Leto LXXIIL, ŠL172 Lfttbljana, Izhaja vsak dan popoldne uevsemfli nedelje m praznike. — Inseratl do M vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din a, večji i—M pet* Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« *elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, sa moaecnatvo Din 29.—. Rokopisi se m UREDNIŠTVO Of LJUBLJANA, MU, 31-23. 31-24. 31 Cena Di tiso: MARIBOR. Grajski trg SL T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta. 96 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva nlica 1. telefon it. 85; uprave: Kooenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101* 9LOV2NJ GRADEC. 9!amflkov trg 5. — Postna hranilnica ▼ Ljubljani at_ 10.351. London. 30. jui. br. (Ass. Press). Tik nad Doovrom se ie včeraj razvila naivečia ie-taiska bitka, kar iih ie bilo v dosedanii vojni. Bilka ie traiala dobre ooi ure Sestreljenih ie bilo 20 nemških letal in eno angleško. Nel^ai angleških letal ie bilo poškodovanih, O tei letalski borbi ie letalsko ministrstvo izdalo komunike, v katerem Dravi, da ie bilo nad Doovrom sestreli enih 8 nemških bojnih in 7 lovskih letal. 5 nadaljnjih so angleška lovska letala sestrelila pri zasledovanju nasprotnika nad Kanalom. V bitki so se nad vse Lz.ka7.ale eskadrile angleških lovskih letal tipa Soit-fire in Hurrican. Nemška le'ala. med katerimi ie bilo okrog 30 strmoglavce v. so poskušala v n?-kaj presledkih bombardirati Doover Protiletalske bateriie okrog Doovra Da so iih zadržale in razvile tako silno akciio. da so morala nemška letala na slepo odvreči svoie bombe. Čim ie protiletalsko topništvo ustavilo svojo akrijo. so Dosegla v borbo an erleška lovska letala. Nemška letala so nastopala v dvojni formaciji: sdo-dai 90 bili brnvbniki. tik nad niimi lovci. Ar?'e=ka lovska letala so hkrati napadla oboje. Eskadrili letal tina Spitfire je uspelo sestreliti 4 T^emSke bombnike in 3 lovce, eskadrila letal tioa Hurrican prav tako 4 nemške bombnike in 2 lovca Neko anff'e-šk 1 letalo ie samo napadlo fcrmaciio 12 nemških l^tal ter ie eno izmed njih sestrelilo. Z?.dnja skupina nemških letal se Do-ovtu ni mogla niti več približati. Dva nenM". lovca je sesfrreKlo anfileSko protiletalsko topništvo takoj ob pričetku na-prda. Po dorsedanjih službenih podatkih ie bilo od pričetka voine nad Anjrilio in morskim-' področji okros" nio sestreljenih 323 nemških letal, od 18. julija dalie. ko se pričele dnevne letalske akcije proti Angliji, na 249 aparatov. London, 30. jul. 3. (Reuter). Dodatno k včerajšnjemu poročilu o izgubah nemškega, letalstva v teku operacij nad jugovzhodno angleško obalo pripominja letal-ako ministrstvo, da sta bili od angleškega protiletalskega topništva naknadno sestreljeni še dve nemški vodni letali, tako da ?mašajo skupne včerajšnje nemške izgubo 20 letal. Letalski napadi v Nemčiji London, 30. jul. br. (Ass. Press). Letalsko ministrstvo je izdalo daljši komunike o poslednjih letalskih napadih na nemške vojaške objekte v severni in zapadni Nemčiji, severni Franciji. Nizozemski in Belgiji. Ob tej priliki so bili znova bombardirani tanki bencina in olja, doki, železniška tovarne, postaje in 17 letališč. Tri angleška letala se s teh poletov niso vrnila na svoja oporišča. Neko angleško letalo je včeraj opoldne bombardiralo letališče Varden na Norveškem. Ob tej priliki je bilo na vzletišču uničenih več nemških letal. Ko se je letalo vračalo v Anglijo, so ga napadli nemški lovci. Uspelo pa mu je eno nemško letalo sestreliti. Samo se je vrnilo na svoje oporišče. ej največja letalska bitka se je odigrala včeraj popoldne nad Kanalom — V bitki je sodelovalo več sto nemških in angleških bombnikov in loveev — Po angleških poročilih nemška letala niso mogla prodreti zapornega ognja in je bil napad takoj odbit špijonaža na Japonskem okrog svice London, 30. jul. j. (Reuter). Kakor danes zatrjujejo v pooblaščenih švicarskih krogih, je brez sleherne podlage včeraj razširjena vest lista >Neue Ziircher Zei-tung«, da bi bila Nemčija zahtevala od Švice izročitev švicarskih zalog žita in petroleja ter pravice do zasežen j a švicarskih zlatih rezerv. V švicarskih finančnih krogih pripominjajo k temu, da se trenotno nadaljujejo trgovinska pogajanja med Švico in Nemčijo. Zaradi nepopustljivosti Švice do nekaterih nemških zahtev je treba pričakovati, da se bodo trgovinska pogajanja še zelo zavlekla. Verjetno je, da se je prav zaradi nastalih nesoglasij med nemško trgovinsko delegacijo ter zastopniki švicarske vlade pričela kolportirati vest o zgoraj navedenih nemških zahtevah. Novi nemški poslanik na Slovaškem Bratislava, 30. julija, j. (DNB.) Vodja rajna je na predlog zunanjega ministra Ribbentropa imenoval za nemškega poslanika pri slovaški vladi Alfreda von Hillin-gerja. Dosedanji nemški poslanik v Bratislavi Bernard je bil poklican v nemško zunanje ministrstvo. Potopljena angleška stražna ladja London. 30. jul i. (Reuter). Adrniraliteta z obžalovanjem sporoča da se ie zaradi sovražnikove mine potopila stražna ladja angleške vojne mornarice »Staunton«. O usodi posadke še ni ničesar znanega. Letala obalne komande tipa Blenheim so v pretekli noči bombardirala tanke bencina in olja v Cherbourgu. Druga letala istega tipa so napadla letališče v Cherbourgu. Neko letalo je uničilo postojanke žarometov, ki so ga ovirali pri njegovi akciji. Neko letalo, ki je šele pred kratkim prispelo iz Amerike, je bombardiralo neko nizozemsko letališče, na katerem je izbruhnilo več požarov. Mnenje nemškega generala Berlin. 30. julija j. (DNB) Nemški letalski general Quade objavili« v današnji »Beriiner Borsenzeitung« naslednje podrobnosti o pređom man tnem položaju nemškega letalstva napram Veliki Britaniji: Izredno ugoden položaj ki ga zavzema danes nemško letalstvo v napako letalstvo ima na razpolago obilo dobrih letalskih baz vzdoflž atlantskih obal od Norveške pa do francoske luke Brest. Zaradi te široke koncentracije letalskih oporišč nasprotnikovo letalstvo ne more izvršiti uspešne ofenzive proti nemški letalski sili. 2. S teh oporišč imajo nemška letala izredno kratka pota do Velike Britanije. V 10 minutah do največ 2 urah lahko dosežejo vse cilje na teritoriju Vdike Britanije. 3. Sovražnikova protiletalska obramba je v veliki meri izločena, ker vodi pot nemških letal čez morje. Protiletalsko topništvo na ladjah ne more biti enako učinkovito, kakor ono na kopnem, zaradi večjih relativnih brzin in tudi organizacija obveščevalne službe ne more biti tako tesno izvedena, kakor na kopnem. V tem pogledu je nemško letalstvo v mnogo ugodnejšem položaju od angleškega, ki mora pri napadih na Nemčijo poleg poleta čez Ocean absOlvirati tudi še dolgo pot nad kopnino in na ta način z napadi ne more presenetiti 4. Dobršen del britanske zračne sile veže naše nemško letalstvo. General Quade zaključuje svoja raz motri van j a z naslednjo ugotovitvijo: Pot iz Berlina v London je postala v zadnjih mesecih dokaj krajša, kakor pa obratna pot iz Londona v Berbn Nemčija še vedno čaka na Churchillov odgovor ki ga bo imel na današnji seji spodnje zbornice šele, če bo ponovno odklonil nemški apel, se bo pričel napad London, 30. jul. e. (Reuter). Po poročilu parlamentarnega poročevalca agencije Reuter se bo danes pričela v spodnji zbornici xelo važna razprava o angleški zunanji politiki. Ni se znano aH bo razprava javna ali tajna. Pričakujejo, da bo ob tej priliki govoril tudi predsednik vlade Churchill. Ako se bo to zgodilo, bo to Churchillov prvi zunanje politični govor na tem mestu, Id ga bo govoril kot šef vlade. Minister za gospodarsko vojno Dal-ton ho pa govoril o ukrepih za ojačenje angleške blokade. Rim, 30. juL e. (Štefani). Dopisniki italijanskih listov iz Berlina poročajo, da bo Churchillov govor odločilen