Za zadovolje.vanje večine skupnostnih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, Id niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. Žebot
slovenska
FOR A. FREE SLOVENIA
Novejši družbeni In politični razvoj v Jugo slavij! se giblje v smeri narašču jočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri Je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje.
Ciril A. Žebot
LETNIK XXVII — VOI.UME XXVII
Marec 1976
Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada.
Številka 3 — Number 3
Vesele velikonočkne praznike želita uredništvo in uprava lista Slovenska Država
SLOVENSKE ODDAJE GLASA AMERIKE OBNOVLJENE.
29. februarja je Glas Amerike iz Washingtona — po enoletni prekinitvi — zopet začel oddajati v slovenskem jeziku. Oddaje se slišijo v Sloveniji ob 6 h in ob 7,15 zjutraj na srednjem valu 251 m in na običajnih kratkih valovih.
VSTALI BOMO TUDI MI . .
Ko boste brali te vrstice, bo že Velika noč. Praznik vstajenja, praznik zmage Pravice nad Lažjo. Vstali Kristus živi in kraljuje, čeprav se nam zdi,
OBNOVITEV SLOVENSKIH ODDAJ GLASA AMERIKE
Po trinajstih mesecih molka j se je v nedeljo 29. februarja ob j
oddaje utihnile. Odločitev, da bodo slovenske
da Laž slavi svojo zmago in j šestih zjutraj (po evropskem | oddaje Glasa Amerike ukinjene, je bila posebno boleča, ! Jcer je bila tako malenkostna. Nap revij ena naj rabi bila iz finančnih uszlogov. Po podatkih
SLOVENSKO ZASTAVO V NAŠE DVORANE
(Ga. prof. Lea Lirbanc nas je zaprosila, da še enkrat objavimo spodnji članek, točno tak kot nam jc bil poslan. Njem 1 prošjni radi ustrežemo. Urednik).
Pravkar sem ve vrnila od prireditve folklorne skupine. NA-CELJ v dvorani na Manning Ave. K. nastopu take skupine m sploh k vsem drugim slovenskim prireditvam nujno spada tudi naša zastava. Ce se sklicujemo na slovenstvo pa nismo toliko ponosni, da izobesimo našo azstavo potem z našo zavednostjo nekaj ni prav. Ne razumem, kako je mogoče da prva slovenska dvorana v To-ronta ni do danes poskrbela zato	Zupljani	slo-
venske župnije na Manning Ave. doprinašamo veliko žrtev, ko redno hodimo na prireditve v našo župnijo, saj večina nas živi precej oddaljeno od župnije. Hodimo na Manning zato, ker tu pričakujemo našo slovensko vzdušje in k temu nuino spada tudi zastava v dvorani. Dvoran, župnijskih, gostinskih in drueih imamo na pretek,
lepših in bližje.--A vendar
se odločimo vedno za naso, ker nam gre za slovensko stvar in še posebej hočemo nekai slovenskega duha vcepiti nasi mladini. Nismo v Kanadi se. hvala Bogu, tako daleč, da bi se kdo protivil izobesemu naše slovenske zastave. Če pa bi bil kak posameznik proti temu pa je verjetnost velika, da to ni naš župlian. Vodstvo nase župnijske dvorane mora vendarle imeti toliko odločnosti m razumevanja v tej stvari, da bo poleg običajne kanadske državne, izobesilo stalno naso slovensko zastavo. Treba je vendar žc dati zgled novemu rodu, ki raste med nami, da bo nedvomno začel ceniti najbolj prvobitni simbol našega naroda, — slovensko zastavo.
Lea Urbane
. ..31. III. 76. ob zaključku lista smd izvedeli, daje bil č. g. Dr. Alojzij M. Ambrožič (46) imenovan za pomožnega škofa toront-ske nadškofije. Dr. Ambrožič je član torontske teološke fakultete in dekan teološkega seminarja v scarborough (St. Au-gustin). Torontski nadkof prez-višeni g. Philip Poccoc se jc imenovanja zelo razveselil. Novi| pomožni škof, kakor hitro bo' posvečen, bo pomagal pri delu za etnične župnije torontske nakškofije. K visokemu imenovanju — naše iskene čestitke!
Sovjetsko gospodarstvo je vojno gospodarstvo
Ob svojem nedavnem obisku
Londona je izjavil Aleksander Solženicin. da je sovjetsko gospodarstvo tako usmerjeno na vojno, da je nevarnost, da pride do vojne celo proti volji članov politbiroja. To nevarnost bi mogla preprečiti samo radikalna preusmeritev sovjetskega gospodarstva- od vojnih na mirovne cilje.
• Po podatkih organizacije
National Alliance Concerned vvith School-Age Parents postane v ZDA ena izmed 16 deklet mati pred 17 letom starosti. 9% mladostnih mater poskuša samomor — kar je sedemkrat več kot za ostalo mladino teh let.
Njegova cerkev marsikje, tudi v naši Sloveniji mora molčati da skoraj se skriti v katakombe. Prvi kristjani so poznali' katakombe, v njih so se skrivali in tam obhajali sveto Evharisti-jo. Pa so se katakombe odprle in Cerkev je izšla iz njih zmagovita ter se razširila po vseh kontinentih sveta.
Če hočemo doživeti slovensko Veliko noč, nam je potrebna trdna vera, krepko upanje v zmago Pravice in ljubezen do velikih narodnih vrednot, radi katerih so umirali naši slovenski mučenci. V teh treh silnicah je naša moč. čudne so razmere danes. Takozvani "demokratični" svet in vodilni politiki popuščajo brezboštvu. Sklepajo razne zveze, ki ne bodo prinesle nič dobrega. Iz naše matične domovine prihajajo sem v Ameriko, pa tudi v Kanado ter Argentino in še kam drugam rdeči politični emisarji in tukaj sklepajo razna "sestrstva" in pogodbe o prihodu raznih "kulturnih" naprednih skupin. Nihče od slovenskih protikomunstičnih borcev, bolje rečeno večine slovenske skupnosti niiišče ni vprašal: vam je prav tako ali ne. na žalost so se odločili nekateri "tudi Slovenci" podpirati] taka "sestrska srečanja" (Cleveland). Kaj bo sledilo, je vsakemu jasno. Prihajali bodo in že prihajajo razne skupine ter posamezniki, ki bodo tukaj širili "napredno" idejo t.j. marksistično — komunistično ideologijo pod različnimi vidiki. Poskusili bodo s svojim šolami. V nedeljo 29. febr. smo slišali v Chicagu na televizijski oddaji (srbska. marksistična oddaja) tole: "V našem slovenskem šolstvu v Ameriki je nekaj narobe. Mladina se vzgaja enostransko. Nihče tej mladini ne pove prav nič o slovenskih herojih od 1. 1941-45". Kakšnih herojih? Partizanski pesnik Mate Bor je njih geslo označil takole: "Naš bog je rop, požig, umor". In o takih "herojih" bi naj govorili v slovenskih šolah, katere bi radi ustanovili v Ameriki, Kanadi, Argentini in še drugod od komunističnega režima poslanih ljudi s pristankom naših "demokratičnih" vodnikov v deželi....?
Tudi v Chicago imamo ljudi "napredne" kaste, kateri so si vzeli za tarčo prav slovenske sobotne šole. Kaj je naša dolžnost, da preneha naš veliki petek in nam zašije zlata zarja velikonočnega slovenskega jutra? Predvsem edinost!
Dokler bomo edini v osnovnih slovenskih verskih in narodnih načelih, bomo močni. Sedaj gre za res! Naši nasprotniki so si začrtali program: razbiti katoliško slovensko emigracijo. Na različne načine: Vtihotapiti se , v razne katoliške organizacije in tam podtalno delati, blatiti versko in narodno skupnost in vodilne ljudi ter katoliške ustanove. Bodimo pozorni! V strnjenih vrstah bomo ohranili to, kar I smo prinesli s seboj v emig-j racijo: Bog, narod, svoboda,
času) zopet oglasil slovenski Glas Amerike.
Obnovitev slovenskih oddaj Glasa Amerike pomeni za Slo-
vence važno ■ potrditev dvesto-' same Informacijske agencije
letnega načela ameriške Izjave Neodvisnosti, ki je svetu razglasila kot "samo po sebi umevno resnico", da "so vs* ljudje ustvarjeni enaki in so od Stvarnika obdarjeni z gotovimi neodtujllnimi pravicami." To ni čustveno pretiravanje. Zgodilo se je namreč, da je po več ko tridesetih letih neprekinjenega oddajanja slovenski Glas Amerike bil 1. februarja
USA pa bi bilo z ukinitvijo slovenskih oddaj prihranjenih borih 56,000 dolarjev. (Kasnje, v teku borbe za obnovo slovenskih oddaj je USIA to številko zvišala na 80,000 dolarjev).
številna pisma poslušalsev iz Slovenije, pa tudi uradni statistični podatki zbrani v ' sami Sloveniji, so pokazali, da so bile slovenske oddaje Glasa
1975 lahkomiselno in krivično] Amerike učinkovite in priljubljene ter so dejansko predstavljale edino—splošno in ne-riške svetovne radijske službe. | posredno — zvezo med Slove-
ukinjen kot edini izmed začetnih narodnostnih oddaj ame-
Veličina Amerike ni v tem, da
je pri nas vselej in samo po i sebi vse pravično in pametno,! temveč v tem, da dvestoletni ameriški ustavni sistem vedno omogoča, da se zagrešene krivice in napake popravijo, če se prizadeti resno zavzamejo za to, kar jim v smislu ameriških načel po pravici gre. In tako je bilo v primeru lani ukinjenega, sedaj pa obnovljenega slovenskega Glasa Amerike, * * *
25. novembra 1974 jc vodstvo Glasa Amerike z notranjim pismenim sporočilom objavilo vrsto zmanjšanj, ki so postale nujne z ozirom na omejitve, naložene organizacij iz proračunskih razlogov od strani nadrejene Informacijske Agencije Združenih držav (USIA). Poleg nekaterih tehničnih in upravnih ukinitev, je poročilo navajalo tudi skrajšanje nekaterih oddaj—in popolno ukinitev dnevnega polurnega programa v slovenščini. Odločitev je bila izvedena 1. februarja 1975, ko so slovenske
ali da se po Finžgarju izrazim: "Bogu otroci, domovini sinovi, hlapci nikomur!"
Naš Veliki petek ne bo trajal vedno. Bo prišlo naše slovensko velikonočno jutro. Prišlo bo, če bomo ostali zvesti našim narodnim vodnikom: Slomšku, Jegliču, škofu Rož-manu ter bomo to izročilo ohranjali našim potomcem. Morda jezika ne bodo več znali (kar Bog na daj) važno je pa, da ohrani v srcih naše ideale, zlasti poštenja, zvestobo Bogu in Cerkvi. Če bodo to ohranili, ni dvoma, da bo še vedno tlela v njih srcih zavest: Po očetu in materi sem Slovenec. In to je veliko!
Ko bomo obhajali Velikonoč, jo obhajaj mo v upanju na naše narodno vstajenje. Prosimo Vstalega, da nam pomaga ohraniti zvestobo tudi v teh zmešanih časih, trdno medsebojno povezanost v odporu proti brezbožtvu, ki se širi iz domovine sem po raznih "sestrskih" pogodbah. Prosimo Vstalega Kristusa tudi za -trpečo Cerkev v domovini. Ne na-padajmo slovenskih škofov in duhovnikov. Dovolj težko breme nosijo.
Veselo Velikonoč vsem slovenskim rojakom, pripadnikom slovenske državne misli.
Mirko Gerutič
nijo in Ameriko. Zato je ukinitev slovenskih oddaj Glasa Amerike med ameriškimi Slovenci sprožila močan val odpora za konstruktivno protiodlo-čitev: Glas Amerike mora nadaljevati s slovenskimi oddajami. To odločitev so pozdravile in aktivno podprle amc-riško-slovenske organizacije in tisk ter številni posamezniki, slovenskega in drugih porekel, po »sej Ameriki1 ' At zveznem! Kongresu.
Glavna teža prizadevanj za ohranitev slovenskih oddaj je seveda padla na VVashington. Z boleča neposrednostjo pa se je pokazalo dejstvo, da ameriški Slovenci nimamo podobne "lobby" kot jo imajo nekatere druge narodnostne in interesne skupnosti, ki bi bila zmožna, da se v vsakem danem trenutku uspešno zavzame za upravičene slovenske potrebe.
To vrzel pa je več kot izpolnil senator Frank J. Lausche, ki je svoj zavidljiv ugled in svoje bogate izkušnje v ameriškem političnem življenju takoj odločno in vztrajno zastavil najprej za ohranitev, pozneje pa za obnovitev slovenskih oddaj Glasa Amerike. Njemu v prvi vrsti gre zasluga za končni uspeh teh prizadevanj. Tisti, ki smo iz dneva v dan, meseca v mesec spremljali ta njegova prizadevanja iz bližine, smo bili vedno
RDEČA OFENZIVA NED NAMI SE NADALJUJE...
Izgleda, da KPS ni zadovoljna z sorazmerno malimi uspehi med izseljenci v Kanadi. Pravijo, da se čuti, da niso prav nič veseli, ker niso uspeli pridobiti v celoti do danes še nobene večje že obstoječe slovenske organizacije. Njihovi poiskusi gredo zato gotovo po začrtani poti naprej.
Kot je že znano, Kaiiadsko-slovenska skupina za kulturne izmenjave pripravlja v Kanadi v mesecu maju nekaj prireditev ansambla Mihe Dovžana, katere' čisti dobiček naj bi šel v korist P ros ve le, kot to omenjajo v njej. Ansambl bo spremljal, po najnovejših vesteh, urednik Rodne Grude, g. Jože Prešern. Tokrat bo vse toraj pod strokovnim vodstvo. Z zanimanjem bomo opazovali, kako sc bodo naši rojaki tokrat ob tako ponižajočem aktu "slovenske kulture" zadržali. Čas j,e da se kočno zdramimo in da na edini efektiven in možen ter demokratično dovoljeni način pokažemo, kaj mislimo o teh gostovanjim. Ne-obisk teh veselic bo pokazal naše mnenje.
Izpodietela pa je ofenziva na,-odnosno je imela ravno nasproten uspeli pri društvu SIMON GREGORČIČ. Na obenem /boru 25. januarja letos je prišlo j do zamenjav v odboru in izlo- j čen je bil bivši tajnik kluba, ki jc dosledno zagovarjal linijo sodelovanja z režimom doma. To je bilo očitno iz injegovega poročila na občemu zboru. V društvu je to njegovo delovanje že dolgo zbujalo nejevoljo in odpor. Prišlo je do zanimivega slučaja, da so odborniki in člani ob neki priliki pj-eprečili javno sodelovanje predstavnika s konzulata na njihovi prireditvi. Videli je, da je v društvu le prevladalo končno mnenje, da je treba razlikovati med prestavnikom diktatorskega režima in pa predstavnikom naroda. Vsekakor je zanimiv stavek bivšega tajnika, ko je kritizizal odklonitev režimskega predstavnika rekoč: "Vse tiste, ki so pri tej neumnosti sodelovali, je lahko sram v dno duše. Le kako sc bodo počutili prihodnjič, ko bodo spet stopili na slovenska
Na sestanku etnične tiskovne zveze Ontario .12. t.m. v hotelu Toronto v Torontu. Naš urednik (na levi) in predsednik zveze, se razgovarja s kanadskim federalnim ministrom za delo g. J. Munro-jem, ki je odgovoren za mnogokulturni oddelek.
FRANK J. LAUSCHE .91« MAROU«Y «OAD BETMESDA. MA*YLAND 2003«
Februar;- 27, 1;.>76
Slovenian Na ti on J. .'oderation Toronto,	Euclid Ave,
Canada
Gentlenen:
On each occasion when I receive the Slovanska Država I look fer-
ward with great anticipation to -vhat it has to say.
With respect to your issue of Januar/ 1976, I read the first page, then tho second, and then turneri to ; age tjirae c:id to great araazement and imbelisf saw on that sage " iRAHK J. LAUoCIlE * AKEHISK1 DttZAVHIK«.
