Političen list za slovenski narod. v* p«ltl preJeBBB Z» oelo leto predplaeaa Id rid., la pol let« S rld., la četn leti 4 rld.. la en memc 1 fld. M kr. 7 »didslitraeijl prejemaš TelJ fld., la četrt leta I fld., la en meiec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Poiamezne itevilke veljajo 7 kr. Kartinino prejema »praTniitvo (adminiscrMija) in aktpedicija, Semeniške aliee it. 2, II., 28. Naznanila (inieratil le iprejemajo io velji tristopna petit-Tnta: 8 kr., i« le tiika enkrat: 12 kr če le tiska dvakrat : 13 kr., ue le tiika trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena priuaerao zmanji« Bokoptsi M ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških ulicah h. it. 2, I., 17. Ishaja Tsak dan, isvzemii nedelje in praznike, ob *',6. ari popoludne. V Ljubljani, sol)uto K), avgusta 1890. Letnik XVIII. C esarjev rojstveni daii. Dne 18. avgusta praznujejo vsi zvesti Avstrijci kot dan, ko se je rodil naš prevzvišeni in ljubljeni cesar Frančišek Jožef L Prihodnji ponedeljek bode 60 let, ko je v Schoobrunu zagledal luč sveta v veselje starišem in blagor Avstrije. V nežni mladosti je prevzel vladarsko žezlo v najburuejših časih in že nad 40 let daruje dobrotljivi vladar vse svoje moči narodom svoje države; narodom svojim je daroval brezskrbno mladost, njim posvetil celo svoje življenje, moč in delo, skrb in ljubezen, žalost in veselje, in če je bilo treba, tudi svoj počitek in zložnost, vedno vestno in natančno izvršujoč vladarske dolžnosti. Ni ga vladarja na svetu, to vedno s ponosom in veseljem naglašamo, katerega bi njegovi državljani ljubili tako odkritosrčno in udano, kakor avstrijski narodi ljubijo svojega cesarja Frančiška Jožefa. Naš plemeniti vladar je doživel že grenke trenotke v svojem življenju, hvalimo pa iz globine srca Boga, da mu daruje tudi mnoge dnove veselja. Povodom prihodnjega njegovega rojstvenega dne zahvalimo Boga, da nam je dal tako blagega, dobrega in skrbnega vladarja; prosimo Boga, naj bi mu povrnil njegove skrbi in delo za blagor države posebno s tem, da bi sam dočakal sad svojega truda, mir med narodi v Avstriji, edinost in prijaznost mej sosednimi državami. Iskreno prosimo Boga, naj bi ga ohranil do skrajne meje človeškega življenja v zdravju iu moči, sreči in veselju. Bog ohrani in obvaruj našega cesarja! i\eiiičija in Rusija. Nemški cesar Viljem II in ruski car Aleksander III. se jutri stisneta roke v Narvi, na zemlji ruski, kamor si nemški cesar s spremstvom pripelje ob 5. uri popoldne. Skoraj osem dni ostane nemški cesar gost na ruskem dvoru. Svet radovedno gleda proti severu, in mi Avstrijci še s posebnim zanimanjem spremljamo nemškega cesarja na njegovi severni vožnji, ker še vedoo nam zvene po ušesih Bismarkove besede. Akoravno skorej vsi listi prepevajo slavo evropskemu miru in dasi smo prepričani o miroljubnosti nemškega cesarja, vendM- nimamo pravega zaupanja, ker v politiki bolj kakor v navadnem življenju imajo dejanja še večji pomen, kakor besede, — in za dejanja je še nemški cesar premlad. Cujmo, kar piše dunajska Židinja, ki je nekak toplomer za želje in težnje v merodajnih krogih hautti fmattcc — in Rothschild je baje nekoč rekel v Parizu: „Ne bo vojske, jaz je nečem." ,N. Fr. Presse" piše: »V dveh letih, odkar nosi cesarsko krono, je to drugi obisk nemškega cesarja na ruskem dvoru, kakor se je tudi ravnokar drugič vrnil z angleškega potovanja. Minolo leto ni prineslo seboj nobenega pozitivnega vspeha, nobenega upanja, da se ruska politika predrugači, iu enaka bode letos, akoravno novi državni kancler spremlja cesarja. Ruski listi so sprva izražali upauje, da bode nemška politika krenila drugo pot, da se bode razbila trodržavna zveza in Nemčija približala Rusiji; a sedaj pišejo trezneje in trdijo, da se bodo poravnala le najhujša nasprotja vsled osebnega občevanja obeh cesarjev. Da bi trodržavna zveza izpustila iz oči koristi na Balkanu, da bi danski princ Valdemar zašel bolgarski knežji prestol, o tem danes ni več govora. To so bile le milne pene. Ostalo pa je dejanje, da Viljem II. potuje na Rusko z upanjem, da osebno občevanje vladarjev odstrani nasprotja, in ta dogodek je važen dovolj. Zbližanje Rusije in Nemčije pa je le v toliko mogoče, kolikor dopušča trodržavna zveza in dogovori z Anglijo. Nemčiji je gotovo mnogo na angleškem prijateljstvu, katerega ne more kratko in malo zameniti z rusko prijaznostjo. Kar v Peterburgu hočejo, tega ne morejo hoteti v Berolinu, dokler mora braniti frankobrodski in berolinski mir. Viljem II. more ruskemu carju osebno zagotoviti svojo miroljubnost, toda ničesa mu ne more ponuditi, kar bi bilo vredno ruskega prijateljstva. Rusija hoče imeti odprto pot na Balkan in do Carjigrada, tega pa zaveznik Avstrije in Italije ne more obljubiti. Zato pa je zveza med Rusijo in Nemčijo na novi podlagi nemogoča. Upanje pa je, da bode poparjen šovinizem v obližju carjevem in zaprečeno koketovanje s francoskimi nespravljivci. Aleksander III. ne ljubi vojske, a je nezaupljiv in posluša svetovalce, ki smatrajo za svojo dolžnost, da ga hujskajo proti Nemčiji in njenim zaveznikom. In to je nevarnost, ki preti miru, in to tem večja, ker boli ruskega carja, da ruska politika na Balkanu nima sreče. Da odstrani to nevarnost, je za nemško politiko edino sredstvo da ruskemu carju zagotovi miroljubivost trodržavne zveze. To je namen obiska Viljema II na ruskem dvoru. V njegovi osebi se druži odločnost z resnim trudom, da bi zagotovil evropski mir. In za to nalogo ima vrle sposobnosti." „N. Fr. Presse" hoč e dokazati, da se nam ni treba bati vojske, a dokazuje, da bode potovanje nemškega cesarja brez vspeha. Naše prepričanje pa je, da isti nameni vodijo nemškega cesarja na ruski dvor, kakor zadnjič, naj listi še tako trobijo v trobe miru. Nemčija je v sitnem položaju nasproti Rusiji. Nikdar ni mogla njena diplomacija zakriti skrivnosti, da skuša osamiti Francijo ter jo odtrgati od Rusije. Knez Bismarck je že pletel tajne nitke s tem namenom in pripravljal razdelitev Balkana med Rusijo in Avstrijo. Shod v Skiernijevicah in Kremžiru sta bila sad njegovega truda v tem smislu. To bi sa mu bilo morda posrečilo in mi s svojega avstrijsko-slovanskega stališča mogli bi le pozdraviti z veseljem konečno spravo med Avstrijo in Rusijo glede na Balkan. Dokler namreč balkansko vprašanje ni primerno rešeno, vedno ima Evropa pod nogami sod poln smodnika. Odkar pa je navstalo nasprotje med našo državo in Rusijo v balkanskem vprašanju, kaže nemška politika nasproti Avstriji znamenja sebičnosti. Nemčija je zvesta svojemu »ruskemu programu", da hoče zaprečiti zvezo med Rusijo in LISTEK. Mednarodna rčganja. Pariški „Temps" pisal je pred nedavnim časom o mednarodnem roganju ter navedel jako mnogo čeških pregovorov in prislovic. Kaj je mednirodno roganje? S pogostim zbliževanjem oseb, nirodov itd. navstaja zaupljivost. Med