili?
V različnih okoliših, legah In zemljah se krompir na razne načine sadi. Dobri so vsi, če se le držimo načela, da krompirja ne smemo saditi niti pregloboko, niti pregosto. Pregloboko posajen krompir počasi in neenakomerno kali, pregosto posajen pa da malo pridelka. Edino v hudih strmih legah in v prav lahkih zemljah smemo saditi krompir bolj nagosto in bolj globoko. Povsod drugod pa mora biti
med vrstami krompirja vsaj 60 cm razdalje, med posameznimi rastlinami v vrstah pa vsaj 30 cm.
NajnavadnejSi načini sajenja krompirja so sledeči :
a)	sajenje pod motiko. Na ta način sadijo krompir v zelo strmih legah, kjer je zemlja obenem prav rahla. V takih zemljah in legah je škoda meliti prst navzdol, zato sadimo tako, da en delavec z motiko zemljo samo toliko privzdigne ,da more drugi vreči v jamico krompir. Ko delavec motiko potegne iz zemlje ,je krompir obenem tudi že zasut.
b)	Sajenje v jamice. Prihaja v poštev samo za sajenje na vrtovih in malih njivah z rahlo in dobro pripravljeno zemljo.
c)	Sajenje v jarke ,narejene ž motiko ali z osipalnikom. Ta način sajenja je pri nas zelo udomačen in tudi dober, edino to napako ima, da je krompir posajen v jarke navadno vedno pregloboko ali da je vsaj preveč zasut. Posebno, če ga zagrinjamo spet z osipalnikom, se to kaj rado zgodi. Zato ga je bolje zasipati s pomočjo brane, ki seveda ne sme biti pretežka.
d)	Sajenje za brazdo je naglo in enostavno, vendar pride v poštev samo v lahkih zemljah in v takih legah, kjer je mogoče orati ravne brazde. Navadno polagamo krompir v vsako drugo brazdo, če dela plug ozke brazde, lahko tudi v vsako tretjo, ker je potem okopavanje z okopalnikom mnogo lažje. Boljše, kot na dno brazde je, polagati gomolje na brazde, tako, da jih z naslednjo brazdo samo nekoliko posujemo. Tako se izognemo nevarnosti, da bi bil krompir pregloboko posajen, res pa je, da je na ta način nemogoče, delati prav rahle vrste, radi česar je okopavanje in osipanje s strojem težje.
Zapomniti pa si moramo, da pri sajenju za brazdo nikakor ne smemo na krompir stopati in ga tako pritiskati ob tla kakor imajo ponekod navado!
e)	Sajenje s pomočjo vsekopača (Viel-fachgerat),
S tem strojem, ki bo letos prvič v večjem številu v uporabi tudi pri nas — seveda samo v ravnih legah —, se da krompir najhitreje, najlepše in najbolj pravilno posaditi. Posestniki, ki so te stroje že dobili, naj pazijo, da jih bodo za sajenje krompirja pravilno priredili, to je nastavili pravilno širino in globočino (ki naj znaša v težkih zemljah 4 do 6 cm, v lažjih 6 do 8 cm).
Pametno je, pred pričetkom sajenja krompirja raznositi ali razvoziti vreče s krompirjem po njivi ,da gre sajenje hitreje od rok in da ni treba hoditi vedno na konec njive po krompir, oziroma ga nositi preveč s seboj sem in tja.
Na 1 hektar porabimo 15 do 20 metrskih stotov krompirja, če sadimo rezine. Ce pa sadimo cel krompir, moramo računati ŽO do 24 stotov na hektar, ali 12 do 14 stotov na oral.
JViale ospođarslie novice
v tej zimi je zmitznilo 70 odstotkov vseh oljnih rož v slavni rožni dolini na južnem pobočju Balkanskega gorovja. Z ozirom na krizo pri prodaji rožnega olja, so sklenili, da ne bodo več obdelovali dotičnih polj in namesto rož gojili druge intenzivne kulture. V prvi vrsti sta mišljena bombaž in krompir.