I am deeply grateful for the tirni} the efforts, and the space in Država you hava given in rsDortint; the procoadings which took plače in 'daahtngton oi?Sf!3Žce1'i?stf" 7th w!ien a group of Slovenians,
Vith nothirv- to gjuin, {-'snt out of
eignfcieoh birthaay.
. v.cir
wijjv to honor me on my
To Dr. Cyril A. Zebpt I an profundly gratefulfor the un tir ing worfc he did in acauainting r^r former colleagucs ar.ong the'governors and senators of that Deceabor 7th testiraonial.
VJhen he kept reading tho contents of- tiie letters, recnived from the governors and senators I was overvhblmed partly b/ what ths vriters said of me but mainlj- in the recogniti.on of tis voluiilnous wtrk done ty Dr. Zebot and the committee.
I wish far tne Slovenska Država suečess nd the eventual realiza-tion of its great longing for exparried froedom for their relative3 and friends in Jugoslavia.
Jfy father and raotter,wers SloVenian3 of which I am justlv proud. Krom ths lessons they taught me I learned the existence cf a law of riature; vhich though slow in aeting, moreš forward unrelontlhgly and certainly in achieving a rcctification of vrrongs perpetrated against a people ar an individual. I believc tiiat that divine lav wili in due time remaj-3 tiie rostraints and opprcssions now suffored by the Slovenians in exercizing tho humbje rights and dignities of simple huraan beings. Hvala.
27. februarja 1976
znova presenečeni nad ugledom, in jugoslovanska tla? Menda so spoštovanjem in občudovan-, organizatorji te smešne "akcijc"
(preprečitev prihoda konzula-op. pisca)— upali na to, da jim bomo namesto uradnega zastopnika našega slovenskega rodu v domovini pripeljali pod streho italjanskega ali nemškega konzula".
šola jezikov in dediščine Jugosla-
jem, ki ga uradni krogi ameriške prestolnice izkazujejo temu sinu slovenskih starišev. * * *
Enoletna prizadevanja ki so bila slednjič okronana z uspehom dne 29. februarja (na
prestopni dan), so potekala V;	Kanadska
dveh stopnjah: prva je obse-	"kulturne"
gala intervencije in apele na	vije še obstoji; torej ni bila
direktorja USIA in druge vlad-	zadeva samo na papirju. Zani-
ne osebnosti, naj bo odločitev!	mjv je člen 12 šolskih pravil:
o ukinitvi slovenskih oddaj	"Nikakor ne moremo dopustiti,
preklicana in neprekinjeno	Lia bi starši, ki čakajo na svoje
nadaljevanje oddaj . zagotovlje- j	otroke, širili ideje, ki nasprotu-
no; druga stopnja pa je bila j	jej0 ciljem in nalogi šole, itd",
logična posledica neuspeha	Jo je dovolj jasno povedano,
prve — nova prizadenvanja za'	Slovenskih učiteljev, razen
obnovitev ukinjenih oddaj. j	bivšega tajnika Simon Gregor-
V prvi fazi je bilo najbolj j	jn njegove žene ni na telj
vidno prizadenvanje posamezni-j	g0ii.
kov in organizacij. Intervencije j	v Provinci Ontario in še po-
so segle v najvišje forume ame-,	sebej v Toronto sedaj že nekaj
riškega življenja, tudi v samo	mesecev delajo na organizaciji
Belo hišo, a so žal vsled splošne	"Kanadskojugoslovansko dru-
atmosfere, ki je takrat prevla-J	gtvo prijateljstva in sodelo-
(Nadal je vanje na peti strani) |	(Dalje na peti straaLI
FJL/fkl
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA 646 Euclid Ave. Toronto, Canada Spoštovani,
Vselej, kadar prejmem "Slovensko Državo", z velikim zanimanjem pričakujem njeno vsebino.
Ko sem prejel letošnjo januarsko številko, sem najprej prebral prvo in drugo stran, na tretji pa sem v svoje veliko presenečenje zagledal naslov: "Frank J. Lausche — ameriški državnik" Globoko "sem Vam hvaležen, za čas in delo in prostor, ki ste ga vložili za poročilo o prireditvi v VVashingtonu, 15. novembra in 7. decembra, ko me je skupina Slovencev tako nesebično počastila ob mojem 80 rojstnem dnevu.
Iskreno se zahvaljujem tudi prof. Zebotu, za neutrudno •delo, ko je moje nekdanje kolege med senatorji in guvernerji obvestil o vvashingtonski prireditvi.
Ko jc na banketu prebiral pisma, ki so jih poslali senatorji in guverneji, sem bil globoko ganje/n, delno zaracf izjav, ki so bile vsebovane v pismih, v glavnem pa v zavesti obširnega dela, ki ga je opravil prof. Žebot in prireditveni odbor. Slovenski Državi pa želim uspešno delovanje in slednjič tudi uresničitev svojih velikih prizadevanj za svobodo svojih sorodnikov in prijateljev v Jugoslaviji.
Moj oče in matii sta bila Slovenca in upravičeno sem ponosen na to. S svojim naukom sta me poučila, da obstaja naravni zakon, U sicer počasi deluje, a se giblje naprej brez prestanka ter slednjič z gotovostjo doseže popravo krivic, ki so bile z agresene nar narodi ali posemezniki. Prepričan sem, da bo božji zakon ob pravem časti odstranil tudi vse omejitve in nasilja, ki lih zdaj prestajajo Slovenci v prizadevanjih za osnovne pravice in dostojanstvo preprostih človeških bitij. Hvala.
Z iskrenim pozdravom. Frank J. Lausche
t PROF. JOŽE PETERLIN
Ob zakljuku te številke smo zvedeli, da je v začetku marca v Trstu nenadoma umrl profesor Jože Peterlin, star 64 let. Zadela ga je možganska kap.
S svojim obširnim kulturno-vzgojnim delovanjem je bil profesor Peterlin znan in spoštovan tako v Sloveniji kot v zamejstvu.
O njegovi Osebnosti in njegovem delu bomo še pisali.
slovenska
AVA

»oiamu uorua,
—.-bscription rates $4.00 per year: 30« per copy Advertising 1 column x 1" $2.80
Published monthlv by Slovenian National Federation of Canada 646. Euclid Ave., Toronto 4. Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DR2AVA Izhaja prvega » mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da hi se avtorjeva nazlranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva In
Izdajatelja.
MEDNARODNI EVHARISTIČNI KONGRES IN SLOVENCI
narodov zvečer, in da bi sodelovali na zaključni slovesnosti v nedeljo 8. avgusta.
Zdaj so v teku priprave za sestavo Pripravljalnega odbora za slovensko sodelovanje. Upa-1
V zvezi z našim člankom v prejšnji številki, smo prejeli sporočilo, da je na interven- ' cijo Rev. dr. Emila Hodnika,' predsednika Slovenske duhovniške zveze v Ameriki, pri phi-
ladelphijskem kardinalu Krollu	na Kongresu odzvale slovenske
(ki je poljskega rodu) vodstvo	fare po Ameriki in Kanadi pa
Pripravljalnega odbora ba Med-j	tudi manjše slovenske našel -
narodni evharisticni kongres	bine, kjer nimajo več svojih
izrazilo pripravljenost vklju-.'	slovenskih fara. Ce se bo Kong-
čiti tudi slovensko liturgijo v	resa udeiežil tudi papež Pavel,
ONTARIO IMA NOV ' ZAKON 0 AVTOMOBILSKIH SEDEŽNIH PASOVIH" ("Seal Bell Law") NASLEDNJE MORATE VEDETI.
Lansko leto je bilo ubitih 1.304 ljudi v avtomobilskih nesrečah v Ontario. Poleg
.......—----j	n.iuuiuuusiuii ucaiccaii v uiuanu. i-oieg
mo, da se bodo k sodelovanju! tega Jih Je 98.673 zadobilo telesne poškodbe.
okviru celotnega Kongresa. Vodstvo Kongresa .želi, da b) ameriški Slovenci sodelovali na otvoritvenem sprevodu v' nedeljo 1. avgusta zvečer; da bi' v soboto 7. avgusta imeli svojo slovensko mašo v okviru sodelovanja številnih narodnosti da bi sodelovali pri procesiji
ni, jasno; kajti 9. marca je Vatikan objavil, da je Sveti Oče imenoval kardinala Jamesa Roberta Knoxa za svojega osebnega predstavnika na Kongresu. 62-letni avstralski kardinal Knox je prefekt Kongrega-cije za zakramente in bogoslužje.
Februarja t.l. je bilu ve-
čurni sestanek med zastopniki
etničnega tiska v Torontu ter predstavniki torontske univerze. V času, ko so vlade manj radorarne s financiranjem vijše izobrazbe zaradi neugodnih gospodarskih razmer v Kanadi, čutijo univerze večjo pot-1 rcbo, da najdejo več zaslombe in podpore za svoje programe med širšim občinstvom, kar naj bi jim zagotovilo tudi boljši sprejem pri politikih.
Torontska univerza je že lani razširila svojo obveščevalno dejavnost — obveščevalna1 sredstva redno dobivajo poročila o raznih dejavnostih, poleti so na razpolago vodiči, ki
univerze tudi pod vidikom prispevka etničnim kulturam v Torontu (jezikovni tečaji in specialni programi za razne etnične skupine). Zastopniki etničnega tiska so izrazili željo po večjem številu večernih jezikovnih tečajev v krajih, kjer so koncentrirane poedine etnične skupine, po prestavah važnih vladnih dokumentov (n. pr. zakon o človečanskih pra-
sednica Jennie Gorjanc, tajnica Rosemarie Toth,, blagajnicarka June Priče in zapisnikarca Aiice Kuhar. Na tem sestanku je podpredsednik John Pestotnik podal prve osnutke za slovensko praznovanje 200 obletnice Amerike meseca maja s prireditvami v vseh slovenskih domovih v Clevelandu in zaključno veliko parado vseh slovenskih društev na Memorial Day.
•	14. februarja je priredil
■Štajerski klub v dvorani pri sv. Vidu "Koline" družabni večer s plesom, katerega se je udeležilo veliko rojakov. Med večerom je zapel g. Jože Dovjak znano slovensko pesmico "En starček....", s katero je poživil razpoloženje in žel velik aplavz. Za ples je igral znani ansambel "Veseli Slovenci"
•	21. februarja se je vrnila iz turnejo po Južni Ameriki večja skupina slovenskih rojakov iz Člevelanda in okolice, katero je vodil znani radijski napovedovalec Tony Petkovšek. Potovanje je oskrbela pisarna Kollander World Travel. Za za
kulturnih programih v okviru, ki bodo seznanili študente z etničnimi kulturami.
Poročilo o sestanku je bilo objavljeno v Bulletinu univerze 5. marca t.l. s sliko dela udeležencev: prof. Isajiw, so-razkuzujejo univerzo obiskoval-? ciolog, Prof. lacobucci, pod-
vicah) v etnične jezike in po bavo na potovanju pa je skrbel
cem, itd. Ker živi v Torontu sorazmerno največ priseljencev, so sedaj povabili na poseben sestanek tudi zastopnike etničnega tiska. Na večurnem sestanku, ki se jo končal skosi-. lom, so skušali prikazati delo
predsednik, predsednik dr. Evans, Vladimir Mauko, predsednik organizacije etničnega tiska in urednik Slovenske
poznani kralj valčkov harmo-nikaš Lojze Trebar.
• 28. februarja je priredilo
dramatsko društvo "Lilija" v slovenskem domu na Holmes Ave. svojo vsakoletno maška-rado. Kot vsako leto so bile najboljše maske nagrajene, vendar bi bilo želeti, da bi se v bodoče udeležilo večje število udeležencev v kostumih. Za ples in zabavo so igrali pri-
Ob koncu mize sede Dr. Korey, minister za socialni razvoj ga. M. Bircn, Ontarijski Premier g. W. Daviš in minister za-Kulturo in razvedrilo g. R. Welch.
Dr. Korey—poljskega po
rekla, profesor na Ryerson institutu je postal novi vodja ontarijskega posvetovalnega organa za večkulturnost pri Ontarijski provincialni vladi. .. i
•	12. marca je Etnična tiskovna zveza imela svoj prvi pomladanski sestanek, na katerem je govoril g. J. Munro, minister odgovoren za večkultur-nots pri federalni vladi v Otta-wi. Ob tej priliki mu je bila predano posebna resolucija za etnične časopise vse Kanade z željami in nasveti.	j
•	Iz dopisa v Prosveti po-' snemamo, da je bila 18. januarja 1976. v St. Agathi pri Kitchener-ju prva ustavodavna skupščina Jugoslovanske-ka-nadskega sveta za prijateljstvo in sodelovanje. Na delovnem
države, ter dr. Hill, predsedni- ljubljeni "Veseli Slovenci", kov svetovalec za človečanske • 11. marca Je preminula ■pravice. (Slika zgoraj).	j priljubjena rojakinja in prizna-
na pevka ga. Mimi Rezonja. Nad vse veliko število rojakov jo je spremilo na zadnji poti na pokopolišče AH Souls kjer je bila pokojna pokopana. Zapušča moža Štefana, sina Štefana, hčerko Mimi. In druge • sorodnike v USA, Avstriji in' Jugoslaviji.
• 13. marca je priredila cle-velandska Glasbena Matica svoj spomladanski koncert z vrečerjo in plesom v slovenskem avditoriju na St. Clair ; Ave. Zbor vodi znani dirigent g. Vladimir Maleckar, za ples je igral orkester Jeff Pecona.
opravil s somaševajem urednika Ave Maria p. Fortunata domači župnik p. Tomaž, pridigal je p. Fortunat Zorman. Cerk: veni pevski zbor je lepo pel pri maši Vstajenja. Pokojna je bila članica Slov. ženske zveze in Slov. radf. kluba. Stara je bila Franka in dva sina. — V sobo-Slov. radio kluba. Stara je bila to 21. febr. so našli na tračnicah med 35 Str. in Leavitt zadavljeno truplo Slovenke Marije Cander. Zaposljena je bila kot snažilka v Mercantile Com-mercial Bank. Ker je zjutraj v petek ni bilo domov, je mož javil policiji. Stara je bila 36 let in je prišla v USA pred kakimi 10 leti. Zapušča moža Adolfa in tri otroke od 4—14. let. Prijeli so osumljenca, a so ga izpustili radi — pomanjkanja dokazov. Njen pogreb je bil v četrtek 19. febr., iz cerkve Sv. Štefana. Lepo je, da so bili napis pri obeh žrtvah na vencih — samo slovenski.
Sicer pa tudi drugače ni več tako varno k;t je bilo nekoč, ko je bila še strnjena slovenska naselbina. V enem tednu sta bila napadena in oropana na Cermak cesti kar ova stara slovenska rojaka. Eden od teh je na posledicah umrl.
•	Prireditev nove slovenske organizacije Klub Slovenija v soboto 21. februarja je odlično uspela. Lepa udeležba in izvrstna godba Janeza Arka in njegov fantov. Klubu Slovenija želimo mnogo uspehov za dosego cilja: nakup zemljišča za slovensko farmo, kakor jih imajo že drugod.
•	Poročila sta se v soboto 28. febr. gdč. Margie Matko-vich in Eugene Binetti. Nevesta je hčerka poznanih Slovencev Franka in Marije Matkovich. Mnogo sreče!
Mnogo teh smrtih nesreč in teh s poškodbami bi bilo lahko preprečenih, če bi oboji uporabljali sedežne pasove.
Prav zato, začenši s prvim januarjem 1976. je postala uporaba sedežnih pasov obvezna.
•	Uporabljati morate sedežni pas in ramensko prepono (shoulder harness), če sta oba na razpolago.
•	Ce je bil vaš avtomobil izdelan po prvem januarju 1971, je protizakonito odstraniti sedežne pasove in biti morajo v dobrem delujočem stanju.
•	Sedežni pasovi, ki ne delajo morajo biti popravljeni.
•	Ramenske prepone na zadnjih sedežih niso del sistema zato jih ni treba vstaviti.
•	Ni protizakonito voziti več potnikov kot je, sedežnih pasov.