za nadaljnji potek dogodkov, če bo Churchill rudi tokrat odklonil pripravljenost za mirno reševanje vseh evropskih vprašanj, se bo brez odlaganja pričel nemški napad na Anglijo. Napad se bo v tem primeru, kakor pravijo v Berlinu, začel dne 15. avgusta. Osebni promet med Irsko in Anglijo ustavljen Dublin, 30. jul. j. (A. R.). Angleška vlada je izdala ukrep, s katerim se ukinejo vsi privilegiji, ki so jih imeli državljani Irske doslej glede potovanja na teritorij Velike Britanije. V bodoče morajo pristaniška oblastva v Angliji pravtako od Ircev zahtevati primernih iz kazi ln ih listin kakor to zahtevajo tudi od drugih tujih državljanov. Na Irskem vlada zaradi teh novih ukrepov bojazen, da bo ta odlok za dogi eden čas praktično onemogočil sleherni osebni promet med Veliko Britanijo in Irsko, kar bo najbrže škodljivo tudi za Anglijo, ker bodo nujno morali do neke mere zastati tudi trgovinski stiki med obema deželama in bo postalo v Angliji Se bolj občutno pomanjkanje nekaterih kmetijskih pridelkov, ki so prihajali tjakaj iz Irske. Amerika pripravlja vojaško obveznost Prezident Roosevelt je zahteval od kongresa pooblastilo za vpoklic narodne garde na enoletne Washington, 30. rul. e. (DNB). Predsednik Roosevelt je prosil kongres za dovoljenje, da pokliče na vojaške vezne narodno gardo in rezervne oficirje. Predsednik Roosevelt zahteva naj bo to pooblastilo v veljavi do konca januarja leta 1942. Tisti ameriški obvezniki, ki bodo poklicani na ve*be. bodo deležni najpopolnejšega vojaškega pouka. Kongresu je predsednik Roosevelt predložil tudi zakonski predlog, naj vojaška izobrazba vpoklicanih obveznikov traja najmanj leto dni. Na včerajšnji seji kongresa ie senator Cooper izjavil da bo uvedba vojaške ob- j gentinske razmere i veznosti v Ameriki samo še boli nribližala j kontingenti, ki so bi tovarne za Izdelovanje pušk. Te tovarne so skoraj že dograjene. Iz nekaterih so že prišle nove kanadske vojaške puške sistema Bren. Ameriko evropski vojni. Senator ie predlagal, naj se uvede naiprvo prostovoljna vojaška služba za leto dni in šele nato obvezna vojaška služba. Demokratski poslanec Lee ie izjavil, da bo vlada predložila zakonski načrt o mobilizaciji zasebnega premožen i a v Ameriki. Kanada organizira svojo armado Ottawa, 30. jul. e. (Reuter). Kanadski vojni minister Ralston ja v parlamentu izjavil, da bo po zakonu o mobilizaciji vpoklicanih vsak mesec 30.000 mož. Kanadska vlada pa nima namena, , da bi vse svoje razpoložljive sile poslala čez Ocean, temveč bo z njimi predvsem ojačila obrambo Kanade m otokov, Id so strateško važni na Oceanu. V Kanadi gradijo velike Buenos Aires. 30. jul. i. (A. R.) Argentinska vlada je prepovedala do nadaljnega vsak izvoz pšenice in moke v tuje države. K tej rjreoovedi ie bila po uradni iziavi prisiljena zaradi tega. ker so se domače zaloge znižale na 850.000 ton. kar ie za ar- izredno malo. Izvozni bili zadnji čas odobreni rx)samezmm državam ostanejo v veljavi navzlic temu. da bo Argentina zaradi tega morda prisiljena celo za lastne potrebe nakupovati žito v tujini. Waehington, 30. jul. e. (Štefani). Po prvih poročilih o ljudskem štetju v Ameriških Zeddnjenih državah imajo države skupaj 132 milijonov prebivalstva, Glede na število prebivalstva v prejšnjih letih je videti, da ameriško prebivalstva številčno ne napreduje. Vichj, 29. jul. br. (Štefani) Pariška borza bo pričela z jutrišnji dnem znova poslovati. Zaenkrat bo odprta dnevno od 1230 do 14. ure. Ob sobotah bo zaprta. Tokio. 30. jul. j. (Domei). Japonski neprijazne države so zadnji čas preko vse Japonske spletle mrežo špionažne službe, ki pomeni veliko nevarnost za Japonsko ter za akcije, ki jih mora Japonska izvrševati v zvezi s cilji svoje zunanje T>ollti-ke. Ker so japonska oblastva zadnji čas storila energične ukrepe proti tuji špiona-žni službi in v veliki meri očistila državo tujih agentov, so se pričele japonski neprijazne države posluževati vsakovrstnih trikov, s katerimi skuSajo zakrinkati svojo špionažno službo. Tako so se ustanovile špionažne celice pod masko raznih dobro* delnih in cerkvenih ustanov, zadnji čas pa zlasti tudi pod krinko raznih trgovskih in industrijskih družb. Japonska oblastva pa so odkrila tudi ta tajna zavetišča nasprotnikove špionaže ter pričela s čiščenjem v takih tujih podjetjih, katerih pravi cilj je ne poslovno sodelovanje z Japonsko, marveč delovanje proti japonskim interesom. Japonska bo tudi v bodoče z vso energijo nastopala proti tujim agentom ter poziva narod, da v tej borbi, ki je -a državo največje važnosti, tesno sodeluje z oblastmi. Vloga Podunavja v načrtih osovine Podunav je in Balkan naj postaneta bariera proti širjenju komunizma Bukarešta, 30. julija, s. (United Press V V dobro poučenih krogih trdijo, da je ru-munska vlada po vrnitvi predsednika Gi-gurta in zunanjega ministra Manoilesca pripravljena odstopiti Madžarski in Bolgariji neke dele dosedanjega rumunskega državnega ozemlja, V službenih krogih pravijo, da je rumunska vlada prepričana o potrebi odstopit ve nekaterih področij, ker je to najboljše sredstvo za borbo proti širjenju komunizma na Balkanu in obenem jamstvo za teritorijalni mir na Balkanu. Nemčija in Italija nista bili za okupacijo Besarabije, severne Bukovine in baltskih držav, toda po izvršenem dejstvu želita stabilizirati stanje v tem delu Evrope in urediti odnose med državami na tem področju. Celotno Podunavje hočeta pridobiti za sodelovanje s svojo politiko. Podunavje naj bo bariera. ki naj bi zavarovala predvsem gospodarske interese Nemčije na Balkanu. Po obisku v Solnogradu in v Rimu je položaj vlade v Bukarešti znatno olajšan, ker je rumunska vlada sedaj odločena, da likvidira vprašanja, ki so v zadnjem času neprestano silila Rumunijo, da drži skoraj svojo celotno vojsko pod orožjem. S tem je imela Rumunija ogromne izdatke. V predelih, ki jih namerava Ru- munija odstopiti Madžarski in Bolgariji, je tudi nekaj večjih mest. Prebivalstvo na tem področju med Rumunijo in Madžarsko bi se izmenjalo. Bukarešta, 30. jul. e. V političnih krogih mislijo, da bodo zainteresirane države uredile sporna teritorialna vprašanja, za katera je šlo pri razgovorih v Solnogradu z direktnimi medsebojnimi pogajanji. Ako ta pogajanja ne bi uspela, je pričakovati odločilne arbitražne geste s strani Nemčije. V diplomatskih krogih so bili včeraj pozorni na to, da se mudi v Bukarešti bivši ministrski predsednik in vodja zaranisrtov Julij Maniu. London, 30. julija. *Evening Standard« piše, da se kancelar Hitler tudi to pot. ko-kor pri vseh svojih dosedanjih akcijah, strogo drži načela, da je treba za vsako ceno preprečiti vojno na dveh frontah. Zaradi tega se preseljujejo Nemci sedaj iz Bukovine in Besarabije v Nemčijo, kakor so se prej že preselili iz baltskih držav. Zdi se. da se vodilni ljudje v Moskvi prav dobro zavedajo, da je Nemčija pripravljena plačati visoko ceno, da prepreči vojno na dveh frontah. V londonskih političnih krogih menijo, da je pričakovati odslej čedalje večjega vpliva Rusija Rumunija zaplenila 90 angleških parnikov ButlimiH^tii, 30. jul. e. (United Press). Po poročilih iz Bukarešte je rumunska vlada zaplenila 90 angleških ladij za prevažanje nafte ter bo uporabljala te ladje za izvažanje nafte v Nemčijo. »Francija ne more ničesar več kupiti44 in je siromašne j Sa od samega J oba — je izjavil minister Belin skoraj brez premega. Zaradi tega bo treba misliti na povečano elektrificiranje države, da se od pomore pomanjkanju na pogonski sili. Glede političnih neskladnosti ki ovirajo razmah francoskega gospodarstva je minister nag las il, da je zaenkrat treba stremeti za tem, da se najprvo ugla-dijo na eni strani nasprotstva v vrstah podjetnikov, na drugi strani pa v vrstah delavstva. Sele