prijatelji, tovariši vidimo, da si vzajemno med seboj morejo dovoliti dosti več, nego o osebi, s katero le redko kdaj pridejo v dotiko. Več dovtipa, šale, da, tudi sarkazma, ironije, cinizma. Med najbližnjimi sosedi nahajamo zopet več ali manj zaupljivosti, ki je navstala iz kakoršnegakoli prijateljstva ali nepri-jateljstva, osnovanega mnogokrat na družbinski usodi, družbinskem prospehu, ali na zavisti, maščevanja-željnosti in osveti. Ravno tako, kakor je to med prijatelji in sosedi v ožjem pomenu, more se soditi ta razmera tudi med sosedi, prijatelji ali neprijatelji v širjem pomenu. Med take prijatelje morejo se šteti občine, mesta, dežele, države, ndrodi, plemena itd. Sami smo že slišali, da prijatelj zrni povedati TČasih o svojem prijatelju dovtipno anekdoto, potre- seno s poprom ironije in satire; uvažamo pa tudi, da vsaka občina o svoji sosedni občini, vsako mesto o najbližnjem mestu znii pripovedovati kratkočasno ;! povedko, ki je nemara osnovana na najpriprostejši j domišljiji. Ravno tako pripoveduje tudi dežela o sosedni deželi, narod o sosednem narodu. To je mednarodno roganje, ki je navstalo tako, kakor roganje sosedov, prijateljev itd. Podamo torej nekoliko slučajev, kakor jih navaja pariški »Temps", katere pojasnimo s svojimi opomnjami. Pariški »Temps" začenja najprej basen o zlodju iz Oelakovskega »Modroslovja narodov slovanskih". Tudi se v celem članku jako često spominja Slovanov, zlasti Cehov. Ko je bil zlodej vržen z neba, padel je tako močno na zemljo, da se je njegovo telo na več koscev razletelo. Glava je padla na Špansko, srce na Italijansko, trebuh na Nemško, roke v Turško in Tatarsko, a noge na Francosko. Zato Francozi radi plešejo, Turki in Tartari ropajo, Nemci obilno jedo, Italijani goje ljubezen in izdajalstvo, a Spati-jolcem pa je napuh nad vse. Med Slovane padla je samo deska, katero je imel zlodej pri svojem padca v rokah, in na to desko zapisavajo si Slovani vse krivice, katerih so oni postali žrtva; sedaj je ta deska že tako polna, da ni več praznega mesta na njej. Podobnih poslovic iu roganj, kakor v navedenem modroslovji, najdemo med vsemi mlrodi, in ker niso često za sosedni ndrod dosti mična, mora sa iz tega soditi, da so ti sosedni si narodi postopali nekdaj neprijateljski jeden proti drugemu, in da ja ime jednega budilo med drugim neblage spomine. Tako je n. pr. Cehom najbližji bil Nemec-Branden-buržan in Jugonemec-Švab. Zato je dobil krompir ime po Braniborcih = »bramborj"; zato imenujemo pri nas malo nadležno žival, živečo v kuhinjah, »švabi". Podgana imenuje se v Čehah »nemška miš", a Slovaki nazivajo krastačo »švabski rak", bodičje pa »švabsko rožo". Sploh beseda »švabski" pri Slovanih ne pomenja dosti dobrega. Sev^, temu podobno se godi tudi drugim narodom. Nemec pravi o Cehu, da ima »trdo butico". Tega očitanja se Čeh ne brani, kajti stara češka poslovica veli: »Ceh ima srce iz troda, a glavo iz kremena; ako zakrešeš ob njo, je takoj tukaj ogenj". Kot nasprotje tej trditvi je istinito tuana „golobičja narava češka", katera je tudi nam Slovencem ža toliko vspehov zakopala. O Rusu govori Nemec: Brez knute ue dela Rus dobrote" in »ako pokrtačite Rusa, začue medved Francijo in si ohrsniti proste roke. In iito mi pripisujemo potovanju nemškega cesarja fečjo vrednost, nego slikajo podobo nemški časniki. Politični pregled. v Ljubljani, 16. avgusU. N*traMl« de*«le. Cesarski shod v Sleziji. Naš cesar Franc Jožef in nemški cesar Viljem se snideta povodom vojaških vaj v Šleziji dne 17. septembra ua gradu Rohnstocku. Nemškega cesarja bodeta spremljala general Caprivi in grof Walder8ee našega cesarja grof Kalnokj. Deielno zborske volitve. Na Gorenjem Avstrijskem se volitve volilnih mož vrš6 kaj ugodno za konservativno stranko. Doslej je izvoljenih f 114 občinah 225 konservativcev le 21 liberalcev in trije brez barve. Tndina Nižje-Avstrijskem, ki voli 72 poslancev, utegnejo antisemitje pridobiti nekaj sedežev. Tna^l« drtoT«. Rim. Kongregacija propagande je sestavila načrt, da te osnuje eksarhart za zjedinjene Bolgare, vsled katere bi imeli tiste meščanske privilegije, kakor jih imajo razkolni Bolgari. — Kakor se poroča iz Rima, grč v tamošnjih politiških krogih govorica, da namerava sv. oče Leon XIII. pridejati najvažnejšim nuncijaturam še po jednega posvetnega diplomatskega zastopnika. Po mislih sv. očeta bi bilo jako koristno za sv. stol, ako bi imel na tujih dvorih poleg nuncija še jednega svojega zastopnika, kateri bi se mogel bolj vdeleževati drnžbinskega življenja, kakor duhovniki. Srbija. Kakor trdi ,Allg. Ztg.", se je v Srbiji res nekaj snovalo. Razmere so bile za kralja Milana neki ugodne, tako, da bi bil lahko radikalno vlado odstranil. Toda Milan se ni predrznil do tega koraka. Po posredovanji Pašičevem so se nekako sporazumeli z radikalci, da so se zvišali dohodki Milanu. Radikalci so pritrdili, da se hočejo zdržati vsakega protivladnega gibanja, dokler ne nastopi Aleksander prestola srbskega. Toda Garašanin, ki dobro pozni nezanesljivost Milanovega značaja, odklonil je sodelovanje z bivšim kraljem Milanom, vsled česar je Milan zopet osamljen, a tem močnejši radikalci. Bolgarija. Iz Sofije se dnš 13. t. m. poroča listom: Ko dojde princ Ferdinand v Sofijo, nadzoroval bode čete in na to prebral povelje, katero govori o pov šanji častnikov. Pri prinčevem prihodu v Sofijo bo mesto v zastavah in razsvetljeno. — To bode že tretji slavnostni sprejem, katerega bodo izkazali Bolgari princu Ferdinandu, iz česar se uvidi, da mn je narod bolgarski kolikor toliko naklonjen. Rusija. Poročalo se je že listom, da namerava ruski carjevič nastopiti vehko popotovanje. Kakor zagotavljajo najnovejša poročila, spustil se bode ruski prestolonaslednik meseca septembra na pot. Najprvo bo obiskal turškega sultana, potem pojde dalje proti jugu v sveto deželo, kjer si namerava ogledati to za kristijane vsekako zanimivo deželo. Potem pojde čez Egipt v Indijo, kjer si bode ogledal tamošnja pristanišča in od tu v Kitaj in Japan. To popotovanje po morji bo prenehalo v Vladivo-stoku, kjer bode carjevič nastopil popotovanje v Rusijo preko širne Sibirije. Popotovanje utegne trajati osem mesecev. — Ko se nemški cesar prijazni z zapadno Evropo, dobro je vsekako, da si tudi Rusija zagotovi naklonjenost svojih sosedov. Francija. Francoski listi trdijo, da je nemški cesar Viljem na svojem popotovanji dobil Anglijo in Švedijo la trodržavno zvezo ter sklenil z belgij- --- momljati". Francoz pove to nekoliko uljudneje, rekoč: ,Ako pokrtačite Rusa, pokaže se Tatar". Angleži nazivajo Rusa ^strašilo". O Nemcu se tudi nikjer pohvalno ne govori. Ceh ne reče nikdar polnokrvnemu Nemcu drugače, kot: „Nemec kakor poleno-. Tudi trde, da beseda .Nemec" nima cene, in kar Nemec govori, je laž. Francoz imenuje ^visoko nemščino" vse, česar ne razumi; njemu je Nemec nasilnež in nepravičnež in vsak