HA N KOV/ AM0Y, SWAT0\V^ »HONGKONG in Hongkonga. Poštnina plačana v gotovini Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK Če hočemo živeti v poštenem miru, morata to hoteti vsaj dva. Georges Clemenceau, Irancoski državnik (1841—1929) Leto XI. Ljubljana 29. junija 1939 štev. 28 (506) »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja ob četrtkih. Drednlštvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ulica St. 27/111. Poštni predal 6t. 345. Telefon St. 33-32. Račun poštne hran. v Ljubljani St. 15.393. Rokopisov ne vračamo, nefrankiranib dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 din znamk. NAROČNINA iU leta 20 din, 1fa leta 40 din. vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 70 frankov v Ameriki 21 /2 dolarja. Drugod sorazmerno — Naročnino je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna pctitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55mm) 7 din; v oglasnem delu 4*50 din. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod Se nosebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: JI d acfa Kako je Avstro - Ogrska napovedala Srbiji vojno (Gl. str. 4) Moskva ne odneha Pogled na Kremelj, kjer teko pogajanja med Anglijo, Francijo in Rusijo. Spredaj, z leve na desno: britanski moskovski poslanik VViliiam Seeds, komisar za zunanje zadeve Mololov in svetovalec britanske vlade Strang. dnevi. Dogodki na Daljnem Vzhodu silijo Angleže k večji naglici. Londonski dopisnik bazelskega lista »National Zeitung« piše, da se v Londonu počasi že sprijaznujejo z mislijo, da bodo Angleži morali ustreči ruski želji po poroštvu baltiškim državam. Sporazum med F/ancozi in Turki rom zadovoljujejo z bolj ali manj papirnatimi protesti. Manj odločen je bil japonski sunek v Svatov (pri Hongkongu). Zelo značilno je, da nastopajo belogardisti (caristični emigranti) v Tient-sinu odkrito kot prijatelji in zavezniki Japoncev in Nemcev... Observer m * — Zavarovalna polica Današnji izdatki za oboroževanje so podobni zavarovalni premiji. In zavarovalne premije držav imajo to neprijetno lastnost, da zapeljejo, kadar postanejo previsoke, k požigu zavarovanega objekta, to je, v vojno. »National Zeitung«, Bazel Angleži preizkušajo v Hongkongu baterije za obrambo pred letalskimi napadi. Ilid&v dat* 1939. V Londonu se že sprijaznujejo i mislijo, Pobotanje med Francijo in Turčijo V Ljubljani, Tl. junija. Spet je minil teden, ne da bi se bila pogajanja med Londonom in Moskvo kaj prida premaknila z mrtve točke. Rusi drže ceno, Angleži gredo po pennyjih navzgor, Francozi pa brez moči gledajo, kako roba med mešetarjenjem propada. Ko so 15. junija Angleži poslali nove predloge v Moskvo, so njihovi listi pisali, da jih bodo Rusi skoraj gotovo sprejeli. 21. junija so morali v Londonu spet nekoliko navreči, in spet je v britanskem tisku zavladal optimizem. Toda oboji predlogi so doživeli isto usodo kakor njihovi predniki: »Nesprejemljivo,« so odgovorili Rusi. Kakšni so bili ti dodatni predlogi, nihče prav ne ve. Vemo le to, da so takrat angleški listi pisali, da je Chamberlain na pritisk Francozov popustil in ugodil glavnim ruskim željam. Vemo pa tudi, da to ne drži. Pertinax velia za najresnejšega in za najbolje informiranega francoskega diplomatskega časnikarja. In Per-tinax je te dni napisal v »Ordru«: Biitanski predlogi dne 15. in 21. junija so zelo zaostajali za osnutkom, ki bi mogel po sodbi francoskega zunanjega ministra Bonneta najti milost v moskovskih očeh. Toda to je piišlo šele naknadno na dan. Problem je slej ko prej isti: poroštva baltiškim državam. To tudi potrjuje tezo, ki smo jo mi postavili že koj po zastoju pogajanj: krivda ni na Daljnem Vzhodu in tudi ne v ruskem izsiljevanju; krivda je na angleški strani. Zdaj so celo v Parizu začeli postajati malodušni. Velika večina Francozov je prepričana, da je pakt z Rusijo edina rešitev miru. Večno zavlačevanje pogajanj se jim zato zdi nevarnost za mir. Listi iščejo krivce in začenjajo zamerjati Rusom, da tako trdovratno vztrajajo na svojem stališču. Celo socialistični listi so že nejevoljni. Francoski nemir je razumljiv. Razumljivo je tudi angleško obotavljanje. Toda prav nič manj razumljiva ni moskovska neizprosnost. Staljinu je lanski september še v preživem spominu. »Manchester Guardian«, najuglednejše glasilo angleških opozicijskih liberalov in eden izmed redkih britanskih listov, ki se že od nekdaj zavzemajo za pakt z Rusijo, je v soboto napisal uvodnik o svetovnem političnem položaju. »Evropa čaka« je naslov uvodnika in njegove prve besede veljajo moskovskim pogajanjem: »Zavlačevanje pogajanj z Rusijo brez konca in kraja postaja že nevzdržno. Čeprav se zdi, da so nesoglasja, ki ločijo obe stranki, v teku šesttedenskih pogajanj znatno skopnela, se medsebojno nezaupanje ne samo ni zmanjšalo, temveč je morda celo zraslo. In to nezaupanje je glavna ovira sporazuma. Namesto da bi dve državi, ki imata iste interese, skušali najti najboljšo pot, da preprečita skupno nevarnost, dobivamo vtis, kakor da dva propadla konjska mešetarja barantata za kljuse, ki ni vredno počenega groša.« Po sodbi londonskega dopisnika btograjske »Politike« govore v Londonu, da je britanska vlada napravila napako, ker je mislila, da bo z minimalnimi koncesijami dobila Rusijo na svojo stran. Prvotni angleški piedlogi so bili ne samo ozkosrčni — tako priznavajo Angleži sami — ampak celo žaljivi za rusko vlado. Morda je moskovska vlada že zato na nngleški minimum odgovorila s svojim maksimom. Britanska vlada je postopno ' popuščala od svojega mi-nima, sovjetska vlada je pa ostala pri svojem prvotnem maksimu in ni deslej niti za pičico odnehala od svojih zahtev. Cim dalje trajajo pogajanja, tem jasneje se vidi, da je Moskva nepopustljiva. Kljub vsem tem skeptičnim glasovom se zdi, da je ta teden položaj vendarle nekoliko ugodnejši sporazumu kakor je bil še pred nekaj 2e ob sklenitvi obrambnega pakta med Veliko Britanijo in Turčijo se je videlo, da se pripravlja podobna pogodba tudi ined Francijo in Turčijo. Toda la stvar ni mogla iti tako hitro od rpk Med Londonom in Ankaro ni že leta in leta nobenih spornih točk, med Parizom in Ankaro je pa Aleksandreta kalila prijateljstvo. Zdaj so se Francozi pod silo razmer odločili, prepustiti to važno pristanišče Turčiji. Pakt med Francijo in Turčijo je vežen člen v verigi angleško-franco-skega obrambnega sistema, vendar si v Londonu in Parizu ne prikrivajo, da bo zahodnima velesilama nosil obresti šele tedaj, kadar bo tudi glavnica v njunih rokah. To se pravi, kadar bo pod streho moskovski sporazum. Prav zato vidijo Angleži in Fiancozi v novi pogodbi s Turčijo dobro znamenje za razvoj pogajanj z Rusi. Na Daljnem Vzhodu je položaj v glavnem neizpremenjen. Japonci še zmerom šikanirajo Angleže v Tientsinu in Angleži se še zme- Pertinax piše v političnem obzorniku »Europe Nouvelle«, da groze miru tri glavne nevarnosti: Zemljevid Svatova 1. umik Rusije iz zahodno-vzhodne obrambne politike; 2. zapletljaji ra Daljnem Vzhodu, In 3. sprememba javnega mnenja v demokratskih državah. »Danes časopisi niso za to, da bi dali bralcu dodelan nazor kakor nekoč, ko, je bilo dovolj, da je bralec temu nazoru samo prikimal. Obseg listov je manjši, a dogodkov je zmerom toliko, da jih časopisje samo zabeleži.« »Narodni Listy«, Praga Ati sit frcati... ...da je vrhovni šef ameriške policije izjavil, da niso ves čas obiska angleškega kralja in kraljice v USA redarji v vsej Ameriki rikogar zaprli »iz varnostnih razlogov«? ...da so v Gornji Radgoni imeli Nemci do vojne 26”/» zemlje, dares pa 44»',? ...da je šlo leta 1936. za narodno zdravje na Angleškem povprečno po 2.500 din na prebivalca, pri nas pa 55 din? ... da je maršal Goering prepovedal vsak letalski promet1 s Prago in s češko-moravskim protektoratom sploh? V Ljubljani, 28. junija Danes je Vidov dan, obletnica bitke na Kosovem. Danes ta dan pred 550 leti je Srbijo doletela največja katastrola njene zgodovine. Toda spomin na ta dan je srbskemu narodu po-stal prav tako svet, kakor je drugim narodom drag spomin velike zmage: ker je srbski narod vedel, da je izgubil samo bitko na bojišču, ne pa tudi neizmerno važnejše notranje bitke, moralne bitke za narodno čast in svobodo. Zavest, da narod tako dolgo živi, dokler ne usahne njegova vera v končno zmago, je malo Srbijo rešila pogina. Za Vidovim dnevom 1389. je prišlo leto 1913., za njim Vidov dan 1914. in z njim Kalvarija 1915—18., dokler ni na Vidov dan 1919., na dan podpisa versajske pogodbe, prišla ura vstajenja in plačila za stoletno gorje. Tako je Vidov dan postal vsem zatiranim narodom simbol Golgote in hkratu simbol narodnega vstajenja. Dvakrat simbol v današnjih dneh. Danes je Vidov dan, obletnica sarajevskega atentata. Danes ta dan je pred 25 leti Principova krogla, sprožila nastavljeni plaz, ki naj bi pokopal Srbijo in z njo vse, ki ljubijo narod in svobodo. Toda zgodilo se je, da je odneslo tiste, ki so drugim stregli po življenju. Tako je Vidov dan postal nov simbol: simbol kazni za greh. Dvakrat simbol v današnjih dneh. Danes je Vidov dan 1939. Velik dan v spominu na dogodke pred 550 in 25 leti, velik dan v pričakovanju dogodkov, ki se rišejo na obzorju. Proces, ki se je začel 1. 1389., je 1. 1914. stopil v poslednjo lazo; proces, ki se je začel pred 25 leti, še 'danes kipi in vre. Danes je Vidov dan 1939. slavimo ga ponosno in samozavestno, iz ljubezni do naroda, iz ljubezni do svobode. Kajti ta dan, najslavnejši v naši zgodovini, nam je danes bolj ko kdaj koli simbol vsega največ j ega: simbol narodne Golgote in simbol narodnega vstajenja. In če bo treba, tudi simbol kazni za greh. Ouidam Japonski vojn! min. general Tri glavne nevarnosti Današnje časopisje Plah f*<žitnice- Še zmerom nas po radiu in časopisih straši vremenska napoved z nevihtami, z mrzlimi severozapadnimi vetrovi in z dežjem. Po navadi ima■ mo pa kljub takšnim jutrnjim napovedim tudi popoldne lepo. Najsi bo vreme že kakršno koli, napočil je čas počitnic. Okrog naše kavarniške mize že kujemo načrte. Nekateri gredo v hribe, drugi na morje, tretji na kmete v lepo, nepokvarjeno naravo. Mislim, da je prav tako tudi v vaši družbi, v vaši pisarni, ali pa pri vas doma. Preden se boste res odločili za počitnice in preden boste zaprli natrpane kovčege, mi dovolite nekaj besed: Ne glede na to, kam ste namenjeni, nečesa se vendar držite. Ostanite doma v Jugoslaviji! Tako lepa kopališča, zdravilišča in okrevališča imamo vsepovsod pri nas doma, da bi res škoda bilo nositi doma prisluženi denar v tujino. Pojdite na hribe, na morje ali v krasno, romantično naravo, toda doma — v Jugoslaviji! Kronist Skrivnostni .fantom' v Beogradu Neznanec, ki piše grozilna pisma upravniku beograjske bolnišnice in grozi s smrtjo uglednemu beograjskemu psihiatru, ker mu baje ni hotel oživeti ljubice... Beograd, junija. Upravnik beograjske bolnišnice doktor Velja Mihajlovič je dobil te dni kaj nenavadno pismo. V njem mu neki bolničar N. N. sporoča, da je ukradel iz bolniške prosekture truplo svoje ljubice in da ga hrani doma v stanovanju, kjer je pa že pričelo razpadati in smrdeti. Razen tega grozi neznanec v pismu, da bo ubil znanega beograjskega psihiatra Nikolo Krajinskega, češ da ni hotel s svojimi pripravami oživiti srca njegovega ljubljenega dekleta. Pismo je podpisano: ,Fantom1, bolničar N. N. Razumljivo je, da je čudno pismo zbudilo v vsej bolnišnici veliko vznemirjenja in govoric. Upravnik bolnišnice je takoj telefonsko vprašal pro-sekturo, ali ne pogrešajo kakšnega trupla. Dobil je nikalen odgovor. V prosekturi nihče ne ve o tatvini kakšnega trupla. Razen tega bi bilo pa tudi zelo težko ukrasti celo truplo in ga odnesti iz prosekture, ker vsakogar vratarji ob vhodu in izhodu temeljito preiščejo. Tako si je še teže razložiti, kdo bi utegnil napisati skrivnostno grozilno pismo. Profesor Krajinski, slavni učenjak in psihiater, kajpak prav tako nič ne ve, da bi kakšnemu bolničarju obljubil s pomočjo svoje priprave za oživljanje mrtvega tkiva oživiti truplo kakšnega dekleta. Res je, da je s to pripravo že oživil nekaj mrtvih žab, toda še nikoli ni naredil nobenega poskusa s človeškim truplom. Njegovo .umetno srce1 je narejeno na podobnem principu kakor