kasneje bo mogoče misfliti na to, da se doseže večja povezanost med podjetniki in delavstvom. ženeva, 30. jul. j. (Havas). Kakor poroča list >Petit Dauphinoisc, je dal francoski minister za industrijsko proizvodnjo Belin v krogu francoskih gospodarstvenikov izjavo, v kateri je naglasil nujno potrebo po načrtnem preusmerjanju v vodstvu francoskega gospodarstva. Minister je med drugim naglasil, da je Francija danes bolj uboga od samega J oba. Franca ja danes ne more ničesar kupiti v inozemstvu in je navezana zgolj na to, kar lahko sama producira. Francija danes nima skoraj nobenega bencina in je ostala Bolgari zadovoljni Komunike po povratku Filova in Popova v Sofijo S°fija, 30, juL p. Snoci ob 18. sta se s posebnim letalom vrnila v Sofijo ministrski predsednik prof. Filov in zunanji minister Popov. Na letališču so ju sprejeli vsi Člani vlade ter jugoslavenski, madžarski in italijanski poslanik. Državnika sta se takoj odpeljala na dvor, kjer sta kralju poročala o svojih razgovorih s Hitlerjem in Ribbentropom. Avdijenca je trajala nad eno uro. O avdijenci je bil objavljen komunike, ki pravi, da sta bolgarska državnika izrazila svoje posebno zadovoljstvo spričo nadvse prijateljskega sprejema v Nemčiji. Razgovori so potekli v prisrčni atmosferi iskrenosti in vzajemnega razumevanja, kakor pristoja to nekdanjim vojnim tovarišem, ki so obranili najlepša vzajemna čustva in spoštovanje. Naglasiti je treba pri tem, da sta bolgarska državnika, pravi komunike dalje, tako pri Hitlerju kakor pri Ribbentropu našla popolno in naj-prisrčnejse razumevanje za bolgarski narod in njegov položaj. Velik vtis je nanju napravilo posebno razumevanje, ki ga je pokazal Hitler, pri čemer je prišel do izraza njegov globok občutek za pravico. Zaradi tega je soditi, da je bil sestanek največjega pomena za red in mir na Bal- kanu. Bolgarski narod lahko mirne di zre na bodoči razvoj svojega položaja. London, 30. jul. (Reuter). V tukajšnjih diplomatskih krogih še niso bili do vsem Doučeni o rezultatih razgovorov med nemškimi državniki in državniki iz Rumunije in Bolgarije. V diplomatskih krogih ugibajo kako bo odgovorila Rusija na to nemško akcik) na Balkanu. Kitajski grozi lakota Peking, 30. jul. j. (A. R.). V provinci šangtung vlada bojazen, da utegne zaradi izredno slabe letine, ki se obeta, nastopiti kuga in lakota. Spomladanskim poplavam je sledila perioda nenavadne suše, ki je skoraj docela uničila letino. Vlada province šantung je že sedaj pričela zbirati fond za omiljenje pričakovane katastrofe. Sorzna poročila Curin, 30. julija. Beograd 10.—. Pariz 9.75. London 17.50. New York 440.—. Milan 22.20. Madrid 40.—. Berlin 175JZ5. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 30. Ju«Ja 1040. 8tev. 1/2 Najemnine med orožnimi vajami Prošnja prizadetih najemodajalcev za odpis Ljubljana, 30. julija Uredba o odložitvi plačevanja najemnin določa, da najernodajalci ne morejo terjati od najemnikov. poklicanih na orožne vaje vsaj 15 dm. dokler so v vojaški službi in še tri mesece potem, dolžne najemnine. Razen tepa šc določa ta uredba: »Ko preteče čas, določen v čl. 1. te uredbe, sme najemodajalec zahtevati od najemnika plačilo najemnine, ki ji poteče rok po tem času Razen redne najemnine sme zahtevati, naj mu plaća še 50°/o njenega zneska kot plačilo dolžnih najemnin, katerih plačilo je odloženo po čl. 1. te uredbe.« Zaradi odložitve najemnin je bilo prizadetih precej hišnih lastnikov, zlasti še, ker so kljub temu. da niso prejemali najemnin, morali plačevati zgradarino. Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo je zaradi tega naslovila na finančno direkcijo dravske banovine prošnjo za odpis zgradarine prizadetih najemodajalcev Prosili so, naj finančna direkcija upošteva težke razmere prizadetih hišnih lastnikov in odredi vse potrebno, da bo plačilo z C* rada rine z doJcLadami vred odloženo, dokler ne bodo plačane najemnine. Sodišča morajo ustavljati rubežni na orožne vaje poklicanih obveznikov, zato so hišni lastniki prosili, naj bi oblasti dovolile tudi davčnim upravam enak postopek za hišne po- sestnike brez vlaganja posebnih prošenj, ki morajo biti kolkovane. Zadostovala na i bi samo potrdila pristojne vojaške odnosno občinske uprave. Upoštevati je treba tudi, da mnogi hiš ni posestniki ne bodo prejeli plačanih najemnin, ko se bodo vojaški obvezniki vrnili z orožnih vaj. V mnogih primerih bi bili pripravljeni popustiti od svojih terJAtev. ko bi jih davčna uprava ne terjala za zgradarino in dotlade Povsem izključeno je. da bi hišni posestniki skušali izterjati zaostanke najemnin s sodno eksekucijo, ker je to predrago Pokrajinska zveza hišnih posestnikov je prejela na to svojo vlego odgovor od finančne direkcije, češ da prošnji ne morejo ugoditi v splošnem tako, da bi dovoljeval' odiloge plačil brez prošenj hišnih po-pestnikov. keT bi bil; sicer odlogov deležni tudi neupravičeni davkoplačevalci, ki so dovolj premožni in lahko plačajo zgradarino. Uradno ugotavljanje pogojev za odlog bi ne bilo po zakonu utemeljeno hi tudi ne izvedljivo. Pač pa bodo prošnje hišnih posestnikov ugodno rešene, če bodo vložene z vsemi potrebnimi dokazili v primeru, ko najemodajalci res ne bodo mo$i plačati zgradarine, ker nso prejeli najemnine od najemnikov poklicanih na orožne vaje. čemu pritožbe zaradi olja? Inozemsko olje bi lahko s pridom nadomestili z domačim tračnim Ljubljana, 30. julija že nekaj mesecev so gospodinje po deželi v skrbeh, kaj bo z jedilnim oljem. Zelo se je podražilo m ponekod je olja pričelo tudi primanjkovati, da so ga trgovci svojim odjemalcem jeli deliti po četrt litra in še manjše količine. V Ljubljani je pravi naval na mestni magistrat, na zaščitni oddelek, predvsem pa seveda na meBtai prehranjevalni odsek, ki je pozimi med rezervno hrano kupil tudi vagon olja. Vsi bi sedaj to olje radi Imeli, vendar je pa mestna občina morala pri razdelitvi tega olja dati prednost raznim socialnim ustanovam, predvsem pa seveda bolnišnicam in drugim zdravstvenim in socialnim zavodom. Med trgovce pa tega olja ni bilo mogoče razdeliti, ker v Ljubljani toliko trgovcev prodaja olje, da bi na vsakega trgovca prišlo le po nekaj litrov in bi se ta množina olja pri vsej Ljubljani komaj poznala in porazgubila. Trgovci nam zagotavljajo, da se stiska za olje ne bo več povečala, saj v kratkem dobimo letos pridelano olje. Prt naraščanju cen zlasti uvoženega blaga se pa pač ne smemo čuditi, če so tudi olju zrasle cene. Poraba olja se je zaradi vojne v Evropi silno povečala In pomnožila predvsem za tehnične namene, ker tehnika Izkorišča tudi za jedilno olje namenjene sirovine, na drugi strani pa pri pomanjkanju mineralnega olja išče nadomestila v rastlinskih oljih. Slovenci smo pač med zadnjimi narodi v Evropi, ki se bi upravičeno pritoževali zaradi pomanjkanja olja. Izvažamo namreč samo lz Slovenije na leto za čez 3 milijone din bučnega olja in semena. Zato pa uvažamo jedilno olje in varčujemo z njim kakor s čudodelnimi kapljicami. Dočim si drugi narodi pritrgujejo od ust vsakdanjo preprosto hrano, predvsem pa maščobe, smo pa Slovenci se vedno gosposki sladokusci in se zmrdujemo nad odličnim domačim bučnim oljem. Branimo se celo najfinejšega in najdelikatnejšega dalmatinskega olivnega olja, čeprav slovi tudi med najizbirčnejšimi sladokusci za delikateso. Ker je pa bučno olje domače in ker so cene razmeroma nizke, menda domače olje iz bučnih pešk sploh ne sme na mizo pravega Ljubljančana ali pristnega Kranjca. Drugje bi nam servirali nezabeljeno solato, pri nas pa zahtevamo uvoženo ali vsaj v glavnem iz uvoženih sirovin pridelano jedilno olje ter zabavljamo na vse pretege na vso našo gospodarsko politiko, na naše oblasti in na naše trgovce, ker nam v teh težkih Časih