•	Vozač je odgovoren za otroke v starosti
od 2 do 15 let. Vsi odrasli potniki, stari več kot 16 let odgovarjajo po zakonu vsak za sebe. Izjeme so naslednje:
(1) Olroči pod starostjo 2 let. (2) Osebe, ki imajo pri sebi tozadevno zdravniško potrdilo. (3) Vozači, ki so uslužbeni kot dostav-ljalci v njihovem okrožju za dostave i-vozijo z brzino 25 milj na uro ali manj. (4) Podeželski dostavljale! pošte. (5) Avtomobili brez stalne strehe ("convertibles") niso podvrženi inštalaciji ramenske prepone.
Kazni za prekrške tega zakona so od $20.— do $100, In stroški. Toda življenje in zdravje sta dragocena In nesreče, ki povzročajo smrt ali poškodbe ljudem, ali poškodbe na lastnini stanejo mnogo več kot je kazen.
Neglede na to, ali ste vozač ali samo potnik, od zdaj naprej morate uporabljati sedežne pasove. Vaša Ontarijska vlada želi vašega sodelovanja. Za več informacij, stopite v stik s:
Public and Safety Information Branch Minlstry of Transportation and Communications 1201 Wilson Avenue Dovvnsvievv, Ontario, M3M 1J8
Ministry of Transportation and Communications
James Snow, Minister
Province of Ontario
VVilliam Daviš, Premier
UMRLI SO
t P. FLOR IJ AN RAMŠAK
Četrtega februarja letos je v Mariboru umrl znani jezuitski pater Florijan Ramšak v starosti 94 let. Rodil se je 28. aprila 1882 v župniji Šmartno v Rožni dolini. V jezuitski red je
v Treviso in nato v Benetke, maja 1945. Iz Benetk se je podal V Padovo, kjer je bil do oktobra 1945 pri jezuitskem provincialu, ko je bil poklican v Trento za spirituala nemških teologov, kjer je ostal do leta 1952. Nato je postal namestnik predstojnika jeuitske hiše v Mi-
stopil, ko je bil star 12 let. Fi-1	lanu do leta 1953, ko je odšel
lozofijo je študiral v Bratislavi,1	v Celovec in nato v Linz na
teologijo pa v Innsbrucku.	Donavi, kjer je živel pri usmi-
Tam je bil tudi posvečen v	Ijenih bratih. Leta 1965 je bil
duhovnika. Pokojni pater Ram-	prestavljen v. št Andraž v La-
šak se je posebej zanimal za	budski dolini, kjer je živel do
dijake in študente na univerzi	12. septembra 1968, ko se mu je
v Ljubljanf in bil voditelj Do-	izpolnila želja, da bi mogel
ma duhovnih vaj. Med zadnjo	svojo življenjsko pot zaktju-
vojno je bil spiritual maribor-1	eiti med svojimi jezuitskimi
sestanku, ki so se ga udeležili, med drugimi tudi generalni konzul SFRJ v Toronto Dr. Bc-čir Meholjič, konzul Aleksander Veselinovič, Ivan Dolenc-za-časni predsednik in Franka Starčev (za Bratstvo-Jcdin-stvo). Poleg drugih razgovorov so ba jali o izgradnji Jugoslo- j vinsko-kanadskega kulturnega centra v Toronto in o proslavi Kanadsko-jugoslovanskega dne na že poznani farmi Beograd, j
Chicago
Cleveland
• 2. februarja je imelo društvo U.S.S. (United Slovenian Society) sestanek za izvolitev odbora za leto 1976, ki je sledeči: Predsednik je Tony Pef-
• Chikaška kronika za februar je bolj žalostna. V teku skoraj 24 ur sta bili ubiti kar dve zavedni Slovenki obe novo naseljenki. V četrtek 12. februarja je bila ustreljena v denarnem zavodu Cravvford Bank v Ciceru ga. Stanislava Bence. Prišla je da vloži denar, ko sta vstopila dva zločinca, ji iztrgala ročno torbico in jo je eden od teh ustrelil. Bila je takoj mrtva. Zločinca so kmelu prijeli. Pogreb je bil na VVashing-tonov rojstni dan 16. febr. Veliko število slovenskih rojakov jo je hodilo kropit v žefranov pogrebni zavod in cerkev Sv.
skih bogoslovcev, ki so pribežali v Ljubljano. S posebno vnemo je vodil Marijino kongregacijo za višješolce in bil pri Jezuitih gostitelj številni sestankov in predavanj za študente. Mnogi člani njegove Kongregacije so danes raztreseni po vsem svetu in se ga spominjajo z veliko hvaležnostjo kot skrbnega duhovnega voditelja in dobrosrčnega očteta.
sobrati v Sloveniji. Preselil se je v Maribor k župniji Sv. Magdalene, ki jo vodijo jezuiti. Tam je še živel skoro devet let in postal eden najstarejših živečih slovenskih duhovnikov. Kljub visoki starosti 94 let je ostal do zadnjega duhovno svež in delaven, še tri dni pred svojo smrtjo je maše val. Ko ga je pred nekaj leti obiskal v Mariboru eden njegovih nek-Ob koncu zadnje vojne se je, danjih kongregacijonistov, ga
umaknil v Celovec, od tam pa
MILWAUKEE WISC
• V Milvvaukee— Je 23. februarja nenadoma umrl slovenski zdravink dr. Gjud Aleksander v starosti 53 let. Zadela ga je srčna kap. Dr. Gjud je doma iz Ljubljane, .kjer je njegov oče imel frizerski in brivski salon v Zvezdi. Gimnazijo je končal v Ljubljani, odkoder se je po vojni umaknil na Koroško, od tam pa šel študirat medicino v Graz, kjer je tudi promoviral. Med številnimi! hčerko Marijo, ženo dr. Cirila
in kolegi iz zdravniškin in bolniških poklicev.
Sašo bomo vsi, ki smo ga poznail, ohranili v najlepšem spominu.
WASHINGTON
• V VVashingtonu je 11. marca po daljši bolezni umrla ga. Julka Mauser, roj. Gartner. Dočakala je 65 let. Gospa Mauser je bila doma iz Kranja, od koder je po koncu druge svetovne vojne prišla z družino v Celovec na Koroškem, od tam pa leta 1949 v New York. Pokojna zapušča v Nevv Yorku moža Leona, v VVashingtonu
študenti-begunci v graškem študentovskem taborišču na Hochsteingasse je bil splošno priljubljen in poznan kot naš "Saša". Po končanem študiju se je dr. Gjud izeslil v Milvvaukee. ■kjer je najprej opravil 3 letno predpisano zdravniško prakso, nakar se je posvetil ginekologiji. Svojo zdravniško prakso je imel v dveh mestnih bolnišnicah do svoje smrti.
Dr. Gjud zapušča ženo Magdaleno, 17 letnega sina Telesa,
Mejača ter vnukinjo Jelko in vnuka Tadeja, v Sloveniji pa mater Nežo ter sestre in brate. Pokopna je bila 15. marca v VVashingtonu. Pogreb je vodil dr. Franc Blatnik ob prisotnosti njenih prijatelj ve iz VVashingtona in Nevv Yorka.
Pokojna gospa Mauser je bila verna in zavedna slovenska žena iki je z velikim razumevanjem in podpiranjem spremljala delo slovenske fare in Lige v Nevv Yorku ter po
kovšek, prvi podpredsednik John Pestotnik. druga podpred- Stefana je bUa Polna> MaSo Je
14 letno hčerko Bernardette	magala pri mnogih slovenskih
ter brata Dušana v Argentini,	prireditvah v Nevv Yorku in
Njegovega pogreba so se udete-	VVashingtonu. žalujočim naše žili številni prijatelji-Slovenci t iskreno sožalje.
je pater Ramšak posebej naprosil za nasledje naročilo: "PROSIM, SPOROČITE IN NAROČITE MOJIM FANTOM PO SVETU. DA BI OSTALI VERNI in ZVESTI SLOVENCI IN DA BI DOSTI DOBREGA NAREDILI ZA NAŠO SLOVENIJO!"
t P. METOD TURNŠEK
V celovški bolnišnici je 26. januarja t J. umrl velik slovenski narodni delavec, cistercijanski pater dr. Metod Turmšek, star 67 let. Pokojni pater Turnšek si je pridobil velike zasluge in užival velik ugled med Slovenci na Primorskem in Koroškem kot duhovnik, pisatelj, profesor, dramaturg, liturgist in etnograf. Po vojni je živel in deloval najprej kot profesor v Trstu in od maja 1956 naprej pa na Koroškem. Dvajset let je oskrboval faro na Rebrci, odkoder je hodil predavat na celovški radio, na kmetijsko šolo v Tin je in v Mohorjevo hišo, ki je bila skoro njegov drugi dom. S svojimi prispevki je polnil koroške liste in revije Nedeljo, Družino in dom. Naš tednik in seveda mohorske koledarje z mnogimi religioznimi, kulturnimi, narodopisnimi in zgodovinski članki in literarnimi spisi. (Pregled njegovega pisateljskega dela objavljamo v
letošnje
prešernove nagrade
• Prešernove nagrade so podelili 6. februarja na slovesni proslavi Prešernovega dneva, osrednjega kulturnega praznika v Ljubljani. Nagrade so prejeli: Rado Simoniti za življenjsko delo na področju glasbe. Miško Kranjec za svoje literarne spise, Karel Grabeljšek za izbrano pisateljsko delo, Milan Mihelič za dosežke na področju arhitekture in Avgust Cernigoj za življenjsko delo na likovnem področju. Poleg pet glavnih nagrad so podelili tudi 15 nagrad Prešernovega sklada za pomembne dosežke z vseh umetniških področij. Prejeli so jih: Jože Babič, Vojko Duletič, Jože Javoršek, Svetland Makarovič, Niko Matul, Janez Mejač, Mladinski pevski zbor iz Maribora, Milena Muhičeva, Marko Mu-šič, Borut Pegar, Frane Puntar, Peter in Judita Skalar, Tinca Stegovec, Ciril škerjanc in Milena Zupančič. — Za političen značaj te kulturne proslave je poskrbel neki Janez Barborič, ki je v svojem "slavnostnem" govoru med ostalim tudi dejal, da so bili "ideali, ki zaznamujejo genialno Prešernovo misel, dejansko uresničljivi . šele z zmago naše socialistične revolucije".
kulturni rubriki).
Truplo umrlega patra Turn-ška so iz Celovca najprej pripeljali na Rebrco, kjer so se od njega poslovili koroški rojaki, celovški škof dr. Koest-ner, prelat dr. Cechner, 30 duhovnikov in štirje pevski zbori. Iz Rebrce so krsto prepeljali v Stično na Dolenjskem, kjer je pogrebne obrede opravil sti-ški opat p. Rafael Ašič na samostanskem pokopališču. Tam so se pogreba udeležili škof dr. Lenič, številni duhovniki in prijatelji iz ljubljanske,' celovške in mariborske škofije. Po opravljeni zadušnici, ki jo je opravil ob somasevanju škof dr. Lenič, se je pokojnemu patru Metodu Turnšku—poleg opata p. Rafaela in dr. Prem-rova zahvalil žitrajski župnik Matevž Nagele v imenu celov-kega škofa, slovenskih duhovnikov in Korošcev za njegovo versko in narodno delo-J vanje med Slovenci na Koro-• škem. S svojim delom si je p. Turnšek postavil spomenik, ki je tako trden kot knežji kamen! | Umrl je videč DRŽAVE MED j GORAMI. Slava mu!
ŠTUDIJA 0 NEURADNIH JEZIKIH V KANADI
Federalna vlada je naročila in plačala obširno študijo, ki naj bi ugotovila, kako je stanje tako glede rabe kot tudi .glede želje po ohranitvi etničnih jezikov med kanadskimi etničnimi skupinami.
študija je bila omejena na 5 kanadskih metropol (Mont-real, Toronto, Wirmipeg, Ed-monton in Vancouver) in je zajela samo 10 etničnih skupin, iki so bile po zadnjem ljudskem štetju • {1971) . najštevilnejše: Kitajci, Holandci, Nemci, G-rki, Madžari, Italijani, Poljaki, Portugalci, Skaridiriavci (kanadske statistike ne delajo razlike med Danci, Norvežani in Švedi kot ne med raznimi
narodnostmi v Jugoslaviji) ter Ukrajinci. Podatke obširne študije, ki je na razpolago v knjigi tako v angleščini kot v francoščini, so dobili na podlagi intervjujev. Intervjuvane osebe so bile izbrane tako, da so pred-stavljaje v malem sestavo celotne etnične skupine v določenem mestu. Glede znanja materinskega jezika so uporabljali izjavo vprašanega in niso skušali dognati stopnje obvladanja jezika s kakimi izpiti. Intervjuvi, so bili v francoščini ali angleščini, če pa je kdo želel, tudi v materinskem jeziku (le neznatno število je porabilo to možnost).
ZA MOČNEJŠO INDOKTRINACIJO
Etnične skupine še medseboj znatno razlikujejo
Po znanju in rabi materinskega jezika je velika razlika med raznimi etničnimi skupinami. Na splošno je bilo opaziti veliko izgubo znanja jezika od prve do druge generacije. Pri tretji generaciji pomeni znanje materinščine praktično že isto kot učenje tujega jezika. Znanje tujih jezikov, ki je - gotovo velika kulturna dobrina ■Kanade, se torej dokaj hitro izgublja.
Znanje materinščine je največje tako v Montrealu kot v Torontu. K temu verjetno pripomore dejstvo, da se priseljenci radi naselijo v krajih, kjer so se že ustalili • njihovi sonarodnjaki. Tako nastajajo etnične soseske z mnogimi usta-
Večina
materinščino vsaj do neke mere, jo uporablja vsaj enkrat na dan, večinoma s člani družine in tudi,s prijatelji, mnogo manj pa izven družinskega in prijateljskega kroga. Tam je materinščina pomembna še v občevanju z domačo duhovščino, kjer jo imajo. Razlike' med skupinami so znante: 6
novami, kjer je materinščina Še vedno občevalni jezik: cerkve in cerkvene organizacije, listi, radijski in v nekaterih primerih tudi televizijski programi, trgovine, profesionalci dtd. Deloma vpliva na ribo jezika tudi čas vselitve zlasti pri skupinah, kjer je malo novega dotbka imigrantov. Gospodarski uspeh ne vpliva veliko na znanje in rabo materinščine, pač pa šolanje: osebe z višjo izobarzbo obvladajo in rabijo materinščino manj. To velja predvsem za tiste, ki so obiskovali kanadske šole. Tudi v primerih, kjer poučujejo etnične • jezike, ostaja pouk celo na univerzah predvsem samo v temeljnem znanju.
Raba neuradnih jezikov
tistih, ki obvladajo od Grkov uporablja v družini izkljuno materinščino, dočirtt samo 2 od 10 Holandcev. Poslušanje radijskih in televizijskih oddaj ni odvisno samo od zanimanja etničnih skupin za take oddaje, marveč tudi od tega, v kolikor sploh obstojajo. Znatno število bere etnične liste v materinščini,	, _.
Ohranitev materinščine
večina, povprečno udejstvuje v etničnimi organizacijah. Edina izjema , so cerkve. Največja opora ohranitvi ma; terinščine so šole, ki pa zopet odvlsijo od interesa staršev na ohranitvi jezika. Jezikovne šole imajo veliko zagovornikov zlasti med Grki, Ukrajinci, Italijani in Kitajci in manj med Holandci . ter Skandinavci. Večina je mnenja, da je bolj važno, da se poučuje materinščina v prvih razredih. javnih šol kot pa v zasebnih šolah (zvečer ali ob sobotahjnede-Ijah). Veliko število je mnenja, da so odgovorni za ohranitev materinščine predvsem starši (ha žalost jim to ne uspeva, ker se je pokazalo, da obvlada le majhno Število otrok materinščino). Mnenja so deljena, kdo naj plača za to šolanje — nekateri so mnejna, da naj plača šolski sistem, drugi starši in tretji etnične skupine.