V	Milanu je bU v ponedeljek zaključen 23. mednarodni vzorčni sejem. Tega drugega 8e#a med vojno se je udeležilo 5593 razstavljalcev. Razstavne dvorane so zavzemale ploskev 95.380 m"; ;.a sejmu je bilo zastopanih 18 držav. Obiskovalcev je bilo okroglo 2 milijona. Kljub vojni so bile v tem letu na milanskem vzorčnem sejmu razširjene naprave in je bilo tudi število obiskovalcev večje.
O priliki bivanja hrvatskega gospodarskega ministra v Helsinki meseca maja bodo baje sklenili finsko hrvatsko gospodarsko pogodbo.
Od 1. maja naprej v Zedinjenih državah ne bo nobenih privatnih voženj več. V četrtek so objavili, da bo gonilna snov dovoljena le za važne svrhe.
V	USA je stopila v veljavo vladna nared-ba, ki za dobo vojne prepoveduje Izdelovanje radijskih in gramofonskih aparatov.
Dr. F. J. Lukas
Izrežite! Hranltel
GltmjjeitUL nutodyhia in џракјшуо-ПУшЈллк mellwdujeh and pjfgkUseh
69. STUNDE Die BQdung des weiUichen GcscMechtee Regel:
Die meisten mannlichen Lebewesen bilden ihre weibliche Form mit der Nachsilbe -in. Wie z. B. der Freund — die Freundin, der Lehrer — die Lehrerin, der Beamte — die Beamtin: diese Worter auf in bilden, wie schon in einer der voraiiagehenden Stunden erklart, die Mehrzahl auf -innen. Also: die Freundinnen, die Lehrerinnen, die Beamtin-nen. Eine Anzahl von Wortern aber hat flir das weibliche Geschlecht ein eigenes Wort, wie z. B.: das Pferd — die Stute, der Knabe — das Madchen, der Mann — die Frau, der Bock — die Ziege, der Bru-der — die Schwester, der Onkel — die Tante, der Hahn — die Henne, der Sohn — die Tochter, das Mannchen — das Weib-chen, der Hammel — das Schaf, der Stier — die Kuh, der Knecht — die Magd, der Neffe — die Nichte, der Enterich — die Ente, usw.
Andere Worter behalten wieder die glei-che Form wie z. B. der Reisende — die Reisende.
Wieder einige SprichwBrter: '
1.	Stille Wasser sind tief.
2.	Ein gebranntes Kind scheut das Feuer.
3.	Bellende Hunde beiOen nicht
4.	Borgen macht Sorgen.
5.	Handwerk hat einen goldenen Boden.
6.	Wer im Glaahaus sitzt, darf nicht mit Steinen werfen.
7.	Wer zuerst kommt, mahlt zuerst,
8.	Eine Krahe hackt der andem kein Auge aus.
9.	Eine Hand wSscht die andere.
10.	Wenn sich zwei streiten, freut sich der dritte.
11.	Allzuviel iflt imgesund.
12.	In der Not friBt der Teufel Fllegen.
13.	Das Kleid macht nicht den Mann.
14.	Gelegenheit macht Diebe.
15.	War schnell gibt, gibt doppelt.
Kaufmfixmiflche Fachauedrlioke in UbungssStzen:
1.	Die bestellten Waren gehen fan Laufe dieser Woche an Sie ab.
2.	Ich erlaube mir, anzufragen, ob Sie Abnehmer fiir Friihkartoffeln sind.
3.	Wir bitten Sie, Ihre Spesen in Abzug zu bringen.
4.	Das Aktienkapital dieser Aktiengesell-schaft wurde auf 100 Millionen Reichs-mark erhSht.
5.	Leider kann ich von Ihrem freundlichen Angebot keinen Gebrauch machen.
6.	In der Anlage iibersende ich Ihnen eine Abschrift des Originalachreibens.
7.	Den mir Ubereandten Wechael кахш icS leider nicht annehmen.
8.	Da Warenknappheit beeteht, bitte Ich Sie, im Bedarfefalle Ihren Auftrag sofort zu erteilen.
9.	Durch unser AuskunftabUro erhalten Sie gegen geringe Kosten in kttrzester Zeit jede gewvinechte Auskunft.
10.	Unaer InkassobUro treibt gewiaeenhaft alle AuBenst&nde ein.
11.	Stellen Sie bitte ilber den erhaltenen Betrag eine Quittimg aus.
12.	Diese Waren werden nur gegen bat verkauft.
WSrter
abgehen (Waren) — oditi; die Waren gehen
gut ab — blago ae dobro prodaja Abnelimer (m) — odjemalec, odjemaS Abschrift (w) — prepis, izpis Aktienkapital (s) — delniška glavnica,
delniški kapital allzuviel — preveč, premnogo aushacken — izkljuvati, izsekati Auskunftsbliro (s) — pojasnilnica, izve-stilnica
AuBenstande (w) — terjatev Bedarfsfall (m) — potreba; im Bedarfsfall
— če bo treba borgen — posoditi, izposoditi Enterich (m) — racman erhčhen (etwas) — povišati, zvišati (kaj)] Fachausdruck (m) — strokovni izraz Frilhkartoffel (w) — zgodnji krompir Hammel (m) — koštrun Handwerk (s) — rokodelstvo InkassobUro (s) — urad za vnovSenj^
(pobiranje novcev)
Enappheit (w) — pomanjkanje Knecht (m) — hlapec Kosten (w) — stroški Lebewesen (s) — živo bitje Mannchen (s) — samec, možiček mahlen — mleti
Nachsilbe (w) — pripona, končnica Originaischreiben (s) — izvirni opis, pr* vopis
Quittung (w) — pobotnica scheuen (etwas) — ogibati se (česa), varovati se (česa)
Stute (w) — kobila
vorauagehen — iti pred kom, spredaj iti Weibchen (s) — samica, ženica Ziege (w) — koza
Redewendungen im Laufe der Woche — v tem tednu etwas in Abzug bringen — odbiti (nekaj> Gebrauch machen von etwas — rabiti kaj in der Anlage — kot priloga, priloga einen Auftrag erteilen — naročiti, ukazati AuBenstande eintreiben — terjatve izter, jati
eine Quittung ausstellen — pobotnlcq spisati
gegen bar — proti gotovhil
Japonska banka za razvoj zavojevanih južnih pokrajin bo prihodnji ponedeljek začela poslovati. Njena naloga je v tem, da daje podjetnikom na razpolago finančna sredstva za odkrivanje mineralnih zakladov kakor tudi za nasad gumija, bombaža itd. pod vodstvom krajevnih vojaških oblasti
V	East Londonu (v južni Afriki) je zgorelo bombažno skladišče britanske vlade v vrednosti 1% milijona funtov šterlingov.
Hrvatski minister za gospodarstvo je izdal odredbo o predelavi kamenega olja, po kateri je za vsako vnovčenje kamenega olja potrebno odobrenje gospodarskega ministrstva. Raapečavati izdelke sme samo »Pak-lina«, priviligirana petrolejska d. d.
Romunska vlada je z upravno odredbo ukinila prepoved izvoza za 2000 svinj, ki jih bodo dobavili v Nemčijo. Istočasno bodo iz Nemčije uvozili plemenske svinje.
V	Piiej (Grčija) je v sredo prispel iz Lizbone švedski pamik >Hallem«, nato-vorjen s 4500 tonami krušnega žita In 500 tonami drugih življenjskih potrebščin. Razen tega je v četrtek prispel v Pirej šved-
ski pamik »Sicilija«, natovorjen z krušnim žitom, zdravili in drugimi potrebščinami z^ grške bolnišnice. Obe pošiljki je mogla preskrbeti mednarodna komisija Rdečega križa.
Turčija se je ponovno pritožila pri britanskih oblastih zoper to, da ji ne izročijo blaga, ki ga Britanci že več mesecev zadr« žujejo v Basri in Bagdadu (v Iraku).
Med inšpekcijskim potovanjem, ki ga je napravil romunski kralj i maršalom Anto-nescom v Kronstadtu, je državni vodja ugotovil velike zanikamoeti uprave v bolnišnici Marcescu. Maršal je v poteku svojih preiskav odredil takojšnjo Internacijo upravitelja in gospodinje v bolnišnici v nekem koncentracijskem taboru.
Mocenom, romunskim kmetom gorjancem v sedmograškem gorovju, je maršal Antonescu dal 13 vagonov koruze za pomlam dansko setev.
r" SfiawMxei^ew
Dipl. Optiker C. KronffuB I
HI a It • a ) B r I
eannitomireKt
e HERREN- DAMEN- UNO # KINDERKONFEKTION e WASCHE # STEPPDECKEN
đ>ietmar Warmut^
M ODE WAREN H AUS - VILLACH
STRICK- UNO # WIRKWAREN • BETTWAREN • STRUMPFWAREN
r
SteNO в. — Stev. se.