neutemeljeni prepir imenuje naravnost ,quarelle d' Allemagne", ah „nemško pranje". Podobno veli tudi Danec, a Italijan ne pozn4 nič slabšega, kakor je polaščeni Nemec. »Polaščeni Nemec je pravi zlod". Poljaki govori, da Nemci so največji požrešneži in pijanci. Od todi tndi poljska poslovica, da poljski mosti, nemški posti in laška pobožnost niso pasje dlake vredni. Tndi Cehi smatrajo Nemca za velikega požrešneža, ki je prišel enkrat češko zemljo izjest. Zlasti se odlikujejo v tem Braniborci in Prusi. Tudi Francozi niso dosti bolje čislani mej svojimi sosedi. Italijan pravi: „Atilabil je božja metla, a Francozi so njegovi bratje", in Nemec dš: ,Ž51i si imeti Francoza za prijatelja, toda nikdar za soseda*. Nemška poslovica: „Živi kakor Bog t Francoski", je očividno nasledek nevoščljivosti. Temu pa skim kraljem tajno pogodbo. V tem svojem sumui-čenji pa se tavzemajo tembolj za Rusijo. Baskega earja imenujejo varovalca evropskega miru, ki stoji nasproti bojaželjnemu nemškem« cesarju. Aleksander m., pišejo nadalje francoski časniki, zavaroval je Francijo pred pogubo, pomagal jej, da se je spet postavila na nog^, za kar so Francozi Bnsom hvaležni. — Francoski vročekrvni republikanci kar ne morejo mirorati proti redovnicam. Tako je izdal naučni minister povelje, vsled katerega oe bodo več t prihodnje redovnice v mnogih provincijah imele pouka v učilnicah. Take naredbe rodi le slepa strast. NemHja. „Kreuz-Zeitung" trdi, da se bode nemškemu državnemu zboru v njegovem jesenskem zasedanji predložil postavni načrt o spojitvi helgolandskega otoka s prusko državo. Do onda se pa bode upravljal kot cesarska dežela. Španija. Kakor zagotavljajo poročila, pojemlje smrtonosna kuga v španskih provincijah. — Novi španski bogočastni in pravosodni minister je objavil španskim škofom svoje trdno upanje, da ostanejo preprijazne razmere med cerkvijo in državo kakor do zdaj tudi v prihodnje. — Španski državniki pač uvidevajo, da je prosveta narodova le ondu mogoča, ako cerkev in država vkupno delujete. — Španski severnoafriški narodi zopet vznemirjajo njene naselbine. Nedavno so se bile sprijele španske čete z Mavri. Španci so sovražnike premaga i in odpeljali seboj nekaj Mavrov kot poroke. Zdaj so pa sovražniki pomnožili svoje moštvo neki do 12.000 m6ž, s katerimi prete španskemu guvernerju, ako ne izpusti takoj ujetih Mavrov. Anglija in Italija. Kakor zagotavljajo poročila iz Rima, dovršeno je angleško-italijansko pogajanje z ozirom na afriška ozemlja. Vsa italijanska posestva je pripoznala angleška vlada za 90 let. To sporazumljenje neki jako ugaja italijanski vladi. Vlada namerava izdati novo zeleno knjigo o delovanji grota Antonellija v Afriki. Izvirni dopisi. Iz Dola pri Litiji, 14. avgusta. Častnim občanom dolske občine pri Litiji je bil soglasno izvoljen dnž 29. maja t. 1. blagorodni gospod Matija Grill, okrajni glavar litijski. Občinski zastop je sklenil to izvolitev v hvaležno priznanje mnogih in velikih zaslug, katere si je pridobil gosp. okrajni glavar za marijadolsko občino: za ustanovljenje prepotrebne pošte, za stradajoče hribovce pri razdeljevanji koruna, turšice in semenjske ajde itd. V hvaležno priznanje teh in še mnogih druzih zaslug za dolsko občino se je čutil občinski zastop dolžnega izraziti svojo hvaležnost in svoje spoštovanje s tem da je imenoval vse časti vrednega g. glavarja Grilla za svojega častnega občana. Ce pa še pristavimo, da se nam zdi ta način, pridobiti srca podložnikov presvetlemu cesarju in njegovi vladi s hvaležnostjo, ljubeznijo in spoštovanjem, ne pa s strahovanjem in silo, da se nam ta način zdi v duhu našega veka in našega Ijudo-Ijubnega vladarja, menimo, da smo izrekli tudi čast in priznanje spretnosti gosp. okrajnega glavarja Zakaj gotovo je vez hvaležnosti, ljubezni in spoštovanja trdnejša in trajniša, kakor pa vez, katero ve riži palica in strah. Prva veže v dobrih in hudih dneh; druga pa razdere, kakor hitro pride sila ob moč. „ Vsaka sila do vremeni, — reselo pa nosi hvaležnost bremena." Zato kličemo prar is srca blagorodneaa, mnogo-zaslalnemu gosp. okr. glavarju, našemu testnemu obiS^nn: Bog ga ohrani še mnogo let v prospeh glavarstva, v razcvet občin, njemu podložnih, in v uteho in pomoč siromalnim trpinom! Z dežel«, 14. avgusta. Ko sem bral v Vašem cenjenem listu dopis iz Ljubljane o židovskem vinu, mi je prišlo na misel, kako je pred leti žid ix Gorice pokupaval zavrelko in sprijena vina. Govorilo se je, da se bode nakupljena birsa s špiritom zatečena na Francosko poslala. Pa gotovo so bili dom& tisti Francozi, ki so jo popih. Pred kratkim je bil nekje mladenič bolan, in zdravnik mu je nasvetoval vsak dan malo vina. Dokler ga je dobival iz zanesljive sosedove krčme, je šlo dobro. Neki pot mu je hotela mati še bolj po-streči. Cula je, da imajo nekje dobro starino, in mu je prinese. Dečku se je vino dobro zdelo, ko je je pokusil. A ko je je na prigovarjanje pil, precej se mu je shujšalo in je zbolel do smrti. Dobro bi bilo, ko bi zdravniki tudi s svojega stališča to stvar preiskali in na vlade vplivali, da ostro pazi na vse ponarejanje, petijotovanje, galizo-vanje vina, in kakor se že ta brozgarija imenuje. Z Dolenjskega, 13. avgusta. (S potovanja na počitnicah.) V vehkih požirkih vživajo pole-tensko življenje oni ljudje, ki morajo prebivati skoro vse leto v zaduhlem mestu. Zlasti pa se ima dobro na počitnicah učeča se mladina, kajti ona vživa dvojni počitek, duševni in telesni, v kroga domačih. Le kdor jih je skušal, v6 ceniti prijetne ure dijaških počitnic. Nisem veliko sveta obhodil, še manj ga bodem opisal; le nekaj raztresenih mislij in nekaj zname-nitostij naj omenim. Povsod, koder sem hodil, prepričal sem se, kako trdno vero ima še mili naš narod. To se jako dobro pokaže pri novih mašah. Bil sem že pri mnogih, a kjer sem bil, povsod sem videl, kako tolažiina je ljudstva sv. rera, kako hrepeni po dnevu, ko stopi mladenič iz njegove sredo pred altar Gospodov; — povsod sem videl, kako visoko spoštuje slovenski narod dobre duhovnike, in s kakim hrepenenjem vro verne trope k redkim slovesnostim. Ni dolgo, kar sem videl, kako je prejelo nad dvajset omikanih gospej, gospic in gospodov sv. obhajilo iz rdk novomašnikorib. Pogled, ki mi je močno ganil srce in me utrdil v sv. veri. Zdi se mi naravno in potrebno, a vendar mi veselje in navdušenje pretrese dušo, ko vidim, da se visoko olikani gospod, ki je okusil v življenji mnoge radosti in bridkosti, ki potna svet do dna, da se ne briga za svet, temveč z odkrito glavo moli po ulici. Da, ko bi visoki gospodje vedeli, kolikim so v izpodbudo in koliko dobrega učinijo s svojo neustra-šenostjo, brez dvojbe bi bilo še več tako značajnih. Občeval sem mnogo s pripiostim ljudstvom, a nazorov, kakoršne širi naše liberalno časopisje, ni- )Dalje V prilogi.) nasprotuje Španjolec, govoreč, ko bi Bog hotel živeti na zemlji, prebival bi v Španiji ter imel bi francoskega kralja za kuharja. Anghčana opisujejo Francozi in Nemci kot grabljivega lakomneža. Rus trdi, da Angličan ima dovtip T prstih, a Francoz na jeziku. Anglež sam pove o svoji domovini: ,Velika Britanija je raj za žene, peklo za konje, a vice la služabnike." Angleža si brez posebnosti in narodne njegove dolgočasnosti, znanega angleškega „spleena", niti misliti ne moremo. Anglež mora biti vedno našemljeno oblečen, mora se odlikovati s čudovitimi opravki, drugače bi ne bil Anglež. Srbi govori: „Trije Turki in trije Grki, to je skupaj Šest tatov." Na to odgovarja Grk: .