Velika
70%; podpira stremljenja za ohranitev materinščine v Kanadi in samo 1% je proti. Ta podpora ni omejena samo na prvo generacijo, marveč je . močna tudi še pri tretji generaciji in pri vseh slojih ne glede na gospodarski uspeh ali na izobrazbo. Intenziteta zanimanja je večja pri Grkih, Italijanih, Kitajcih in Ukrajincih in manjša pri Madžarih, Skandi-navcih in Holandcih. Etnične skupine vidijo pomembnost Ohranitve materinščine v možnosti občevati s sonarodnjaki in v ohranitvi lastne kulture v Kanadi. Neznatna manjšina, ki ni za ohranitev materinščine, je navedla kot glavni razlog, da bi ovirala ohranitev materinščine občevanje z drugimi Kanadčani.
študija je pokazala, da se večina članov etničnih skupin ne
Poleg teh glavnih zaključkov študije, ki je v toliko omejena, da ni vključila tudi nemestnih predelov, kjer so zlasti na Zapadu nekatere etnične skupine močno zastopane, obsegajo podatki pravo zakladnico snovi.
Zakladnica podatkov
ki je shranjena na magnetnih trakovih in jo morejo znanstveniki porabljati kot temelj novih študij o etničnih skupinah v Kanadi.
Rudolf Čuješ.
VISOKO PRIZNANJE
SLOVENSKEMU
HOTELIRJU
Vinko Levstik, lastnik znanega hotela "Bled" v Rimu je prejel visoko odlikovanje "viteza" v priznanje za zasluge v korist italijanske republike. Takole se glasi besedilo imenovanja:
"Vitezu Vinku Levstiku: Vesel sem, da vam morem sporočiti, da vam je predsednik republike z odlokom 27. decembra preteklega leta na mojo pobudo podelil odlikovanje viteškega reda za zasluge, ki ste si jih pridobili za italijansko
republiko. — Adolfo Sarti, minister za turizem in predstave".
Vinko Levstik je član upravnega odbora Rimskega pokrajinskega združenja hotelirjev, Splošnega združenja la-cijskih hotelirjev. Zveze združenj italijanskih hotelov, odbornik posvetov odbora "Esquili-no" v Rimu za turizem in predsednik vsakoletne komisije za jaslice po hotelih in restavracijah pod pokroviteljstvom kardinala Polettija in EPT.
Novemu vitezu, ki je trenutno Verjetno edini Slovenec v Italiji s tem odlikovanjem, tudi mi iskreno čestitamo.
V Sloveniji je izvoljenih bli-l zu sto tisoč delegatov, ki" naj bi zastopali "interese delovnih ljudi in občanov" v več kot' štiri tisoč organizacijah zdru-. ženega dela, nad pet tisoč kra-; jevnih skupnosti in več kot petsto samoupravnih interesnih skuponsti. Delegatski sistem so izbrali zato, ker partija lažje kontrolira delegate kot pa ljudstvo. Vendar tudi ta sistem ne prinaša zaželenih rezultatov,' ker ni "trdno povezan z zaled- j jem: z delovnimi ljudmi in ob-, čani". Toda režim je našel
krivdo: kriv ni enopartijski sistem, ampak "pomanjkanje informacijsko - dokumentacijskih centrov". Zafo bo treba ustanoviti nove centre, ki naj bi odpravili neustrezne načine obveščanja, "saj je gradivo pogosto preobširno in napisano, v zapletenem in preučenem' jeziku". Toda kdor prebira re-, ferate in govore partijskih j funkcionarjev, lahko hitro spozna, da tudi ti novi centri ne bodo premostili velikega I prepada med "delegati" in j lujdstvom. Zanimivo je, da so
Neodvisne poti v komunizem? " *
25. kongres komunistične stranke, ki se ga je udeležilo tudi kakih 100 delegatov komunističnih stranlk izven Sovjetske zveze kljub vsej organiziranosti ni mogel pokazati take enotnosti komunističnega bloka kot jo je v prejšnjih dobah. Ne samo, da se kongresa niso udeležili delegati Kitajske in Albanije — in so bili zato de-
za Informacij sko-dokumenta-cijske izbrali kratico "INDOK", v kateri je tudi obsežen njihov pravi namne: INDOKTRI-NACIJA!
ležni ostrih napadov—, marveč tudi zastopniki italijanske in francoske komunistične partije so v svojih govorih vključili izljave, ki jih Sovjeti ne slišijo radi. Italijanski komunist Berlinguer je povedal, da je pripravljena komunistična stranka Italije sodelovati 7 različnimi ideologijami v pluralističnem in demokratskem sestavu. Francoski komunist Plissonnier pa je izjavil, da bodo komunisti Francije skušali uresničiti francoski tip socializma, ki bo jamčil svobodo poedincev . in skupin v družbi. Po dosedanjih skušnjah
•	Najnižji porast prebival-
valstva v 1. 1974 so imele naslednje države, kjer je bilo število rojstfev na 1.000 prebivalcev: Zapadna Nemčija—10.0, Vzhodna Nemčija — 10.6, Lux-emburg — 10.9, Finska 12.2 in Avstrija — 12.9.
•	V obdobju 1967 do 1971 je vodilo 5% pogajanj za delovne pogodbe v Kanadi do stavke, 1. 1972 pa kar 10.996.
je težiko soditi, ali je možno sprejeti take izjave resno. Doslej, so komunisti še vedno izigrali kakršnekoli koalicije (Jugoslavija, CSR, itd).
Mnogokulturnost
dela Kanado močnejšo
Kanada je ponosna na dejstvo, da izhajajo njeni državljani iz mnogo kulturnih skupnosti. Različni talenti, kulture in tehnične zmožnosti, ki iih uživamo kot kanadčani, napravljajo Kanado močno in dinamično zemljo.'
Po svoji stalni politiki o Mnogokulturnosti vaša kanadska vlada podpira deljenje teh kulturnih posebnosti tako da lahko vsi končno imamo dobiček od tesa.
TU SO NEKATERI NAČINI, KAKO MNOGOKULTURNOST DELA ZA VAS
Pomoč pri organiziranju in obveščanju s pomočjo POVEZAVE NARODOPISNIH SKUPIN.
Gradnja zavzetnosti naše kulturne različnosti pomočjo NAČRTA KANADSKE RAZPOZNAVNOSTI.
Posvetovalni odbor vodi KANADSKE NARODOPISNE ŠTUDIJE.
■	Denarna pomoč za razvoj UČENJA NEURADNIH JEZIKOV.
■	Pomaga pri organiziranju MNOGOKULTURNIH SREDIŠČ.
■	Pomaea oriseljencem s pomoč jo NAČRTA ZA INTERGRACIJO PRISE1J ENCEV.
■	Denarna pomoč prostovoljnim skupinam s pomoč jo PODPOR ZA NACRTOVNE DEJAVNOSTI.
■	Izdelava več-jezičnih filmov s pomočjo NARODNE FILMSKE DRUŽBE
■	Za pisovanje mnogokul turne zgodovine za NARODN1 MUZ E J C LOV EKA.
■	Iskanje in ohranjanje narodno-ikulturnih zapiskov v JAVNIH ARHIVIH.
■	Nabavljanje knjig v neuradnih jezikih ZA NARODNE KNIJIŽNICE.
Vašc poglede sporočite in za nadalnje
informacije pišite na:
Multiculturalism, P.O. Box 366,
Station "A", OTTAVVA, ON.
K1N 8Z9
Hon. John Munro Minister Responslbld for Multiculturalism
L'hon. John Munro Ministre chargč du multiculluralisme
VEČKULTURNOSTI STALIŠČA DO ETNIČNIH SKUPIN
Novi program večkulturnosti v dvojezičnem okviru, ki ga je razglasila federalna vlada in ki so ga sprejele tudi vse ostale politične stranke v Kanadi, ni izzval samo odobravanja, marveč tuli mnogo odkritega in še več prikritega nasprotovanja. Ker se vsak govornik rad ponaša, da govori tudi za vse druge, je naročila federalna vlada socio-psihološko študijo o Stališču Kanadčanov do večkulturnosti, do etničnih skupin in do vseljevanja, da bi ugotovila dejansko stanje in ne samo cenene izjave.	I
Študija več znanstvenikov je
Stališča do
Stalni pritok naseljencev določene etnične skupine je zelo važen za obstoj te skupine kot vidne enote, ker se izgublja veliko število otrok te skupine v večinskem prebivalstu.
Kanadčani so izrazili na splošno nekoliko pozitivno sta-1 lišče do priseljevanja z ozirom J na možne posledice za Kanado, j Nekateri so bili mnenja, da se ^ bo zaradi vseljevanja povečala brezposelnost v Kanadi, toda sorazmerno veliko jih je soglašalo, da vseljevanje .ne bo spremenilo niti identitete angleško ali francosko govoreče Kanada niti ne bo vplivalo na medsebojno razmerje obeh sku- ^ pin. Večina priseljencev je sprejemljiva za Kanadčane iz izjemo priseljencev iz komu- J nističnih dežel in popolnoma' neomejenega vseljevanja (kdorkoli). Kanadčani so izrazili pri- f pravljenost občevati z vsemi priseljenci, toda najmanj z osebami z visoko izobarzbo v sluz-
IN
V KANADI
KULTURA
zajela vzorec celotnega kanadskega prebivalstva, z izjemo skrajnega severa in * oseb, *kt * žive v ustanovah. Glavni ;podat-j ki študije so bili objavljeni na i 2. konferenci za večkulturnost: sredi februarja 1976 v Ottawi,' celotna študija pa bo objav- j Ijena pozneje tako v angleščini' kot tudi francoščini. .
študija si je prizadevala odkriti s pomočjo obširneg | intervjuja stališče Kanadčanov do 1) številnih etničnih skupin v Kanadi, 2) do kulturne raznolikosti, 3) do vseljevanja, in 4) obstoj predsodkov in diskri-
Pater Turnšek kot kulturni delavec.
Kot poročamo na drugem mestu je v Celovcu umrl velik narodni in kulturni delavec pater Metod Turnšek, ki so ga pokopali v njegovi rodni zemlii Stični na Dolenjskem.
, Pisateljsko ■ delo pokojnega Ti/urška je izredno bogato in obsežno. Razdelili bi ga lahko na štiri področja: zgodovinsko,
KOMUNISTIČNI PRIKAZ BARAGE
Zanimanje za Barago v Sloveniji je očitno tako veliko, da so se tudi komunisti čutili dolžne podati svojo razlago Barage. V Delu (9. decembra 1975) je objavil Peter Božič članek z naslovom: "SLOVENEC ZA VSE INDIJANCE. Friderik Baraga ni bil prekr-ščevalec, temveč ohranjevalec in eden izmed utemeljiteljev
indijanske kulture — Zgodo-liturgično-teološko. etnografsko . , . ,	01	„
^ >	i vinsko izkustvo nas Slovencev .
nnnacijc.
i&
vseljevanja
bah (strah za lastne službe, še najbolj perazpoloženi do priseljencev so bili prebivalci Ouebeca in Atlantskih provinc. Francoski Kanadčani so bili najmanj pozitivno razpoloženi, ker so videji v njih nevarnost večje brezposelnosti in tudi orgažanje "čistosti kanadske rase". Pripravljenost sprejeti priseljence je naraščala sorazmerno z družbenim razredom: kolikor višji, toliko sprejemljivejši. Politična pripadnost je pokazala različno sprejemljivost samo v Qucbe-cu: pristaši liberalne stranke in NDP stranke so bili bolj sprejemljivi kot pristaši konservativne in kreditistične. Zadnji so pokazali najnižjo mero sprejemljivosti za barvaste priseljence in za priseljence iz komunističnih držav. Po starosti so bili najbolj pozitivni osebe srednjih let. Med spoloma ni bilo nobene razlike.
Stališče do etničnih skupin
Nad polovico jc imenovalo Ukrajince, Kitajce in Poljake. Italijane, angleške in francoske Kanadčane ter Nemce, ko
so bili vprašani, katere etnične skupine (razen Indijancev in Eskimov) žive v Kanadi. Manj kot ena četrina je imenovala
Anglocelti so se identificirali najbolj z "English-Canadian" ter s "French-Canadian", francoski Kanadčani pa s "Quebe-cois", "French-Canadian" in "English-Canadian".
Stališče do poedinih etničnih skupin
Kljub temu, da odgovori Evropejci (Nemci, Belgijci, llo-
niso kazali etničnih predsodkov, je bilo vidno, da so dajali prednost nekaterim pred drugimi.
lanci, Skandinavci), nato skupine iz Južne in Vzohdne Evrope (Grki, Italijani, Poljaki,
Na vrhu sta bili obe temeljni	Jugoslovani) in končo ostali kot
skupini (Anglocelti in Fran-	n. pr. Indijci, Črnci, Španci,
cozi), ki so jim sledili severni	Portugalci.
Stališče do večkulturnosti
Študija je skušala ugotoviti	gramov večkulturnosti, so' bili
stališče Kanadčanov tako glede	razni programi bolj sprejemlji-ideologije večkulturnosti kot vi (kulturni centri in "folk tudi glede politike večkultur- festivals") kot drugi (radijski
in literarno. Med njegova zgodovinska dela spadajo drame DRŽAVA MED GORAMI. KRALJ SAMO IN NAŠ PRVI VEK, KRST KARANTANSKIH KNEZOV, dramski scenarij LUC in BESEDA z dodatno razpravo ŽITJE BLAGOVEST-NIKOV KONSTANTINA IN METODA ter zgod. igra ZVEZ DI NAŠEGA NEBA. V delu ROD ZA MEJO je obravnaval zgodovine beneške Slovenije in Rezije, SLOVENIJA — DEŽELA Z NAJSTAREJŠO DEMOKRACIJO V SREDNJI EVROPI pa prinaša izbor slik s komentarjem.	%
Med glavnimi etnografskimi deli naj omenimo 4 knjige pod naslovom POD VERNIM KROVOM (ob ljudskih običajih skozi cerkveno leto), ter dva zvezka OD MORJA DO TR1-GIAVA.
Iz litursično-tcološkega področja je pripravil PRVI RIMSKI MISAL, s prvo izdajo v Ljubljani 1. 1944, drugo pa v Celovcu 1961. Izdal je še Mali in pa Celotni misal v Celovcu. Napisal je moliLvenik za mladino BOŽJI HRAM-, obnovil je ciril-metodijski zbornik KRALJESTVO BOŽJE ter izdal ma-rijanski zbornik GOSPA SVETA. Priredil je svojo teološko dizertacijo KRST V PRVI CERKVI ter napisal še razpravo S KRSTOM V KRISTUSOVO CERKEV.
Na literarnem področju je Turnšek pisal v glavnem zgodovinske romane, kot: BOŽJA PtANINA, ČRNI HANEJ, IN HRUMELA JE DRAVA, MED KOROŠKIMI BRATI, STOJI NA REBRI GRAD. NA VIŠAR-JAH ZVONI. MED BRATI. Napisal je dalje številne idile, zgodbe in novele, ki jih je objavljal v| slovenskem zamejskem tisku in revijah. Nekaj jih jc izšlo v samotojni knjigi Z RODNE ZEMLJE, druge pa še čakajo, izida. S Turnškom smo Slovenci izgubili izrednega narodnega in kulturnega delavca.
Kot je že ustaljena praksa komunistov, je tudi ta članek mešanica resničnih podatkov in neresničnih .trditev, oboje pa pomešano s svoj s ko interpretacijo.
Božič govori, da je Barago preganjala slovenska uradna cerkev in ga takorekoč izgnala v Metliko, ne da bi omenil, kaj je bil razlog tega "preganjanja". Baraga ni sprejel jan-zenizma, ki je takrat prevladoval med slovensko duhovščino, kar ga je močno približalo ljudstvu, na drugi strani pa mu povzorčalo težave v odnosu s svojimi predpostavljenimi. Ker ni maral, da bi prišlo do kakih bolj očitnih sporov med nji in med cerkvenimi predstojniki, je izkoristil priliko, da se je pridružil na novo ustanovljeni misijonski družbi in dosegel, da so ga odpustili iz ljubljanske škofije in ga včlanili v škofijo Cincinati v ZDA. Baraga je bil prepričan, da bo mogel širiti v misijonih bolj pristno in človečansko vero kot bi mu bilo to mogoče v domovini.