Lindberghovo, toda vsa priprava še ni tako popolna, da bi jo mogli praktično uporabljati. Pred kratkim je imel profesor Krajinski v bolnišnici nekaj zanimivih predavanj s poskusi, morda je to naredilo na kakšnega bolničarja takšen vtis, da je napisal zmedeno pismo. To je kajpak prav malo verjetno. če človek prebere skrivnostno pismo, dobi takoj vtis, da ga ni napisal človek pri zdravi pameti. Bodisi, da se mu je omračil um zaradi velike žalosti, bodisi da je bil že prej duševno bolan. Prav zato domneva upravnik bolnišnice, da je morda napisal pismo kakšen umobolni iz bližnje umobolnice. Umo-bolni se namreč pogosto sprehajajo po vrtu in vidijo skozi ograjo bolničarje. Morda se je kakšen izmed njih vživel v vlogo bolničarja, bolna fantazija mu je pa narekovala namišljen zločin z ukradenim truplom. Proti tej domnevi pa govori nova okoliščina, in sicer grožnja, ki jo je učenjaku Krajinskemu nekdo nabil na vrata stanovanja. Iz časopisov izrezane posamezne črke je nalepil na veliko rumeno lepenko in obesil na profesorjeva vrata. Tamkaj čitaš nedvoumno: Umrl boš pod nožem!!!!! Fantom. Učenjaku je šel ta napis tako do živega, da si je že kupil velik samokres s šestimi naboji in ga zmerom nosi pri sebi. Pet klicajev na koncu grožnje namreč kaže, da meni skrivnostni fantom krvavo resno. V vsej bolnišnici vlada veliko razburjenje, vsi bi že radi videli, da bi skrivnostni ,fantom*, ki straši najboljše beograjske učenjake, padel v roke pravice. Potlej, ko so našli prilepljeno grožnjo na vratih profesorja Krajinskega, nihče več ne dvomi, da gre za na videz pametnega človeka, da pa ne živi za zidovi umobolnice, sicer ne bi mogel prinesti lepenke v sredin o mesta in jo nalepiti na vrata. Profesorju Krajinskemu ni posebno prijetno pri srcu, zato sprejema svoje paciente z nabitim samokresom v žepu, saj ni nemogoče, da se bo skrivnostni fantom pojavil lepega dne med njegovimi bolniki. Desetletnica smrti dr. Gregorja Žerjava V torek 27. t. m. je minilo 10 let, odkar so položili k večnemu počitku nacionalnega voditelja, državnika in politika dr. Gregorja Žerjava. Žerjav se je rodil leta 1882. v Ložu. Kot študent na Dunaju je budil v društvu »Slovenija« med mlado slovensko generacijo jugoslovansko misel. Zato so ga Avstrijci zmerom preganjali. Ob koncu svetovne vojne je prevzel pod-predsedništvo v narodni vladi. Večkrat je postal tudi minister. Delavnega moža je pa usoda iztrgala iz maše srede med njegovim najplodnejšim delom. Dr. Žerjava in njegovih velikih del se Slovenci s spoštovanjem spominjamo ob desetletnici njegove fimrti. PolNični deden Začasni trgovinski dogovor z Jugoslavijo je te dni podpisalo slovaško odposlanstvo v Beogradu. — Voditelj srbske kmetijske stranke Joca Jovanovič je umrl. Pridobil si je veliko zaslug za Jugoslavijo in je igral važno vlogo tudi pri koroškem plebiscitu. Pokopali so ga v Beogradu. — Razstavo jugoslovanske knjige v Sofiji si je ogledal tudi bolgarski kralj Boris. Posebno so ga zanimale knjige za slepce, ki bodo ostale v Bolgariji kot darilo bolgarskim slepcem. — Hitlerjevo darilo, dva stara Karadžordževa topa, je izročilo nemško odposlanstvo našemu vojaškemu muzeju v Beogradu. Pri tej priložnosti je govoril nemški odposlanec polkovnik Faber, odgovoril mu je pa naš vojni minister Nedič. Španski pariški poslanik je izjavil francoskemu zunanjemu ministru Bon-netu, da želi Španija živeti v dobrem gospodarskem razmerju s Francijo. Francija bo vrnila španski narodni baitvki njeno zlato, naloženo v francoskih bankah, pod pogojem, da bo Španija ostala v primeru vojne nevtralna. — Anglija bo dala Poljski večmilijonski kredit za nabavo letal i'n strojev za izdelovanje letal, orožja in streliva. — Japonci so zasedli važno kitajsko pristanišče Svatov v pokrajini Kvantung. Japonska vlada je zahtevala, da se vse tuje ladje umak- nejo iz zasedenega pristanišča, a to se ni zgodilo. Angleške in ameriške ladje so ostale, poleg tega je pa Amerika poslala nove ladje v Svatov. — Angleški znnanji minister lord Halifax je pretekli teden govoril o angleški zunanji politiki in je med drugim dejal, da hoče Anglija zbrati okrog sebe vse tiste države, ki enako kakor ona, nimajo proti nobeni državi sovražnih namenov. Angleški končni cilj je preprečiti vojno. — Angleški kralj in kraljica sta se vrnila s svojega potovanja po Ameriki. V pristanišču Southamptonu, kjer sta se izkrcala, so ju pozdravile velike množice, prav tako pa tudi v Londonu. — Slovaška vlada je sprejela načrt za novo ustavo slovaške republike. Predsednik republike bo hkrati tudi vrhovni poveljnik; volil ga bo parlament 80 članov za dobo sedmih let. — Pogajanja za angleško-ruski sporazum še niso rodila uspeha. Vzrok zastoja je ruska zahteva po poroštvu za baltiške države in takojšnja vojaška pomoč brez posvetovanj; to pa Angliji ne diši. — Na angleško-franco-ski vojaški konferenci v Singapurju so govorili o skupni obrambi postojank zahodnih velesil na Daljnem vzhodu. Oba generalna štaba si prizadevata, da bi pritegnila k sodelovanju tudi Združene države; le-te raj bi dale na razpolago svoje pomorske in letalske postojanke na Filipinih. — Hudi letalski boji so se vneli pretekli teden med sovjetskimi in japonskimi letali na mandžurskem ozemlju. Po japonskih poročilih so zmagali Japonci, po ruskih pa Rusi. — Chamberlain je govoril na zborovanju konzervativne stranke v Cardiffu o angleški oborožitvi, o evropskem sporu in o kolonijah. Dejal je, da angleško oboroževanje ni naperjeno proti nikomur in poudaril, da še zmerom obstoji možnost mirne ureditve sporov. Glede kolonij je rekel, da jih je n* svetu dovolj za Angleže in Nemce in dovolj ljudi, ki potrebujejo njihove surovine. — Sest bomb je eksplodiralo v noči na soboto na najprometnejšem londonskem trgu Picadillyju. Več ljudi je ranjenih. Sodijo, da so bombe nastavili irski revolucionarji. Francoski diplomatski krogi zatrjujejo, da je nezaupanje glavna ovira pri pogajanjih za angleško-ruski sporazum. Rusi zahtevajo, da se generala! štabi sestanejo že pred pogodbo, kar pa Angleži odločno odklanjajo. V Franciji ne zanikajo, da je rusko sodelovanje važnega pomena, menijo pa, da ni nepogrešljivo. — Nemčija je Rusiji predložila tesnejše gospodarsko sodelovanje. če bodo gospodarska pogajanja uspela, bo Nemčija ponudila Rusiji nenapadalno pogodbo. — Japonci so preklicali blokado v Tiencinu, vendar pa ne pustijo dovažati Angležem živil. Angleški tokijski poslanik je zato odločno protestiral pri tokijskem zunanjem ministrstvu. lOIetnieo smrti «lr. Gregorija Žerjava je proslavila Zveza kulturnih društev v Ljubljani ponedeljek v veliki dvorani Zvezde. Zvezo kulturnih društev je namreč ustanovil dr. Žerjav in bil njen prvi predsednik. Žalna (svečanost je obsegala tri pevske točke in žalni govor docenta dr. Stojana Bajiča. Ljubljanska opera je letos drugič gostovala v Trstu. Vse tri opere :>Bo-ris Godunov«, »Prodana nevesta« in »Ero z onega sveta« so odigrali člani ljubljanskega Narodnega gledališča z izrednim uspehom. Veliko gledališče je bilo pri vseh treh predstavah zasedeno do zadnjega kotička, mnogi so pa morali oditi domov, ker ni60 dobili več vstopnic. Že v prvih 3 urah boste lahko opazili blagodejni učinek kolestirina So- Banka Baruch 11. Rue Auber, PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne poele najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune; Belgija: št. 3064-64. Bruxelles; Holandija; št. 1458-66. Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967, Luxemburg. * lea-kreine po baržunasti nežnosti kože. SOLEA krema za boljšo prehrano kože. Ji a vešala hoče na dosmrtno ježo obsojeni morilec, 21Ietni Franc Mirnik. Lani meseca novembra je izvršil ronarski umor nad zasebnikom Sikstom Ribičem iz Tržiča. Na ljubljanskem sodišču se je te dni zagovarjal, da 6voje žrtve ni nameraval umoriti. V preiskovalnem zaporu si je že sam hotel vzeti življenje, pa so mu to preprečili. Strup sta izpila dva zaljubljenca, eušaški športnik Rudolf Naciitigal, in njegova izvoljenka Darinka Jurinjako-va, ko sta veslala po morju. Darinka je umrla še tisti večer, Nachtigal 6e je pa štiri dni boril s smrtjo. S strelie je padel 241etni kleparski pomočnik Konrad Hladin iz Žalca. Ko je delal na neki strehi, je izgubil ravnotežje in je omahnil v globino. Zlomil si je desno nogo nad kolenom in levo roko v zapestju. Tri mlade gangstre je prijela beograjska policija. Braneš, Marainovič in Miljkovič so kradli pred vsem po avtomobilih. Tako so v zadnjem času odnesli iz avtomobila nekega diplomata 50.000 dinarjev vreden nakit. Orožniki so pri tatovih našli v6e ukradeno blago in so ga vrnili lastniku. Solata in bela kava. Z rastlino Ci-ehonium Endivia lahko, kakor vemo, pripravimo izvrstno solato, ki ugodno posjvešuje prebavo. Gospodinje bo zanimalo, da iz njene najbližnje sorodnice, namreč iz rastline Cicborium Intybus, izdelujejo sloveči kavni pridatek »Pravi Franck«, ki daje kavi fin, polil okus in lepo barvo, razen tega pa prija zdravju, ker ugodno pospešuje prebavo in vobče ugodno vpliva na menjavo snovi v organizmu. Opozarjamo naše cenjeno čitatelje na oglas tvrdke Kaslner in Uhler. Zagreb, na zadnji strani našega lista. Tvrdko toplo priporočamo. Morskega volka je dobil muzej na Sušaku. Ujel ga je neki član ribiškega športnega društva na Sušaku in ga podaril muzeju. Volk je dolg poldrug meter in spada v vrsto nevarnih morskih psov, ki zrastejo tudi do 6 metrov. 3000 nepismenih prebivalcev ima mesto Split. Hrvatska društva v Splitu so za pobijanje nepismenosti ustano- VPRAŠANJE PREHRANE KOŽE sloni na notranjih in zunanjih komponentah. Hranilna moč aktivnega kolesterina -Solea - kreme je za prehrano kože važnejši či-nitelj, kakor bi mogli slutiti. lP§Hiih *1hema za 'Piefiicmo- boi#, vila v Splitu tečaj za nepismene, pa je tečaj obiskovalo samo 62 ljudi. 5,854.313 katoličanov je v Jugoslaviji. To so ugotovili na škofijski konferenci pred nekaj dnevi v Sarajevu. Svoje dekle in sebe je ustrelil 27-letni Anton Ahlin iz Ljubljane. Zaljubil 6e je v frizersko pomočnico Anico Reboljevo iz Raven pri Litiji. Ker ga dekle ni maralo, je obupal in jo ustrelil. Po zločinu je še 6am sebi pognal kroglo v glavo. Dekle je v bolnišnici že umrlo, Ahlin bo pa najbrže okreval. Nov banovinski hotel s kopališčem so odprli v Bukovački Banji v Srbiji. Hotel s kopališčem je zgradila dunav-ska banovina. Mnogim bolnikom bo nudil vse udobnosti modernega zdravilišča. Strela je ubila sezonskega delavca v Nemčiji, 30letnega Vendelina Časarja iz Novega Sela pri Čakovcu. V Nemčiji je delal na nekem veleposestvu. Ženi je zapustil štiri otroke. Občina je dala ubogi vdovi za prvo silo 20 dinarjev podpore. Iz prvega nadstropja celjske bolnišnice je skočil jetični bolnik 361etni posestniški sin Falant Jožko iz Hraniš pri Veliki Pirešici. Bolnikova bolezen 6e je v zadnjem času zelo poslabšala. To je Falanta tako potrlo, da je v duševni zmedenosti napravil samomor. Nesrečnež si je razbil lobanjo in je bil takoj mrtev. Pod vlak je skočila 501 etn a šivilja Neža Cetinova iz Sel pri Dobovi. Bila je na mestu mrtva. V smrt je šla zato, ker ni mogla dobiti dela. OKVIRJI SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE JULIJ KLEIN LJUBLJANA, Wolfova ul. 4 Listek ..Družinskega tednika1* V pisarni lažnih alibijev Napisal Jean Mariat Pisarne, ki nam priskibijo alibije, nam lahko pričarajo tisto čudovito zavest, da srno nekje bili. Medtem ko se doma prijetno zabavate, lahko na kaj preprost način ljudi, ki jih hočete »potegniti«, prepričate o tem, da ste potovali po Italiji, Španiji, Indiji ali kateri koli drugi deželi. Neki pesnik si je leta 1883. izmislil to preklicano alibijsko pošto. Nedvomno ga je obsedlo tisto hrepenenje po daljavi, ki je spravilo celo vojašnico iz tira Kajpak je najprej sebi ustvaril iluzijo o potovanjih po daljnih morjih in deželah. Ko mu je prišlo na misel, da bi svojo iznajdljivost pokazal tudi drugim, je kmalu zaslužil toliko denarja, da bi lahko uresničil prekrasna potovanja svojih sanj, vendar — o ironijal — ni tega nikoli storil. V Parizu so štiri pisarne, ki opravljajo ta svojevrsten posel. Ker pa ta podjetja najstrožje čuvajo skrivnosti svojih podjetij in so posebno nasproti časnikarjem upravičeno na moč nezaupljiva, sem sklenil, ko sem stal pred vrati ene izmed teh pisarn, da bom svoj poklic zamolčal. Prijazen, vljuden gospod me je sprejel. »Rad bi potoval v Bretagno,* sem dejal in hlinil zadrego, »a rad bi, da bi nekateri mislili, da se medtem časom mudim na Siciliji.