Čuvaj se starega Turka in mladega Srba." Rus trdi, da Grk le enkrat na leto resnico povč, ter pristavlja: .Cigana goljufa žid, žida Grk, a Grka samo jedini zlod." Tudi o Italijanih se ne govori mnogo mikavnega. .Capast kakor Italijan", 8l6ve francoska poslovica, a neka druga pravi: „Pol Italijana v hiši je več nego dosti." V Dalmaciji se govori, da .Italijan ubije za denar svojega lastnega brata." Ob jednem pa se skazuje čast njegovemu bistroumu, zakaj kdor hoče Italijana napaliti, ta mora zgodaj vstati. Poljska poslovica pravi: .Italijan pomišlja, predno izprovede kakšno neumnost, Nemec, kedar jo izprovaja, a Poljak, ko jo je izprovel." Druga poljska poslovica sldve: .Kar Italijan izmisli, to Francoz izprovede, Nemec to prodiO^« bedast Poljak to kupi, a Rus mu to vzame." V Italiji se govori: .Španjoleo se zdi zvit, pa ni, Francoz se zdi blazen, pa ni, Italijan se zdi zvit in je tudi v resnici, Portugalec se zdi blazen, pa je tudi v resnici." Enako se pravi: .Ako pride na kakšen otok Španjolec, postavi najpoprej cerkev, Francoa vojašnico, Nizozemec skladišče, a Anglež krčmo." Podobno se glasi tudi češki dovtip, namreč, če pride v nebo Nemec, vpraša po pivu, Madjar po vkiu in slanini, Italijan po godcih, Turek po huri-skah itd., a Čeh pa bojazljivo pristopi in vpraša: .Ponižene prosim, kde pak je tu štajramt?" (Ponižno prosim, kje pa je tu davkarna?) Takisto de poljska poslovica: .Gad je spregovoril na Evo po laški, Eva na Adama češki, Bog je preklel zemljo po nemški in angelj, ki ju je izganjal, gromil je besede po madjarski." O ženah se navaja češka poslovica, ki pravi: .Nemka je vstvarjena za hlev, Cehinja za kuhinjo, a Francozinja za salon." —ki— Priloga 187. žtev. „81ovenca" dn6 IB. avguFita 1890. B«ffl našel pri našem ljudstvu nikjer. Celo v Notranjski, ki j« ruupila, da je liberalna, in kjer liberalni časopisi najbolj gnezdijo, sera našel jako tola-iiln* pojave o udanosti ljudstva do sv. vere in duhovnikov. Notranjci so še navdušeni za vero, in hvala liogu, niso se še ukoreninili pri njih nazori pogubnega časopisja, in še nekaterekrati »bode prišla Sava iz Črnega morja k viru Savice, predno se bodo. Poznum kraj, ki ui morda žrtvoval p«tdes«)t let za liberalno brezversko stvar toliko, kolikor je žrtvoval iz verskih nagibov jeden sam dan. Z Notranjskega sem dospel na svojem potovanji na Dolenjsko po cesti, ki veže Rakek z Ribniško dolino. Ta cesta se mord« največ rabi, kar jih je na Notranjskem; a poleg dolgega in strmega Boncarja ima še to znamenitost, da je po nekaterih krajih vzgled slabe ceste. Kaj res ni nikjer peska, da bi se posula? Rad bi vedel, koliko konjskih nog se na leto polomi na njej. Predno bode dolenjska železnica gotova, bode še marsikateri smrekov drog romal po tej cesti prsko Blok do Rakeka. Pot me je zanesla na Muljavo, rojstveni kraj nepozabnega našega povestničarja Jurčiča. Že od daleč sem zagledal če tudi neznatno spominsko ploščo vzidano v prijazno v jeden konec leseno hišico, ki so jo vzidali z velikimi slovesnostmi. Pokojna mati Jurčičeva pa je čepela v veži, jokala iz slepih očij grenke solze, in je dejala pomenljivo nekako te besede: „Pač prepevate mojemu Jožetu in ga slavite, ali vzeli ste mi ga vendar!" Revica je morala že vedeti, kako je bilo z vero pri Jožetu. Kraj in okolica, kjer je zajemal Jurčič ideje za krasne svoje povesti, zdela sta se mi romantična. — Ko pa pogledam na desko, kjer naj bi bilo zapisano, kako se vasi pravi, me zdrami iz sanj spa-čena nemčurka: .Mulan*. Pošten Dolenjec, kadar je najbolj) nqaqen, zakoJae nuno tabo. Čemu so tukaj nemški; napisi ? Siaer pa ume N«tnec besedo .Mulau" ramo tako,. ka bode ustregel mimo potujočim. — Za sedaj ne bodem ničesar več povedal. Dnevne noi^iee;- (Cesarjev rojstveni dan.) Prihodnji ponedeljek praznuje presvetli cesar v Išlu v ožjem rodbinskem krogu svoje 60. rojstveno leto. Kakor vsako leto, boda tudi. leto« tea (»vodom, ffosisiiaai gosf^sd knezoškrf- dSroral v stoitoiei. sloveeao sr. maio z za* bvalno pesmijo. — Jutri zvečar ob %9. uri bode vojaški mirozov po mestu, v ponedeljek zjutraj ob 5. nri budnica, z Grada pa bode 21 strelor naznanilo meetu in okolici pomenljivi dan. Ob 8. uri boda vojaika sv. maša v Lattermannovem drevoredu, katere se bode vdeležila vsa tukajšnja posadka v-polni paradi. Po sv. maši v stolni cerkvi se vsi dostojanstveniki in načelniki posameznih zavodov, ia društev poklonijo deželnemu predsedniku kot cesarjevemu namestniku. (Kranjski veteranski kor) praznoval bode jutri slovesno rojstveni dan presvetlega cesarja, svojega pokrovitalia. ia pa. poroko Nj. cesarske visokosti nad- vojvodinje Marije Valerije. Ob V«^- uri zjutraj odide veteranski kor z zastavo in godbo r sr. Jakoba cerkev, kjer bode daroval preč. goep. kanonik Z a-meječ sv. mašo. Potem je zajutrek na vrtu pri Auru, kjer bode svirala godba. Popoldne ob 3. uri odidejo veterani od svojega stanovanja v knežjem dvorcu v Gosposkih ulicah z godbo na novo strelišče, katero bode tem povodom lepo okrašeno. Zvečer bode se zažigal umetelni ogenj. Vstopnine je le 10 kr. (Umrl) je včeraj okolu poldne na Verdu pri Vrhniki po dolgi bolezni znani narodnjak, veletržec, posestnik, član okr. šol. sveta itd. gospod Fran Kotnik v 62. letu svoje starosti. Pogreb bode jutri popoldne ob 5. uri; vdeležil se ga bode med drugimi tudi gosp. okrajni glavar M a h k o t s člani okr. šol. sveta. Pokojnik naj počiva v miru! (Strela je udarila) v četrtek zvečer ob 7» H'' uri, ko so ljudje večinoma že spali, v župnijski skedenj v Smledniku. Takoj je bil v plamenu, kakor tudi'poleg stoječa kolarnica. Prestrašeni hlapec, ki je spal pod> istO' streho, bil je še toliko' pri zavesti, da je hihro živino izgnal ia hleva poleg skednja. Žgorelo je vse seno, naetilo, nekaj žita, več poljskega orodja ia vsi vozovi. Poslopje je bilo sicer zavarovano, vendar ima gospod župnik veliko škodo. (Nesreči.) Dnč 11. avgusta so se šli pri Zagonu kopat vojaki, ki so sedaj v Hrašah pri Postojini. Vračujodi se mladenči pogreši tovariša. Vrnejo se in najdejo ga mrtvega v vodi. Utopljenec je bil Oerkničan doma is Stare Vasi. — V Bukovju pa se je zvrnil voz žita na gospodarja Kotnika, da je ta nmrl na licu mesta. (Prihod basenaka - ereagovakih batelijonev.) Točno