Težko je slediti logiki Božiča,
ki v isti sapj prizna, da smo se Slovenci "ohranili predvsem zaradi tega, ker so sprejeli vero... krščanstva", pa označi to krščanstvo kot križarsko in krvavo.
Res je, da ni hotel prinesti Baraga Indijancem nikake iz- i nakažene oblike krščanstva,' zlasti ne take, kjer bi bila vera samo pretveza za politično,1 gospodarsko in kulturno za- J sužnjenje Indijancev, toda trditi, da ni bil glavni motiv j Baragovega misijonskega dela verski, more samo nekdo, ki se ni potrduril prebrati vsaj nekaj strani Baragovega dnevni-1 ka, njegovih pisem ali njegovih tiskanih del v kateremkoli jeziku.
Enako napačna je trditev, da " vpomoč mu ni bila nikakršna uradna ideologija niti vera, še manj pa pomoč tistih ljudi, ki jim je nekoč pripadal, namreč belcem".
Ko so v Rimu izrazili mnenje, da morejo nekateri izrazi njegovih del v indijanskih jezikih voditi v zmoto, je Baraga brez obotavljanja izjavil svojo pripravljenost, popraviti ta mesta in jih je, v kolikor so bila že tiskana, sam popravlja, pred-so šle knjige iz njegovih rok.
Da je bila vera gonilo vsega njegovega misijonskega delovanja, tudi sestavljanja slovnice in slovarja, dokazujejo njegovi dnevniki, pisma, dela in celo njegovo življenje, zlasti dolge ure, ki jih je premolil.
Baraga je v veliki meri za-. visel od podpore, ki jo je do-
• 15 letno delovanje medkulturnega centra za dokumentacijo v Cuernavaci v Mehiki je zaključeno. Center je usta-, no vil nekdanji duhovnik Ne\v-yorške škofije Ivan Ilič (po rodu Srb). Namen centra je bil
obiskovati tečaje v centru, toda pozneje je prepoved zopet umaknil. V teh sporih je Ilič odložil čast monsignora in uradno duhovništvo (dasi še vedno opravlja predpise du-
služiti misijonskim delavcem, ! hovniške molitve in spoštuje
ki so nameravali delovati v Latinski Ameriki, za bolj temeljito obvladanje jezika in spoznanje kulture teh dežel. Neka- ^ terim uradnim krogom ni pri-jalo,' da je zahteval Ilič brezpogojno spoštovanje domačih Ikultur in da je tudi kritiziral ne samo neuspešnost, ampak celo škodljivost raznih ustaljenih misijonarskih metod. Nekaj časa je Vatikan prepovedal duhovnikom, redovnikom in redovnicam, da bi smeli
celibat). Končno jc moral končati z delom centra, ker so postali stroški vzdrževanja preveliki. Knjižnico so dali Cole-gio de Mexico, ki je v istem kraju. Ilič je znan tudi po več knjigah, kjer je napadal zlasti šolsKi sistem in zdravstveno službo kot ustanove, ki služijo v deželah razvoja samo majhni manjšini, dočim večina nima od njih nikake koristi, čeprav mora tako ali drugače plačevati zanje.
gival iz Evrope.. V pismih in poročilih je neprestano moledoval za pomoč, ker Indijanci niso mogli finančno vzdrževati župnij, cerkev, šol in knjig, kar vse je bilo treba graditi iz niča. Ne samo, da je iskal podpore med Slovenci, podpirale so ga tudi ustanove na Dunaju, v Munehenu, Parisu, celo cesarski dvor. To podporo je smatral za tako važno, da je prekinil svoje misijonarjenje in se sam podal v Evropo, da je osebno prosil za pomoč. Znano je tudi, da je mogel tiskati knjige samo s pomočjo podpornikov iz Evrope in katoličanov v Cincinatiju.
Vsekakor je res, da je Baragu koristilo znanje slovenske zgodovine, da je upošteval bolj kot drugi misijonarji svo- j jega časa kulturne vrednote! Indijancev in pomembnost j književnega jezika zanje, toda I
tega ni prvi ugotovil Božič. Na to je opozoril že 1. 1952. Wm. Furlan, življenjepisec misijonarja Pirca-sicer izrecno za njega, toda isto velja tudi za njegovega predhodnika Barago. Prav tako pa je tudi res— in Baraga sam o tem ne pušča nobenega dvoma — da je bilo njegovo delo za književnost ocipvejščine predvsem sredstvo za bolj uspešno širjenje vere med njimi.
Božičev zaključek, da je bil Baraga "človek, ki je zaradi zgodovine lastnega naroda, zaradi lastne zvestobe tej zgodovini. ohranil temelje ljudstvom, ki so se znašli pod istimi udarci svobode" ni v nikakršnem nasprotju z dejstvom, da je Baraga živel in delal iz vere, saj Božič sam prizna, da je prav krščanstvo ohranilo slovenstvo.
Rudolf Cuješ
VAŽNA
DAVČNA OBVESTILA
in televizijski programi v etničnih jezikih, učenje- etničnih jezikov v šolah kot del red-
nosti.
Na splošno program večkulturnosti ni bil posebno dobro poznan. Kljub temu je bila nega pouka) majhna večina za kulturno raznoličnost v Kanadi. Ti so
tudi predvideli, da bo politika; večkulturnosti po pokrajinah večkulturnosti koristila Kana-
Najmanj pozitivno stališče do
1 je pokazal Qucbec in po etnični skupini francoski Kanad-
di. Čeprav je bila večina nekoliko pozitivna do raznih pro- čani,
Psihološke značilnosti
Študija je analizirala tudi psi- bile osebe, ki so bile pozitivne hološke karakteristike oseb, ki do večkulturnosti pozitivne so bile vir teh podatkov (glede tudi so vseljevanja in osebno ctnocentričnosti in avtoritar-, so kazale nizko mero etnocent-nosti). Pokazalo se je, da so ričnosti ter avtoritarnosti.
Program večkulturnosti odobrava večina Kanadčanov
Ta obsežna socialno-psiho- seznanila širše prebivalstvo s
tem, kaj večkulturnost je in kako naj pride do izraza v Kanadi.
Tudi podatki te ..študije bodo na razpolago znanstvenikom za nadaljnje študije, ker ni mogoče podati bogastva nagrmadenega gradiva v še tako obsešni knjigi. Upati je, da bodo podobne študije vzpodbudile poljudne pisce, ki bodo seznanili z njihovimi izsledki tudi občinstvo, ki nima volje čitati strogo znanstvene razprave z vsemi tehničnimi podatki in tabelami.
loška študija, ki je zajela celostno Kanado, je pokazala na objektiven način, da podpira večina Kanadčanov ideologijo in politiko večkulturnosti, čeprav je manj navdušenja zanju med francoskimi Kanadčani. To se je očitno pokazalo tudi na konferenci, kjer so franko-foni poudarjali, da je treba najprej zagotoviti zmago dvojezičnosti (zlasti izven Ouebeca) in šele nato govoriti o večkulturnotsi. študija je tudi pokazala, da je zamisel večkulturnosti v Kanadi še precej nepoznan pojem. Treba bo zato povečati dejavnost, ki bo
Rudolf Cuješ
• Ministrstvo za delovno
moč in vseljevanje izdaje mesečno publikacijo (urednik jc George Bovania) E tirnic Kalei-doseope. Publikacijo dobivajo etnični listi in druge organizacije. Vsebuje poročila o kanadskih dogodkih, ki zanimajo etnične skupine, predvsem zadeve, ki so v zvezi z vpeljevanjem, obenem pa tudi poročila o delavnosti etničnih skupin samih.
....• Ena najnovešjili sodobnih muh je "transcedentalna meditacija". Število "premišljeval-cev" cenijo na 600.000 v ZDA in na 300.000 v drugih deželah (v Kanadi 90.000, v Zapadni Nemčiji 54.000, itd.). Privrženci j
morajo premišljevati dvakrat |
i
na dan po 20 minut posebno geslo. V Fairfieldu, Iovva, imajo celo svojo univerzo — Malia-rishi International University. Ta najnovejša muha je verjetno posledica izumetničenega življenja v industrijskih državah, kjer je nekdanja vera pri večini izgubila svojo pristnost.
• V Zapadni Nemičtji pi-e
sega od leta 1972 število smrti število rojstev. V 1. 1974 so imeli 623.000 rojstev in 725.000 smrti. Pri tem je bil vsak šesti otrok rojen v družini priseljenih delavcev.
J
Denar, če ga zaslužite, ga morate prijaviti. To pa pomeni, da morate izpolniti vaš federalni davčni obrazec enkrat na leto vsako leto pri: Revenue Canada, Taxation in Oftavva.
Vsak prebivalec Kanade, ki je dobil plačo v letu 1975. in če ta presega dovoljene odbitke in osebne odbitke, mora izpolniti TI osebno davčno prijavo in to ne kasneje kot 30. aprila 1976. Ce še niste dobili vaših davčnih fonnularjev, jih lahko dvignete v vašem lokalnem poštnem uradu.
Davčna tiskovina se uporablja, v glavnem, za vašo razpoznanje, za naštetje vaših dohodkov iz vseh virov, za znižanje tega dohodka z odštetjem vaših odtegljajev in vaših osebnih odbitkov in končno, za izračunanje vašega davka. V pomoč, smo vam pridejali "dohodninski davčni vodič" (Income Tax Guide) z vašimi formularji, ki vam bodo vse skupanj nudile vso pomoč, ki vam je potrebna.
Važno je da izpolnite vašo davčno prijavo pravilno in točno. Najprej preglejte da je vaša lista vseh važih dohodkov brez izjeme popolna, ne samo da je prijavljena po T4 listku, ki ga vam izda delodajalec, ampak tudi vse druge dohodke, ki ste jih morda sprejeli med letom; Na primer, vsakršno plačilo uslužnosti, čeprav-za to niste dobili T4 listka, napitnina in dodatki plačani v denarju, dohodki investicij od vseh možnosti, vključilo tudi procente na posojila dana prijateljem ali osrodnikom, dohodnina od najemnine in kakršnekoli družinske doklade, ki ste jih dobili.
Vzemite v poštev vse odbitke hi odpise, ki vam uradno pripadajo. Na primer, če podpirale
aii če pomagate podpirati koga, ki žini v Kanadi (ali izven Kanade, če bi te drugače lahko prištevali med osebe odvisne od vas, če bi te drugače lahko prištevali med osebe odvisne od vas, če bi živele te osebe v tej zemlji) imate možnost, da jih odpišete kot osebni odbitek na račun te osebe. Če od vas odvisna oseba ni prebivalec v Kanadi, morale izpolniti obrazec (TIE—NR), ki ga dobite na vašem okrajnem davčnem uradu in tega priložite k vaši davčni prijavi skupaj s potrebnimi potrdili. Imena, naslove in starostno dobo teh od vas odvisnih oseb morate prijaviti na tem obrazcu.
Postavite pravilne informacije na pravilno črto, napravite natančno izračunanje, potem račune preračunajte in spet preglejte, uporabljajoč vaš vodič za vodilo.
Ce še vedno imate težave, kličite vaš okrajni davčni urad. Ljudje tam vam bodo pomagali. Telefonske številke in naslovi krajevnih uradov so navedeiii na zadnji strani vašega vodiča. Ne pozabiti, vaša davčna prijava mora biti odposlana po pošti ne kasneje kot o polnoči 30. aprila 1976.
1*
Revenue Canada Taxation
Hon. Bud Cullen Minister
Revenu Canada I m pot
L'hon. Bud Cullen Ministre
Mirte
11 ITT*—*—
OBNOVITEV SLOVENSKIH ODDAJ GLASA AMERIKE
(Nadaljevanje s prve strani)
dovala v VVashingtonu, ostale brezuspešne. Vodstvo USIA ja vztrajalo pri odločitvi, čeprav mu je bilo z vseh mogočih strani in. na vse mogoče načine dokazano, da je bila storjena napaka, kije bila ne le krivična do Slovencev, temveč tudi v nasprotju z ameriškimi interesi. Odločitev je obveljala in slovenski Glas Amerike je 1. februarja 1975 utihnil.
* * *
Neuspeh intervencij, ki naj bi dosegle preklic prvotne odločitve, je narekoval načrtno, temeljito akcijo in to v tistem forumu, kjer je v ameriškem javnem življenju možno zakonito ovreči upravne* odločitve: v zveznem Kongresu, ko odloča o vladnem proračunu za naslednje leto. Po nasvetu senatorja Lauscheta je bila izdelana strokovna študija, ki je vsebovala važne splošne ugotovitve, podrobne odgovore na šest poglavitnih trditev, ki jih je direktor USIA navajal v oporo svoji odločitvi, tet jedrnato povzetje vseh argumentov v utemeljitev predloga, naj Kongres s svojo zakonodajno odločitvijo zapove ponovno uvedbo slovenskih oddaj Glasa Amerike.
To študijo, ki je bila predhodno poslana vodilnim članom Kongresa, jc z dodatnim osebnim pričevanjem Kongresu predložil Senator Lausche. Dne 5. maja je on kot prva priča nastopil pred zunanjepolitičnim odborom zveznega Senata —katerega član je sam bil 12 let—ko je odbor začel razpravljati o avtorizaciji proračuna za USIA in Glas Amerike. Septembra 1975 pa je senator Lausche ponovno nastopil kot priča za obnovitev slovenskih oddaj pred zunanjepolitičnim pododborom zvezne poslanske zbornice, ko je ta začel razpravo o proračunu. Ob tej priliki je senatorja Lauscheta podprl kot dodatna priča Hon. Joe Skubitz, zvezni poslanec slovenskega porekla iz država Kansas. V obeh kongresnih odborih je senator Lausche imel ob sebi dr. Cirila Žebota, profesorja gospodarskih ved na Georgeto\vn univerzi, ki je bil pripravil predloženo študijo.
Kongresu predložena študija
obsega 26. strani drobnega tiska v uradnih kongresnih zapisnikih obeh sej. Poleg dokumentacije za obnovitev slovenskih oddaj Glasa Amerike predstavlja predložena študija važen sodobni primer, ko smo bili Slovenci neposredno in učinkovito afirmirani v ameriškem Kongresu, posebno še. ker predložena dokumentacija informativno obravnava sodobno slovensko problematiko. Temeljitosti, jasnosti in prepričljivosti te študije, predvsem pa njeni verodostojnosti in kongresni sprejemljivosti, ki ju ji je dal s svojim osebnim pričevanjem senator Lausche, gre zahvala, da sta se oba zunanjepolitično Odbora izrekla za obnovitev slovenskih oddaj Glasa Amerike. Po več kot letu dni naporov je slednjič prišla zaželjeno odločitev: slovenske oddaje so bile obnovljene.
Slovenci v Združenih državah in povsod lahko z zadoščenjem gledajo na ta uspeh. To velja še posebej, ker so bile oddaje obnovljene ob pravem času, da bodo Slovenci v domovini neposredno obveščani o poteku letošnjega jubilejnega leta Združenih držav, in o vlogi Slovencev v njeni zgodovini, ter o jesenskih predsedniških volitvah. Pisma, ki so prihajala na slovensko sekcijo Glasa Amerike od prvega obvestila, da bodo oddaje ukinjene 1. februarja 1975, govore o globoki povezanosti Slovencev v domovini z rojaki v Združenih državah in njihovo novo domovino. Obnova ameriških slovenskih oddaj bo gotovo utrdila to povezanost s tem pa tudi prispe vala k splošnemu razumevanju med narodi, ki je danes tako zelo potrebno.
Senator Lausche — ki je sredi borbe za obnovitev slovanskega Glasa Amerike praznoval svojo osemdesetletnico in ob tej priliki dobil iz Bele hiše. Kongresa in iz državnih prestolnic ponovno potrdilo svojih državniških zaslug za Ameriko — ter kongresnik Skutiz in drugi, ki so senatorju Lausche tu v dolgih prizadevanjih za to najnovejško afirmacijo slovenske enakopravnosti pomagali, zaslužijo hvaležnost vseh Slovencev.