« »To je kaj preprosto, gospod. Svetujem vam pa, da rajši namesto daljšega bivanja v enem kraju, naznanite, da se mudite le po en ali dva dni v različnih krajih. Tako uidete nevarnosti, da bi vas lepega dne odkrili. Dvajset naslovov vam bo dalo popolno zanesljivost, en sam naslov pa lahko vse pokvari.« Občudovaje sem moral pritrditi tej dalekosežni, vse podrobnosti upoštevajoči psihologiji. »In kako bomo to napravili?« sem vprašal. »Preprosto. Sestavili bomo za vas potovanje s tolikimi postajami, kolikor jih želite. Od tistih krajev, kjer se boste »ustavili«, vam bomo dali razglednice, ali pa, če vam je ljubše, pisma s hotelskim pečatom. Hn sam dan lahko uredite vso korespondenco s svojega domnevnega potovanja; pisma bomo poslali v zaprtih zavitkih v naše podružnice, ki bodo poskrbele, da bodo prišle v naslovljene kraje. »Ce želite za svoje potovanje še trdnejših dokazov, vam priporočam naš iotografski atelje, kjer vas fotografirajo v sleherni deželi na svetu.« Prijazni gospod me je, potlej ko sem plačal nekakšno vstopnino, peljal v zbirko lažnih dokazov. Stopila sva v sobo, katere stene so bile pokrite z velikanskimi omarami. »Tukaj,« je dejal moj vodnik, »imamo vse dežele sveta v stotih predalih. Vsi kraji, ki prihajajo v poštev kot izletne točke in cilji za potovanja so tukaj urejeni po abecedi in deželah, francoski kraji pa po departmajih.« Potegnil je ven enega izmed predalov. »Ali hočete biti v Nici? Tukaj imate pogled na Angleško promenado, Jetee-Promenade in vrt Cimiez. V istem predalu imamo Nantes z njegovim pristaniščem, Namur, Niort in tako dalje. »Poiščite si kratko in malo pokrajine, ki vam ugajajo, potlej vas bomo pa peljali v naš fotografski atelje, kjer vas bomo nekolikokrat fotografirali Vaše fotografije bomo izstrigli in nalepili na tisto deželo, ki ste si jo izbrali. Nato bomo oboje skupaj še enkrat fotografirali in s tem je zadeva končana.« Stopila sva v drugo sobo, ki je bila prav tako napolnjena z omarami. »Če pride človek v tuje, eksotične dežele, si včasih zaželi, da bi se slikal v narodni noši tiste dežele. Uredili smo torej obsežen oddelek za eksotične kostime, ki so na razpolago odjemalcem naših fotografskih ateljejev.« Odprl je nekaj omar in v vzornem redu sem videl razporejene, s tablicami opremljene najraznovrstnejše r.oše: španske bolere, korziške telovnike, arabske obleke, saronge iz Ko-Omčine, japonska kimona, perzijska oblačila itd. Izbira pokrival ni bila nič manjša. Vzorno urejeni so stali tam tropski klobuki, indijsko pokrivalo s pisano pobarvanimi peresi, turbani, fesi in tisti velikanski slamniki, ki jih izdelujejo v Honolulu. »»Torej,« je končni moj Ciceron, »v 24 urah vam lahko priskrbimo zbirko dokazov, tako da boste imeli v rokah neoporečen alibi.« »Ali imate veliko odjemalcev?« sem hotel vedeti. »Ali so vaši odjemalci moški ali ženske?« Pri tem vprašanju se je za trenutek povrnil v svojo običajno zadržanost. »No, zaradi prometa se ne morem pritoževati,« je dodal, »naši odjemalci so po večini moški. Kajpak imamo pa tudi nekaj odličnih odjemalk, posebno iz krogov bogatih tujcev, ki piebivajo v Parizu...« Poslovil sem se od ljubeznivega gospoda, ki mi je obljubil, da mi bodo napravili potovalni načrt, ki bo, če že ne osebno, pa vsaj mojo sliko pričaral v Sicilijo in Grško in druge čudovite dežele — vse kajpak »za zelo nizko odškodnino«. Dogovorjenega dne me je poslovodja pisarne zaman pričakoval. Vendar bom nekega dne, kadar mi bo sreča mila, spet poiskal pisarno, pa ne da bi mi sestavili potovalni alibi, temveč da me bodo slikali v tistih čudovitih deželah Indije in Malajskega otočja, ki o njih zmerom sanjam, ki pa so za človeka skromnih razmer pri današnji draginji za zmerom zaprta; njegova edina rešitev so sanje o čudovitem potovanju v skrivnostne dežele, edino bogastvo, ki še ni obdavčeno I (alibi pomeni nekje drugje; v sodstvu se rabi za kraj dogodka, zločina itd., kjer se osumljenec v določenem času ni mudil. Rabimo ga pa tudi za druge podobne primere, kakor n. pr. zgoraj.) (Po »te Journal de la femme,« Pariz.1 Pobegli ženin Borovo, maja. čuden dogodek se je te dni pripetil v majhni vasici eifliku blizu Benova. Nenavadno senzacijo je zbudila poroka lepega in postavnega ,^°?a fanta Aleksandra Trajčeviča z J bogatejšo vaško lepotico iz vasi egreva. Poročni običaji so se začeli na-VSe z=odaJ zjutraj. V Negrevu Pričakovali ženina. Z bezgom v s mbnici je prijahal s svojimi svati il„nevestin dom. Tu so se veselili, Jedli, Pili in plesali, potlej so se pa ^Plavili v čiflik k poroki. Na ženi-vem domu so pripravili gostijo in v j.Vas se je veselila s svati. Le enega npta a dekleta ni bilo na spregled — kdanje Aleksandrove ljubice. Doma vin i a nJenih solz Aleksander ni znH • Je. da jo je potolažil na unji vaški preji, ko ji je rekel, da d usoda namenila drugo. Kmalu to mu je na nekem kmečkem shodu Ponudila cigareto in ga prosila, naj Prižge. Odtlej je bil Aleksander ne-N udno omamljen. Na poročni večer je ženina začela leti glava. Opravičil se je svatom, se gre umit k vodnjaku. A svatje kal- 6g0Va lepa nevesta so zaman ča- i . 1 na njegov povratek. Odšli so ga {tat. Iskali so ga vsepovsod, a o •jbtn ni bilo sledu. Mislili so, da hoče •^snemati svoji dve sestri, ki sta že-nU pobegnili prav na poročni dan. endar ženina ni bilo nikjer. "daj po eifliku šepetajo, da je vse-u kriva nesrečna cigareta, ki mu jo Je dalo bivše dekle. I o osmih letih je priznal svoj vlom > vrači jo K- Vojka Šribarja v 'uji, Goreč France. Pred kratkim so K* aretirali zaradi nekih prestopkov celjski okolici. Med drugimi vlomi J® priznal tudi vlom, ki ga je pred “®Wihi leti izvršil v Litiji. Izdal je tudi svojega pajdaša Franca Lipot- n't{a, ki mu je pomagal pri vlomu. Usodno črno vožnjo so imeli trije uezposelni Mariborčani: Danko, Lan-?.®r in Klaueček. Hoteli so v Nem-‘J° in so se skril v tovornem vagonu 'led^ hlode, tako da jih pri pregledu na železniški postaji v Špiljah niso ZaPazili. Usoda je pa hotela, da so se l)fi premikanju zaradi močnega sunka Zrušili težki hlodi. Danku so hlodi zmečkali glavo in je bil takoj mrtev, "angerju zlomili obe nogi, samo Kla-neček je odnesel lažje rane. izredno dobra sezona 1)0 letos na "tedu. Gostje prihajajo na Bled v Z|nerom večjem številu. Največ je uted tujci Nemcev. Bled se je za sezono prav dobro pripravil. Polepšali so blejsko okolico in razširili ozke ceste, da se tujci lahko vozijo na izlete v Prelepo okolico. Dvajsetletnico slovenskega zavoda *a slepo deco v Kočevju so prazno-vali njegovi gojenci. Ob tej priložnosti so slepi otroci razstavili svoja ročna dela. V zavodu je 46 gojencev. Več hh zavod ne more 6prejeti, ker je Premajhen, zato banska uprava dela na to, da bi zavod povečala. Otroško vlomilsko družbo je prijela aeljska policija. Najstarejši član družbe je star 15 let. Otroci so kradli v .olju in njegovi okolici po stanovanjih in cerkvah. Nekaj nakradenega maga je policija že našla. Most se je podrl pod težo avtomobila v Železnikih. Z lesom natovorjeni avto je krmilil šofer Vrhunc Mi-llael. Na lepem se je most čez Soro žučel podirati in avto je s šoferjem vred zgrmel v Soro. Šoferja so takoj rešili, ker Sora ni bila globoka, denarna škoda je pa precejšnja. 5(1 naših izseljencev bo odpotovalo v Avstralijo s parnikom Orana . Iz-žbljenci so po večini doma iz dalmatinske Zagore. Na parnik so se vkrcali v Genovi. Prijeli so tatu Franca B. iz Sv. .Jurija oh juž. žel. Orožniki so Franca B. ze dolgo zasledovali. Kradel je pred vsem |>o cerkvah. Tako je odnesel Marijinega kipa v Novi Štifti pri Gornjem gradu ‘JO prstanov, med njimi 6 zlatili. Prav tako je vlamljal v cerkvene nabiralnike. Kazen s tatvinami se je preživljal z »zdravljenjem! živčnih in ledvičnih bolezni in izkoriščal praznoverne ljudi. Spomenik dr. Ivanu Lahu, pokojnemu pisatelju in nacionalnemu borcu u°do odkrili na pokopališču pri Sve-*em Križu v Ljubljani na Vidov dan °b pol šestih popoldne. Doprsni bronast kip’je upodobil akad. kipar Niko Pirnat, v bron ga je pa odlil livar c rane Mostar z Galjevice. tramvaj je do smrti povozil 46lel-''ega keramiškega delavca, Slovenca Alojzija Kubra v Beogradu. Ko se je 2 ženo vračal od nekega prijatelja, je skočil na tramvaj. Pri tem mu je spodrsnilo in je padel pod tramvajski y°z. Kolesa so mu odrezala obe nogi 111 uiti prizadejala na glavi smrtno rabo. Nesrečnež je v bolnišnici izdihnil. Glavna skupščina UMI) v Ljutomeru m bo vršila v nedeljo 2. julija 1981). ■’ tej priložnosti bo na letnem telovadišču v Ljutomeru vrtna veselica ['ia sporedu je koncert, petje, ples, "bgradno streljanje, v mraku pa kreganje. Vstopnine ne bo. Ker so železniške zveze zelo ugodne, vabi dru-vo CM1) goste o-l blizu in daleč na svojo narodno in nacionalno manifestacijo. Z avtom je zdrknil v Savo in -c ubil Boris Jenko, sin primarija dr. Jenka. Z neko damo se je ponoči odpeljal po cesti iz Bleda proti lir lunju. Ker je zavozil na staro cesto, je hotel zaviti na novo. Ko je vozilo obračal, je z njim treščil 15 metrov v Savo. Njegovi spremljevalki se ni ničesar zgodilo, Jenko je pa z glavo prde-lel na skalo in je bil na nlestu mrtev. Orožniki so prijeli vlomilca, JOletne-ga krojaškega pomočnika Franca Karlovška iz Trbovelj, in njegovega tovariša, 181etnega avtomehanika Dragotina Šipova iz Okučan v Slavoniji. Aretirali so ju zaradi vloma v Sapu pri Šmarju na Dolenjskem, kjer je posestniku Antonu Kračmanu izginilo več ko 20.000 dinarjev. Ko jima je mariborska policija izprašala vesi, sta priznala, da. sta vlomila tudi v trgovino tvrdke »Engelbert-guma v Mariboru ih odnesla za več ko 17.000 dinarjev vrednosti. Tatvino v Sapu pri Šmarju vlomilca tajita. 40.000 ljudi je že prišlo na Prekmurski teden v Murski Soboti. Zaradi velikega zanimanja za to razstavo so Prekmurski teden podaljšali do 30. junija. Nemčija bo začela kupovati našo že lezno rudo. Doslej je dobavijala železno rudo iz Francije, zdaj ;e pa Francija omejila svoj izvoz. Zato se je Nemčija začela zanimati za našo železno rudo. Tudi Češkoslovaška je kupovala pri nas železno rudo. Zdravilo proti raku je baje iznašel učitelj Novica Gjorgjevič iz Caribrodaj v Srbiji. Njegova žena je že štiri letaj bolehala na raku in se je zdravila vj Sofiji in v Beogradu. Noben zdravnik * ji ni mogel pomagati, bolezen se je neprestano širila. Njen mož je pa iz zelišč sestavil zdravilo, ki je ženo ozdravilo v desetih dneh. Svoje zdravilo bo dal v pregled zdravnikom, daj bodo o njem povedali svoje mnenje. Železničarski kongres je bil pre- tekli teden v Skoplju. Člani Društva železničarjev in brodarjev so zahtevali, da se železničarjem zvišajo plače, ker je železniška služba veliko težja kakor druge državne službe. Železničarji so dobili obljubo, da se bodo njihove zahteve izpolnile kakor hitro bodo urejene mednarodne prilike. V tekmovanju za srednjeevropski pokal je beograjski nogometni klub BSK v Beogradu premagal češkoslovaški nogometni klub »Sla vi ja iz Prage z rezultatom 3:0. Beograjčani 60 zelo lepo igrali. Tekmo je sodil italijanski sodnik Scorzoni zelo nepri-; stransko. V Savo je skočil G91etni Janez Škrlj, posestnik in trgovec z Viča pri Ljubljani. Domači so ga pogrešali že od 18. t. m. Njegovo truplo so našli v nedeljo 25. t. m. ob Savi blizu Lilije.! Kaj je nesrečnega moža gnalo v smrt,! ne vedo. ! Žrtev avtomobilske nesreče je po-; stal Aleks Dolničar iz Blatne Brezo-; vice pri Vrhniki. Ko se je peljal iz; škofje Loke v dolino, mu je nasproti; privozil neki tovorni avto. Vozili ni-; sta trčili skupaj, vendar se je Dolni-] čarjev avto zaradi nenadnega zmanj-j šanja hitrosti prevrnil in pokopal pod; seboj Dolničarja, ki je kmalu nato; umrl, Dolničarjev spremljevalec je od-; nesel zdravo kožo. ; Uniformo bodo dobili zagrebški So-; ferji avtotaksijev. Zanjo so se odločili! po zgledu uniformiranih šoferjev v;; drugih državah. Poleti bodo šoferji nosili obleko iz sivozetenega impregniranega platna z modrim ovratnikom in