ne morejo ustreči % oljem, kakršnega zahtevamo. Bučno olje je bolj mastno od navadnega, ▼ Ljubljani in po Sloveniji priljubljenega tovarniškega olja. Naše domače, na Štajerskem in v Prekmurju pridelano zeleno bučno olje iz domačih buč. »gollce« imenovanih, smo prej izvažali v Avstrijo, kjer so ga tudi na gosposkih mizah cenili za rajbolj zdravo in najbolj okusno jedilno, hkrati pa tudi za najbolj izdatno in najbolj mastno, torej za najboljše in najbolj ekonomično olje. Olje je pridelano iz pešk buč »golic«. ki bi tudi v Sloveniji dobro uspevale, gotovo pa odlično obrodile v naših vinorodnih krajih. Peške teh buč imajo tanko in mehko lupino ter dajo od vseh naših buč največji odstotek olja. Naši kmetje naj sade te vrste buč, ki prav tako lahko z njimi krmijo živino, a z oljnimi pogačami bodo pomnožili mlečnost svojih krav. Sedaj oljne pogače kupujejo pri raznih oljnih industrijah, ko bi lahko skoraj po vsej Sloveniji sami pridelali vse potrebno olje in pospeševali tudi živino s krepkimi krmili, kakršne so oljne pogače. SIcer pa Slovenija porabi samo toliko olja, da nam skoraj ni treba saditi več buč sgolic«. kolikor jih sadimo že sedaj, saj smo prej videli, da prodamo za 3 milijone olja in bučnih pešk v inozemstvo. Danes je cena in izvoz seveda mnosro večji. Kar se pa okusa tiče, ima bučno olje navadno res svoj duh, ki se ga pa človek v nekaj dneh tako privadi in mu tudi tako ugaja, da bučnega olja ne more več pogrešati. Zato naj pa tudi izbirčni in razvajeni Ljubljanačnl poskusijo z izvrstnim domačim bučnim oljem ln gotovo se jim že v kratkem ne bo več tožilo po dosedanjem jedilnem olju. ki ga bo morda res pričelo primanjkovat!. Najbolj bomo pa dobro bučno olje občutili pri svojem zdravju in opaziti prav kmalu na rdečih licih svojih otrok. Da bo pa naša sladokusna gospoda še bolj zadovoljna z bučnim oljem, naj to domače olje priporoči tudi znanost m učenimi Izrazi in modernimi vitamini- Ker že moda s&ko zahteva in priporoča vitamine, moramo vso našo javnost opozoriti, da spada naše bučno olje med naj-krepkejšo vitaminsko hrano. In naposled je bučno olje razen krepke vitaminske hrane tudi zelo dobrodošlo krepčilo za naše ohlapne denarnice. Večkrat iščemo in splošno poudarjamo prizadevanja za samoesvojitev na vseh poljih. Na tem polju se lahko osamosvojimo in postavimo popolnoma na svoje noge ter izvajamo najstrožjo avtarkijo kar — čez noč. Zelo radi pa objokujemo tudi usodo naših obmejnih rojakov, revnih štajerskih kmetov, ki jim prav lahko pomagamo s kratkim naročilom, da mora na našo mizo Štajersko bučno olje. Tudi v okolici Ljubljane smo že občudovali nekaj njiv cvetočih sončnic, ki jih ne manjka na nobenem vrtu. Prav je, da s peškami sončnic pozimi skrbimo in hranimo ptičke, ki nam hvaležno preganjajo najraznovrstnejše zajedalce in škodljivce naših vrtov in sadovnjakov. Znano nam je pa tudi, da tudi iz pešk sončnic lahko napravimo prav dobro ln okusno jedilno olje. čitali smo tudi o pripravah uredbe za povečanje sejanja oljaric, torej repice, buč. lanu, konoplje, sezama, ricina, sončnic itd. Vsa oljna semena imajo danes zelo veliko veljavo, zato imajo pa po svetu velik ugled tudi tisti narodi, ki pridelajo čim največ teh semen. Tolstim svinjam in špehatim prešičem raste slava od dneva v dan, hkrati se pa dviga tudi sloves dežel in držav, bogatih na oljaricah. Prizadevanja za našo gospodarsko osamosvojitev teko res kakor po olju! H kraju pa pričakujemo, da bomo kmalu zvedeli za močnejšo propagando in za tečaje, kakor pridelujemo okusno bučno olje, tudi po takih krajih, kjer doslej še ne sade buč »golic*. Izpred obrtnega sodišča KAKO DOLGO TRAJA MANDAT DE. LAVMvLuA ZAUPNIKA Tone je bil v nekem podjetju pravilno izvoijen deiavski zaupnik. JPq zakonu se morajo vršiti nove volitve v mesecu januarju. Dokler traja ta mandat, se zaupniku brez zaki/nite&a razloga služba niti odpovedati ne sme. Nastane rja vprašanje, ako zaupnik svoje pravice obdrži v času med 1. januarjem pa do izvolitve novega zaupnika. Ali se mu sme siužoa odpovedati oziroma ga držati na bret>lačnem dopustu. Tako vprašanje je imelo v konkretnem slučaju rešiti sodišče. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je odredu, da so se nekoč volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov in njihovih zaupnikov izjemoma vršile v me. secu marcu namesto v januarju. V tem času na podjetje Toneta ni zaposlilo 171 ur, čeprav je ta čas delalo povprečno 6 do 10 delavcev na dan. Ko ie Tone pozneje izstopil iz službe, ie zahteval od podjetja mezdo za 171 ur, podjetje pa ie plačilo zavrnilo. Za to je Tone vložil tožbo. Toženo podjeije ie predlagalo, da se tožbe-ni zahtevek zavrne. Češ da je za upniški mandat prenehal s potekom koledarskega leta ln od teaa časa dalje ni zaupnik več zaščiten Podjetje je bilo obsojeno, da i« moralo plačati vtoževano vsoto. R a z 1 o 2 i : Rešitev pričujočega spora zavisi zgolj od vprašanja, kakšen vpliv ima preložitev volitve delavskih zaupnikov. Po I 112 zak. v zašč. d. ugasne za upniški mandat s koncem koledarskega leta. Po stalni sodni praksi pa le razumeti to določbo v tem smislu, da ugasne za upniški mandat iele po izvolitvi novih zaupnikov, ker 1e zadnja funkcija v prejšnjem letu izvoljenih zaup. nikov ta, da vodijo nove volitve. Volitev pa ravno ne morejo voditi, če niso več zaupniki. Po zakonu se moralo vriitl volitve 14 dni po prestanku zaupniškesa mandata. Smisel zakona in namen je. da delavci ne smejo ostati d al i Si čas brez zaupnikov. Za primer, da oblastvo preloži volitve delavskih zaupnikov, pa v zakonu ni nobene določbe glede usode delavskih zaupnikov ozir. njihovih mandatov, da bi ti ugasnili s koncem koledarskega leta. Iz celotne** smisla zakona pa sledi, da le nujna posledica ta. da se v tem primeru avtomatično podaljašajo mandati starih zaupnikov do časa, dokler niso lzvolleni novi. __ Državni svet št. 28.955 z dne IS XII. 1987 je sicer v nekom konkretnem prv določi, da po I 119 zak. o zsJč. d traja mandat delavskih zaupnikov eno koledarsko leto. a delavski zaupnik, ki ie izvrševal svoj mandat v prošlom koledarskem letu, se sme znova izvoliti, kar pomeni da delavski zaupnik konoam koledarskega leta po sili zakon« izgubi svojstvo zaupnika, lahko ga pa zooet dobi s ponovno izvolitvijo. Tt). da f 113 zak. o zašč; d. določa, da v onih podjetjih, kjer -o delavci tudi prej volili svoje zaupnike, ♦vorijo ti zaupniki voMlni odbor in izvedejo nove volitve, neznači. da se mandat delavskega zaupnika Dodallša za čas izvajanja novih volitev. Iz vsega teta izhaja, da so z odredbami § 119 zak. o zašč. d. delavski zaupniki zaščiteni do konca koledarskega leta. v katerem so bili izvoljeni, ne pa tudi preko tesa časa. Obrtno sodišče pa ie iz pre1 navedenih razlogov drugačnega mnenja, namreč da ie smisel zakona ta. da ostane mandat kakor tudi njegova zaštita v veljavi do izvolitve noveea zaupnika. Žegnanfa v mestu in okolici Ljubljana, 30. julija Zadnja nedelja je bila prava »žegnanj-ska« nedelja za Ljubljano, še bolj pa za okolico. Vročine, kakor naj bi bila za sv. Jakoba, sicer ni bile, ker je domala vso noč lilo kakor iz škafa in se jc tudi dopoldne držalo še pusto pač pa se je popoldne vreme zbofljšsvlo. Mnogi so ostali kar v Ljubljani v šentjakobskem okraju, kjer je bik> mnogo bobov, flancatov in potic. V dobrih gostilnah šentjakobske fare so bili deležni vseh žegnanjakih dobrot. V vsej šentjakobski fari je bilo v nedeljo veselje doma. Velik naval je bil popoldne tudi v prijazno Stepanjo vas. kjer so bili tudi flancati in bobi na mizah. Ljubljančani 90 že k malhi popoldne jeli prihajati v velikem številu, največja gneča je bila pa. ko so se po imenitnih šfepanjskih gostilnah oglasile harmonike in je zaplesalo staro in mlado. V 51. Jakobu ob Savi so že na predvečer žcgnaTija pripravili cele čebre piščancev in napekli tfrmade potic, bobov in flan-catev. Ponoči jih je strašilo Slabo vreme, ko pa se je popoldne vreme zboljsalo, so jele pritiskati skozi Tomačevo in Sneber-je množice ljubljanskih gostov proti prijazni vasici. Do polnih popoldanskih ur se je nabralo po gostilnah toliko ljudstva, da je zmanjkalo miz in sto'ov, s tudi z jedačo rn pijačo niso mogUa pridna dekleta postreči hitre in po željah. V §t Jakobu so sc v nedeTjo zbrali menda iz vse dežele potujoči muzikanti, ki so muzicirali skoro pri vsaki tretji mizi. Tja pa so pritisnili tudi vsi berači z dežele, ki vodijo točno evidenco o prireditvah v vseh na.