P.C.F
SOLŽENITSIN NA , FRANCOSKI TELEVIZIJI N
Francoska državna televizija je nedavno predvajala film po romanu Aleksandra Solženit-sina "EN DAN V ŽIVLJENJU IVANA DENISOVIGA". Ob tej priliki je na televiziji nastopil tudi avtor sam, ki je odgovarjal na vprašanja občinstva. Izjavil je, da je krivda ne-ko-munističnega sveta v tem, da. je postal brezbrižen do nevarnosti komunistične ekspanzije. "Zakaj bi se moral Zahod sprijazniti z dejstvom — je rekel Solženitsin — da se svoboda nenadoma konča za določenimi mejami? Avtorja, romana "En dan v življenju Ivana Deniso-viča" v katerem opisuje življenje v Stalinovih taboriščih za prisilno delo, je francosko televizijsko občinstvo dobesedno zasulo s vprašanji med in po predvajanju filma. Solženitsin je na vprašanja, ki so vključevala tudi obtožbe profci-ko-munizma, odgovarjal poldrugo uro. "Kako morete govoriti o proti-komunizmu na osnovi opisov "človeškega trpljenja, ki jih vsebujejo moja dela. Jetniki v taborriščih "je rekel Složenitsin so hoteli živeti kot ljudje, toda nečloveški sistem, ki so mu dali ime komunizem, jim je to preprečil". Nobeiovec je med drugim tudi z zadovoljstvom omenil, da uradno ameriško izrazoslovje ne uporablja več besede, Detanta. Sovjetski voditelji — je izjavil dalje — gledajo aa detaato kot
•	Smuka je še vedno odlična, posebno če se potrudite malo dalje proti severu iz Toronta. Tako pridejo "dilčarji" bolj do svojega razvedrila v primeri z, lanskoletno slabo zimo.
•	Po študiji za UNO, ki sta jo pripravila Lester Brovvn in Kathleen Newland (Woridwatch Institute) se je redko katera spremembra razširila po svetu s tako hitrostjo kot splavi. Januarja 1971 je imelo legalni dostop po splava 38% prebivalstva na svetu, januarja 1976 pa že 64%. Po tej študiji znaša število splavov na svetu med 40 in 55 milijonov na leto.
na ideološko tekmo, ki vsebuje dejanja kot sovjetsko orožje in kubanski vojaki v Angoli. V sovjetski zvezi — je izjavil Sol« ženitsin — imajo vsak dan na deset tisočev političnih predavanj, ki slikajo zahodne sile kot impcrialiste, katerih namen je izkoriščati ostale del sveta. "Ko govorim o potrebi, da ostane Zahod odločen, ne mislim na orožje ali na diplomatske ukrepe, ampak na duhovno odločenost. "Sovjetski disidenti nimamo orožja ali diplomatov — imamo pa duh, življensko silo, ki nas je obdržala pri življenju. Moja borba ni politična ampak duhovna, in kriza zahodnega sveta je v bistvu duhovna kriza zato, ker je postal vse bolj materialističen", je poudaril Solženicin.
RDEČA OFENZIVA MED NAMI....
(nadaljevanje s prve strani) vanja". V tem društvu je zopet-našel bivši tajnik Simona Gregorčiča svoje polje in je celo začasni predsednik. Poglejmo poročilo objavljeno v Naših Novirah dne 6. marca 1976 o seji te organizacije dne 18. januarja 1976.
Doslovno: "Mi smo predlagali in mi trije zopet predlagamo najširšo demokracijo, ki se more zamisliti za člane organizacije" nekaj poglavij naprej pa: "Društvu kot organizaciji vseh Jugoslovanskih kanadčanov se ne mora protiviti. Oni, ki bodo to napravili se bodo težko pregrešili in jim bo to preje ali kasneje žal".
Če ne bi človek pomislil na tragedijo pred 30 (35) leti, bi bilo vse vredno le nasmeha. To se pravi, taki logiki in pojmovanju demokracije! Na prvi ustanovni seji tega društva so bile prisotne (tako po Naših Novinah od 7. februarja' 1976) sledeče slovenske organizacije:
Slovenski list Prosveta (ki jo tiskajo v Z.A.D.)
Ameriške progresivne Slovenke—Cleveland Z.A.D.
Slovensko Društvo Sava Kit-chener in slovenska šola Kil-čhener.
Caravan prijateljstva.
V "naprednih" časopisih še beremo, da so ustanovili novo slovensko duštvo Ivan Can kalin da bo izšel novi slovenski časopis, v Toronto.
P. A.
ti. .
ODKRIJTE LETOS VE« 0 VASI DOMOVINI
....• V Sloveniji je 80.000 kroničnih alkoholikov.
• Nov vrelec mineralne vode
so odkrili na območju med Podplatom in Kostrivnico. Poleg vode — 20 litrov na sekundo — daje vrelec dnecno še 5 ton plina.
Vaša domovina čaka Vašega raziskovanja. Mirna jezera in čudovite reke; neoskrunjeni gozdovi in kvišku kipeče gore; moderna mesta ki izražujejo živost rasteče države; tihi trgi in vasi, kjer življenje bolj mirno poteka. Vživite se v njih kulturo njihove tradicije in njihovo , zgodovino — počutite se zaras kot doma.
Kamorkoli greste Vas bodo prijazni in gostoljubni ljude toplo sprejeli.
Vaš potovalni zastopnik ali potovalna agencija Vam bo pomagala Načrtovati Vaše osebno potovanje razisk ovanja in Vam bo nasvetovala o krajih, katere naj bi obiskali in kaj naj si še ogledate v njihovih okolicah ali v bolj oddaljenih točkah. Pozanimajte se o različnih načinih na katere si lahko Kanado ogledate, vključno razne ture in druge organizirane potovalne izlete.
Canada

Canadian Government Office of Tourism
Office de tourisme du Canada
3f?if fft
BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE
želi
SLOVENSKA HRANILNICA in POSOJILNICA JANEZA E. KREKA,
ki je edini zavod vseh Slovencev v Torontu in okolici. Na hranilne vloge plačuje višje obresti kot banke in daje osebna in hipotečna posojila (mortgage) pod ugodnejšimi pogoji kot drugi denarni zavodi in finančne družbe. Slovenska hranilnica in posojilnica zavaruje na lastne stroške hranilne vloge, osebna in hipotečna posojjla (mortgage) za slučaj smrti. Posluje v lastni hiši na 646 Euclid Avenue, blizu slovenske cerkve, pet dni v tednu.
Uradne ure: Nedelja od 10—1 2h ; torek, četrtek, petek od 10—Ih jn od 5—8h. V soboto odprto od 10—3h. Zaprto: ponedeljek in sreda ves dan.
V SKUPNOSTI IN ZAJEMNOSTI JE MOČ I
SLOVENSKA HRANILNICA in POSOJILNICA
646 EUCLID AVENUE, TORONTO 4, ONTARIO
Telefon: 532-4746
Pomožni urad: vsak petek zvečer (7—9 ure)
t . .
747 BROWN'S LINE, TORONTO 14, ONT.
(v sesterski hiši Polea cerkve)
<
PRIDOBITVE REVOLUCIJE
*	Pomanjkanje krompirja in
čebule je postalo že tako občutno da so ga morali začeti uvažati iz tujine, predvsem iz Avstrije in Italije. Pomanjkan-je pripisujejo "slabi letini, nepripravljenosti zunanjetrgovinskih podjetij in nekaterim drugim pojavom". Kateri so ti "drugi pojavi", pomočnik zveznega sekretarja za trg in cene inž. Karnilo Marin^ ni pojasnil.
*	V občini Nova Gorica je v
partiji včlanjenih samo 50 kmetov. Partijsko vodstvo v Ljubljani se pritožuje in priznava. da komuniste čaka v Novi Gorici "še obilo dela" in da delavci v večini še nimajo mo žnpsti odločanja o mnogih stvareh, ki jih določa ustava, predvsem pa ne o najpomembnejšem — delitvi dohodka" (kar pomeni, da dohodek poberejo tisti pri vrhu. delavci pa lahko gledajo skoz prste). * Pozabljivost je postala huda nalezljiva bolezen članov KP Slovenije, kot beremo iz poročila o pripravah za peto sejo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Ugotovili so., da se bo med komunisti moralo bolj uveljaviti načelo demokratičnega centralizma. kajti "sedaj se še vedno pogosto dogaja, da člani ZK kmalu po tistem, kar so sklenili, na to pozabijo".
*	Za močnejšo propagando bodo ustanovili mednarodno kratkovalovno radijsko postajo RADIO JUGOSLAVIJA, katere namen bo "okrepiti informativno propagandno dejavnost" v tujini. Tozadevni predlog so delegati zveznega zbora v Beo-gar-du že sprejeli. Vendar pa uresničenje tega projekta še ni tako blizu, ker "je ta načrt zaradi različnih tolmačenj pa tudi zaradi slabega in enostranskega prikaza sprožil vrsto pomislekov, predvsem iz. Stovenije, pa tudi od drugod".
*	Jugoslovansko vojsko vodi partija!
Po izjavi Džemila Šaraca, sekretarja komiteja konference Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) v Jugoslovanski ljudski armadi (JAL) je 98 odstotkov višjih oficirjev včanjenih v partiji, od rižjih častnikov pa je 86 odstotkov članov partije. O bodočih nalogah JAL pa je šarac izjavil: "Posebno pozornost posvečamo idejnopolitič-nemu in strokovnemu dviganju ljudi, njihovim moralnopolitirnim opredelitvam in krepitvi zdravih vojaških in partijskih odnosov".
*	Kantine za večjo borbenost.
Ob koncu leta so v Jugoslaviji z velikim pompom proslavljali Dan Ljudske Armade. Vrstile so se razne veselice, pogostitve in sprejemi. Ponekod so vojaški predstavniki odgovarjali na vprašan ja novinarjev in marsikaj zanimivega razkrili. Tako je polkovnik Jože Berce med drugim povedal, da si zelo prizadevajo, da bi povečali borba-nost. "Posebno pozornost posve-čano opismenjevanju vojakov ki jih na posebnih tečajih učimo brati in pisati. V enotah smo razvili tudi živahno idejno-politično dejavnost pri marksističnem izobraževanju. Od \o-, jakov in starešin zahtevamo dosti naporov in visoko borbeno pripravljenost, pa je zaradi tega treba ustvariti tudi pogrebne pogoje.... Letos smo sodobno opremili nekatere vojaške kantine..."
V Mariboru ni vse tako rožnato za komuinste, so ugotovili na seji mestnega komiteja pa>-tije. Najprej so ugotovili, da so dosegli "pomemben napredek glede idejne enotnosti Zveze komunistov" (kar pomeni, da prej večkrat idejno niso bili enotni), nato pa takoj priznali, da "je še vrsta delovnih skupm ki nimajo organiziranih oblik delovanja ZK", tako so v Ra-
čah, Radvanju, Hočah in Mariboru nekatere delovne organi-nizacije, ki imajo več kot 50 zaposlenih; pa nobenega člana partije. Na seji so tudi ugotovili, da vsaj v 15 osnovnih šolah izven območja Maribora ni organiziranih "oblik delovanja Zveze komunistov", dočim sta v šoli Lovrenc na Pohorju med 36 učitelji le dva člana partije. Poročevalec (DELO 19. dec.) se pritožuje, da komunisti — pedagoški delavci (to so v glavnem učitelji) v večini primerov obravnavajo probleme "v svojem krogu brez komunistov". Tak porazen položaj za komuniste ni samo v šolstvu, ampak tudi v zdravstvu in drugih področjih.
*	Študentje delajo preglavice
vodstvu Komunistične partije na ljubljanski univerzi, ki se pritožuje, da med študenti, ki so včlanjeni v • Zvezo socialistične mladine (in teh je komaj četrtina vseh študentov^ ni moč najti kandidatov za odgovorne funkcije. Ugotovili so, da so bili člani Zveze socia-' listične mladine Slovenije na univerzi sicer aktivni na raznih področjih (stalno so opozarjali na slabe razmere študentov), da pa so "vse premalo storili za idejnopolitična usposabljanja članstva", kar samo potrjuje, da študentom ni nič mar marksistična ideologija in direktive vodstva partije.
*	Škofja loka in Poljanska dolina v nevarnosti. Priprave za rudnik urana z Žirovskem vrhu naoredujejo tako počasi, da je začelo domačine skrbeti, da bodo graditelji rndnika priprave skrčili ali pa jih slabše opravili. Na občinski seji so poudarili, da radioaktivni ele menti v odplakah, V zraku in v jalovini lahko povzročijo pravo katastrofo, če ne bo poskrbljeno dovolj za zaščito pred njimi Začeli so opozarjati na posledice površnega in pokan j ki j i-vega dela. Najnovejše raziskave i so namreč pokazale, da bodo i
škodljivi vplivi rudnika na oko-! lico precej bol j nevarni, kot so v začetku predvidevali. Priprave v Žirovskem vrhu so namreč precej manjše kot pri takih objektih v drugih drža- j vah, čeprav je rudnik v Žirov- ' skem vrhu sredi naseljenega področja. Če oblasti ne bodo izvajale dovolj strogo nadzorstvo pri pripravah za rudnik urana, bodo v nevarnosti lahko tudi ljudje, okolje. n'ova cesta od škofje loke do rudnika ter tudi slikovita Poljanska dolina s Soro in dolinica proti Todražu.
*	Tito—revež? V intervjuju z-zagrebškim Vjesnikom (DELO. 2. febr.) se je Tito dotaknil tudi vprašanja neupravičenega bogatenja. "Ne moremo vsega metati v en koš" je rekel, "ločevati moramo med tem, kaj je bogatenje, kaj pa rezultat pridnega dela in odpovedovanja". Kot primer "pridnega dela in odpovedovanja" je navedel partijske funkcionarje in diplomate". Na primer, v Zvezi komunistov" ie dejal Tito", so ljudje, ki so. bili na položajih, ki so imeli dobre plače ali so hodili v tujino, v diplomatske službe, tam pa so lahko kaj prihranili... Mislim, da V Jugoslaviji ni plače, s katero bi bilo mogoče obogate-ti od moje naprej". Pri tem pa je Tito zamolčal, da imajo visoki partijski in državni funkcionarji z njim vred na volio številne zaplenjene hiše in vile ter ogromno drugega nacionaliziranega premoženja po vsej Jugoslavi ji^i so ga oblasti po vojni zaplenile "v imenu so-cializ-ma in enakosti".	|
*	Rotacija — toda ne za vse. To je dokaj jasno povedal To-, da Kurtovič eden glavnih funk I cionarjev jugoslovanske Ikom parti je v govoru v Trbovljah j .2. febr. Najprej je izjavil: "Par-, ti ja se pri nas ni nikoli organizirala "po federalističnem načelu", nato pa razložil, kako pojmujejo načelo rotacije (zamenjave ljudi na odgovornih položajih):" Z rotacijo smo v
Mesarija in klobasičarna
DERHASTJA
zeli
.. i
Veselo Alelujo
__Na razpolago imamo vse vrste svežega in doma
prekajenega mesa, kranjske klobase, vse vrste domačih salam, šunk itd. Dobite tudi bučno olje, kislo zelje, repo, radensko slatino itd. — Dostavlja brezplačno. — Trgovina z živili I Prostor za parkiranje! Se priporočamo! Sprejemamo naročila iz cele Kanade in pošiljamo C.O.D.
192—194 Augusta Ave., Toronto 2B Ont. 366-2165
določenih fazah rešili nekatere pomembne probleme... Vendar pa zveza komunistov ni mogla sprejeti tez, ki so težile k temu, da bi se rotacija spremenila v svoje nasprotje (da bi bili zamenjani tisti, ki jo oznanjajo, op, ur.) tako da bi iz vodstva zveze komunistov
—z rotacijo — potiskali spo sobne ljudi, nosilce revolucionarne kontinuitete akcije zveze
'komunistov, oziroma, da bi tudi danes — izgovarjajoč se na zamenjavo — z vodilnih pozicij načeloma odstranjevali kader, ki ima bogate revolucionarne
izkušnje in se dosledno bori za uresničevanje programa ZKJ".
PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO IN DARUJE V TISKOVI SKLAD
VAŠEGA LISTA SLOVENSKA DRŽAVA
VESELO ALELUJO ŽELI VSEM
ANTONU MEAT MARKET
ANTON BAVDEK
PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU
Imamo vedno sveže meso, okusno prekajeno meso, krvavice in klobase. Posebnosti: "nadevani želodci". Če pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo.