prav takšnim robom na rokavih in žepih. Iz istega blaga kakor obleke bodo tudi čepice. Zimska obleka in čepica bosta pa iz temnomodrega su-kna. Vsak šofer bo imel na prsih tudi številko svojega avtomobila. Branjevci stavkajo v Sremski Mitroviči zaradi nove policijske odredbe. Policija je branjevcem prepovedala kupovati od 5. do 9. ure zjutraj pri- kmetov. Ker pa pride na uro prav malo kmetov, si ne morejo oskrbeti zaloge, delke od trg pred branjevci zato so začeli stavkali. Olje je kradel tovarnarju olja Ivanu Ilochmullerju iz Maribora njegov delavec Furman. Tovarnar je že dolgo opažal, da mu zmanjkuje olje. Pred kratkim je odkril tatu v svojem delavcu Furmanu. Hochmuller ceni svojo škodo na 6000 dinarjev. Tat je olje prodajal po gostilnah po 10 din liter. Smrtno se je ponesrečil pri kopanju 11 letni posestnikov sin Silvester Kočnik s Savine pri Ljubnem. S svojima sestricama se je kopal v Savinji. Ko je skočil v vodo, je z glavo zadel ob kamen. Vsaka pomoč je bila brezuspešna in je deček kmalu izdihnil. Novo filmsko delniško družbo Tesla Film d. d. bodo ustanovili v Beogradu. Družba bo ustanavljala in vodila kine v Jugoslaviji, kupovala, prodajala in izposojala filme in tuje filme o tremljala z napisi v našem jeziku. Most preko reke Tare v črni gori bo zvezal Črno goro in južno Primorje z Beogradom. Graditi so ga začeli že lani meseca maja. Širok bo 6 in pol metrov, dolg pa ‘280 metrov. Zgradili ga bodo čez divje skale in se bo na nekaterih mestih dvigal 150 metrov nad reko Taro. Ce. i/uiatntic ati ne* Nenavadnega patrona imajo v Vitini, v ljubuškem okraju; je to že precej star Miharem-aga Lalič, človek izredno dobrega spomina, pravi ,živi koledar Čeprav je nepismen, zna vseeno na pamet vse dneve in svetnike v letu in vam lahko točno pove, kakšen svetnik je ta ali oni dan, kdaj bo letos božič in podobno. Možak zna tudi na pamet računati z velikimi številkami in naj-brže prav nič ne zaostaja za tern ali onim svetovnim računskim , čudom'. *** V Los Angelesu v Ameriki so imeli te dni kaj nenavadno tekmo. Izbrali so ,kralja banatč, človeka, ki bo pojedel največ banan. Po 60. banani jih je ostalo od 50 tekmovalcev samo še H, po 80. banani pa so vzdržali samo še trije. Med temi tremi se je vnela ogorčena borba; zmagal je neki Jack Birbler, ki je pojedel reci in piši 103 banane. Počakal je samo še razglasitev tekme, ko j nato so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je ,kralj banan‘ čez dve uri umrl. ŠjpidGM? TSZR/i več kat^r Za sigurnejši in lažji prevoz bomoj> vzeli rajši enega konja več. Podobno je tudi pri drugih stvareh. Gospo^ dinja, če želi na primer, da ji bela kava vedno uspe v tem, da Ima ta fin, poln okus, ki vsakemu ugajaj bo vzela rajši več »Francka«, kakor premalo. Franck KAVNI PRIDATEK/ Sladkor se bo pocenil za 3 do 4 di ; na rje zaradi ukinitve odnosno zniža tuja uvozne carine na sladkor. Cenejši [bo pa le sladkor, ki ga bomo uvozili [iz tujine, domači sladkor bodo prodajali po višji ceni. 25 milijonov dinarjev škode so povzročile letos zadnje velike povodnji v >Sloveniji. Banska uprava bo morala • revnim poplavljencem razdeliti žito, ► krompir in druge poljske pridelke, da [jim bo vsaj nekolfko omilila njihov [položaj. Tihotapci so ustavili tovorni vlak v I košaškem predoru pri Mariboru. Pri j ložnost so izrabili zato, da so tilio- ► tapsko blago zmetali z vlaka in nato ► še sami poskakali z njega. Iz še ne ► pojasnjenega vzroka se je sedem va- ► gonov odtrgalo od vlaka in zdrčalo ; nazaj na pesniško posta jo, drugi vago-; ni so pa z lokomotivo privozili v Ma-; rihor. Tihotapcem so že na sledu. Osebne vesti i V vasi Rutovcu pri Alelcsincu je žena Dimitrija Milanoviča te dni rodila trojčke-sinove. Dečki so čvrsti in popolnoma zdravi. Vsem je žal, da se niso rodili petorčki. *** Gospodu Koelhu, železniškemu uradniku iz severne Portugalske se je te dni rodil 33. otrok. Iioelho je imel tri žene, ta poslednja ima komaj 25 let in je celo mlajša kakor so njegovi najstarejši otroci. Te dni je policija v nekem pariškem hotelu naredila veliko racijo. V sohi za služkinje so stražniki opazili neko sobarico, ki ji je čez noč pognala prav čedna brada. Ko so jo odpeljali na policijo in jo zaslišali, so ugotovili, da služkinja ni ženska ampak moški. Povedala, bolje povedal je, da je župnik pri krstu zamenjal moško ime v žensko in da je zato od rojstva živel kot ženska. Poročili so sc: V' Ljubljani : ► dr. Alojz Vadnal, prof. matematike, in ► gdč. Mara Stojkovičeva, hči apel. sod- ► nika; g. Jože Hočevar, trg. zastopnik 1 iz Vel. Lašč, in gdč. Dora Kosova, trg. [sotrudnica in hči pos. iz Ljubljane. — ► Obilo 6reče! Umrli so: V Ljubljani: Dani-Ijela Mikuševa; Pavla dr. Bezičeva, roj. ! Pompetova; Janez Lovko, posestnik iz I Cerknice; Anton Prezelj, krojaški moj- ► ster; Elvira Luznarjeva, žena skla- • diščnika drž. žel,; Karol Pirman; Viu- ► ko Nepustil, strojevodja na Jesenicah; ; Bruno Šibenik, nekdanji bančni urad- ► nik; Peter Koren, višji polic, straž-■ nik v jiok. V Zagrebu: Jožef [Tomše, fotograf. V Celju: 21 letna ; Rozalija Čaderjeva iz Trnovelj pri Ce-; lju. V Č r n e 1 a v c i h pri M u r -;ski Soboti: IJOletni Viktor Titan, ; pos. V Trnovljah pri Celju: ! Marija Kocmurjeva. N a G o 1 n i k u : [23!etni Igor Samec. V Št. Vidu !nad Ljubljano: Franc Peršinst., ! pos. in sedlarski mojster. V Slovelo j e m Grad c u : Ivan Vanpot, kon- !trolor okrajne hranilnice. V Rečici! [ob Savinji: Marija Vršnakova,! ! pos. N a Ver d u p r i Vrhniki :! [Jakob Žitko, pos. V Bohinju: Bo-! ! ris Jenko, cand. ing. V Dolu pri! Borovnici: Ivan Hrovatin, pos.l • Na J’r a t i : pri š t. V i d u : Ma-! ! l ija Urbasova, roj. Arharjeva. Vi K a m n i k u : Rudolf Žnidarčič, upra- vitelj narodne šole. — Naše iskreno : ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦» sožalje! Plošče 12.80: čila -Plošče ČETRTEK 29. JUNIJA 9.00: Napovedi, poročila 9.30: Prenos cerkvene glasbe 10.20: Verski govor (dr. Ignacij Lenček) — 10.40: 11.00: Iz opernega carstva Plošče 13.00: Napovedi, . poro-- 13.20: Salonski trio 14.00: po željah 17.00: Vnovčevalne zadruge — izboljšanje poljedelstva (ing. Rado Lah) 17.30: Zbor narodne čitalnice iz šiške 18.15: Veseli trio 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: Radijski orkester 21.15: Klavirski koncert ge. Jadvige Štrukelj-Poženelove 22.00: Napovedi 22.15: Pesmi iz zvočnih filmov. Konec ob 23. uri. PETEK 30. JUNIJA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Kmečki trio 14.00: Napovedi 18.00: Ženska ura: 18.20: Plošče 18.40: Prodajanje je umetnost 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Pomen kongresa za gasilsko vodstvo 19.40: Nac. ura: Sveta gora in samostan Ililendar 20.00: Komorni trio 20.45: Plošče 21.15: Samospevi ge. Marije Tutta 22.00: Napovedi, poročila 22.20: Angleške plošče 22.50: Espe-rantsko predavanje o kongresu Kristusa Kralja. Konec ob 23. uri. Radio Ljubljana od 29. VI. do 5. VII. 1939. SOBOTA 1. JULIJA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00 Napovedi 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Stari slovenski ljudski plesi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Beseda o kongresu Kristusa Kralja 19.40: Nac. ura 20.00: O zunanji politiki 20.30: Za pouk in zabavo 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. NEDELJA 2. JULIJA 8.00; Kvintet trobil 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Reportaža sprevoda udeležencev mariborskega tabora 10.00: Prenos sv. maše z ljudskim petjem in cerkveni govor 11.30: Radijski orkester 13.00: Napovedi 13.20: Za dobro voljo in zabavo 17.00: Kmet. ura 17.30: Vesel domač koncert 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.30: Operetni napevi 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 3. JULIJA 12.00: Plošče 12.15: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Rad. orkester 14.00: Napovedi 19.00: Napovedi, por, 19.30: Zanimivosti 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.10: Mesečni slovstveni pregled 20.30: Radijski orkester 21.15: Solistični koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Koncert slovenskih skladateljev. Konec ob 23. uri. TOREK 4. JULIJA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00: Napovedi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.10: Zažgimo Ciril Metodov kres! 20.30: Operni spevi in napevi 22.00: Na- povedi, poročila 22.15: Švicarske ljudske napovedi. Konec ob 23. uri. SREDA 5. JULIJA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Salonski kvartet; 14.00: Napovedi 18.30: Mladinska ura; 18.45: Plošče 19.00: Na]>ovedi, poročila; 19.30: Prirodopieni kotiček 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.10: Kultur-; ne iu prosvetne razmere v Slovenski; krajini 20.30: Koncert zbora »Ljub-; ljunski zvoik 21.15: Taiuburaški or k e-; ster 22.00: Napovedi 22.15: Plošče.j Konec ob 23. urL [ vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Moj doživljaj Vsak dan po kosilu odhajam v šolo rja Poljane štiri kilometre daleč, če je lepo, grem peš, v slabem vremenu se pa vozim. Zvečer se po isti poti vračam domov. Lepega večera sem sc spet vračala proti domu. Ker me je zanimalo, koliko je dreves ob vsej cesti do doma, sem jih med potjo štela. V tem me je pa zmotil starejši, lepo oblečen gospod. Začel me je nagovarjati, naj se z njim vrnem v mesto, češ, šla bova v slaščičarno, kjer mi bo na razpolago vse, kar si bom želela; bonboni, potice, torte, čokolada; nato mi bo pa pokazal krasno sobo, kjer bom lahko poslušala radio, a potlej da dobim od njega še nekaj krasnega. On da me že dolgo pozna, a da me ni hotel motiti. Zmerom da bom lahko prihajala k njemu, vsak dan me bo pričakoval, dopoldne, popoldne, zvečer — kadar bom sama hotela. Že me je. prijel za roko in mi božal lase. Mene je pa nekaj pretreslo. Iztrgala sem se mu in vso pot tekla domov. Slišala sem še klicif: »Punči, punč i N Odslej se moram zmerom voziti. Žal mi je za prijetnimi sprehodi ob lepih dneh. Mimo mene bežeča drevesa ob cesti pa sem danes preštela kar iz avtobusa. Trctješolka. »Pipsi« Preteklo nedeljo sem jo mahnil na šmarno goro in sem se do št. Vida »potegnil« s tramvajem. V istem vozu se je peljala tudi mlada gospa ali gospodična s psičkom, ki ga je klicala »Pipsi« in se z njim ves čas nežno pogovarjala... v nemščini! I>a zna dama slovenski, sem pa opazil, ko je pri izstopu vzdihnila v pristnem ljubljanskem žargonu: »Jej, kakšen dren je tukaj!« Mogoče pa njen »Pipsi« ne razume slovenščine? Dijak »Plemenito izkoriščan jen Nekega dne sem v mestu srečala dijakinjo, ki je dobro poznam. Ker nima tu staršev, stanuje pri gospodinji. Vprašala sem jo, kako je zadovoljna s svojim stanovanjem in kakšna je gospodinja. Rekla mi je, da ni prav nič zadovoljna. Na moje vprašanje, zakaj ne, mi je odgovorila tole: »Za stanovanje in hrano plačam 550 dinarjev na mesec. Prav za prav zato, ker ji toliko plačam, me izkorišča. Nalaga mi dela, kakor da bi bila njena služkinja. Kadar vidi, da sem se nehala učiti in jo prosim, da bi smela na dvorišče, mi takoj da kakšno delo rekoč: ,Kaj se boš igrala na vrtu. To je za fante, ne.pa zate!* Nositi moram drva, hoditi v trgovino, nositi k peku kruh itd. Kmalu bi me prisilila še prati in ribati. Če ne bi bila tako nesramna, bi se še sama ponudila, da bi kaj naredila. Komaj čakam, da bo konec šolskega leta.« Ta primer se godi v našem Kranju. Dijakinja PLAČAJTE NAROČNINO! ad czcfcz Kaleo je Avsfro-Ogrsfra napovedala Srbiji vojno Reminiscence ob 25 letnici sarajevskega atentata Včeiaj je minilo 25 let, odkar so pcčiii streli v Sarajevu, streli, ki so sprožili svetovno vojno, a hkratu tudi utrli pot do enega izmed najpozitiv-nejših ciljev strahotnega obračunavanja med dvema sistemoma: do zedinjenja treh jugoslovanskih narodov. Včeraj pred 25 leti je padel v osrčju bodoče Jugoslavije človek in simbol. Danes, četrt stoletja po dogodku, nam je 28. junij 1914. zrasel v največji mejnik naše zgodovine; odnos do ljudi nam je zbledel, odnos do sim-tbolov je ostal. V človeku Francu Ferdinandu je padla žrtev; v Habsburžanu je padel simbol. Tragika človeštva je, da so simboli nujno in neločljivo združeni z ljudmi. V današnjih dneh nam resničnost teh besed še prav posebno živo prodira v zavest. Dogodke 28. junija 1914. in njihove notranje in zunanje vzroke je zgodovina osvetlila ie z vseh strani. 