ob 8. uri 20 minat pcidrdral je posebni vojaški vlak na tukajšnji kolodvor, na kojem se je bilo zbralo obilo radovednega občinstva. Godba na levem krilu zaigra „Mein OesterrBieb'", med jugoslovanskimi vojaki in občinstvom pa zadri navdušeni „Živio". Na to pozdravi bosensko-ercegovski častniški zbor in prišlece častniški zbor tukajšnje garnizije, med kojimi je bil tudi gosp. deželni pred-, sednik. Med postankom svirala je vojaška godba. Vojaki delajo najboljši vtis, so lepega kretanja, a vsi čvrsti in korenjaške postave. Pri odhodu so kaj uljudno pozdravljali občinstvo z živio>klici in salu-otvanjem iz vozov. Odpeljali so se proti 9. uri na Dunaj, kamor so dospeli danes zjutraj. (Glas iuned obMnstr«,) Včeraj popoldne med ' božjo službo v novi cerkvi presv. Jezusovega Srca so vojaki v novi vojašnici vriskali in peli, kar je ljudstvo v cerkvi motilo in mnoge razburilo. Dotične kroge uljudno prosimo, naj bi ob takem času naredili mir in red. — Z druge strani se nam poroča, da je včerajšnji praznik bilo vedno razbijanje v Lattermannovem drevoredu, ko so stavili kolibo za cirkus. Dotični podjetnik menda ni imel dovoljenja . od oblastva in lastniku cirkusa tudi ni tolika sila, da bi ravno na tak praznik morali staviti dotično zgradbo. Saj imamo postavo o počitku ob nedeljah in praznikih. (Racstavljena je) v Giontinijevi prodajalnici podoba sv. Štefana, katero je izvrstno naslikal gosp. Jurij Subic v Parizu za podružnico sv. Petra v Stepanji Vasi. < (Kranjsko ribiško drnitvo, pozor I) Z Gorenjskega se nam piše: Kakor se čuje, mislijo v kratkem postaviti tovarno za cement v Mojstrani pri potoku Bistrici na Gorenjskem. Kranjske ribiče s tem opozarjamo, da se oglasi s svojimi pomisleki zoper tako podjetje, dokler je čas. Zatrjuje se od neke sicer prav spoštovanja vredne strani, da bode 'pri bodoči tovarni vse tako vrejeno, da ne pride škodljivih snovi prav čisto nii v vodo, vendar vsa (Stvaf. je nekoliko dvomljiva,, zlasti 6a-s» pandaH, r 'kakoini mnotfni se bode izdeloval cement — vsak dan morebiti kacih 200 sodov — in da se bodo uporabljale pri tem morda še tudi kemiina barrs, I je pač skoraj nemogoče, da ne bi prišlo nič škod-■Ijivega v Bistrico in po tej v Savo. Taki pomisleki so še tem večji, ker bode isseaovaaa tovarna stala->pri vodi, in bede padal potem tudi premogov I pepel iz dimnikov naravnost v vodo, kar- bo bržkone tudi vodi v kvar, tako da labko vprašamo: Ali ne bode morebiti nastala potemtakim v Savi mej ribami bolezen? — Ša botj se je bati vasem in selom ob Savi radi tega podjetja. Pred vsem naj gledajo, da' se oglasijo še ob pravem času zoper lo tovarno ter naj se zavarujejo zoper vsakoršno škoda, ki bi na- stala, ako se jim do .sedaj tako dobra in zdrava voda spridi. Res, da se zatrjuje od slav. e. kr. okr. glavarstva v Radovljici, da ne bode od tovarne nikacih slabih nasledkov niti za vodo, niti za vege-tacijOr toda res je tadi, da je dobil neki posestnik iz Mojstrane pismo od županstva v Kirchdorfu na Gorenjem Avstrijskem, kjer je neka tovarna, da ondi vegetacija veliko trpi daltč na okolu od tovarne. (Invalidne ustanove in vojaške podpore) povodom cesarjevega rojstvenega dne podelila je deželna vlada kranjska za leto 1890 iz nabiralnega zaklada patrijotičnega gospejnega društva dvanajstim invalidom, vsakemu po 39 gld. 90 kr., koji bodo razii^jeni prihodnji ponedeljek med nastopne invalide: Jernej Jordan iz Konjskega, Andrej Kavčič iz Rovt, Fran Dolenec iz Železnikov, Lovrenc Palovec iz Ljubljane, Fran Skubic iz Hradeckijeve vasi, Janez Jeretič iz Cerovca, Josip Korelec s Prim-skovega, Martin Skok z Brega, Fran Gerdin iz Mar-tinje vasi, Matija Darovič s Toplic, Janez Turn iz Zlatega polja in Peter Stubler iz Bedenja. Poleg tega so povodom tega dnč prejeli podpore iz napominanega društva nastopni invalidi, vojaki in vojaške vdove: Tomaž Žele iz Radohove vasi, Josip Račič iz Cerkelj, Jurij Prah iz Koritnega, Jernej Habjančič iz Škoeijana, Marija Žitnik iz Udmata, Janez Ladiha iz Trebnjega in Matevž Traven iz Vodic, vsak po 10 gld.; dalje po 5 gld. nastopne osebe: Janez Matjašič iz Famelj, Jože Sedmak iz Zagorja, Josip Skvarča iz Orešja, Matija Režen iz Ješevca, Anton Nachtigall iz Mokronoga, Marija Korbič iz Hraš, Janez Mubi iz Tupalič, Frančiška Gregorin iz Ljubljane, Janez Petrič, Janez Artač iz Dola, Janez Korieky iz Smarija, Tine Hočevar iz Gorenje Hrušice, Marija Mesec iz Stare Vrhnike. Fran Pavic iz Sela, Marijana Zupan z Vrha, Franc Zupanec iz Mošenj, Šimen Kosmač iz Mojstrane, Janez Šušteršič s Toplic, Josip Plaveč z Vrtače, Franc Zalokar z Blata, Janez Brandstatter z Velike Loke, Janez Zajec iz Dola in Janez Matičič iz Kamnika. (Odbor .Slov. pev. drnStva") je volil v svoji seji dn4 12. t. m. g. Antona Gregor iča podpredsednikom, Fr. Suherja tajnikom, A. Ogo-relca arhivarjem in Fr. Zopfa blagajnikom. (VojaSke vaje.) Deželna vlada je naznanila ' potom okrajnih glavarstev vsem občinam, da je po postavi z dnč 28. jnnija t. I. vsak vojak, ki se odtegne vojaški službi ali vajam, kaznovan po velikosti slučaja z ječo treh mesecev do pet let ali zaporom od enega do Ireh mesecev. (Kolera.) Angleško poslaništvo poroča iz Carjigrada, da je v Nikolajevu ob črnem morju sedem 'oseb zbolelo za kolero, od teh umrlo pet. (Znamenit pečat.) G. Albert Balant v Konjicah 'ima pečat konjiškega trga iz I. 1571. Na pečatu je vrezan konj, stoječ na zadnjih nogah, ki ima napis: Markt Gannawitz 1571. To dokazuje; da so Konjice ' od' nekdaj slovenske, akoravno imajo okrajni zastop 'nemškutarji r rokah. (Sfldmarii.) V Šentilju v Slov. Goricah snuje tamošnji župan „baron" Pistor podružnico društva .Siidmark". Ondotnim Nemcem tega .športa" pač ' ni treba, ker vsi komaj spravijo skupaj toliko novcev, da poplačajo dolgove jednega samega. (Splošni nemSki' .sehnlverein") za vzdržavanje — v istini razširjevanje nemštva — na tujem imel je dnč 2. in 3. t. m. svoje letno zborovanje v Nori mb »t k u. Ko je avstrijska vlada razpustila laško dtuitvo' .Pro PsUriaf, navajalo se je kot najtehtnejši argument inozemskih in laških protestov, da 'droStvo „Pro Patria" nii osnovano samo po vzoru nemškega .6chulverein"-a s sadežem na Dunaju in da so pravil4> drnštva* .Pro Bštria" prepisaasf temveč, da je zveza tega društva z društvom .Dante 'Alighieri* v Rimu, kar je bil glavni porod razpn-i£s^u, nrejeaa> po noru^ tebirazner, ki so med dunajskim .8chulverein"-om in osrečnjočim splošnim berolinskim .8ehulverein"-om. Nemški libaralni in naeijoBalni listi potrdih so to isrecno. Oziraje se na te okoliščine, mora norimberško zborovanja jako za-gnimivo biti za vse prave Avstrijce. Največja presenečenje je pa, da dunajski .sabulverein" ni poslal odposlancev v Norimberk. To odsotnost dunajskega .schulverein'-a opravičil je predsednik občnega 'nemšk«|r* šolakag« droMva, proaki Štabni zdravnik idr: Fa4k*en«'teio, govoreč: .Odbor dunajskega nemškega .schuberein"-a tedaj ni zastopan v naše pomilovanje. V tem uvidevamo nov dokai dostojnosti dunajskih naših prijateljev nasproti vladi, oziraje se na sedanje razmere glede poravnave mej ^ Čehi in Nemci; ni z jednim odposlancem niso hoteli dati povoda k sumničenjem. Izražamo avstrijskim svojim sodrugom v mišljenju iskren pozdrav z zagotovilom, da odobravamo njih ozire in ne dopuščamo, da bi le senca pala na našo vzajemnost". — Torej rahločutje in oziri do sedanjih razmer zaprečili so pot \Veitlofcem v Norimberk. Mi pa naravnost trdimo, da je bila napominana izjava v Falkensteinovem govoru njemu narekovana povsem z Dunaja od .avstrijskih sodrugov v mišljenji". Kak vtis more neki imeti ta izjava v Avstriji? Konečno še nekaj iz Statistike vsenemškega .schul-verein"-a. Društvo zdaj broji 3G.000 članov, krajevnih skupin je 388 in skupni prejemek 86.500 mark; koliko od te svote pošljejo na Avstrijsko, javna poročila povsem ne — poved6. (Dete se je zadušilo) na Klancu poleg Dobrne. Ležalo je zavito v zibeli. Deklica, ki je imela skrb za otroka, odšla je od zibeli. Ko se vrne, najde dete zadušeno v povojih. (Nekriv.) Porotno sodišče v Celju je spoznalo, da Gregor Apat ni kriv požiga pri Hriberniku, in-tako je mož po dolgih letih zopet prišel k svoji rodbini. (Italijanska grabežljivost.) „Neue Tiroler Stimmen" objavile so zanimiv dopis o italijanskem društvu .Dante Alighieri", o katerem so italijanski listi trdili, da ni Avstriji neprijazno in mu je svrha čisto kulturna. Med ustanovniki tega društva so Ca-valotti, Carducci in Garibaldi. Cavalotti in Carducci sta pesnika irredentizma, in ime Garibaldi pov^ samo dovolj. Tajnik društva je bil avstrijski begunec Dobrila iz Trsta, drugi avstrijski renegat Barzilai je bil njegov pomočnik. V svojih pravilih zatrjuje društvo, da hoče samo pospeševati italijanstvo izven Italije. Toda poslanec Bonghi je rekel na prvem društvenem kongresu: .Sveta dolžnost društva je, da z vsemi sredstvi vzdrži v srcih Italijanov, ki so že ali še niso združeni i Italijo, podobo one njihove idejalne domovine. Društvo ima poklic, da se bojuje za idejalno Italijo in se ne sme bati nasprotja", (Novo italijansko drnštvo ua Primorskem.) Ker je vlada razpustila društvo .Pro Patria", skušajo oživiti Italjani na Primorskem nji vredno naslednico. Tako so brzojavili iz Trsta irredentovskim listom v Rim naslednjo novico: Nekateri vrli domoljubi so se združili v odbor, ki marljivo deluje na to, da se osnuje društvo, katero naj podeduje gmotno in moralno zapuščino .Pro Patrie". Pravila v kratkem dogotovi slavni notar dr. Piccoli ter predloži v potrjenje. Društvo se bode imenovalo .Lega nazio-nale" (Narodna zveza) ter razširilo svojo delavnost na vse avstrijske pokrajine". — Upamo, da bodo tudi novemu društvu kmalu usahnile korenine na avstrijskih tleh. (Pomiloščenje.) Kakor smo že poročali, odpustil je presvetli cesar 98. kažnjencem po raznih avstrijskih kaznilnicah ostanek kazni, in sicer se je kazen odpustila v Gradci 5 kaznjencem, v Mariboru 1, v Ljubljani 2, v Kopru 7, v Gradiški 1 iu v Begnjah trem ženskam. (Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) Veleč. gosp. Josip Žehelj, župnik in duh. svetovalec v Mozirju, oskrbuje posle dekanije v (lor. Gradu; čast. gosp. Josip Vraz, župnik v Skomrah, je dobil župnijo Sp. sv. Kunigunde in čast. gosp. Ivan Tu m a n , novomašnik, pride za kaplana v Gor. (irad; čast. gosp. A. Arzeiišek, kaplan v Gor. Gradu, prevzame oskrbovanje iste župnije. Raznoterosti. — Pozor v vagonih! Neki list poroča mej drugim: „Ko je včeraj na tukajšnjem kolodvoru sprevodnik zaloputnil vratca, odtrgalo jo dečku, sedečemu na konci klopi, dva prsta". — Železnica preko Sahare. Francoski ministerski svet je sklenil predložiti v prihodnjem zborničnem zasedanji postavni načrt za zgradbo železnice preko širne afriške puščave. — Povodnji. Vsled nepretrganega deževanja ste v Šleziji reki Opa iu Mora močno narasli ter izstopili iz bregov. Voda je provzročila mnogo škode mostovom in poslopjem, ki so v nekaterih krajih kar pod vodo. Vrhnika, Ui. avgusta. Rlavni rodoljub, bivši deželni poslanec in posestnik v Verdu, Franc Kotnilc, je včeraj ob trieetrt na 12 dopoldne umrl. Dunaj, 16. avgusta. Ob jednajstih sta došla dva bataljona bosansko - ercegovinskih čet pod poveljstvom podpolkovnika Vrkljana Na južnem kolodvoru so jih sprejeli minister Kallav, podmaršal Merkel, korni poveljnik Schonfeld. Pred kolodvorom so jih pozdravljali s ,,hoch- in živio-klici." Občinstva se je vse trlo. Vojake je pričakovala vojaška godba. Dunaj, 16. avgusta. Polkovnik Hoffmann od pešpolka, ki nosi ime ruskega carja, dobil je od carja posebno povabilo, da se vdeleži vojaških vaj pri Krasnem Selu; polkovnik je odpotoval na Ruskp. Išl, 15. avgusta.^^Tlahes se je pripeljal kralj rumunski s prestolonaslednikom. V nedeljo se odpeljeta. Poreče, 15. avgusta. Sekcijski načelnik baron Kubin je danes umrl. Umrli Mo: 12. avgusta. Filip- Kuprcoht, železniški uradnik, 67 let. Cesta na južno želcznioo 1, sprijenje jeter. — Uršula Košir, šivilja, 69 let, Rožne ulice -5, jetika. — Rajmund Bru^ger, dclavee, 35 lot, Poljanski nasip 50, jetika. — Marija Princ, delavijcva hči, 2',', meseca. Dunajska cesta 38, eatar. intest. V bolnišnici: 11. avgusta. Frančiška Kokalj, delavčeva hči, 4 mesece, Ijmplieraa. — Frane Hergaršič, delavec, (il let, pljučnica. Tremensko sporočilo._ g a Caa Stanje Veter 1 Vreme o " ag opazovanja zrakomera T mm toplomera po Celziju 14 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee. 733-5 733-5 734-3 l!F4 29-0 21-2 si. jvzh. si. jzap. n ],a.sno oblačno 170 dež Srednja temperatura 23-2°, za 3 8° nad normalom I>nna)8ka borza. (Telegrafično poročilo.) 16. avgusta. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld. 35 kr Srebrna „ 5',, „ 100 „ „ 16% „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . Papirna renta, davka prosta...... Akcije avstr.-ogerske banke...... Kreditne akcije ......... London ............. Srebro ............. Francoski napoleond......... Cesarski cekini........... Nemške marke ......... 