Na zalogi bučno olje in Radenska slatina. Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike.
633 VAUGHAN RD. na vogalu Oakwooda
TEL. 654-9123 in 654-9112
J/Ofr) ir> fL,-^ f<£\//JE-
J.M. KIRSCHBAUM, SLOVAK LANGUAGE & LITERATURE. 12. zvezek v zbirki READINGS IN SLAV1C LITERATURES, ki jo ureja prof. J.B. Rudnyckyj (vseučiilšče Manitobe), Winni-peg-Cleveland 1975; 336 strani.
Zapadni svet je na splošno zelo slabo poučen o Slovanih, k čemur so mnogokrat pripomogli tudi centralisti novih držav, ki so se osnovale po prvi svetovni vojni. Celo resne zna-stvene 'knjige in razprave govore ne samo o "jugpsl&van-j skem" ali "českoslovanškem" narodu, marveč celo o "jugoslovanskem" ali "češkoslovaškem" jeziku. Eden namenov zbirke Branje v slovanskih slovstvih, ki jo ureja prof. J. B. Rudnyckyj, je prav ta: prinesti malo več stvarnosti v poznanju Slovanov v angleško govorečem svetu in obenem nuditi knjige, ki so na dovolj znanstveni ravni, da morejo služiti kot učne knjige na vseučiliščih, ki poučujejo slovansko slovstvo.
Kot 12. zvezek je izšlo lani delo dr. Jožefa Kirschbauma (ki je tudi častni član SNZ) o slovaškem jeziku ter slovstvu.
Knjiga je nekoliko predelana zbirka spisov in predavanj dr. Kirschbauma o tem predmetu. Prvi del obravnava položaj slovaščine med slovanskimi jeziki kot tudi sodobne tendence v slovaški filologiji. V drugem delu je obravnavana slovaška literatura od začetkov do konca š turove dobe. V mnogih poglavjih podaja dr. Kirschbaum tudi komunistično interpretacijo to dobe, ki se je večkrat spremenila (odvisno od striktnosti ideološkega stališča v politiki). Tretji del obravnava slovaško slovstvo pod sovjetskim vplivom, slovaško slovstvo
v emigraciji ter slovaško leposlovno zgodovino ter kritici-zem v emigraciji. Avtor je izpustil slovaško slovstvo 20. stoletja, ker bi zahtevalo obšitt nejšo obdelavo kot samo eno poglavje.
Knjiga bo vsaj delno dostopna tudi Francozom, ker ima obširen povzetek v francoščini — 24. strani. Dodana je obširna bibliografija kot tudi indeks.
Pregledno delo dr. Kirschbauma bo zanimivo tudi za Slovence ne samo zaradi tesne povezanosti v začetku naših narodnih zgodovin, predno so nas ločili Madžari in Nemci, ampak tudi zaradi mnogih podobnosti v poznejšem razvoju. Za nas bi bila verjetno še bolj zanimiva doba 20. stoletja, ker so se prav v tej dobi poživili kulturni stiki med Slovaki in Slovenci tako v medsebojnem obiskovanju, spoznavanju po člankih kot tudi v medsebojnih prevodih. V obdobjih, ki jih navaja dr. Kirschbaum, uporablja med viri Miklošičevo knjigo Die slavisehen Elemente im Magyarischen ter delo Lojzeta Kuharja The Conversion of the Slovenes.
Ko čestitamo dr. Kirsohbau-mu in Slovakom k njihovem velikem uspehu, da so dostojno predstavili svojo književno podobo angleški znanstveni publiki, bi radi pozvali tudi številne slovenske slaviste v svobodnem svetu, da bi so lotili podobnega dela.
dreš
• V ZDA nima 42 milijonov
oseb pod 65 letom zavarovanja za stroške bolnišnice in 43.1 milijona ne zavarovanja za operacije.
Zagovarjati obtožence je nevarno
Jugoslavija se rada ponaša, da je kljub komunizmu pravna država, kjer je zagotovljena pravna zaščita vsakomur.
Po zadnjem primeru, o katerem poroča svetovno časopisje, bodo imeli komunisti Jugoslavije malo težje stališče še naprej širiti ta mit.
Beograjski advokat Sroja Popovič je bil pravni zastopnik mnogih, ki jih je postavila vlada pred sodišče, ker so si drznili ijo kritizirati. Sedaj so postavili njega samega pred sodišče, češ da je javno soglašal s kritičnim stališčem ene svojih strank, ki je bil obsojena Popoviču grozi nevarnost, da bo obsojen na 3 leta zapora in na 6 letno izgubo advokatskih pravic.
R razprave na sodišču, ki je bila odložena, so se udeležili zastopniki, raznih mednarodnih organizacij, ki se bora za zaščito pravic oseb v totalitarnih državah: Amnesty International (London) sta zastopaal dva švedska predstavnika, zastopnike pa so imele tudi organizacije Mednarodni odbor za zaščito človecanskih pravic (Pariš), Mednarodna zveza advokatov (Geneva) ter Mednarodna organizacija mladih juri s tov.	!
Obtožba Popoviča je sledila razpravi proti Ignjatoviču, ki se je udeležil sestanka v zvezi s filozofsko fakulteto v Beogradu. Na tem sestanku je trdil v referatu, da karakteri-zira jugoslovansko življenje primitivno poljedelstvo, visoka brezposelnost, malo produktivno gospodarstvo in napol despotska vlada. Pod takimi pogoji se bodo razmere samo še poslabšale. Med razpravo si je Popovič prizadeval predlo-šiti sodišču podatke, ki bi potrdili resničnost nekaterih Ingjatovičevih trditev. Sodišče! takega dokazovanja nI dopustilo in je obsodilo Ignajtoviča zaradi zlonamernega širjenja
Konec detante med USA in SSSR?
Mnogi poznavalci zunanje politike ZDA zatrjujejo, da jo je mogoče razumeti samo v luči notranje politike. Pod pritiskom volilne borbe za kandidata republikanske stranke za predsednika ZDA v novembru je dosedaj vodilni kandidat predsednik Ford izjavil, da je črtal iz svojega besedišča "de-tanto" — politiko, za katere očeta velja zunanji minister Kissinger. Fordov tekmec Re-gan je namreč zatrjeval v svoji poltični kampanji, da so imeli od detante korist samo Sovjeti, ZDA pa škodo.
Sovjetom je treba priznati, da so bili glede svojega pojmovanja detante dokaj jasni od vsega začetka, ko se je Hmščev izjavil za'politiko "mirnega so-bivanja". "Mirno sožitje" je označil kot odpoved rabi jedrnega orožja za reševanje sporov med ZDA in SSSR in sprejetje gospodarske tekme med obema. Hruščev pa je prav tako nedvoumno poudaril, da se to "sožitje" ne raztega na ideologije. Ideološka borba se ne bo samo nadaljevala, marveč jo bodo še poostrili. Enako tudi ni dopuščal nobenega dvoma, da bodo Sovjeti podpirali vsa revolucionarna gibanja po celem svetu z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago.
Na 25. kongresu komunistične stranke v Sovjetski Zvezi je ponovno izvoljeni tajnik stranke Leonid Brežnev znova povsem nedvoumno opredelil
napačnih informacij o Jugoslaviji in o vladi.
Popovič je sedaj obtožen, da je širil "sovražno propagando" v svojem zagovoru Ingjatoviča pred javnim sodiščem.
Beograjsko društvo pravnikov je seveda hitro javno obsodilo Popoviča in izjavilo, da obsodba Popoviča ne bo ogražala pravniškega poklica v Jugoslaviji.
PREŠTEVANJE KOROŠKIH SLOVENCEV-ODLOŽENO!
Ko so bili na višku protesti Koroških Slovencev zaradi napovedanega preštevanja manjšine, je avstrijski kancler Krei- j sky nenadoma odšel na obisk in razgovore v Jugoslavijo. Mu- j dil se je samo v Sloveniji. V ( zvezi s tem obiskom so se pojavila mnoga utemeljena ugibanja, da je bilo v ospredju razgovorov tudi vprašanje štetja manjšine na Koroškem. Po povratku Kreiskega na Dunaj so se iz vrst tistih, ki nasprotujejo pravičnemu reševanju člena 7 državne pogodbe, dvignili glasovi sumničenja, da je Kreisky morda sklenil z jugoslovanskimi predstavniki kak "tajni dogovor" v zadevi slo-venjske manjšine. Da odgovori na kritiko je Kreisky 6. februarja sklical na Dunaju tiskovno konferenco, na kateri je poudaril, da je o svojih pogovorih izčrpno obvestil voditelje opozicijskih strank. Rekel je, da so takšna sumničenja nepojmljiva, še zlasti, ker prihajajo na dan z njimi prav tisti, ki so bili nazvoči na informativnem sestanku z voditelji strank.
"Tak politični ton ni dober", je izjavil kancler. "Gre za resne stvari, o katerih se je, treba razumno pogovarjati. Kar najbolj moramo izpričati, da se zvesto držimo državne pogodbe, ker delamo to v prid državi. Vse druge kombinacije bi bile zgrešene. V bistvu gre za izpolnitev člena državne pogodbe, ki je doslej ostal neizpolnjen. To je stvar, o kateri: sploh ne gre razpravljati. Svoje dolgove moramo poplačati in izpolnjevati moramo obvezno^ ti iz pogodbe, ker je od tega odvisen ugled Avstrije v sve-1 tu. Jugoslavija ima prav, ko trdi, da v državni pogodbi ni zapisanega ničesar o ugotav
I
lanju števila manjšine, je do-
dal Kreisky ter potrdil svojo nedavno izjavo, da državna pogodba ne govori o nobenem "ugotavljanju manjšine kot pogoju za izpolnitev določil te pogodbe". Napovedani "popis posebne vrste" naj bi bil "in-teretsantna in nebistvena orien tacijska pomoč".
Avstrijski kancler je napovedal, da bodo osnutka dveh zakonskih predpisov v zvezi z ureditvijo pravic manjšin obravnavali najprej voditelji parlamentarnih strank, potem pa bosta predložena parlamentu, kjer bo o njima tekla razprava, kot je rekel, na najširši parlamentarni bazi. Kreisky ni povedal, v kakšnem časovnem roku bosta zakonska predloga prišla pred parlament, da o njiju razpravlja in ju dokončno sprejme. Posebej pa je poudaril, da v teh zakonih ni govora o kakršnemkoli odstotku zastopanosti manjšin v splošnem številu prebivalstva, pri čemer so vztrajali nekateri krogi, češ da naj bi bil to pogoj za topografsko označevanje krajev z mešanim prebivalstvom. Krei-sky je pripomnil, da bi o ugotavljanju odstotka zastopanosti lahko govorila posebna vladna uredba . oziroma da ostane to vprašanje v pristojnosti vlade.
"O sodelovanju in stikih vlade z manšhiamapa je dejal, da se bodo nadalje^^i in da tega ne more nihče preprečiti".
Nekaj dni prej je namreč glasilo Ljudske stranke Koroške "Volkszeiturig" ostro napadlo kanclerjevo izjavo glede iskanja soglasja, ki naj bi ga dosegle manjšine za izvajanje njihovega ugotavljanja, in poudarja, da je kancler s svojim sedanjim stališčem "zašej na linijo slovenskih prredstav-nikov, ki zavračajo popis prebivalstva".
SLUŽBO DOBI IZVEŽBANA PISARNIŠKA MOČ Z ZNANJEM KNJIGOVODSTVA. KLIČITE:
Hranilnica in posojilnica J.E. Kreka
V TORONTU, 646 EUCLID AVE.
(TELEFON 532-4746)
POSLOVODJA IN BLAGAJNIK: JANEZ SENICA
Veselo Alelujo želi
edina slovenska restavracija in taverna
T I R O L E R
(pod Bloorom) ha 1115 Bay St., Toronto
Imamo
Dinlng lounge licence under the llquor licence act.
Postrežemo vam tudi z izbranimi vini iz Slovenije.
*	Ekonomska knjižnica. Ekonomska fakulteta v Ljubljani, Visoko-ekonomsko — komercialna šola v Mariboru, Visoke šola za organizacijo dela v Kranju in mariborska založba Obzorja so sklenile sporazum o ustanovitvi ekonomske, poslovne in organizacijske knjižnice v Sloveniji, ki bo prva nacionalna gospodarska zbirka na Slovenskem.
*	Zveza kulturno prosvetnih organizacij (ZKPO) se bo po novem statutu preimenovala v Zvezo kulturnih organizacij Slovenije (ZKOS), s čemer naj bi kulturna društva in skupine (teh je v Sloveniji 700) "izvili iz tradicionalnih prosvetiteij-skih volg in jih približali širjenju kulture po drugi poti, bolj spodbujevalni kot poučni, bolj svetovalni kot administrativni".
• Toronto ima prvo kreditno
zvezo, v kateri je članstvo omejeno na ženske. Včlanijo se lahko v njej vse ženske v Torontu. Ženske so ustanovile to zadrugo, cla bi praktično rešile probleme, na katere večkrat naletijo, kadar potrebujejo, kredit.
sovjetsko razumevanje detante: "Nikakor ne skrivamo dejstva, da vidimo v detanti sredstvo za ustvaritev bolj ugodnih pogojev za mirno socialistično in komunistično konstrukcijo.... Detania in mirno sožitje se nanašata na meddržavne odnošaje. To pomeni v glavnem, da se ne smejo reševati spori in nasprotja med državami z rabo sile ali z njeno grožnjo. Detanta pa v niti najmanjši meri ne odpravi in ne sme odpraviti ali spremeniti zakonov razredne borbe...." Komunistični kongres je tudi odobril sovjetsko podporo raznim revolucionaznim gibanjem po svetu in izjavil, da imajo Sovjeti pravico podpi- j rati "borbo drugih narodov za J svobodo in napredek". Dogodki zadnjega časa dokazujejo, da Sovjeti izkoriščajo predvsem primere;, kjer ZDA iz tega ali onega razloga ne marajo ali ne morejo obdržati več svojega vpliva.
•	Na Poljskem sestavljajo
žene 42% delovne sile izven poljedelstva. Izven doma je zaposlenih 4096 zen.
•	Zaradi pomanjskanja stanovanj žive na Poljskem novo-poročenci v skupnem gospodinjstvu s starši enega poro-čenca: na deželi 70%, v mestih 45%.
•	V Vzhodni Nemčiji sestavljajo žene 4996 vse delovne sile. Izvem doma je Zaposlenih 8J.5% vseh žen.
• Mednarodna zadružna zveza
(ICA), ki je praznovala lani 80 letnico svojega obstoja, združuje 657.815 zadrug po svetu in nad 320 milijonov zadružnikov. ICA je sedaj največja nevladna svetna organizacija na syetu. -
•	Duhovnik-delavec Jean Re-
mond, ki je zaposlen kot uradnik v enem komputer centrov v Parizu, je bil imenovan za po-možngea škofa Misijona Francije. Misijon Francije deluje neodvisno od krajevnih škofij in je namenjena predvsem slojem, ki so se odtujili Cerkvi. Misijon Francije in istoveten z, gibanjem duhovikov-d^lavcev. toda mnogi taki duhovniki so njegavi člani. Misijon ima 325 duhovnikov. Večina je zaposlena v sekularnih službah. Poleg njih je v Franciji še kakih 400 duhovni k-delavcev, ki so organi-. zirani v drugih skupinah in niso del Misijona Francije. Škof Fisijona Francije je trenutni predsednik francoske škofovske konference kardinal Marty.
...................................................................... OTWW
VESELO ALELUJO IN MNOGO pirhov želi vsem prijateljem in čitateljem Slovenske Države
Mirko Geratič, Chicago, III.
Delajmo neutrudno za velikonočno jutro slovenskega narodna v svobodni slovenski državi!