'Manj znane utegnejo biti našim bralcem nekatere podrobnosti iz dni, ki so sledili. V naslednjem priobčujemo zanimivo zgodovinsko reminiscenco izpod peresa dunajskega dopisnika praških »Lidovih Novin« iz časov, ko je bil ugledni češki dnevnik še to, kar pove njegovo ime. * Začelo se je, kakor vemo iz svetovne zgodovine, tako, da je avstro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand kljub svarilu nekega dobrega poznavalca političnih razmer na bližnjem Balkanu odpotoval v Bosno, da se udeleži manevrov In še več: dne 28. junija, na srbski narodni praznik Vidov dan, je hotel prirediti v Sarajevu, glavnem bosenskem mestu, veliko vojaško parado, da bi mali, neposlušni Srbiji pokazal vojaško moč habsburške monarhije. Srbski dunajski poslanik Jovanovič je nekaj tednov pred odhodom Franca Ferdinanda še enkrat svaril dunajsko zunanje ministrstvo. Sporočil je, da nameravajo nezadovoljni bosenski Srbi naplaviti na Franca Ferdinanda atentat, če pride v Bosno. Franc Ferdinand se je s svojo ženo, kneginjo Hohenbergovo, rojeno Chot-kovo, kljub temu odpeljal. Telegramm — Brzojavka je bil naslov uradne bosenske brzojavke, ki je nanjo 27. junija 1914. Franc Ferdinand v Ilidži pri Sarajevu lastnoročno s črnilom napisal zadnje vojaško poročilo v svojem življenju. Namenjeno je bilo cesarju Fiancu Jožefu. Franc Ferdinand je poročal o vremenu — to je bilo za Franca Jožefa zmerom zelo važno — da namreč dežuje in da leži tam gosta megla in da so več straž piesenetili snežni zameti. Toda »stanje čet, njihova izvežbanost in sposobnost so odlične, vredne pohvale.« Tako je napisal v tej brzojavki, shranjeni v schoijbrunnskem muzeju Franca Jožefa. V zadnjem stavku je napisal: »Jutri se odpeljem v Sarajevo, zvečer se pa vrnem. Franc.« Drugi dan ob 4'20 popoldne je prispela v cesarjevo vojaško pisarno na dvor državna brzojavka št. 6819. Obsegala je 1.99 besed, oddana je bila pa v Sarajevu ob 2. uri. V njej je feldcajgmojster (topniški general) Potiorek, guverner Bosne in Hercegovine, ki mu je Prinčipova krogla le slučajno prizanesla, sporočil smrt prestolonaslednika in njegove žene. Kaj se je zgodilo odtlej pa do 25. julija 1914., je znano. Dunajska vlada sc je odločila za vojno; avstrijski poslanik je izročil srbski vladi ultimat in dobil odgovor, ki Dunaju ni bil po volji, zato je 25. julija ob 6. zvečer z vsem uradništvom zapustil beograjsko poslaništvo. To je pravno pomenilo samo prekinitev diplomatskega razmerja, nikakor pa še ne vojne. Avstrija je morala Srbiji uradno napovedati vojno. A kako? Nikogar ni bilo, ki bi srbski vladi izročil vojno napoved. Avstrijski poslanik ni bil več na svojem mestu, most med Beogradom in Zemunom so bili pa že spustili v zrak. Pokazalo se je, da režija avstrijskega zunanjega ministrstva le ni bila tako dobra, kakor bi človek pričakoval iz dolgih priprav, Kaj zdaj? Diplomati na Ball-hausplatzu (v zunanjem ministrstvu) so si belili glave in naposled se jim je zdelo, da so uganili modro in moderno pot: sklenili so namreč, da bodo vojno napovedali brzojavno. Ta brzojavna vojna napoved je sestavljena v francoščini, ima kakšnih 150 besed In se konča takole: L' Autriche-Hongrie se considdre done de ce moment en etat de gu^rte avec la Serbie. Berchtold. (Avstro-Ogrska torej misli, da ie od tega trenutka v vojnem stanju s Srbijo. — Berchtold.) Brzojavka — uradna številka 3523, Je naslovljena na »ministrstvo zunanjih zadev v Beogradu, Nišu ali Kragujevcu«. Na Ballplatzu so namreč domnevali, da se je srbska vlada že izselila iz Beograda, ležečega tik ob avstro-ogrski meji. Da bo naslovljenec brzojavko zanesljivo sprejel in da bo srbska vlada za gotovo izvedela, da je gospod grof Berchtold od tistega trenutka sovražnik Srbije, so na brzojavko razen »Beograda« napisali še dva druga naslova* na Dunaju so namreč menili, da ni srbska vlada zbežala pred zmagoslavnimi avstrijskimi armadami samo v Kragujevac, temveč še dalje proti jugu, v Niš, t. j. skoraj do takratne bolgarske meje. Vojno napoved so z Dunaja odposlali 28. julija 1914. ob 10. uri 55 minut. Uradnik Hellerich, ki se je podpisal na blanketu, je besedilo pretipkal v 15 minutah in vestno zabeležil čas: 11. in deset minut. Zdaj je bilo vprašanja, kako brzojavko odposlati, če so brzojavne žice med Ogrsko in Srbijo slučajno spustili v zrak? Tudi to vprašanje je temeljito belilo glave na Ballplatzu, dokler se niso naposled zedinili, da bodo brzojavko poslali najprej z Dunaja v Črnovice v Bukovini, takratni najvzhodnejši avstrijski deželi. V Crnovicah naj bi jo oddali naprej v Bukarešto, takratno prestolnico nevtralne države, od ondod naj bi pa romala dalje v Srbijo. Tako se je tudi zgodilo. Medtem je pa iz domnevnega vojaškega sprehoda avstro-ogrske velesile nastala svetovna vojna. Po delni mobilizaciji 25. julija je moral Franc Jožef dne 31. julija podpisati nov dekret s tole vsebino: »Odrejam splošno mobilizacijo in vpoklic črnovojnikov. Franc Jože!.« Medtem so že na vseh bojiščih pridno streljali; bil je namreč že avgust in Nemci so s kršitvijo nevtralnosti zasedli skoraj vso Belgijo, toda v cesarskem in kraljevem zunanjem ministrstvu na Dunaju neki referent ni imel mirnih noči. Na njegovi pisalni mizi je ležala strogo zaupna listina, z naslovom »Vojno stanje s Srbijo« in ta listina ni imela, če govorimo v pisarniškem jeziku, nobenega pravega konca. Vojna napoved Srbiji je bila odposlana, čeprav po ovinkih, a vendar po vseh pravilih, a na Dunaju še zmerom ni bilo nobenega potrdila, da jo je srbsko zunanje ministrstvo zares sprejelo. Razburjena vprašanja so švigala po žicah v Črnovice, kjer so že slišali grmenje ruskih topov, od ondod pa v Bukarešto in iz Bukarešte v Srbijo. Avstrijski poslanik v Bukarešti grof Czernin je šel osebno priganjat romunsko poštno upravo. Tam so samo zmajevali z rameni: toliko neprijetnosti zaradi ene same brzojavke, vrhu vsega še brezplačnel Toda grof Czernin, poznejši avstro-ogrski zunanji minister pod cesarjem Karlom, je bil trdovraten človek. Njegov predstojnik grof Berchtold je 11. avgusta — na vodu 220 — naposled vendarle dobil tole brzojavko: sze wien fr. nisch 35 23 1 10 dewie urgent votre telegramm no 3523 du 28 8 pour belgrade a ete remis au mini-stere des allaires etrangeres le meme jour a 1 h 20. (Prosto prevedeno: Vašo brzojavko št. 3523 z dne 28. julija, poslano v Beograd, je sprejelo ministrstvo za zunanje zadeve isti dan ob 1 ‘20.) To se pravi, da je srbsko ministrstvo za zunanje zadeve vojno napoved dobilo 28. julija popoldne ob 1'20. Gospod referent v dunajskem zunanjem ministrstvu — ki je medtem napisal že učeno razpravo, z neštetimi dokazi iz zgodovine diplomacije od časa Karla Velikega dalje, da je vojna napoved tudi brez potrdila veljavna — je lahko mirne vesti zaprl svojo mapo in jo opremil z odrešilno pripombo »ad aeta«. Svetovna vojna, ki je k njenemu spočetju tudi on prispeval po svojih skromnih močeh, ni imela nobene birokratske napake več. Prišla je, Bog bodi zahvaljen, korektno in veljavno na svet. • Kronološki razvoj dogodkov po sarajevskem atentatu glej »Tednikov tedenski leksikon na 9. strani. Ljubezensko pismo za milijon frankov Pariz, junija. Mlada dekleta so že pogosto dobila ljubezensko pismo, ki o njegovem pošiljatelju niso hotela ničesar slišati in I ga raztrgala na drobne koščke. Dvomi-| mo pa, da bi imel kakšen podoben primer tako žalostno posledico kakor primer, ki o njem pišejo pariški časopisi. Neka mlada dama je pred nekaj dnevi, ko je sedela v neki kavarni, dobila listek z nekaj v naglici napisanih besed. Pisemce je napisal njen vztrajni oboževatelj, mladi odvetnik, ki se mu doslej ni posrečilo, da bi ga ji predstavili. Prosil jo je za sestanek za prihodnji dan. Se isti večer je odvetnik poslušal radijska poročila in ko je slišal, katera številka je zadela visok dobitek, se je spomnil, da je kupil srečko, ki je zdaj zadela premijo enega milijona. Na svojo grozo se je pa hkrati tudi spomnil, da je lepi dami v kavarni na srečko napisal vabilo za sestanek, ker ni imel drugega papirja pri roki. Brž je poiskal damo. Toda ko jo je vprašal po listku, je izvedel, da ga je raztrgala in vrgla proč, ker ji njegova čustva niso šla niti malo do živega. Najbrže pa ni bila malo razočarana, ko je izvedela, zakaj gre, saj je s koščkom domnevno nepomembnega papirja izgubila moža in premoženje. Drzna sleparija s fotografiranjem London, junija. Izletniki, ki obiskujejo London, se kaj radi slikajo pred zgodovinskimi zgradbami, kakor na primer pred Tow-rom ali pa pred Westminstrsko opatijo. Najbrže se jim zdi, da zgodovinsko ozadje še povzdigne njihovo osebnost. To slabost londonskih izletnikov sta dobro poznala tudi dva sleparja, ki jih zdaj Scottland Yard z vso vnemo išče. Izletnike, ki so si ogledovali posamezne zgradbe, sta hitro »pritisnila«, potlej sta jim sliko velikodušno odstopila za dva šilinga. Zabičala sta pa vsakemu izletniku, da sme sliko odviti šele čez eno uro, sicer se bo na svetlobi papir pokvaril. Dobrovoljni izletniki so bili slike zelo veseli in so rade volje ubogali. Ko so zavitek odprli, so videli, da ni v njem drugega ko črn papir. Sleparja sta bila seveda med tem časom že bogve kje na drugem koncu mesta in sta sleparila že druge ljudi. Tujci navadno mesta niti toliko ne poznajo, da bi lahko sleparijo naznanili. Kljub temu se je v kratkem času nabralo toliko ovadb, da je Scottland Yard sklenil sleparjema pošteno stopiti na prste. Vendar se mu to za zdaj še ni posrečilo. Kdo je pogumna rešiteljica Horusey, junija. Neki angleški milijonar se na moč trudi, da bi našel rešiteljico svojega življenja. Mr. Edward Hodgar, bogat* tovarnar, se je pred kratkim sam sprehajal ob neki reki, ko se je spomnil, da bi se okopal v rečici nedaleč od Horn-seya. Žal pa ni znal plavati in ko se je spustil preveč na sredo, ga je tok odnesel s seboj. Začel je klicati na pomoč in že izginil pod vodo. Ko je prišel k zavesti, je stalo okrog njega precej ljudi. Ležal je na bregu reke. Izvedel je, da se je neko dekle v rumenem kopalnem kostimu na njegove klice na pomoč pognalo v vodo in ga rešilo zanesljive smrti. Ko so prišli blizu tudi drugi sprehajalci, je nezavestnega prepustila njihovi skrbi in odšla, ne da bi povedala svoje ime. Zdaj je Mr. Hodgar razpisal nagrado 500 funtov za tistega, ki mu pripelje rešiteljico v rumenem kopalnem kostimu, da bi jo lahko pošteno poplačal. Doslej so bili pa še vsi njegovi poskusi, da bi našel pogumno plavalko, zaman. Iznašli so »čudežno oko« Newyork, junija. V vseh krogih, ki se bavijo z izpopolnitvijo radija, je znano ime gospoda Williama Dabillierja. Američani ga posebno cenijo in imenujejo tudi »drugega Edisona«. Izumitelj je namreč časnikarjem povedal, da je dal patentirati dva nova izuma, ki bosta po njegovem mnenju izzvala pravo revolucijo v svetu. Prvi izum je radijski aparat, ki je hkrati tudi oddajni aparat in je tako majhen, da gre v navadno cigarno škatlico. Aparat je mogoče nositi v takšni torbici kakor fotografski aparat. Z njegovo pomočjo se lahko raz-govarjata dve osebi, ki sta druga od druge oddaljeni nekaj kilometrov. Posebno važnega pomena je ta pridobitev za vojno. Za drugi izum se je že zanimala ameriška narodna obramba. Njegov pojav v svetu ne bo izzval nič manjše senzacije. S pomočjo te priprave, ki jo imenujejo »čudežno« oko, je mogoče gledati tudi 40 kilometrov daleč, in sicer skozi mrak in najgostejšo meglo. Letala, opremljena s to pripravo, utegnejo videti sovražnika na velike razdalje v vsakem vremenu. Čuden mesojedec Newyork, junija. Cisto svojevrsten poklic ima neki Vilbur Fattig. Pri neki veliki tvrdki mineralnih vod v Newyorku je zaposlen kot požiralec žuželk. Vselej, kadar kateri izmed kupcev toži tvrdko, češ da je našel v steklenici žuželko, in se je bal, da bi se zastrupil, pride Vilbur Fattig pred sodišče in čisto prostodušno poje muho, mravljo ali celo pajka. Imeti mora pač nenavaden želodec, ker je pojedel že več ko 10 tisoč takšnega mrčesa. Vselej dokaže na svojem telesu, da so žuželke neškodljive in toži-telj tako vselej zgubi tožbo. Avtobusni kralj se vozi v kočiji London, junija. Londončani si manejo oči, kadar vidijo sredi velikega londonskega prometa voziti starinsko kočijo. Dan za dnem vozijo konji poslednjo zasebno kočijo po isti poti, in peljejo svojega lastnika, 70 letnega Mr. Coopa v njegovo pisarno. Mr. Coop ne mara avtomobila; to ga pa ne ovira, da si ne bi služil denarja kot lastnik avtobusnega podjetja. Glavna stvar je vendar ta, da se njegovi odjemalci vozijo v avtomobilih in da polnijo njegove avtobuse. S kakšnim vozilom se vozi Mr. Coop sam, po njegovem mnenju nikomur nič mar ni. »Toliko neobritih brivcev je in toliko slabo oblečenih krojačev«, večkrat pravi Mr. Coop, »ki si prav tako služijo svoj kruh, zato se podjetnik z avtobusi lahko vozi s kočijo.