ših farah in šentjakobskega žegnanja nikoli ne zamude. Zegnanje so imeb* v nedeljo se drugod v ljubljanski okolici in sicer na Skaručini in v Vopolju za Šmarne poro kamoT so odhiteli iz Ljubljane številni kolesarji in av-tomobilisfci. Slavje v vseh teb krajih pa ni bilo zaMjučeno že v nedeljo, marveč se jc nadaljevalo še včeraj. Iz Celja —c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 6. avgusta od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. —c Umrla je v ponedeljek v 2alcu štev. 34 trgovčeva soproga ga. Adela Kvedrova. Pokojna je b!la zavedna naredna žena ter vzorna soproga in mati. Pogreb bo v sredo ob 16. iz hiše žalosti v Žalcu na domače pokopališče. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožaljc! —c žrtev napadalcev. V soboto popoldne se je peljal 20-letni delavec Ivan Kehlič s Frankolovega s kolesom iz Celja domov. Ko se jc vozil skozi Tvenco pri Frankclo-vem, sta ga na cesti napadla dva fanta in ga z udarci z ročico močno poškodovala po glavi. KebllČa so oddali *v celjsko bolnico. —c Kolesar ga Je povozil. Na Grobelnem je neki kolesar iz št. Vida povozil 67-let-nega, na Bizeljsko pristojnega Franca Sne-bergerja, vojnega invalida brez stalnega bivališča in mu zlomil desno roko. Sne-berger se zdravi v celjski bolnici. —c Prodaja stavbnih parcel. Mestna občina je prodala inž. Ivanu Štruklju stavbno parcelo v Medlogu po 22 din kvadratni meter. —c Poštne omarice za stranke bo namestila mestna elektrarna v pritlični vezi svojega poslopja na oglu Krekove ceste in Vrazovega trga. Dobro bi bilo, Če bi tudi ostali lastniki večjih hiš po zgledu velikih mest nabavili take poštne omarice, ker bi s tem prihranili pismonošam mnogo dcls.. —c Nesreča ne počiva, V Vodicah pri Kalobju se je v četrtek zvrnil voz sena na SOletnega posestnika Ferdinanda Vogo. Posestnik je dobil težke notranje poškodbe. V Zabukovju pri Sevnici se j« šestletna posestnikova hčerka Ana Muslova polila z vrelo juho in se hudo poparila po obrazu in rokah. V šmartnem v Rožni dolini je neki kolesar podrl 721etno posest-nico Frančiiko Razgorškovo na tla ln ii prizadejal hude poškodbe po obrazu. V Laškem je neki kolesar v petek povozil 131etnega dninarjevega sina Milana Jezer-nika in mu zlomil desno nogo v gležnju. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c V celjski bolnici je umrl v petek 691etni dninar Josip Stante lz Nove vasi pri Celju, v soboto pa Sletnl sinček lesnega trgovca Josip Jazbec iz Planinske vasi pri Sevnici. —c SK Olimp : SK Svoboda (Ljubljana) 7:8 (4:1). Celjski Oltmp je v nedeljo na svojem igrišču v prijateljski tekmi zasluženo zmagal nad ljubljansko Svobodo s 7:2 (4:1). Gostje so nudili v splošnem soliden nogomet in so bili v tehničnem pogledu Olimpu enakovredni, Olimp pa je bil v kombinacijah boljši in titdi odločnejši. V začetku so gostje lahno prevladovali, kmalu pa je postala igra izenačena. Kljub nevarnim akcijam obeh moštev dolgo, ni hotela žoga v mrežo, šele v 19. minuti je čater zabil gol za Olimp, a ai je pri karambolu z vratarjem Svobode tako poškodoval levo noffo, da so ara morali odnesti z igrišča. Tudi vratar Svobode se je poškodoval, a je igral dalje. Namesto njega je nato igral rezervni igralec. Olimp je prešel polagoma v lahno premoč in v 29. minuti je Stupica povišal na 2:0. V 36. if.inuti je zabil Koražžja tretji gol, tri minut« pozneje pa Stupica četrti gol za Olimp. V 44. minuti je Zorko znifial na 4 1. V drugem polčasu je imel Olimp več od igre, kar so gostje popustUi. V 10. mi- nuti .e Marinko povišal na 5:1, v 26. in 30. minuti pa je Stupica zabil še dva gola za Olimp. V 44. minuti Je diktiral sodnik ftnajfctmetrovko proti Olimpu in flmol« j* zniŽAi na 7:2. Tekma Ja bila ves čas B vahna. Sodil je g. PlMBger točno tU ob lektivno. Invalidi v DoL Toplicah DoL Toplice, 29. julija. Med kopališkimi gosti je v DoL Toplicah tudi večje število invalidov. Ti imajo tu svoj lasten dom, ki je bil pred vojno vojas nica odnosno vojaška bolnica za revmatične in druge bolne vojake. Invalidi, potrebni zdravljenja v dolenjskem zdravilišču, imajo tu vso oskrbo s prav dobro in tečno hrano, proste kopeli in tudi vožnjo od doma in nazaj brezplačno. Z mescem julijem pridejo invalidi v Dol. Toplice ter ostanejo tu približno do srede septembra, kolikor pač znašajo od države odrejeni krediti. Stalno je tu okoli 30 invalidov, ki se menjavajo. Dobo zdravljenja odreja navadno zdravnik po potrebi bolezni in traja običajna doba zdravljenja za bolnika tri tedne. Med njimi je mnogo težkih bolnikov, ki komai hodijo, so tudi taki brez rok ali nog in tudi sicer težki invalidi, ki imajo razen drugih hudih posledic vojne tudi akuten revmatizem. Kopanje v zdravilni termi je za te reveže res pravi blagoslov, saj mno Službenem listu« z dne 27. julija t. L, — 60. kos, kjer so razvidni vsi sprejemni pogoji. —lj Najnovejši modni film, ki prikazuje zadnje modne kreacije iz Amerike, predvaja pri vseh predstavah v tem tednu kino Union v Ljubljani! Tel. 22—21. —lj Razstavljena dela Gasparija, Vav-potiča m Smerduja bodo cenjenemu občinstvu na ogled samo še do konca tega meseca. Zato priporočamo ljubiteljem lepe umetnosti, da si izvezena dela v »Salonu Kos« pasaža »Nebotičnika« — še pravočasno ogledajo. — Mestna zastavljalnica spet redno ln normalno sprejema vse vrste blaga, zlatnino in srebrnino v zastavo ln sicer od 7.30 do 13. ure. Na redno sprejemanje zlatnine in srebrnine še posebno opozarjamo, ker spet posluje uradni cenilec. —lj Xalv-*ie. V spalnico Marije Korošče-ve, stanujoče na Sv. Petra cesti 5, se je oni dan splazil tat, ki ji je ukradel iz omare 4500 din v bankovcih in kovancih. Vlomilec ji je ukradel tudi 300 din vredno zapestno uro. — Andrej segulLn iz Ljubljane se je šel okrepčat v Bujasov vinotoč v Prešernovi ulici, kjer je bilo Se več drugih gostov. Ko se je tako smukal okrog miz, pa mu je nekdo posegel v žep in mu ukradel listnico, v kateri je imel nekaj nad 1800 din ter razne listine. Segula je tatvino šele kasneje opazil in obvestil o nji stražnika. — Iz veže hiše št. 7 na Resljevi cesti pa je nekdo odpeljal sivo-pleskan otroški športni voziček, last neke v hiši stanujoče stranke, vreden 400 din. Težak položaj železniških vpokojencev Akcija za uredbo o priznanju vseh službenih let za napredovanje in za pokof*iii?o železničarjev Maribor, 26. julija Ker še vedno ni rešeno vprašanje priznanja delavskih službenih let za napredovanje in pokojnino železniškim uslužbencem nastavljenim po 1. IX. 1923, čeprav je bila zadevna odredba ie v lanskem finančnem zakonu, pa se ni mogla izvajati radi neprimerne stilizacije, to je vprašanje še vedno odprto. Ono bi bilo moralo biti rešeno z letošnjim finančnim zakonom. Ker pa tega ni bilo. je predsednik vlade obljubil že v aprilu, da bo vlada to vprašanje rešila s posebno uredbo, prizadeti, ki težko čakajo na to uredbo, so poslali deputacijo obstoječo iz samih prizadetih, ki sicer vodijo to akcijo že več let, k banu v Ljubljani, da ga prosi za posredovanje pri vladi za čimprejšnjo izdajo omenjene uredbe in to iz razloga, ker živi relativno največji del prizadetih v območju dravske banovine oz. ljubljanske žele7*-niške direkcije. To so povečini uslužbenci bivše južne železnice. G. ban, kateremu je bila izročena spomenica z nad 200 podpisi prizadetih, je deputacijo prijazno sprejel ter ji obljubil svojo pomoč. Potem se je deputacija napotila še v Beograd, da bi merodajnim pojasnila nevzdržen položaj vseh prizadetih posebno pa vpokojencev, ki prejemajo od 400 do j 600 din mesečne pokojnine nn^nesto vsaj ? 