II liCpi
■lililBIII
■mirnimi
■1 ■'!,,«',:"«""iB:rB:i!'»i:a
Najlepše želje za velikonočne praznike želi
HOTEL "BLED"
in Rome - ltaly
Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00135 ROMA (Italy) — Tel. (06) 7771702
CARL VIPAVEC
Veselo Alelujo želi
SLOVENSKI ODVETNIK
in se priporoča	IN N0TAR
The Simpson Towers 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-4004
VESELO VELIKO NOČ
ter najboljše želje za uresničenje slovenskih ciljev pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po svetu
prijatelji v VVashingtonu.
VESELO ALELUJO
žele
somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želita
Glavni odbor in Svet Slov. drž, gibanja
Slovenska Narodna Zveza v Chicagu želi vsem prijateljem slovenskega državnega gibanja veselo Alelujo!
Najlepše želje za velikonočne praznike želi
dr. Ludvik Leskovar z družino ter Ameriško slovenski radijski program
v Chicagu, III.
• Gdč. Lidija Stukelj, hčerka
dr. Anton in Marije Štukelj iz Ottawe, je letošnja predsednica Društva slušateljev znans-vene fakultete univerze Ottavva. Letos je bilo prvič, da ima Društvo predsednico.
• Španski kardinal Vicente
Enrique y Tarancom je v pozdravu novemu spanškemu kralju naglasil, da zahteva Cerkev vrnitev državne oblasti k spoštovanju človečanskih pravic za vse Spance.
Vsem Slovencem širom sveta in v domovini vesele velikonočne praznika želi
Slovenska Narodna
Zveza v Kanadi
IZ PAVLIHE
Inflacijo je začel že izumitelj denarja.
Otroško zmoto odkriješ šele v starosti.
Več jezikov znaš, več izblebetaš. Za včerajšnje napake bomo plačevali tudi visoke obresti. Nezaposleni bi že našli izhod, vendar jih moramo prej spustiti skozi vhod.
Ni imel, kot je sam trdil, dolge roke, pač pa dolge prste. Hodimo ponosno naprej po žačrtani poti z glavnico pokonci!
Nekateri pred tujim pragom pometajo svoje smeti. Bogatina ni težko odkriti, če je zraven nekaj reveže v. Praksa ustvarja delavce, teorija pa govornike. V boju za mastne plače smo si priborili mastne cene. Ob majhnega človeka se spotaknemo, velikim se ozignemo. Nekateri mislijo, da se cla samoupravljati samo kot samoupravni funkcionar. Samoupravljanje, to so oni, upravljanje in odločanje, to sem jaz.
Iskal je delo prek oglasov, našel ga je pa prek meje. Ni bolj nevarnega človeka, kot je neumen prijatelj. Bedak ima prednost pred pametnimi: vedno je zadovoljen sam s sabo.
Norišnice stojijo zato, da bi tisti izven njih vedeli, kako so pametni.
Hodite po mojih stopinjah, je rekel, in se je odpeljal z avio-nom.
•	Nemška zadružna banka v Frankfurtu je šestdeseta na svetu in deveta v Zapadni Nemčiji.
•	Mati Tereza je odprla v
Bombayu tretji dom za zavržene in zapuščene otroke. Nov dom se imenuje Dar upanja in je v pretežno muslimanskem okolišu.
•	V nedavnem predavanju na
vseučilišču v Torontu je primerjal britanski pisatelj Mal-colm Muggeridge stanje sedanje zapadne civilizacije konč-
nemu stanju rimskega imperija pred propadom. Rim ni propadel zaradi pomanjkanja oblasti ali bogastva, marveč zaradi pomanjkanja nravne sile, ki vzdržuje vse drugo.
•	Po posebni študiji za vselje-valno službo ZDA (U.S. I-mmig-ration and Naturalization Service) so odkrili, da živi v ZDA kakih 6 milijonov-ilegalnih priseljencev. Pretežna večina — kakih 5 milijonav — jih je iz Mehike.
•	Zasebni avtomobili niso poceni. Po cenitvi zardužne zavarovalnice v Ontariju (CIA) znašajo letni stroški vzdrževanja povprečnega avtomobila, iki prevozi na leto 10.000 milj, $1.650—$ 1.172 za takso, zavarovanje in odpis vrednosti, ostalo za bencin in vzdrževanje. Zvišane cene bencina bodo letne stroške še povečale.
•r
Zadnja številka v letu 1975 tednika TIME je prinesla na naslovni strani sliko matere Tereze kot ilustracijo k član-1 ku "Svetniki med nami". Glavna misel članka, ki ne poroča samo o materi Terezi in n je-. mu delu, marveč tudi o lepem številu še drugih oseb v službi bližnjega, je izražena v zand-jem stavku: "V svetu, ki praz- j nuje to dobo z več kot samo mero hedonizma, je morda poslanica, ki jo prinašajo svetniki med nami, prav popravljalna mera".
Clankar omenja odlikovanja, ki jih jc sprejela mati Tereza (Indijski Lotosov red ter Mirovno nagrado Janeza XXIII), ne omenja pa, da je bila tudi med predlaganimi kandidati za j Nobelovo mirovno nagrado, i Mati Tereza je tudi sprejela častni doktorat prava na po-!
* Koprska založba Lipa bo še
naprej ppsvečala pozornost izvirnim novitetam, delom o morju in sodobni italijanski knjigi. Lipa izda okoli 30 knjig na leto, in spada med manjše založniške hiše v Sloveniji. Napovedane so novosti s področja poezije, slovenske proze in publicistike ter prevodi nekaterih italijanskih avtorjev. Posebej je zanimiva napoved Sedejevega dela "Oris ljudskega stavbarstva v slovenski Istri" in pa obsežne knjige "Mejni sporazum z Italijo", ki naj bi — v slovenščini in italijanščini — izšla takrat, ko bo sporazum parafiran. Mno-
ge izdaje Lipe v Kopru so de-, Friedrich von Hayek( rojen v dobičkom od izdajanja manj; Avstriji, sedaj britanski držav-ficitne, a založba si pomaga z Ijan) znan po svoji knjigi Pot v vrednih romanov in poljudnega suženjstvo (1944), v kateri oz-čtiva.	načuje vsako centralistično go-
spodarstvo kot izgubo svobode. , • Nobelovo nagrado za eko-j Qba znastvcnjka sta stara 75
nomske vede sta dobila dva lct oba gta 5e zelo aktivna Strokovnjaka, ki imata popol-J tako kot univerzitetna profesor-noma nasprotno gledanje na ja (Myrdal v Nevv Yorku in ' gospodarstvo. Švedski znastve- j Hayek v Salzburgu) in pisca.
nik Gunnar Myrdal, ki je znan j • Walter Pawley, ravnatelj j po' svojih knjigah An American mednarodne organizacije FAO Dilemma (o rasnem vprašanju' (za prehrano in poljedelstvo) v ZDA, 1944) ter Asian Drama je izjavil na konferenci v To-| (vprašanje revščine v deželah rontu (York University), da | razvoja), vidi rešitev v načrt-| razpolago človeštvo z znam-nem gospodarstvu po zgledu jem in možnostmi, ki morejo j švedskega socializma, dočim je zagotoviti zadostno prehrano
človeštvu do 2.000 in morda
še eno generacijo dalj. Glavno vlogo bodo igrali pri tem številni mali posestniki, ki morajo izboljšati svoje gospodarstvo. Zadružno kmetijstvo bi bila najboljša pot za to izboljšanje. Glavni napor mora stremeti za izboljšanjem proizvodnje hrane v preobljudenih deželah, ne pa v pošiljanju hrane v 'te dežele. Važen tehnični pripomoček bi bil tudi uspeh v dobivanju sladke vode iz morja, kar bi omogočalo namakanje izsušenih predelov sveta in na ta način znatno povečati površino "zemlje, ki je zmožna obdelovanja.
Zadruge na Švedskem v 1. 1974
Po pravkar objavljenih podatkih so potrošjie zadruge na švedskem zopet dosegle lepe uspehe v 1. 1974. Število zadrug se je sicer zmanjšalo od 204 na 196 kot tudi število prodajal-nic (od 2.491 na 2.394), toda število članov je naraslo od 1,720.293 na 1,756.935 in število uslužbencev od 38.50 Ona 38.832. Prodaja na drobno je narasla za 13.2% in lastna proizvodnja za 24.1%. Delež zadrug pri celotni švedski prodaji na drobno se je znižal za eno desetino odstotka, toda delež na prodaji hranil je narastel za eno desetino odstotka.
sebni konvokaciji vseučelišča sv. Frančiška Ksaverija v Antigonishu (3. novembra 1975), To je bila vsekakor večja čast za vseučilišče kot za mater Te-rezo, ki je odklonila že več podobnih ponudb. Ta doktorat je sprejela, da bi dala priznanje socialni dejavnotsi univerze, ki pomaga predvsem s svojim Mednarodnim Coadyjevim institutom odpravljati revščino na svetu ter podpirati dežele v razvoju, da postanejo v večji meri krojilci svoje lastne usode. Pri sprejemu, ki je sledil podelitvi doktorata, se je pozdravila poleg z meščani tucli z letošnjimi študenti Coadvjever ga instituta. V kratkem razgovoru z ženo in mano je tudi dokazala, da še popolnoma obvlada, kar je sama označila, hrvaščino.
Rudolf čuješ
125 letnica nemških kreditnih zadrug
Lani so slavile nemške kreditne zveze 125 letnico ustano-! vitve. prve kreditne zadruge, ki jo ustanovil Hermann Sohul- j ze-Delitzsoh. Malo pozneje mu je sledil Friedrich Rajffeisen (njegove organizacije so dobile značaj zadruge z reorganiza- i cijo 1. 1864). Oba tipa, ki sta med tem že povezana . v novi skupni vrhovi organizacij ter tudi na mnogih vmesnih ter krajevnih stopnjah, predstavljata v Zapadni. Nemčiji kreditni sistem, ki razpolaga s približno 20.000 poslovalnicami. Po poslovalnicah predstav-
lja to ne samo najbolj razviti kreditni-sestav v Zapadni Nemčiji, marveč v celi Evropi.
• Nemška zadružna banka zida novo palačo v Frankfurtu na Maimi, Novo poslopje bo blizu rečne obale poleg hotela Intercwntinental, 5 minut od galvne železniške postaje. Stolpnica bo obsegala 17 nadstropij, na priključenem nižjem poslopju bo na strehi vrtna terasa. Nemška zadružna banka ima trenutno 650 uslužbencev, ki so zaposleni v štirih ločenih poslopjih. Ko bo novo upravno poslopje odprto spomladi 1. 1978, računajo, da bo naraslo število uslužbencev na kakih 800.
Od leve na desno: g. Paul Schak, predsednik Ontario Muni-cipal Services Association, Hon. James Taylor, Minister of ,Community and Social Services In gdč: Dorothea Crittenden, Deputy Minister of Community and Social Services, ob otvoritvi doma starejših italijanskih državljanov: Villa Colombo Home for the iiged, ki nudi najmodernejše uslužnostl svojim novim standovalcem.
* Slovenski center PEN — je ^
novo uradno ime za . slovenski PEN KLUB, kot so to,sklenil i na nedavnam obojem zboru v j Ljubljani. V novem odboru so inž. Filip Kumbatovič—Kalan : kot predsednik, podpredsednik je Miloš Mikeln, tajnik pa Bog- j dan Pogačnik. Na občnem zbo-: xu so tudi pojasnili, da je bilo treba "odgovoriti na vse dezin-formacije ,tako o slovenskem centru PEN po eni strani, kot o
Sloveniji in Jugoslaviji v svetu po drugi strani". Na občnem zboru so sprejeli nova društvena pravila ter sklenili, da "član Slovenskega centra PEN ne more biti nihče, čigar dejavnost je nasprotna interesom SFRJ in SR Slovenije". Po mnenju slovenskih članov mednarodni PEN ni dovolj "napredno usmerjen", zato predlagajo, da bi bilo treba pritegniti v organizacijo pisatelje zaostalih in nerazvitih držav.
ZavisS od vas.
Vsa ideja za mnogokulturnost je pomagati Kanadčanom, da se boljše razumejo med seboj in da spoznajo drug drugega dediščine in različnosti.
Čeprav je stalna politika vlade za vse kartadčane, je mnogokulturnost prostovoljna. Zares ?avisi od nas vseh, če hočemo da bo živela.
*
Naša zvezna vlada nudi naslednje načrte in možnosti za ohranjanje naše kulturne dediščine:
Na oddelku državnega tajnika
Mnogokulturni program je zasnovan za pomoč in razmah kulturnega razvoja vseh kanadskih skupin, ki žele ohranite in doprinesti svojo dediščino Kanadi. Vpostavitev naslednjih delavnosti pomaga doseči ta cilj.
Povezava narodopisnih skupin.
Ta načrt nudi obstoječe poklicne možnosti na narodni in krajevni stopnji za pomoč skupinanV pri organiziranju in obveščanju.
Načrt kanadske razpoznavnosti
Stremljenje po učvistitvi kulture, razpoznavnosti manjšinskih skupin in povspe-ševanje in razumevanje ter pripoznanje kanadske kulturne raznolikosti s pomočjo ročnih izdelkov, gledališča, narodnih festivalov in literature.
Kanadska etnična proučevanja
Vodeni po "Canadian Ethnic Studies Advisory Committee", so bili napravljeni načrti, za raziskovanja etničnih proučevanj v Kanadi. Načrt obiskujo-cih profesorjev in predavateljev na kanadskih univerzah je tudi voden od tega posetovalnega odbora.
Pomoč pri učenju neuradnih jezikov
Nudi denarno pomoč za razvoj in proizvodnjo učil, ki so potrebne za učenje jezika.
Načrt mnogokulturnih središč
Nuditi denarno pomoč prostovoljnim skupinam za organiziranje mnogokulturnih središč ("centres") v krajevnih občestvih.
Načrt za integracijo priseljencev
Pomagamo različnim skupinam, ki po-
l+l
magajo priseljencem popolno sodelovati v kanadski družbini. Načrt denarnih pomoči Nuditi finančno podporo prostovoljnim skupinam njihovi mnogokulturni dejavnosti.	___
V	narodni filmski družbi (In the National Film Board) Kot pomoč mnogokulturnosti je narodna filmska družba izdelala preko 400'njihovih filmov v 19 različnih jezikih. Te lahko dobite brezplačno od urada narodne filmske družbe v naslednjih mestih. Vancouver, Winnipeg, Toponto, Montreal, Ottawa in Halifax.
V	narodnem muzeju človeka
(In the National Museum of Man) Narodni muzej človeka v Ottavvi hrani •zgodovinske listine vseh kanadskih narodopisnih tradicij. Muzej je zbral številne kulturne dokaze, posnetke na traku, vizu-elne trakove in filme. Posebna pozornost je dana na prvine kot-so ljudska arhitektura, hišno pohištvo, pre-idust-rijska tehnična izdelava jedilnih izdelkov in ročna dela, stara pripovedovanja, družinsko in občestveno življenje, sla-vnosti in obredi. Kulturne in potovalne razstave so tudi v pripravi.
V	javnih arhivih
(In the Public Archives) Narodni narodopisni arhivski načrt je izdelan, da najde in zaščiti narodopisno-kulturne zapiske pred uničenjem, poškodbo in razpadanjem. Nastavljenci strokovnjakov s področja so začeli zbirati zapiske tega bogatega in važnega momenta naše dediščine s soledovanjem, narodopisno-kulturnih organizacij, zvez in posameznikov.
V	narodni knjižnici
(In the National Library) Narodna knjižnica je podvzela organizacijske mnogojezične knjižne usluž-nosti. Hoče dobiti knjige v narodnih jezikih,ki jih govore v Kanadi in jih hoče nuditi na razpolago preko ljudskih knjižnic, ter tako povečati v večini knjižnic zbirke knig, ki niso tiskane v uradnih jezikih. Prva pošiljka knjig v desetih jezikih je zapustila Ottawo marca 1975. v načrtu je letno zvišati število jezikov za naslednjih pet do končne višine 70 jezikov. Za predstavitev vašega mnenja, ali če želite nadalnjih informacij pišite na: Multiculturalism, P.O. Box 366, Station A, Ottavva, Ontario KI N 8Z9
Hon. John Munro L'hon. John Munro Minister Responsible Ministre charg§ f« Multiculturalism du multiculturalism«
f) i r ■
<> / v