« In tako ga dan za dnem odpeljejo konji v dvosedežni kočiji v njegovo pisarno; Mr. Coop se med vožnjo, kakor sam zatrjuje, počuti prav dobro. »Res se moram odpeljati pol ure prej od doma,« pravi, Mr. Coop, »zato si pa lahko natančno ogledam svet in ravno v kočiji se vselej spomnim najboljših domislekov za reklamo svojega podjetja.« Šampanjec raste na drevesih V Severni Afriki v deželi Zulukafrov je voda dragocena in redka tekočina. Zato pa šampanjec raste na drevesih. Masala-palma, v suhih krajih zelo lepe uspeva in raste v velikih gozdovih, daje takšno zaželeno tekočino »busulu« — tako jo imenujejo Zulukafri. Od palme odrežejo krajšo vejico, ji olupijo skorjo, izvrtajo vanjo luknjo in že teče tekočina v nastavljeno stekleno bučo. »Masala« sok ima prav takšen okus kakor naš šampanjec, nima pa v sebi alkohola. Ze v 48 urah se ta sok spremeni, če ga puste stati, v »busulu«, v zelo opojno alkoholno pijačo, ki jo domačini pijejo le po malem, če nočejo v nekaj minutah ležati pijani na tleh. 50 palm da na dan 100 litrov »masala« soka. Ni čudno, da v deželi Zulukafrov prav nič ne pogrešajo vode. Poveljnik Japonske armade na severnem Kitajskem, general Sugijania, Je izjavil, da bo japonska blokada britanske koncesije trajala tako dolgo, dokler Angleži ne bodo spremenili svojega stališča. Naša slika kaže generala Sugijamo (na desni) v pogovoru s predsednikom pekinške vlade. 28. t. m. je minilo 25 let od atentata na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo, atentata, ki je posredno povzročil svetovno vojno. Naša slika, prirejena po risbi nekega gledalca, kaže trenutek, ko je Princip naperil revolver proti prestolonasledniškemu paru. Pri naj - v Ameriki Poročni avtomobil m kar je treba o tem vedeti pred poroko Newyork, junija. Na Angleškem — in tudi v drugih evropekih državah — so avtomobilske začele ogrožati mlada, ljubka dekleta, ki se ne menijo za denar mo- Pj; Tako vsaj poročajo časopisi. Mi v Ameriki se temu čudimo. Pri v Ameriki se le redko kdaj kakšen jooški ujame na tako preprost način, nas v Ameriki moramo nastopati ostrejšimi sredstvi. Kake lovimo moške Vzemimo na primer zadevo s poroč-®u» avtomobilom. V Newyorku, Cikagu jn drugih velikih mestih gredo mlada, ljubka dekleta, ki bi se rada poročila. i»/Iakino trK°vino z avtomobili, si po-najelegantnejši avtomobil, ki se r*~ k njihovemu obrazu, lasem, k sploh to obleki, podpišejo “•»no pogodbo, sedejo v avto to se ““Peljejo. Da bi plačate, niti ne mi-““J°. Tega jim tudi treba ni. Saj ni-denarja. Njihov kapital je ljubek njihove vitke noge to vse, kar P*® spada k mlademu dekletu. Vrtina teh deklet se udejstvuje v J?®*61!*. Preživljajo se s tem, kar za-Toda ne zaslužijo dosti. Ne dobro. A oblačijo se dobro, zme-*> vesele to zadovoljne. Vse imajo Pa edino željo: dobiti moža, kajpak ”®S»tega moža. Kajti nočejo več dol-r° *edeti ob pisalnem stroju ali stati , Prodajalno mizo ali sedeti pri telefonu, Weekend v avtomobila Pogoji v pogodbi s prodajalcem avto-*>»0Wla so tile: ..,8voJ prosti čas, svoj nedeljski po-tltek im dopust moraš preživeti v avtomobil^ ki smo ti ga dali v uporabo! £ avtomobilom moraš biti povsod tam, J^er je očitna možnost, da spoznaš ®oškega, ki se bo s teboj poročil! Avtomobil lahko uporabljaš tako ®°lgo, dokler je dovolj eleganten. Po-, i ti bomo dali drugega, še lepšega, e**gantnejšega. če v treh ali šestih mesecih ne dosežeš uspeha, če se ti Posrečilo s pomočjo avtomobila priti c'° moža, potlej ti ga vzamemo — avtoj Ali ste že kdaj videli »letalo brez nanu-eč — ne da bi ti bilo treba pla-t l:ril«.? Seveda boste rekli, da še ne in niti beliča. Samo izdatke za ben-J vendar jih vidite sleherni dan nešte-c*n in olje nam boš morala v majhnih* to. Bolj redko jih pa vidijo prebi- vati, da polože denar in obdržijo ženo in avto. Poznamo sicer tudi nekaj primerov, ko so se milijonarji tako ujeli, a to so izjeme. Večina bogatih meških se sicer tudi zaljubi v lepa dekleta ob krmilu elegantnega avtomobila. Poroče se. Ko pa sprevidijo, da so osleparjeni z neplačanim avtomobilom, ne marajo ne žene ne avtomobila in se dado ločiti. To se hitro zgodi. Pri nas v Ameriki. V Cikagu na primer se okrog štirinajst takšnih zakonov loči na mesec. To dejstvo pa mladih, lepih dam niti najmanj ne moti. Verujejo v to, da se jim bo velika sreča nekoč vendarle nasmehnila. Glavni zastopnik se je poročil a lastnim avtomobilom Pred kratkim so ameriški časopisi prinesti sliko neke mlade, ljubke stenograf in je, ki je v elegantnem avtomobilu to s pomočjo elegantnega avtomobila, ki ni bil njen, prišla do moža. Ta mož je pri nas v Ameriki neki glavni zastopnik velike tovarne avtomobilov. Zaljubil se je v damo, ko je dirjala * avtomobilom po cesti. Dirjal je za njo, se s njo poročil to plačal avtomobil. Bil je avtomobil njegovega izdelka, najnovejši, najeleganbeejši in najdražji model. Potlej se je pa žena tega bogatega Le krovec zna pokriti streho kakor more perilo čisto oproH le dobro milo. TerpenHnovo milo Zlatorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo truda - in perilo je snežno belo, prijefrto poduhteva in ostane dolgo trdno/ terpfntinovo milo ll),c rriso našli primernega pojasnila za ta nenavadni običaj. Domnevajo pa, da je starokrltskega izvora. * Tega najbrže še ne veste, da so pri avstrijski pravni reformi leta iv »Terezijano«, zakonik Marije Terezije napisalrtudi pripombo: »Priče naj se zaslišujejo vselej, če je le mogoče dopoldne, ker so takrat še poštene in dobre volje.« Prvo kitajsko ladjo je zanesel v Evropo goli slučaj. Več stoletij so namreč promet med Evropo in Daljnim vzhodom vzdrževale samo evropske ladje. Šele leta 181,S. se je na Angleškem zasidrala neka kitajska džunka z 800 tonami. Namenjena je bila prav za prav v Severno Ameriko, veter jo je pa zanesel proti V starih časih so odlični Holandci stari pregovor, da je previdnost mati modrosti spremenili, in sicer v izrek, da je previdnost mati srebrnih žlic. Pri odličnih Holandcih je bil namreč običaj, da so gostom pri slovesnih pojedinah poleg pribora dali še po šest ali celo dvanajst srebrnih žlic na mizo. Zaupni sluga je bil samo za to v jedilnici, da je pazil na te žlice. Preden so gosti odšli, je moral žlice z enim samim pogledom prešteti... » Najbrže ne veste za nesrečnega ptiča, ki ima to smolo, da gre njegovo perje ob barvo. To je namreč neka papiga, ki vselej ne prenese dežja. Dolgo si niso mogli razlagati, zakaj postane barva njenega rdečega perja /x> dežju tako bleda, drugič je pa spet kljub nalivu popolnoma živa. Naposled so odkrili, da izgube bar- narjev. Tako spretno je sleparil pri kvartar ju, da mu oblasti pogosto niso mogle ničesar dokazati. Frank Tarbo Je naposled prišel v Ameriko. Tudi tam je zahajal v igralnice. Spet so ga prijeli to ga obsodili na nekaj mesecev ječe. Zdi se, da mu zrak v Ottawi ni prijal, ali je pa postal žrtev maščevanja kakšnega jetnika, ki ga je osleparil v ječi... V romanu in v življenju LondM, junija. Londonska kriminalna policija je prejela nujno braojavko od znacega pisatelja kriminalnih romanov, Filipa Oppenhayma. V svoji brzojavki prosi policijo, naj bi čim preje stopila ■ njim v stik zaradi dveh resnih kriminalnih afer. Oppenhaym je doslej napisal več ko 150 kriminalnih romanov in stalno biva v Cannesu na francoski rivieri. Njegovi romani so posebni v tem, ker nam pisatelj predstavi detektive-ama-terje za mnogo boljše od poklicnih detektivov Scotland Varda. Sodeč po njegovi brzojavki je zdaj, ko gre za pravi kriminal, odpovedala domišljija slavnega pisatelja, ker ne more rešiti miti svojega zasebnega kriminalnega vprašanja, menda zato, ker je načrt skoval nekdo drug, ne da bi se preje posvetoval z gospodom Oppenhaymom. Problem g. Oppenhayma je ta, da I je neki 3preten in prebrisan nepridi-: prav kupil dragocen nakit ra ime : »žrtve«, potlej je pa pobegnil z dra-’ gocenostmi vred. Dragocenost bi pa I moral plačati g. Oppenhaym. Drugi problem je imel pa še hujše posledice. ■ Isti nepridiprav ali pa kakšen drugi I je tako vešče ponarejal Oppenhaymove podpise na čekih, da je v nekaj dneh skopnel iz neke londonske banke ves ■ »tekoči račun« slavnega kriminalista. '■ G. Oppenha.vm je ostal brez denar-j ja in še dolg za dragoceni nakit bi ; moral plačati. Zato je v tej veliki ’ zadregi poklical za pomoč Scotland Yard, ker mu v nobenem primeru nista mogla pomagati domišljija to spretnost. Japonci hočejo preprečiti potrese Tokio, maja. Te dni so na Japonskem odprli zavod za raziskovanje potresov. Pobudo zanj je dal katastrofalni potres leta 1937. Naloga zavoda je, da na znanstveni podlagi preišče vulkanske razmere na japonskih otokih in napravi načrt, ki bi po njem preprečili potrese. Kakšno važnost polagajo Ja- nanje teče deževnica z drevesnih listov. Deževnica namreč vpije is njih nekaj amonijaka, ki izžre rdečo barvo. vo svojega perja le tiste papige, ki : ponči na ta zavod, vidimo iz zavodo vega letnega proračuna, ki znaša več ko štiri in pol milijone dinarjev. Tako bodo v zavodu lahko zaposlili mnogo strokovnjakov. Novela »Družinskega tednika** Antoinetta Francoski napisa/ Frederic Boutet Deževnega zimskega jutra je Antoi-oetta prispela v Pariz. Bila je ženska kakšnih dva in tridesetih let, vitka in črnolasa, skoraj nepomembna v svoji *riii obleki. Žalovala je za svojim ■nožem, zasebnim uradnikom, objokovala ga je že od jeseni in toliko bolj, ker je bila v zelo slabih gmotnih razmerah. Ko je stopila iz Orsayske postaje, je «vojo prtljago naložila v taksi in povedala šoferju naslov svojega sorodna Araianda Rivaillesa v Neuillyu. Na bulvarju Maillo se je Antoinetta znašla pred vhodom na dvorišče majh-vile, ki se ji je zdela izza drevja 5rijeten občutek še povečal, kose je znašla pred Arman-dovo ženo. Gledala jo je s ponižnim občudovanjem, ki se ni moglo spremeniti v zavist. Gospa Rivaillesova je bila vitka in sveža kakor dekle, bila je nežna kakor cvetlica, imelu je laso kakor jantar in velike, lepe oči. Bila je 6amo leto dni mlajša od Antoinette. A tega ji ne bi nihče prisodil. Nič čudnega ni bilo, da *}o je Armand izbral za ženo, čeprav ni bila bogata. Antoinetta se je vdala v usodo in se sprijaznila s položajem revne sorodnice. Sicer ji pa ni nihče, tudi služinčad ne, pokazal tega. Armand, ki mu miiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiirc KOLESA! ~ damska In moška, najnoveiši s S letošnji modeli v največji la- 5 = biri naprodaj po neverjetno £• ± nizkih cenah. | NOVA TRGOVINA | | TVMEVA (DUNMSKA) CESTA 3fi § “ nasproti Go>pod*nke zveu S riiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii? je Antoinetta postala tajnica,' je imel vanjo veliko zaupanje. Pogosto sta se spominjala otroških let. Arniandova žena Gabrijela je bila prijazna ženska. Ni ji bilo za skrbi iu težave v hiši, navzočnost moževe sorodnice je ni spravljala v slabo voljo, narobe, Antoinetto je imela za svojo rešilno bilko in ji prav hitro in prijateljsko prepustila vso skrb za hišo, prehrano in služinčad. Tako ni bila Antoinetta samo tajnica, temveč tudi hišna gospodinja. Antoinetta se je udeleževala tudi družabnega življenja Rivaillesovih. Pri popoldanskih in večernih sprejemih, ki so jih prirejali v vili, je bila zmerom zraven in je lahko gledala, kaj 6e godi okoli nje. Ko je tako opazovala, niso šle mimo nje različne malenkosti, ki so jo presenetile. Ker je znala kot ženska zelo dobro sklepati, je prišla do marsikakšnih zaključkov. K temu se je pridružilo še zaupanje Gabrijele; ta ji je namreč vse zaupala in se z njo posvetovala glede različnih izgovorov, telefonskih pogovorov in pisem, ki jih je sprejemala. Gabrijeli je to prišlo zelo prav, ker je bila površna in nagla in bi 6e utegnila kdaj zagovoriti. Antoinetta je zabredla v skušnjave. Gabrijela je varala svojega moža, kolikor ga je mogla, na predrzen način. Varala ga je z ljubimci, ki jih je zmerom menjavala; včasih 6e še ni pozabavala z enim, ko je že iskala drugega. Njena razuzdanost je bila tolikšna, da je bila Antoinetta kar užaljena. Sprevidela je, da nima prav, če pred Armaudoin skriva svoje odkritje. Njeu sorodnik je, prijatelj iz otroških let, dobrotnik. Bil je dober in plemenit. In takšnega človeka je varala nesrečna Gabrijela! Zaslužil je drugačno ženo, nepokvarjeno, že*io, ki bi mu gospodinjila, skrbela zanj in mu |>ouiagala pri delu. Antoinetta je mislila na prijetne ure, ko ji je narekoval in se t njo pogovarjal o zgodovinskem delu... Vsekako ga je morala opozoriti. In res je to storila, ko Gabrijele ni bilo doma. Za ves dan jo je povabil neki prijatelj. Antoinetta je Armandu povedala celo naslov stanovanja v Pacyu, kjer se je tisti trenutek mudila Gabrijela. Pokazala mu je nekaj pomembnih pisem, ki jih je vzela Gabrijeli. Armand jo je radovedno poslušal. Potlej ji je dejal: »Draga moja Antoinetta, napravila si mi veliko uslugo. Tudi sam sem že nekaj sumil, a si nisem bil na jasnem. Zdaj se bom ločil in začel novo življenje z žensko, ki me razume...