1000 do 1500 din. kolikor prejemajo nji- j hovi tovariši, ki na službenih letin niso 1 bili prikrajšani. Namen deputacije je to- J rej bil, da bi merodajne pripravila do tega, da bi bila ta sicer že obljubljena uredba čimprej izdana. Prikrajšano železniško osebje in sicer aktivno kakor tudi upokojeno, obCuti strašno draginjo tembolj, ker že oni. ki prejemajo glede na svoja službena leta, celotne prejemke, ne morejo z njimi izhajati. Zato bi bilo nujno potrebno aktivnemu osebju priznati stopnje, upokojencem pa zvišati pokojnino na normalno višino priznavajoč jim manjkajoče stopnje. Na petih mestih je bila izročena spomenica tudi • podpisana po preko 200 prizadet :h. Ista deputacija se je napotila v Beograd ponovno upajoč, da bo prišla sedaj še tudi do onih odločujočih faktorjev, do katerih prvič — to je v juniju — ni mogla priti. To se ji je deloma posrečilo. Deputacija je merodajnim predložila še dodatek k prvotni spomenici, v katerem jih prosi za nujno denarno pomoč upokojencem, in sicer na račun razlike na pokojnini. To bi bila lahko tudi akontacija, ki bi jo bilo prizadetim trebn nakazati čim prej še v juliju, da bi se mogli poslužiti toplic v svrho zdravljenja, ker so po večini bolni. Deputacija je dobila zagotovLo gospodov ministrov, do katerih se ji je posrečilo priti, a posebno ji je obljubil svojo pomoč g. dr. Smoljan, da bodo vse ukrenili, kar je potre ono, da bo zadeva čimprej v celoti uiejena. Iz Maribora — Iz sodne službe. sodnega pripravnika pri mariborskem okrožnem sodišču je imenovan g. dr. Valter Pipan. — Tržne cene v Marib<;-7*a. V smislu poročila štev. 30 mariborskega mestnega tržnega nadzorstva so na mariborskem trgu sledeče cene: Meso: govedina I. vrste 14 do 16, govedina II. vrste 12 din, svinjsko meso s kostmi 14 do 15, svinjsko meso izluščeno 15 do 16, riba 18 do 20, zajec 15 do 16, salo 16 do 18, slanina 16 do 17, pljuča 7 do 8, jetra 8 do 12, rebrca 12 do 14 din, svinjska glava 7 do 8, ledvice kom 2 do 3, svinjske noge kom. 2 do 3 din. Zelenjava: krompir kg 2 do 2.25, merica 10 do 12, čebula 3 do 6, česen 8 do 16, zelje kom. 1 do 4, kumarice km. 0.50 do 3, zelena paprika kom. 0.50, karfijola kom. 1 do 10. ohrovt kom. 1 do 3, hren 7 do 9, zelena kom. 0.50 do 3, buče kom. 0.50 do 5, paradižniki kg 8 do 10, fižol v stročju kg 2 do 5, lučen grah liter 4 do 5, koleraba kom. 0.50 do 1. Sadje: jabolka S do 12, hruške 8 do 14, suhe slive 6 do 10, crnice lit. 2 do 2.50, marelice kg 12 do 20, breskve 12 do 20, maline liter 7 do S, grozdičje lit. 4, grozdje 18 do 20, celi orehi 8 do 9, luščeni orehi 24 do 28. ringlo 8 do 12 din. Žito: Liter pšenice 2.50 do 3, rži 2 do 2.50. ječmena 1.75, koruze 2.50 do 3, ovsa 1.50," prosa 2.75 do 3. ajie 1.50 do 1.75, prosenega pšena 5, fižola 5 do 6 din. Ribe: mrene 12 do 14, belice 8 do 10. morske ribe 12 do 14, morski raki 28 din za kg. Mlečni izdelki: smetana liter 10 do 12.50, mleko 2 do 2.50, surovo maslo 28 do 32. čajno maslo 34 do 40, domači sir 10 do 12, jajca kom. 0.60 do 1 din. Perutnina: kokoši kom. 22 do 32 din, par piščancev 20 do 65, gosi kom. 30 do 45. race 20 do 25, domači zajci po 10 do 3u din komad. — Štiri žrtve napada so prepeljali včeraj v mariborsko bolnico. So to 49 letni o nnko Belina s Pobrežja, ki ga je neznanec v.daril z boksarjem po obrazu in mu ziomil kost v nosu, 301etni Dominik Ma-kuc s Pobrežja, ki ga je neki vinjeni moški udaril kolom po nogi m mu jo zlomil, nadalj« 251etni čevljarski pomočnik Mihael Broan iak iz Zgornjega Radvanja, ki so ga v neki gostilni v Rad van ju štirikrat z nožem zabodli v hrbet ter dvakrat v prsa ter 431etni posestnik Gustav Rateč iz Spodnje Dobrave, ki je postal žrtev pretepa v neki gostilni v Dobravi. Rateč je dobil poškojbe po obrazu. — Sreča v nesreči. Na državni cesti Maribor—Ptuj se je mestnemu avtobusu zlomila os v desnem prednjem kolesu. K sreči pa pri defektu ni bilo žrtev, temveč je nastala samo materialna škoda. To ie že drugi primer v teku enega meseca. Kakor državna cesta Maribor—Slovenska Bistrica, tako je tudi ptujska cesta potrebna temeljitega popravila, ker bo sicer na teh progah onemogočen vsak avtomobilski promet. Inserirajte v „S1. Narodu44! MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici. Izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— 8LOYKNSKI NAROD«, tank, M. Julija 1940. 172 AH American Canal največja namakalna naprava Amerike Podzemni rov, po katerem teče voda iz reke Colorado Tri velike vodne naprave zadržujejo v toku mogočne ameriške reke Colorado skrito energijo, da ne uhaja brez koristi v morje. Prvi je Boulderjev jez, ki njegovo energijo turbine izpreminjajo v električno energijo. Drugi je 250 km južno od otoka ležeči Parkerjev jez, ki dobavlja takozvanim coloradskim vodovodom letno 1400 milijonov kubičnih metrov koristne vode južne Kalifornije. Tretji je pa 240 km nižje ležeči jez Imperial. Tu gre za namakanje kalifornijske doline Imperial in doline Gila v Arizoni. Dograditev jezu in z njim zvezanih namakalnih kanalov predstavlja zadnji mejnik v velikem gradbenem programu na reki Colorada. Sklep o teh veličina ameriškem kongresu. Za namakanje določeno ozemlje južne Kalifornije, obsegajoče 175.000 ha, je največje umetno namakano ozemlje v Združenih državah. Razprostira se v prostoru, čigar središče so mesta West Morland, Imperial. Sandia in Holdville. ležeča se-verozapadno od arizonskega mesta Yume. To ozemlje leži večinoma pod morsko gladino in njegovo najbližje mesto severno od mesta West Morland leži celo 70 m pod morsko gladino. Iz tega je izvirala neprestana nevarnost, da bi voda iz reke Colorado zalila obširna polja in travnike. To nevarnost so odstranili že s prej zgrajenim Boulderjevim jezom. Podnebje teh krajev, kjer živi okrog 45.000 ljudi, je zelo suho. Letne padavine znašajo komaj 50 do 100 mm in potreba umetnega namakanja sicer rodovitnega ozemlja je ležala na dlani. Celokupna poljedelska proizvodnja doseže tu letno vrednost nad 4,000.000 dolarjev. To ozemlje dobiva zdaj vodo po kanalu, zgrajenem ob mehiško kalifornijski meji. Kanal se imenuje Ali American Canal. Pri izdelovanju načrtov za ta kanal so računali že z morebitnim poznejšim povečanjem namakanja površine na 415.000 ha in v ta namen so določili največjo potrebno količino po kanalu pretekajoče se vode na 430 ms v sekundi. Po tej količini so določili profil kanala. Širina dna se skrči od 49 na 30 m. a povprečna globina vode, tekoča s približno hitrostjo 1 m v sekundi znaša 5 m. Kanal je dolg 128 km, vse namakalno omrežje pa 4100 km. Kopali so v napla- vinah reke Colorada, a deloma so razkopavali tudi pesek, ki ga je nanesel veter. Izkopati so morali 54,000.000 m* zemlje in peska. Dela niso bila posebno težka ker ▼oda skoraj nikjer ni pronicala v večjih množinah skozi iskopavani materijal. Vo-doteanost dosežejo enostavno tako. da bodo v začetku spuščali po kanalu vodo neposredno iz reke, In da bo voda sama s tem, kar prinaša s seboj znatno utrdila m zamašila stene kanala. Kanal črpa vodo izza jezu Imperial in leži na kalifornijskem bregu reke. Na drugi strani dovaja jez Gila v kanal 170 m* vode v sekundi ter namaka 60.000 ha v Arizoni ležeče zemlje. Jez Je visok samo 14 m, dolg pa