89 »> 60 P 109 75 n 101 n 15 r 980 R — p 308 « 75 r 1J5 n 20 9 r n 14 n M n 49 56 n 32', 3 1 Zalivala. Iskrenim čutom vc.solja na lepem izidu slavnosti, ki se je vršila dne 10. avg t. 1. v Mariboru, polni prepričanja, da bi sč svojimi skromnimi močmi no bili dosegli tako sijajnega vspoha, |>odvizamo se izraziti svojo zalivalo vsem onim, ki so slavnost omogočili in n.as podpirali, vzlasti pa: slavnima pevskima zboroma „lijubljanHke čitalnico" in ,,Slavca", ki sta pripeljala svoja obilne moči in z izbornim petjem očarala poslu-liilee, čestitemu slavnostnemu odboru v Mariboru, za velike trudapolne priprave, ljubeznjivim gostom iz bele Ljubljane, došlim v tako velikem številu, prireditelju posebnega vlaka g. Drag. Hribarju, vsem čestitim poverjenikom za njihov trud v prospeh naše stvari, cenjenemu polnoštevilno zastopanemu ženskemu zboru društva, dragim pevcem, ki so došli od vseh strani izvrševat svojo dolžnost, slovenskim glasilom, ki so slavnost gorko priporočali, vsem cenjenim vdeleženccm, slednjič gosp. r'cligi-ju, da nam je gostoljubno odprl svoje lepe prostore in vsem — vsem. ki so na kateri-koli način pomogli, da so je slavnost v prospeh in povzdigo slov. pesmi, na slavo in čast slov. narodu tako veličastno vršila ! PTI J, dne 13. avgusta 1890. Odbor „Slov. pevskega društva". IiLiipi se f harmonij. Kje, pove naše vredništvo. r3-i) V petletni najem se daje na jako obljudenem, za kupčijo ugodnem kraji, v novi ter v najboljšem stanji nahajajoči se hiši: a) Prodajalnica z vso pripravo in dvema magazinoma, h) pckarija z orodjem in magazinom, v) «taiiovaiije v prvem nadstropji s petimi sobami in kuhinjo. Pogoje je izvedeti pri lastniku g. Henriku Kosu v Idriji. (i) MATIJA HORVAT, ^ čevljarski mojster V Ljubljani, »v. Petra cesta št. 32 ))riporoea se v obila naročanja raznovrstnega za gospode, gospe in otroke, katera izvrSuje ceno, pošteno, iz zanesljivo trpežnega blaga in po zahtevi od najfinejše do najpro-stcjSe obliko. (11—7) št. 14.408. (2—1) Razglas. Zaradi oddaje naprave novega lesenega mostu čez Maligraben m nove užitninske ute ravno tam, vršila se bode pri magistratu ljubljanskem dne ^0. t. m. ob nri dopoldne javna pismena dražba. Načrti, proračuni in pogoji so v pisarni mestnega stavl)inskega urada v Špitalskih ulicah št. 10 v prvem nadstropji v navadnih uradnih urah vsakemu na ogled. Ponudbe, v katerih naj bode razvideti posamezne cene in skupni troški, vložiti je do napovedanega časa s priloženim vadi jem vsega preračunj enega skupnega zneska. Ijiibljaiisslci, dne 13. avgusta 18{»0. Županov namestnik: Vončina s. r. št, 14.984. Razpis. (3-1) polniti Pri upraviteljstvu mestnega vodovoda ljubljanskega je }io- z letno plačo 800 gld. Služba se bo izprva oddala začasno, in prosilcem zanjo treba dokazati, da so praktično izurjeni v trgovinskem knjigovodstvu in korespondenciji, pa da so zmožni slovenskega in nemškega jezika v besedi in v pismu. Prošnje iiravilno kolekovane je vložiti >i« pri tukajšnjem mestnem magistratu. V Ljubljani, dno 14. avgusta 181>0. Župan: Grasselli s. r. ki govori nemški, in je dovršil prvi ali drugi razred srednje šole. vsprejme takoj Aleksander Landau, fotograf v Ljubljani, Duiiajska cesta 7, pii^l^m*. Kolodvorske ulice 4, < lijiibljana. priporoča vsakovrstne puik«, samokrese (revolverjft), vsakovrstno lovsko opravo in strelivo po najnižji ceni. VBprujema vsa v to stroko vštevajoča se naročite iz izvršuje popravila trpežno in zanesljivo. (W5) O. kr. piiv. MvaroTalnioa .ASSICURAZIONI GENERALI' 40,758.238-42 227,371.631-43 118,904.648-39 23,544.053 22 pi 11 i (Obeno zavarovalno druStvo v Trstn.) {Ustanovljeno 1. 1831.) Jamstveni zaklad družbe . . . gld. Izza ust. je plačala družba Skod za > Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1888 > Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar . » Družba zavaruje: 1. na človeiko ilvljenje v vieh mogočih sostavah. 2. Zoper ikodo po požaru na cerkvena, graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino-vega razpoka in onega pi i parnih kotlih. Občinam, cerkvam, sanoslanom, pobožnim ustanovam in graiilnam dovoijuje Assicurazioni Generali 20''/„ odpust normalne premije. 3. Zoper škodo vsiod prevažanja na blago, pridelke, ladije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi vrednostnimi poiiljatvaml vrod. 4. Zopar ikodo vsiad razbitja zrcalnih oken in ogledal. 5. Zoper lolosno nezgode na račun prve sploSnje 2a-varovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. 6. Zopar ikodo po toči na poljske pridelke na račun »Ogerske zavarovalne družbe po toči in protizavaro-valne delniške družbe v Budapešti*. Pri zavarovalni atrokl na iivljaaj« jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij: veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnem obstanku; nezastavljene police no morejo ugasniti po triletnem obstanku; pravica do obnovljonja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, |m- | polnoma neodvisno od zdravja 3e živečega zavarovanca; omojltov nlinoslih razli^ov za slučaj nameravane in dokazane goljufije; brtiplaino razilrjeiijo zavarovalne veljavnosti do zneska l.o.OOO gld. za slučaj, ko bi bil zavarovanec poklican k imi vojaki, in sicer po enoletnem obstanku; zavarovanje no preneha mej vojskinim službovanjom za zavarovance, ki so člani stalne vojne ali domo-branstva, ter se v tem slučaji priračunavajo najnižje dopolnilne premije. Novojniki na suhem (uradniki vojaSke pošte in brzojava, vojaški zdravniki, vojaški živinozdravniki, vojaSki lekarnarji, vojaSki duhovniki, računski in inten-dančni uradniki) ali vojniki na subom od feldvoblja navzdol ne plačajo dopolnilnih premij, za vojskino zavarovanje do zneska 3.500 gld., ako je polica že tri leta veljavna. Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločon in noodvison, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne moro vplivati na lo stroko. Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji škod, katere vedno točno izplačuje. (18) Glavni zastop y Ljabljani: C. Tagliapietra, Gradličo it. 4. Lbbsb mm 11] ^si^lilMiSiroi Andr. Dru^ovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporo^tn, po zelo nizki ceni okove za okna in vrata, štorje za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in Boman-ce-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in mo^^no »ifirejeiia. Štedilna ognjišča Sif) VodiUake za zabijati v zemljo, h liu-teriml je mogoče v malih urah in majhnimi strolki na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji »tojali, kakor tudi la lesene cevi niesingastn trombe in ventile in železna okova. vsake vrste orodja, kakor: lepo in nnočno nasajeni plugi In plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi fte doMvn zmirom sveii dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. stroji za pranje in snšenje perila; najnovejši patent. Varuje se perilo, ter opere belo ko sneg. Prihrani se mnogo časa in več ko polovica kurjave. S strojem opereš v eni uri, kakor z roko v enem dnevu. surovo maslo. C. kr. patent. Obsega 5 do litrov, s katerimi se v 4 ali 5 minutah naredi iz smetane najboljše surovo maslo. za kopiranje; posebno Blag^nice (ka^e), stiskalnice stroji za poljedelce mlatllnice, ro6ne resnice za krmo in na mlatilo (Giippel), trijerji, stroji, s katerimi se žito iisti in odbira, koruza robka, grozdje in sadje stiska, pumpe sa gnojnico itd. CSmmIm« za domačo in obrtno porabo, otroiki vozički, svila, "I* sukanec, volna, bombaž, maiinske iivanke in olje, sploh vse, kar se potrebuje za šivalne in poljedelske stroje. Vse v veliki izberi iz najboljšega blaga iu po najnižji