« »Armand,«: je vzkliknila Antoinetta vsa trepetajoča. »Tri leta že poznam dobro prijateljico^ je nadaljeval Rivailles, isamo eno željo ima, posvetili se meni in mojemu delu. Kajpak, Antoinetta, tebi boni poiskal dobro službo, prav takšno kakor jo imaš pri meni — in še eu-krat ti prisrčna hvala.:: Antoinetta je naglo skrila svojo napako iri prebledela. Zasovražila je Armanda Rivaillesa, svojega dobrotnika in v tistem trenutku se ji je zazdelo, da ga je Gabrijela še premalo varala. KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnejšo razmere Četrtek: Ješprenček z prahom in 6vinjsko nogo. Zvečer: Pražena jetra, solata. Petek: Prežgana juha z rezanci, češnjevi cmoki. Zvečer: Jajca v solati, čaj. Bohotu: Goveja juha z zdrobovimi cmoki, fižolova omaka, govedina. Zvečer : Fižol v solati. Nedelja: Grahova juha, pražen riž, polpeti, pesa. Zvečer: Krompirjeva Ponedeljek: Kislo zelje, ajdovi žganci. Zvečer: Telečja obara. Torek: Goveja juha, špinača, krompirjev pire. Zvečer: Ocvrta jajca, govedina v solati. Sreda: Krompirjeva juha, palačinke. Zvečer? Kruh z maslom, kava. Križanka inuganke 1 Hrepenenje po obzorju KRIŽANKA št. 21 1 234 5 6789 Pomen besed: Vodoravno: 1. ploskovna mera; torba; 2. zaimek; ječa; 3. ruska ožina v Črnem morju; litavski denar; 4. zločinec; 5. francosko zlato; posledica ognja; zaimek; 6. obrtnik; 7. pijača; Zolajev roman; 8. repatica; glas; 9. mesto v Srbiji; predlog. Navpično: 1. zdravnik; obrnjen star prislov; 2. gora v Sloveniji; zločin; 3. začimba; zver; 4. fontana; 5. predlog; čut; zaimek; 6. izrael-; fiki vladar; 7. rimski državnik (po njem se je imenovala velika cesta pri; Rimu); del parnega stroja; 8. pripad-; nik starega naroda; Bizetova opera;; 9. ploskovna mera; albanska prestol-; nica. I * i MAGIČEN KVADRAT 1. A A E E 1 2. I J K K K 3. L L L N N 4. OOOOO 5. O P S S V Pomen besed: 1. čebelin izdelek; 2. vrsta vina; 3. kraj v Dalmaciji; 4. prerok; 5. nekdanji kraljev dvor. • IZLOČILNICA BERILO SEVER DARILO IZGOVOR REVEŽ ČEBER NAPOR NEMEC VRTNAR NEGOTIN SELITEV NOTAR BELICA NAPOVED Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki in sestavi iz njih prego-govor. ŠTEVILNICA : ^ 2 “S 4 i, —7 8 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 ;; 21 22 23 24 25 26 -7 28 20 30 ; ; ol 32 33 34 35 36 37 38 39 40 :, 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 ; ; 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 , 61 62 63 64 65 66 67 68 69 7o ; Namesto številk vstavi v kvadrate črke, ki ti jih odkrije ključ, pa boš dobil tehten rek. Ključ: 57, 5, 1, 13, 7, 3, 9, 10 = ptica 24, 12, 57, 20, 54, 17, 27, 52, 23 = vrsta športa 19, 45, 58, 47, 40, 28, 7, 8, 11, 51 = del Južne Amerike 15, 18, 58, 4, 36, 65, 56, 31, 59, 14, 66 = pokrajina v Španiji 39, 46, 25, 60, 43, 65, 34, 35, 45 = bolezen 26, 68, 22, 69, 30, 37 = mesto na Kitajskem 50, 29, 49, 67, 41, 33 — papež, ki je preuredil koledar 62, 63, 66, 54, 55, 8, 48 = dan, ko se ne dela 6, 64, 57, 15, 31, 44, 61, 32, 70 = kraj v Sloveniji 65, 23, 38, 53, 57, 61, 26, 56 = pivska posoda. * POSETNICA št. 21 Ob začetku velikih počitnic, v čatsu dopustov, ko se nebo zvedri od junijskih neviht, ima človek pač najboljše namene. Čemu neki potovati na morje ali pa v planine? Doma je prav tako lepo ali' pa še lepše. Na terasi bom razpel velik rdeč dežnik, zleknil se bom v ležalni stol in vzel kakšno dobro knjigo v roke. Ali pa: vsak dan se bom kopal na ,Iliriji1 in bom še bolj rjav ko tisti, ki so odpotovali v Dalmacijo. Nikjer ni zapisano, da moram v Julijske Alpe. Če grem vsak dan na Golovec ali na Šmarno goro, se bom pi-av tako dobro sprehodil. Torej najboljši namen imaš, najlepše načrte. Potlej pa lepega dne sreča tvoja žena gospo Korenčkovo. Na trgu. In pride kajpak prepozno s trga in kosilo je premalo kuhano. Ko pa hočeš narediti pridigo, se sproži plaz: »Tak, tako torej! Celo leto garati v tem vročem stanovanju, poleti, ko drugi odhajajo na počitnice, pa ostati doma in na balkonu gledati, kako se po prašni cesti prerivajo avtomobili. O, ti si mi pa mož! Gospoda Korenčka poglej! Danes sem videla njegovo ženo. Veš kaj mi je povedala? Da gredo prihodnji teden v Dubrovnik. Ja, v Dubrovnik! In moderno kopalno obleko bo dobila, in novo promenadno obleko. Saj veš Du-brvnik! Tam je eleganca... Mi bomo pa cele počitnice doma! Oh, le zakaj imam tako skopega dedca...«: Dedec je lepo tiho in komaj požira premalo kuhan krompir. Rad bi zarobantil, toda nekaj let zakonskega stanu je spremenilo nekdanjega divjega petelina v krotkega diplomata. Prav za prav ima žena tudi po svoje prav. In kako sva se že pogovarjala pred poroko na skrivnih sestankih? »Dokler ne bo otrok, bova vsako leto kam daleč potovala, res daleč, najmanj na jug države.* Ah, kje so tisti časi, tisti neumni časi? In potlej zapečatiš : »Korenček ima pa še denar od ženine dote, saj veš kako je bila bogata.« To sicer ni po pravilih takta spodobnega zakonskega moža, zato pa vselej zaleže. Žena je lepo krotka in ti se oddahneš ob sladki zavesti, da bo glede dopusta nekaj časa mir. Ko pa pride dopust — tako težko si ga čakal vse leto — je nebo tako ; nebeško sinje, sonce tako neznosno vroče, zrak tako čudovito čist, da ti na lepem na ležalnem stolu na terasi •postane nekam čudno pri srcu. Ne-; kam preveč časa imaš, kljub sončni-; ku, ležalnemu stolu in dobri knjigi. ; To je prav poseben občutek, nekako takšen kakor pred birmo ali pa pred poroko, kajpak če se poročiš iz ljubezni. Nekaj te popade, da sam ne veš kaj. Hrepenenje po širini, po razsežnosti, daljini, po prostoru. Hrepenenje po tisti tenki črti, ki jo vidiš samo z visokega, visokega hriba, ali pa s srede morja, po srebrnosivi črti, kjer se stikata nebo in zemlja. Hrepenenje po obzorju. In na lepem te mine veselje do ležalnega stola pod velikim rdečim dežnikom, mine te veselje do vrtička s kaktejami ali pa do vrvenja na ,Iliriji1. Zbereš zadnje pare in se s prvim vlakom odpelješ tja, kamor te pisani prospekti vabijo z najbolj iz-; branimi izrazi. Žena uživa tam mo-;: do, ti pa vročino — morda tudi hlad, naravo ali celo mir — in obzorje. Toda že si nekoliko razočaran. Ni tisto, kar ti je ustvarila fantazija doma pod rdečim dežnikom. Po dobrem tednu se že nekoliko veseliš, da boš šel čez teden dni domov, kjer te ne bodo ponoči tako neusmiljeno pikali komarji, kjer bodo postelje mehkejše in kjer žena ne bo ,dama‘, ampak kratko in malo žena. Skoraj ti je že nekoliko žal za tiste pare, pa si misliš: ,Naj bo, enkrat na leto...' Ko pa pride zadnji dan, se poslavljaš od vsake malenkosti in žal ti je, da moraš že domov. Ganljivo se v mislih posloviš od vseh in od vsega, od ribiča, ki je že vsako jutro ob petih krpal zmerom strgane mreže in od plačilnega, ki te je vsak dan opilil za nekaj odstotkov. In kajpak prav na tihem tudi od tiste ljubke plavolaske, ki se je kopala zmerom poleg tvojega prostorčka na peščini. In nisi ne preveč srečen in tudi ne nesrečen. Takšno je pač življenje. Prihod domov je pač najhujše. Že pri vratih se spotakneš ob kup pisem in računov, ki bi jih bilo treba že zdavnaj urediti. Spotakneš se in vzdihneš. Oj ti prek.... dopusti Potlej se pa spomniš. Dva tedna brez pisem, brez računov in brez skrbi. In hitro popraviš: preljubi, sni, prelepi dopust! To navdušenje se pa kaj hitro leže, ko pride drugo jutro žena z selo novico: »Pomisli, dragec, kova sploh nista bila v in tu.-i nikjer drugje ne. Zdaj sicer pravita, da je bilo v Dalmaciji ,čudovito', toda Micka, sosedova dekla, ju je videla, kako sta se vse dni dopusta pekla in prhala na tisti vroči strehi njune škatle. (Škatla pomeni v žargonu moje sladke ženice ,hiša'.) O kako sem vesela, da mi je Bog dal tako dobrega moža kakor si ti!« »Mhm,< pritrdim in nehote pomislim na tisti denar, ki je ostal ob morju in na tistega, ki ga ima gospod Korenček še lepo shranjenega v predalu svoje pisalne mize. In globoko zavzdihnem. Takšno je pač življenje... Saška Ravnotežje Ut visoke- f\tU Boston, junija. V šoli za fizično kulturo v Bostonu so preizkušali, kako visoke pete vplivajo na telesno ravnotežje. Za poskus so izbrali 80 mladih deklet in so ugotovili, da je ravnotežje vse slabše kolikor višja je peta. Bosonoga dekleta so še najbolje obdržale ravnotežje. Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši Matek & Nikeš LJUBLJANA, Frančiškanska ulica Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del Praktična, vsestransko uporabljiva oblekca iz tankega, volnenega ščene barve. Ukrojena je preprosto, edini okras so poševne črte, ki od vratu navzdol. Praktična je posebno zato, ker jo lahko sestavite z živimi, modernimi barvami, kakor na primer ciklamnordečo in akvamarinskosinjo. Dr. IVO P. KINN pisar Kaj je ta gospod zdaj? Rešitev ugank iz prejšnje številke Križanka; Vodoravno: iz, napaka, Rim. dehor. Epir. tat, nogomet, en, kol, pa, kočija?, Tom, name, kozel, ten, Apatin, t. J. — Navpično: Irenej, ka, Nipon, top, mig, koza, rokomet, da, moč. li, petelin, ahat, Jat, kot, pamet, ar, raženj. Posetnica: bralec »Družinskega tednika« Promikalnica: Apenini, Mar bor, Alabama Dopolniinica: Pijancu se ogni e senenim Tozoni. Magičen kvadrat: ličar, It ena, Cehov, ano da, ravan. IzpremenUnica: Prazen »od bobni. trkovn.ca: Začni v zadnji v.gti spodaj, potem beri navzgor, nato predzadnjo vrsto od zgoraj navzdol itd. do konca, pa dobili: Največ »»nov otrokom sliii 8 1 a v e. Skrivalnica: Vzemi vftaKi besedi prvo in drugo črko pa dob»fi: Dobra beseda, dobro mesto najde Rezultati, ki so jih pokazali ti poskusi, nas prav nič ne presenečajo, čudimo se pa novosti, ki so jo ob tej priložnosti odkrili. Nova odkritja so: velika dekleta najlaže obdrže ravnotežje, za njimi debela, potlej vitka in srednje velika, majhna in suha dekleta pa nimajo smisla za ravnotežje. Dekleta so se morala pri poskusih najprej pripogniti potlej pa vzravnati. S pomočjo svinčnika, privezanega okrog glave vsakega dekleta in koščka papirja, razpetega nad glavo vsakega dekleta, so zaznamovali kolebanja; svinčnik se je dotaknil papirja, ko se je dekle vzravnalo in po teh črticah so določali rezultate. Pri tem so pa opazili še nekaj. Videli so, da so dekleta, ki so prej prestala kakšno očesno operacijo, bolje obdržale ravnotežje v nizkih petah kakor v visokih, bosonoge pa sploh niso mogle obdržati ravnotežja. Tudi dekleta, navajena na visoke pete, so bosonoge kolebale sem in tja. Jedilnik za premožnejše Četrtek: Zelenjavna juha, polpeti, 6olata, češnjev močnik1. Zvečer: Krompirejva solata s trdo kuhanimi jajci, kompot. Petek: Lečnata juha, ocvrte 6a rdele, pražen krompir, solata. Zvečer: Palačinke, kompot. Sobota: Prežganka, telečji zrezki, pražen riž, solata. Zvečer: Ocvrto bezgovo cvetje2, češnjev kompot. Nedelja: Kruhova juha. nadevane telečje pr6i, kroinpirjev pire, solata, orehove kocke5, vinski punč1. Zvečer: Mrzel narezek, pecivo, kompot. Ponedeljek: Goveja juha, kolerabice, dušen krompir, govedina, 6olata. Zvečer: Rižev narastek 6 šodojem. Torek: Telečja obara z zdrobovimi cmoki, češnjev zavitek. Zvečer: Makaronova potica, 6olata. Sreda: Grahova juha s prepraženimi kruhovimi rezinami, ocvrta jetra, solata. Zvečer: Mlečen riž s peno, kompot. Pojasnila: ‘Češnjev kolač: Speni osem dek presnega masla s štirimi rumenjaki in dodaj nekoliko zmesi za šartelj, 2 žlici mleka, 1 žlico ruma in sneg štirih beljakov. Testo 6peci v pečici in ga na vrhu obloži s češnjami. !0cvrto bezgovo cvetje: Pomoči be- zgovo cvetje večkrat v vodo, potlej ga daj na rešeto, da 6e odteče. Med tem napravi testo iz enega ali dveh jajc, dodaj nekoliko mleka, 6oli in toliko moke, da je testo tekoče. Pomakaj cvetje v testo in ga ocvri na masti ali maslu in posipaj s sladkorjem-Prav tako kakor bezgovo cvetje lahko napraviš tudi akacije. ‘Orehove kocke: V trdo stepen sneg štirih beljakov vmešaj 4 rumenjake, 2 deke kakaa, 4 žlice mrzlega čaja, 5 dek pretlačenega mrzlega krompir* ja, 7 dek zmletih orehov in pol zavojčka zmesi za šartelj. Speci testo v namaščeni pekači, ko je naspol pe; čeno, prereži, namaži z marmelado ali kakšno kremo in če hočeš, prevleci z limonovim ledom. Naposled zreži na kocke. 