blizu 400 raze ko so zaceli delati načrte je delala onesnažena rečna voda projektantom velike težave zaradi naplavin, ki bi se bile pojavile v vseh namakalnih napravah. Inženirji so Izračunali, da bi znašale naplavine pri povprečni količini vode 340 m" v namakalnem omrežju v enem dnevu 60 ton. Ce bi hoteli vse te naplavine odstraniti, bi stalo to letno najmanj 1,000.000 dolarjev. Naplavin bi pa tudi ne mogli porabiti za obnovitev zemlje, ker je v njih malo organskih snovi. Odstranitev teh temeljnih težkoč iz tehničnega in finančnega vidika je bila vodilna misel pri ureditvi končnega načrta. Odločili so se za npčrt. po katerem vodo dobro očistijo, predenj jo spuste v kanal. Čistilne naprpve so na desni strani jezu. Proračun za te naprave je znašal 1.500.000 dolarjev, vse pa kaže. da bo znatno prekoračen, preden bodo vse naprave gotove. Po posebnih ceveh je naDeljana voda iz reke v tri velike bazene, dolge po 244 m in široke po 152 m. Skozi te bazene teče voda zelo nočasi. Tako se norosti glavni* naplavin. Usedline z dna bazenov sorc*f odstranjujejo s posebnimi napravami in jih spravlialo v jarke, od koder čredo po ceveh nazal v reko, ki lih odnaša naprel. Tz kanala Oila tekoča voda se na ne očisti tako temeliito. Tu ie namreč r»-jr**>q vod*» za namakanie mno«ro m»n^Sa. Jez Imperial ie bil doerraien leta 1938. Vse namakalne in čistilne naprave na začno delovati še letos. Celotna namakalna nanrava je pravo čudo moder«** tehnike, največje delo te vrste v Ameriki. Nemčija v tujih jezikih Od septembra lanskega leta se pojavljajo izrazi Nemčija in Nemci .dan za dnem na naslovnih straneh listov in revii vsesa sveta. Zanimivo ie. kako se glasita izraza Nemčija in Nemci v raznih jezikih. Japonci nazivaio Nemčijo Doitsu-koku. Prva dva zloga kažeta na deblo besede deutsch. koku na pomeni v japonščini dežela. Kitajščina ima za nemščino izraz Dehkuo. Kuo pomeni v kitajščini dežela. Največkrat ie nemščina izražena z izrazom, ki so ga poznali že stari Rimliani. če so govorili o deželi onstran Alp. Italijanščina ie prevzela ta izraz neizpreme-njen: Germania, pač pa rabi za Nemce izraz tedeschi. Tudi v grščino in romun-sčino ie bil snreiet naziv Germania. Angleščina ima za Nemčijo izraz Germanv, holandščina Dmtschland. švedščina. danščina in nor veščina pa Tvskland. V drugih iezikih se izvaja naziv Nemčiia iz starogermanskega plemena Alem a nov. ki ie svoi čas od Mainza in Dunaia prodrl preko sredniega Ren? v cedanio Alza-ško. Tako pravijo Francozi Nemčiii F Alle-masne. Španci Allemania. Portugalci Ale-manha. Turki r>a Alemanva. Jugoslovani rabijo izraz Nemčija. Madžnri Nem^tors^as (orsaa za pilotovo umetnost. Pilot mora imeti v prvi vrsti čut za dviganje letala iz tako strmega poleta v normalno lego. Ce bi ne znal spretno manevrirati z letal mm bi se lahko isto razbilo. Paziti mora, da ne pride letalo v stik z zemljo Za take rolete, ki so *?otov> riainevam^iši. so potrebni seveda mir*cli. dobro izvežbani oo-gtrmni piloti jeklenih živcev._ Štirje milijoni Angležev pođ orožjem Konec prešlega tedna so odrinili na Angleškem pod orožje moški letnika 1906. S temi vojaki je Anglija dopolnila svoj četrti milijon. Prostovoljci niso všteti med njimi Kako je s cenami drv Maksimiranje cen lahko postane iluzorno, če ne do dovolj drv za domače Ljubljana 30. julija Cene drv so maksimirane in napovedujejo, da bodo mak si m i radi tudi cene premoga. Ljudje so se nekoliko oddahnili, kajti kazalo je. da v prihodnji zimi pri nas sploh ne bo mogoče kupiti kuriva, odnosno vsaj ne po kolikor toliko zmernih cenah. Drv je malo naprodaj pri kmetih celo zdaj. sredi polet ia. Zc od pomladi so mnogi trgovci m zasebniki kupovali na debelo vsa drva. ki so jih dobili Zarad' velikega povpraševanja so cene naglo poskočile in kmetje so razprodali tudi povsem sveža drva. Bilo je razumljivo, da so bPa drva kmalu razprodana tudi za-ad; tega. ker so jih kmetje v pretekli hudi zimi malo pripravili. Mraz je zelo oviral delo v gozdovih. Upoštevati je tudi treba, da je bilo mnogo delovnih moči na kmetih na orožnih vajah. Poraba drv ie bila v pretekli zimi mnogo večja, ne le zaradi hudega mraza, temveč ker so bile tudi težave z nabavo premoga. Trgove: s kurivom so povsem izpraznili svoje zaloge. Spomladi je bilo treba zalege zopet izpopolniti. Tedaj so pa kurivo nekoliko bolj kupovali tudi zasebniki, ker so se čez zimo drvarnice temeljito izpraznile 'Ze te, domače razmere, so lahko dovolj vplivale na naraščanje cen goriva Upoštevati je pa treba še, da iz Slovenije izvažajo drva tudi druge banovine in da je od nas bil večji izvoz v inozemstvo že zaradi manjših prevoznih stroškov. Kdor proučuje redno statistične podatke o naša zunanji trgovini, je lahko opazil, kako zelo se je povečala poraba našega goriva ne le v Italiji in Nemčiji, temveč tudi v Švici. Pred tedni je ban banovine Hrvatske izdal uredbo o maksimiranju cen drv. Na Hrvatskem si pa ne prizadevajo le, da bi bile maksimirane cene drv, temveč tudi, da bi producenti ne izvažali preveč drv v druge banovine. Tudi pri nas bi morali rešiti to vprašanje Ne trdimo da nima Slovenija v normalnih razmerah dovolj drv tudi za izvoz, a maksimiranje cen lahko postane illuzorno, če drv nc bo dovoli naprodaj za domače potrebe Posebej pa je treba šc naglasiti, da pri na> vsi razumejo maksimiranje cen tako kakor da so maksimalne cene hkrati tudi minimalne. Ce je n. pr. maksimirana cena mesa. nc bo nihče prodajal mesa ceneje, temveč točno po predpisani maksimirani ceni To jc ci-cer dovoljeno, vendar se pa zdi. da z daj sku^a prodajati svoje blago, ki ima predpisane cene. točno po najvišjih dovoljenih cenah, čeprav bi ga sicer lahko prodajal nekoliko ceneje. Tega sc bojitno tudi pri prodaji drv, p.>-sebno pa šc da bod< diva naprodaj po cenah za blago prve vrste drva slabše vrste, saj je zelo težko točno določiti mejo med posameznim' vrstami Zato sc bo dogajalo, da bodo celo kupci ponujali višjo ceno. ko bo drv malo naprodaj. Konzumenti tudi ne bodo mogli biti zadovoljni, ker bodo težko kupili drva neposredno od producentov. kmetov in gozdnih uprav: prod'icenti pač raje prodajajo skupaj večje količine hkrati kakor posamezne metre. Če bo torej izvoz drv iz Slovenije še nadalie tako živahen, bo predvsem prizadet^ domače prebivalstvo. Nevarnost je pa tudi. da bodo ljudje preveč izsekavali gozdove. Ugotovljeno je, da v Sloveniji že zdai načenjamo gozdni kapital, to se pravi, da več lesa posekamo na leto kakor tja prirasc Prekupci kupujejo zadnie čase no d "Seli velike količine drv za izvoz v Švico. Italijo in Nemčijo. Nedavno je bilo nakupljenih samo v kočevskem okraju za Celovec 14.000 kub metrov po 22 par kg franko Kočevje Domače ustanove in organizacije, ki preskrbujejo drva za svoje članstvo, imajo letos silne težave z nakupovanjem. Državni uslužbenci so organizirani v svojih nabavljalnih zadrugah, kar jim nekoliko ojlajšuje eksistenčni boj, saj bi sicer marsikdo ne mogel niti preskrbeti kuriva za zimo. Nabavljalne zadruge so letos imele tudi velike težave z nakupovanjem drv- in se doslej še niso mogle dovolj založiti za zimo. Dr. Radovan Brenčič pri Abrahamu Maribor. 30. julija »Ste bili pri ustanovitvi Celjskega Sokola že v Celju?« — To je bilo pred kratkim eno tistih vprašanj, ki jih zaslužni upravnik naše obmejne kulturne trdnjave tako rad nepričakovano stavi, če se hoče za trenutek oddahniti od težkega poslovnega dela. Moj začudeni poged Da je takoj Doiriral s pripombo, da ie bil on baš tisto leto (1. avgusta 1. 1890.) rojen v Celju, kier je bil njegov oče dr. Alojzij Brenčič odvetnik — med prvimi, ki so se odzvali pozivu na ustanvitev Sokola in pozneje (od 1. 