ceni. Pri tej priliki se zahvaljujem za 201etno zaupanje, katero si želim ohraniti s hitro in točno postrežbo. Vnanja naročila sprejemata moja potovalca gg. Ivan Komatič in Ivan Grebene, ter na zahtevo tudi dajeta pouk s stroji. Stroje na vlačila (Gtippel) na zahtevo ta dva gospoda postavljata, kjer je treba. Priporoča se za obilna naročila s spoštovanjem »KTTKIt v j 111> IJ »I II i 11 a H t a 1* eim ^L^ r* g- ii. žt t. 1 Nasproti železnemu mostu. OIsJlVATB BARVE V kopltariiklli pui^leali po pol In JedcR kilo priporoma najceneje ^ tovarna oljnatih barv, laka in firncža o^) I semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. xft in l>oliie! Najboljše in priporočljivo sredstvo proti g^lavobolu, boleznim v ialodou, v prsih, na pljučih, oblstih, Jetrah, dalje pruti protinu in proti iivdnim bolaznim, proti kailju, hripavosti, vspeSno za otroke, dojeno«, prebolele, za ženske pred in po otrofiji postelji, bledične, krvirevne sploh slabotne osebe je Trnkizvrstno« priporočeno. Zamotek kilo teže velja 30 kr. Najceneje se kupi v zavojih po 4 kile, v katerih so 4 zamotki. Dobiva se pri izdelovatelju Ubald pl. Triik6czy-ju, lekarju v Ljubljani, dalje v glavnih zalogah lekarjev na Dnnaji: V. pl. Trnk6czy-Jn, 5. okraj, Hundsthurmerslrasse St. 113; dr. Otto pl. Trnk6ozy-Ju, a. okraj, Radeckyjev trg šl. 171 Jul. pl. Tmk6ozy-Ju, 8. okraj, Josefstiidterstrasse št. 30; v Oradoi (Štajarsko): Vendelin pl. Tmk6ozy-Ju, lekarju; dalje pri vseh lekarjih, trgovcih, drogulstih itd., pristne le v zamotkih, ki imajo zgorajinjo oblastveno vknjiieno znamko. Razprodajalcem dovolim znatni popust. (4) ISDl brez telefona M & legld.4'50 % I Posaiiie/iii de za napeljavo Strelovodov, ^^ hišnih telegrafov telefonov M so vedno na razpolago. Za dobro, zanesljivo in toJno delo jamči, oena je kar mogoče nizka. liJosip Rebek,! (prej Karol Ahčin) M liljii^^-arsUi moj«stei% 13 Francovo nabrežje I<)ub]jana Francovo nabrežje 13. priporoča svojo izborno zalogo lepo, natanfno in trj^cžno Izdelanih šiedilnih ognjišč okov za okna in vrata; izdeluje tudi W železne ograje [4] v vsakovrstnih oblikali po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu in sploh vsa ključarska dela po njjni^ji ceni. W Sprejema naročila iz mesta in z dežele ter je izvršuje točno, po.ieni in zanesljivo. S4 Posebno opozarja na svojo na Kranjskem največjo zalogo clektroteliiiiciiili proizvodov katera omogočuje najzane.slj vejšo vpeljavo telegrafov in hišnih telefonov v M poljubni dolsosti. Slednja priporo a še posebej cenjenim gg. trgovcem in tovar- narjem v varstvo pred tiitovi in svrho hitrega poslovanja. FV Trečast. duhovščini, veleposestnikom, tovarnarjem in sploh hišnim posest- ^ ^ 4 nikom ie priporoča za napeljavo |m ►i «ti-elovodov, -»i Ljubljana ; Tržaška cesta štev. 29 priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu lepo, ukn-^iio in solidno izd-;-iane fulonslie in navadne lončene. lielo. rujavo, zeleno in slonokoščeno osteklene, ognju protivne I v najraznovrstnejših oblikah, j kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih conah. VenilniLe pošUjnin na zeljo franko. Zastopništvo pri (40-21) Vidic & Comp. Slonove ulioe. m Premija sa Bretovni razstavi v Loodotin 1M2, Pariia 1867, Dnnaji 1873, Parl«n 1878. Klavirji na obroke za na deželo »aloiiHkl krllaNti klavir, piauino (52.34) iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. ' Mtjer na Ounaji za 380 kM., 4 gld., 4nO gld., 600 gld., 5o() gld., 600 gld., 650 gld., pianine za 3,t0 gld. do 600 gld. Klavirji dnizih tvrdk za 280 do ,150 gld. W Izposojllo klavirjev za na deielo pod naj-ngodneJUmi pogoji. Hu Prodajalnica jn posojilnica klavirjev A.ThierfeIder, Dunaj, Vil., Burggasse 71. iiajnovoji^a •osUVtt v raztiHi velikostih. Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, priprava za odstranjenje peronospere, mlini za grozdje in sadje, autoBiatične stiskalnice za zeleno pičo Miatilnice, čistilnice in vitala, stroji za ropkanje turšice, sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje. Škopareznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljen« in po tovarnišKih cenah IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 78. Katalogi in vsako pojiisnil« na zahtevanje gratis iu franko. Razprodajalcem najugodnejši pogoji. (20—15) F" Sposobni zastopniki se iščejo ter dobro plačajo. '»O Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. 00. Benediktincev opiitijo (Oii-<>ii. Ustanovljena leta 1807. Dohira se v vseh lekarnah in prodajalnicah dišav. (oO) DežeM letaa v Ljubljani, priporoča se slavnemu duhovščini, ttr navaja izkušenih in že z so-zdravil in specijalitet, .TS"-"-J—«■- ■'i!'* DrllarijjPmapj' Cmčel-M Mostni trg 11, občinstvu in prečastiti nastopno le nekaj svojih lovim vspebom rabljenih iu sicer. bo- Sirup iz planinskih zeljišč proti kašlju, hripavosti, prsnim in pljučnim I leznim itd. je napravljen iz prtivih planinskih zeljišč. — Cena steklenici 50 kr. Kričistilne krogljice, poprej univerzalne krogljice imenovane, najboljše sredstvo za čistenje krvi in odvajanje kisline iz telesa. — Cena škatljici 21 kr., zavitku s 6 škatljicami in navodom rab« 1 gl. 5 kr Krogljice za bledico dr. Blauda ('pocnkrene), pioti pomanjkanju kivi (bledici, slabosti, pešanju). — ^>katljica velja CO kr. Kapljice za bledične, dobro sredstvo proti pomanjkanju krvi. — Cena (!:> konu 40 kr. Grenko vino, tudi želodec krepčujoče vino imenovano, iz najzdravilntjšili gorenjskih rastlin, izvrstno vpliva nri raznih želodčnih boleznih, posebno pri pomanjkanji olusti do jedij, sUbem Selodd. slabem prebavljenju, poselmo pri zasta-ranih boleznih želodca. - Stekl., ki drži ' , litra, z navodilom rabe velja le 80 kr. Dorševe ribje olje. Krohna in Comp. v Hergenu, najčistejša in najvplivnejša medicinska ribja mast, katero edino zapisujejo zdravniki. Dobro sredstvo proti kašlju, posebno pri pljučniii bnleinih, proti škrofeljnom pri otrocih, angleškej bolezni, kroničnim izpuičajem kože itd. — Mala steklenica velj« 50 kr.. dvojno velika 90 kr. Zeleznato salo iz kitovih jeter, nedosegljivo v vplivanji svojem na preživljanje m okrepčanje slabih otrok, katerim primankuje krvi. — Cena steklenici z navodilom rabe 60 kr Železnato kineško vino za prebolele in slabotne otroke, katerim primanjkuje krvi. - Cena 1 butelji 1 gld. 20 kr. t J J Razven navedenih zdravilnih sredstev dobijo se v deželni lekarni pri ,,Ma-nji Pomagaj" raznovrstna medicinična mila, lepo dišeče pomade. lasna olja, razni pristni angleški in francoski pariuml. Pariški prašek za dame (bel in rudeč), poudre de nz, kadilni papir, kadilne svečice, potpourri itd., dr. Bochardovo aro-matiiko zeljiično milo in jako fino glicirinske mil* in glicerinsko vijolično milo (1 komad 3o kr.) Spoštovanjem (IB) LimIv, iirečel, lekarnar. Itdtjarelj; Matija Kelar. Odgovorni vrednik: Ignacij Žit«ik. TUk »Katoliške Tiskarne" v Ljul ljaii.