KARAWANKEN-BOTE
Sreiđa, в. ma)a 1943,
J^ckhffxmQp
^ MSQXdent^jQ!
EU MIO" RUNDFUNH-
5 E H M II L F UM G E R Fl T E
Zahuala
Ob pnliki smrti naiega predobrega soproga, očeta in starega očeta, gospoda
Josefa Hafner
izrekamo tem potom vsem, ki ste ga tako številno spremili k večnemu počitku, poklonili krasnega cvetja in vencev, ter z nami sočustvovali, naj-iekrenejSo zahvalo!
Laak a. d. Zaier, 30. aprila 1942.
Rodbina Hafner
m
All O® LJlSI
Službo dob]
(>ospodin|a
mlajša, perfektna, dobi ugodno mesto pri samcu v Krainburgu. Ponudbe s sliko pod Sfro „Takoj alipo-zneje" na Karaw. Bote, Krainburg.
Vrtnarskega vajenca
sprejme Alois Fiber, Gartnerei Vei-des 73, Obeikrain.
1667—1
Kupim
Xleklenire raznovrstne z V: in 'A litrsko mero
ESSIG
Fabrik C.Wanger Khgenfurt
Žensk« kolo
novo ali že rabljeno takoj kupim. Ponudbe poslati na Karawanken Bote, Klagenfurt pod šifro »Plačam takoj*
^tarke Neroen ; ^chaifenskraff [ ■ CebensFfeube
Wenn Ihre Nerven rasch auslassen, die allgemoine Leistungskraff zurOckgeht, Si« untar NervositSt, l«ichfer Erregbarkeif Oberempfindlichkelt, Arbeltsunlust, lelch« ter AnfMilIgkeit gegenOber Erkrankunger USW. leiden — dann sollten audi Sie die vHamInehaltIgeZeil* und N«rvennahrung
\?шор-о1п
nehmon. EnthSIt neben Lecithin unc dnderen bewAhrten Nervenaufbaustoffer das nerven«4*rkende Vitamin Bi und dai leistungslelgernde Vitamin C, belde Ir relner Form. — 60 Tabletten M. 2JS Ir Apotheken. Farblg llluslrlerte Broid^Orf ■ Freude am Leben* kostenlos durdi MEDOPHARM, MOndien «J/W.
KAFFEE
ERSATZ
Fabrik C.Wenger Klagenfurt >
vsako množinoku pim. Ponudbe na Karawanken Bote, Krainburg, pod „Steklenica".
ieS2-7
Grnmolon
s ploSčami, dobro ohranjen, kupim PloKe nemške, z koračnicami in pesmami, ki so danes običajne. Dopise na Karaw. Bote, Krainburg.
1665—7
Učno spritevalo
in knjigo sem izgubil dne 16.4.42. na kolodvoru v Krainburgu. Pošten najditelj se na» proša, da odda najdeno proti nagradi na naslov: Anton Trober, Sdilosser-heizer B.W.ACling 166ft—28
LIsinali rezani les
bukov.hrastov, jesenov, javorov, jel-žev, orehov, kupim. Ponudbe na Hans Traninger Klagenfurt, Vol-kermarkter StraSe Bahnitbersetzung.
1518—7
Mali lelegralski aparal po možnosti LEICA takoj kupim. Ponudbe s ceno pod 2223 -7 na Karawanken Bote, Klagenfurt
Coin (sandolin) brezhiben in dobro ohranjen kupim Ponudbe pod 2227 na Karawanken Bote, Klagenfurt
Izgubiieno
Razno
Rokavica
damska, desna naj. denavKrainburgu. Dobi se pri Karawanken Bote.
1664—1»
Ali ste že pregledali kleti in dvo-riJča? Povsod k stojijo nepotrebne reŠ, ki se dajo izkoristiti. „Mali oglas' Vts reži stare Jare.