1896—1898) tudi njegov starosta. Sledilo ie moie pojasnilo, kako sem iz Krškena kot oolitični oresnanec orišel v Celje že k sp-četku Sokola, kako mi je moj novi šef takoj ob nastopu strogo zabičal, da ia ne bom zahajal v Čitalnico ali pa da bi se celo pajdašil s Sokoli, katerih eden da ie Dri tvrdki. oa ie zato tudi odslovi j en. S tem — otvorivši duri svoiih snominov na Celje, sem mu hotel nadalie tudi pojasniti, kako složno je tedai v Celiu deloval slovenski živeli in kako sem se še tisto noč rx> svojem orihodu seznanil baš z onim Sokolom in kako me ie baš on drugo noč vpeljal v čitalniško družbo, no in--tu sem bil prekinjen z obiskom, ki je veljal osebno dr. Brenčiču. Meni osebno je bilo to zelo neljubo. Ze preje sem namreč v dr. Brenčiču spoznal enega tistih mož. ki niso orijatelji osebnih slavij in ki najraje vidijo, če vnanii svet za nje ah' sploh ne ve. ali pa jih enostavno prezre. Sluteč pa. da v doglednem času tudi nanj preži oDominievalka krotkosti našega življenja — in to je prav gotovo 50-letnica rojstva — sem skušal neopaženo kje izslediti podatke iz njegovega osebnega življenja, zlasti pa izza dobe njegovega dobrovolistva in kako je ob prevratu prišel do odgovorne službe obmejnega nolic. komisarja (v Radgoni. Spiljah in Mariboru) in kaj posebnega ga je gnalo k tako nehvnležriim poslom kot le v obstoječih razmerah slovensko poklicno eledališče. Toda kot bi bilo začarano: toliko vse preveč o drugih, a nikjer v naših leksikonih prav nič o dr. Brenčiču! Njega samega pa tozadevno nisem maral nadleeovati. ker vem, da ie sicer dobra duša. če more komu Domagati in da ie naoram novinarjem tudi radodaren, če gre za dobrobit gledališča, ampak glede samega sebe le preveč — zaprt. Tudi ne ponavlja že enkrat načete, magari prekinjene zadeve, razen seveda strogo poslovnih. Če vse dru en. baš te njegove zaortosti nanram samemu sebi ne odobravam. Kdor kakor on služi javnosti, kdor ie kakor on v tej iavni narodovi službi celo predstavnik krone narodove kulture tu na naiboli iznoptavlieni obmejni postojanki, ni več sam svoj tudi ne s svojimi sicer osebnimi doživljaji. Zato se naj naš slavljenec sam sebi pri-paše, če mu z običajnimi pojasnili iz. osebnega življenja za njegovo 501etnico bnš iaz. ostanem na dolgu do skoraišnie 2(He'n?ce njegovega truda, skrbi in požrtvovalnosti polnega delovanja kot ned osebij! vi in za Maribor tudi nenadornestlS\n oče — skrbnik od merodarnfh strani naiboli zaoo-stavliene^a neboglienekn. In to i p v vsei Jugoslaviji gotovo in — žal — baš Narodno gledališče v Mariboru! — Med tem pa naji^kreneie želeČ: Bilo srečko m nmoTt leta! ____Fr. Dolenjski Slonova xapuščina V wodlandskem živalskem vrtu je poginil slon Tusko, ki je zapustil bančni račun v znesku 79.13 dolarjev. Denar so zbrali za slona njegovi obiskovalci in preostanek se bo zdaj porabil za slonove tovariše v zoološkem vrtu. Krinka i 152 ljubezni Mladenič je omahnil na stol in si zakrU obraz z rokami. V veliki knjižnici je zavladala tišina. Michelina se je ozrla na kostanjeve gladko počesane lase. Svojemu bratrancu ni zamerila. Da bi mu prihranila nepotrebne muke, mu je odkrito povedala, da je zaročena. Komaj je Čakala, da bi ostala sama, da bi se mogla ukvarjati s svojimi mislimi, Zato je dejala: Ni ga hotela razburiti s tem, da bi mu priznala svoj nemir in svoje zle slutnje. — Danes sem doživela... čudno srečanje. Dobila sem de bolj čudno pismo. — Kakšno srečanje... kakšno pismo? — Na pokopališču sem srečala Francoise. Molila je na materinem grobu. Ijarids je skomignil z rameni. — Amaurv, nočem se prepirati z vami in nobenih očitkov ne boste slišali iz mojih ust. Niti mojega očeta, niti Herveja de Ferneusa se ne more dotaknili to, kar ste govorili tu, kajti te besede sta vam narekovala jeza in ljubosumnost. Toda to je bilo zadnjič, ko ste imeli priliko izgovoriti jih vpričo mene. Pojdite! Vstal je bled in solznih očL — Vi me podite proč? — Ne podim vas. Prosim vas samo, da me pustite nocoj samo in da ne poskusite več govoriti z menoj med štirimi očmi. To bi se vam ne posrečilo več. In ko je obstal bratranec pred njo ves presenečen, je Michelina pripomnila: — Pojdite no že, bratranček. — Te besede je izgovorila kakor da odslavlja otroka. Mladenič je hotel priskočiti, da bi ji poljubil vsaj roko. Se preden je pa to storil, je dekle izginilo in zaloputnilo vrata za seboj. Ko je ostala Michelina sama, je čutila, kako so ji zarojile po glavi težke misli. Kje je Herve ? Zakaj tako dolgo molči? Saj bi bil vendar lahko pisal svoji materi. Toda gospa de Ferneuse je bila tudi izginila. Kar je MicheKna zadrhtela. V duhu je zagledala pred seboj tistega zoprnega moža, ki je govoril % njenim očetom, kakor da mu je enak, z njenim očetom, ki je bil vedno pripravljen pokazati ljudem, da stoji visoko nad njimi, in a tem nizkotnim bitjem naj bi se Renaud de Valcor sestal tiste noči. Michelina je namreč slišala, kako sta se domenila, da se sestaneta. Slišala pa ni, kje bo sestanek. Nedvomno je bila to past. Njen oče je sam silil v nevarnost. Ne sme na sestanek... ne, ne sme! Vrže se mu v naročje, prizna mu, da je prisluškovala. Razpršiti bo moral njen nemir, ali pa ostati doma. Michelina je pozvonila. — Sporočite mi takoj, čim gospoda odideta. Takoj, ste razumeli? — Dobro, gospodična, — je odvrnila komornica. Čez dobro uro se je zdelo Michelini, kakor da so zalopunila vezna vrata. Komornica je zopet prišla. — Gospoda sta odšla. — Ah — ali je moj oče sam ? Kje je ? — Tudi gospod markiz je odšel. — Kaj... odšel je ? — Da, gospodična! — S svojima prijateljema? — S tistima gospodama, da gospodična. — Drdranja kočije nisem slišala. — Gospod markiz je odšel peš. — Dobro. — Ali gospodična še ne pojde k počitku? — Pozvonim vam. Michelina je bila odločena ostati tako dolgo pokonci, da bi se vrnil njen oče, da bi ga prosila za razgovor, pa naj bi bilo ob katerikoli nočni uri. — Ce se vrne! — je pomislila in zadrhtela v nemiru, v katerem se je bala vsega, ne da bi točno vedela česa. Kmalu so se razne njene skrbi zlile v celoto, v ta nespametni in mučni strah. Ali se je bala njenemu očetu zlobno nastavljene pasti? Ali se je še bolj bala družbe, družbe skrivnosti m zločinov med očetom, ki ga je doslej tako visoko cenila in med bitji, podobnimi možu, čigar zločinski obraz je bila opazila malo prej v očetovi sobi? Sama ni prav vedela, česa se boji in zakaj drhti Njeni živci so bili do skraj- | nosti napeti. Tišina jo je dusila. Opolnoči je poklicala v svoj salonček Firmina, starega markizovega k orno mik a. Po pravici ali ne je veljal za moža, ki bi bil lahko poznal vse važne tajne svojega gospodarja. — Firmin, ali vam moj oče ni povedal, kdaj se vrne? — Ne, gospodična, toda vrne se kmalu, kajti gospod markiz mi je prepovedal čakati ga. Dekle je obmolknilo, kakor da ni hotelo dati pobude za opazke, če bi izdalo svojo duševno razburjenost, ki je bila morda neutemeljena. — Kaj misli gospodična ostati pokonci, dokler se gospod markiz ne vrne? — je vprašal stari sluga v spoštljivi zaupljivosti, ki si jo je mogel dovoliti samo on« — Ne vem ... Morda. Moram mu sporočiti nekaj nujnega. — O gospodična... je dejal starec, — naj mi gospodična oprosti, če sem si drznil nekaj pripomniti ... Toda to bi moglo jeziti gospoda. Naj gospodična razmišlja o tem. — Dovolj, Firmin, ne vprašujem vas po vaših nazorih. Lahko noč! — je dejala užaljena Michelina hladno, ne da bi vedela, kaj je hotel sluga reči. Kmalu potem je odslovila tudi svojo komornica. Vse se je pogreznilo v spanje. Michelina je stopila k oknu in videla, da sneži Tema na dvorišču se je razjasnila z bledim odsevom. Dekle je razločevalo snežinke, vrteče se v žarku, ki je padel s predsobe, dočim je električna luč bdela z njo, pričakujoč očetov povratek. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Val v Ljubljani