„Dobro, da to tukaj čitam" je rekel Fpnz ... in že je bil „Mali ogla*" uspešen
SENF
Fabrik C.Wenger Klagenfurt
Zahvala
Za mnogoštevilne izraze srčne naklonjenosti, darovanja krasnih vencev in šopkov ob prebridki izgubi mojega preljubljenega moža, očeta itd., gospoda
Rama BaUtidH
ee tem potom vsem in vsakemu posebej najiskrenejše zahvaljujem. Neumarktl, 4. maja 1942.
ZaIn|o{« soproga z otrokoma
Bronchien
und Cuffrohre
jtiem buri* fiuUmtdj, Birfi^lelmuiie obti afimbefiroetbtn on, Sofl tlwat п1ф| In	Ifl СиМ^гепГоМггђ, ^ortnaifle«
Исопфј(1», (ttoniWi ЗЗегГф1е1типв, чиЛ1«п6«т Auflm unfc aflbmo
mtrbm (Vi/mif ^ллМљт.(УљЛ1лЛЛљ.»	^шл__
---«уиц#|| uiii/ «4uumo
iretbra ftil pobtm mit Or. SttttifZeMHiM, out® in alten SaDtn, irtolatrir* 6«Mmpfl Bi«# bePiSligin »i, viilm Betlitaenbm ef( Mtnbeiu bmfidftlm ВопеГфи1ђ«п BonOrtbronAmi. Dr 3o«(ber. laHiltCT (Tnb tin ш1Гфаб||фев MttttrBaffle« ep«^olmlN,L ISnl. obl: mirfllofk е<агРГф1Нт1бГт1, unb ou«niurff5ibemi>.
|U1W inil UII(C9aL7ilQpr0 cranifT
yVI trprobir JBitf(loffe. в<огГГф1Нт1^.........
bwufeifll imb ftftfrtgf bag anflfariffene ®г(тф<вп0еп>вђ*. "n	onb,«.«. pntmlfont. ггоГфИи (оЦсШо«
шттшт »шф ubdofharm. лшпаш ез/n ттшттт
Der Landrat des Kreises Krainburg.
BEKANNTMACHUNG Mit Genehmigung des Chefs der Zivil-verwaltung habe ich fiir den Landkreis Krainburg eine Jagdsteuerordnung und eine Grundenverbesteuerordnung erlassen. Der Wortlaut der Steuerordnungen калп. im Kreissteueramt eingesehen werden, Krainburg, den 29. April 1942.
Der Landrat: gez. Dr. Skalka.
Da Ich zum SondertreuhSnder fiir die in den besetzten Gebieten Karntens und Krains vorhandenen Lebensversicherungsbest&nde
1.	der »Croatia« Versicherunga-genossenschaft in Agram,
2.	der UNION Compagnie d' Assurances sur la Vie Humaine mit dem Sitz der Hauptnieder-lassung in Paris
beatellt wurde, fordere ich alle Personen auf, die bei diesen Versi-cherungsgesellschaften Lebensver-sicherungsvertr&ge bestehen haben, mir unverziiglich ihre Anschriften bekanntzugeben.
Direktor Rudolf Marek Klagtnlurt, KKrnl#n
BahnhofstraBe IS
Ker sem bil postavljen za posebnega zaupnika za v zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske še obstoječa življenjska zavarovanja
1.	zavarovalne zadruge »Croatia« v Zagrebu,
2.	družbe UNION Compagnie d' Assurances sur la Vie Humaine z glavnim sedežem v Parizu,
pozivam vse one osebe, glede katerih še veljajo s tema zavarovalnicama sklenjene pogodbe zavarovanja življenja, da mi brez odloga javijo svoje naslove.
Oirel^or Rudolf Martk KUgeefurl, KMrnten
BahnhofstraBe 15
KSrnfncrlsdie
Kla^enfurf
LandeshypoflickenansfaU
Das QeiOinsfUai aes Qanes
Dom^assc 3
lennnl 2416, 2411
Gew^rung von Darlehen gcgcn grundbiicherliche Sichcrstellung fiir Neu-bauten, Althausbcsitz und Landwirtschaften. - Gew^rung von Gemeinde-Darlehcn und reichsvcrbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrentcinlagen, Verkauf von Pfandbrief en und Kommunalschuld-sdieinen. - Haftung des Reichsgaues Karnten.