4Vinski punč: Dve tretjini litra rdečega vina in 56 dek sladkorja 6kuhaj-Dodaj tud: sok ene pomaranče in sok ene limone in nekoliko limonovih lupinic. Ko je kuhano, vlij v vsako čašo nekoliko vroče vode, potlej pa punča in po okusu tudi nekaj kapljic ruma. Povejte svojim znancem, da ima »Družinski tednik« letos za 50°/o večji obseg kakor lani. iNeka iznajdljiva Parižanka si je tako->ie okrasila svojo preprosto črno obleko, 'Napravila si je telovnik iz belega pi-Ikeja, ki pa prav za prav ni nič drugega, kakor široka pentlja, za vratom ! nekoliko nagubana, spredaj pa zapeta z dvema lepima gumboma. Hrbta nima, ; pač sta pa široki pentlji zadaj sešiti, | konca pa visita navzdol kakor pri fraku. Bel poletni plašč z modrimi cvetnimi listi, posebno eleganten za poletje. Vendar terja za podlago preprosto obleko — v našem primeru je iz belega svilenega plkeja — klobuk, čevlji in rokavice so pa živobarvne. "raktična novost za gospodinje je tale •v,rwA^.vwzu^sa(;?,'^v.-1w. • .v..v. . "raktična novost za gospodinje je tale [Za vkuhavanje kupi previdna gospodinja samo preizkušene steklenice znamke REX naprej pa same desne e temnomodro! barvo. V sredi pletite srednjih 8 pe-! telj prav tako kakor na hrbtu na pra-! vi in narobni strani zmerom desne.!! Na obeh straneh dodajajte po svoji;: prevdarnosti toliko petelj, da jih bo-e 6te imeli po kroju pri višini 25cm!! 90. Potlej snemajte do 56 petelj v;: vsaki vrsti na vsaki strani po eno!! petljo, naprej pa v vsaki vrsti po dve! petlji, dokler jih ne 06tane 10, ki jih!! snemite hkrati. !! Za ovratnik nasnujte 86 petelj s si-!! njo volno in pletite eno levo in eno!! desno dvanajst vrst, snemite, prišijte!! na zunanjo stran, obrnite in prišijte!! še z notranje strani. Gumbe napletite!! po vzorčku, ki smo ga pred kratkim!j objavili, in sicer e sinjo ali temno-!: modro barvo, lahko jih pa tudi kupite.! | Naposled sešito še enkrat polikajte in!! pulover je gotov. Za tale praktičen in ljubek pulover potrebujete 210 gr temnomodre volne in 60 gr sinje volne, ter pletilke št. 2 in pol in št. 3. Za prednji del nasnujte 88 petelj s pletilkami št. 2 in pol in pletite 12 cm visoko v patentnem vzorčku, to se pravi dve levi in dve desni. Naprej pletite s pletilkami št. 3 proge, in sicer: temnomodre gladko, to 6e pravi na pravi strani desne, narobe leve. Sinje proge pa pletite eno levo in eno desno, v drugi vrsti pa ravno narobe. Do rokavne odprtine na vsaki strani dodajte po sedem petelj. Po četrti progi delo razdelite na dva dela, in 6icer takole: na desni 6trani pletite najprej do srede in dodajte devet petelj, ki jih pletite do konca z modro barvo in na obeh 6traneh same desne. Vmes morate kajpak napraviti tudi gumbnice. Na levi strani pa dodajte osem petelj, ki jih pletite prav tako naravnost; na to boste prišili gumbe. Po peti progi 6nemajte za rokavno odprtino, in sicer takole: najprej tri, potlej štirikrat po dve petlji, naprej pa pletite naravnost do vratnega izreza. Zanj snemite v peti vreti devete proge 8 petelj, potlej pa na vsako drugo vrsto dve petlji, dokler jih na vsaki strani ne ostane 24, ki jih nekajkrat snemite. Za hrbet nasnujte 88 petelj, pletite 12 cm patentnega vzorčka, naprej pa gladko, brez prog s temnomodro barvo. Srednjih 8 petelj pletite zmerom desno na obeh straneh. Dodajajte in snemajte kakor na prvem delu. ' Za rokava nasnujte 46 petelj. V začetku napletite 8 vret s sinjo volno, in sicer eno desno eno levo. Potlej 6 vrst e temnomodro, 4 vrste s sinjo. Počitnice in telesna nega Letos nam vreme ni prav nič naklonjeno. Neprestan dež in hladni dnevi Bo vzrok, da se mnoge dame šele zdaj Pripravljajo na pot. Počitnic pa ne izrabimo samo zato, da se telesno popravimo, temveč da se tudi polepšamo; bivanje ob morju ali v toplicah izkori-vr° torei za negovanje lepote. Mlada dekleta, ki gredo na morje in ki imajo pogosto mozoljce, zajedalce li mastno kožo, se morajo zjutraj in »večer umivati z morsko vodo in sl ®ed kopanjem neprestano močiti lice. r~° 150 sončijo, naj ne uporabljajo nobene kreme ali olja, po umivanju pa “kj se napudrajo, brez podloge. ; Kdor se mnogo sonči in zlasti po-: Poldne, opoldne ne sme jesti mesa,: l®!**več šele za večerjo. Sončenje po: skem obedu ni priporočljivo, posebno: e za tiste, ki imajo dosti mozoljev.: “torske ribe imajo pa v sebi dosti fos-: in so najbolj zdrava hrana za! mozoljasto kožo, prav tako tudi kozje: v- . ’ w ga v Dalmaciji lahko po-: Vs°d dobite. Morska voda tudi odstranjuje prh-; JJkJ in dobro dene mastnim lasem. Za-; iit 1 lase vsak dan pri kopanju mo-; te z morsko vodo, vsak drug dan jih; J* Umijte v morju z dvemi ali tremi; hmi jajci: jajca ubijte in jih utrite; suhe lase; s takšnimi lasmi ostanite: “a soncu 10 do 15 minut, potlej jih pa: meljito zmijte v morski vodi. ! *** s širokimi okraji mora imet); saka dama, če je njena koža nagnje-; r* k Pegam im madežem, temna očala; °rajo nositi pa prav vse ženske brez; "“kjike, če hočejo, da ne bodo dobile; Khb okrog oči zaradi neprestanega; CIST BEL OBRAZ * 10 dneh z uporabo FEM1NA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20’ — din. Po povzetju pošilja: PšRFUMERIE BAL0G — STARI BEtEI. Dunavska banovina. Mežikanja na hudem soncu. Kdor ima ** licu rdeče žilice, se sploh ne sme "bhčiti, ker se bodo še bolj pokazale. imate pa žilice ali žile po telesu, se P° kopanju ne smete sušiti na soncu, temveč takoj slecite kopalno obleko in JJNecite kratke hlače, da se krvne 81-r~oe. ki so se v mrzli vodi stisnile, spet “e razširijo. Zenske, ki se po zdravniških navodilih kopajo v žveplenih, blatnih ali radioaktivnih kopelih tudi lahko hkra-*i polepšajo svojo kožo. če je koža ibastna, mozoljasta in nečista, jo bodo Pcaktiuti nasi/eti RitiKupovalna košara, ki v njej gospodinja nosi zavitke; palica težo precej oiajša. JCruh boste dolgo ohranili svež, če “oste v posodo, kamor ste zaprli kruh, Boložili tudi polovico jabolka. Čudili se boste uspehu. Pisan * ženski * pulover * -95-*—10.5- Problem št. 66 Sestavih J. Minckwitz (1875) Mat v 2 potezah (B 24) Problem št. 67 Sestavil Frank Healey (1858) Mat v 3 potezah Problem št. 68 Sestavil B. Hiilsen (1898) (B 12) žveplena voda in blataste obloge lepo očistile. Kajpak blato ne sme biti prevroče in ga lahko pustimo na obrazu samo 15 do 20 minut. Medtem ko mastno kožo lahko umivamo kolikor hočemo z žvepleno ali radioaktivno vodo, je za suho kožo priporočljiva brezpogojno samo radioak-;ivna voda ali voda, ki ima v sebi dosti ogljikove kisline. Kajpak mora biti roža popolnoma čista brez vsakega •dečila in pudra, drugače ji snovi mi-leralnih vod ne bodo prav nič koristile. V kopališče vzemite zmerom svo-o kremo; z njo si namažite obraz in -rat, ko odložite blatno oblogo, kakor ;udi po umivanju z mineralno vodo. Kajpak se moramo poleti malo pu-Irati in rdečiti. Prav tako si ne sme-no kodrati las, da se odpočijejo. Ho-iiti moramo brez nogavic v prostornih sandalah in si vsaj več ko mesec dni le smemo loščiti nohtov. fVasa prcfcfana pc Idi Naša prehrana je odvisna od mnogoštevilnih činiteljev: od človekovega organizma, podnebja, gospodarskih pri-ik, od vrste dela itd. Na srečo pa organizem navadno sam sebi izbira tisto srehrano, ki je potrebna za pravilno ielovanje vsega našega organizma, /endar moramo tudi sami skrbeti za ;o, da dobimo vase dovolj potrebnih snovi. Vsaka jed vsebuje energijo, ki se v telesu spremeni v druge vrste energijo, kakor na primer v toplotno, ki nam ogreva telo, ali pa kinetično, da se lahko gibljemo. Ce torej potrebuje telo več ali manj te ali one energije, potlej moramo posebno paziti na to. To je odvisno od dela, ki ga človek opravlja. Enota energije, ki nastane zaradi izgorevanja hrane v našem organizmu, je ena kalorija. To je tista množina toplote, ki je potrebna, da se liter čiste vode segreje za eno stopinjo. Naša hrana obstaja iz vode, mineralnih soli, beljakovin, ogljikovih hidratov in masti. Vsaka izmed teh snovi ima različno hranilno vrednost. To hranilno vrednost merimo s kalorijami. En gram beljakovin ima približno 4 kalorije, vsak gram masti pa '9 kalorij hranilnih vrednosti. Ze zato, ker vemo, da ima mast več kalorij, medtem ko beljakovine ul ogljikovi hidrati manj, bomo sprevideli. da moramo jesti več maščobe, kadar potrebujemo več energije. Pozimi potrebujemo na primer toplotno energijo. Vendar pa telo nekaj časa lahko zdrži brez maščob ali ogljikovih hidratov (sladkorja), dočim brez beljakovin nikakor ne more. Beljakovine namreč nadomeščajo tiste snovi, ki se sleherni dan v telesu presnavljajo v različna tkiva. Ogljikovi hidrati so glavni vir energije, ki se razvija v naših mišicah. Maščobe so snovi, ki služijo za rezervo in v primeru potrebe dajo organizmu pred vsem dosti toplotne energije. Zato moramo paziti na to, da bomo dobili v vsakem času dovolj tistih snovi v svoje telo, ki jih terja naše delo. Poleti imamo mnogo več izbire v hrani kakor pozimi in jeseni. Posebno sadje in zelenjava sta v tem letnem času važen del prehrane. Zelenjava ima precej vode, ogljikovih hidratov, nekoliko beljakovin in le neznaten del masti. Tudi celulozo vsebuje; ta sicer do neke mere prebavo otežkoča, vendar človeka nasiti. Zelenjava ima to važno lastnost, da ima majhno hranilno vrednost in torej ne daje dosti toplotne energije, ki je poleti ne potrebujemo; dosti pa vsebuje rudninskih soli, neobhodno potrebnih za pravilno delovanje vseh organov, in dosti vitaminov. Zato naj bo zelenjava naša glavna prehrana poleti. Med kuhanjem se večina vitaminov izgubi. Presna zelenjava vsebuje več vitaminov, a je tudi težje prebavljiva in če ni dobro očiščena, nas lahko okuži z nalezljivimi klicami tifusa, kolere itd. Zato je treba zelenjavo in posebno sadje vselej dobro oprati. Kakor zelenjava tudi sadje nima velike hranilne vrednosti, vsebuje pa do- sti rudninskih soli in posebno važna vitamina B in C. Priporočljivo je, da se zdrave odrasle osebe poleti dalj časa odrečejo mesa, to se pravi beljakovin. Preveliko uživanje beljakovin namreč povzroča preveliko toplotno energijo in otežkoča prebavo. Zato naj bosta naša poletna prehrana predvsem zelenjava in sadje; manj jejmo močnate jedi, beljakovin pa le toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Poleti se izogibajmo vseh mastnih jedi, ker povzročajo preveliko toplotno energijo. Poleti jejmo manj ko pozimi, ker ne potrebujemo energije za obva-; rovanje pred zunanjo mrzloto. Kar se; tiče pijač, je treba vedeti, da hladna: pijača uteši žejo le za nekaj trenutkov,; v resnici pa telesu ne odvzame toplote.; In bistvo je, da se poleti toplota jemlje; telesu. To boste dosegli, če boste pili! tople pijače, kakor na primer čaj ali! toplo limonado, ker boste s tem po-! vzročili znojenje, torej oddajanje to-; plote in ohlajevanje telesa. Alkoholne! pijače, posebno če so mrzle, sprva res! prijetno učinkujejo, v resnici pa po-! vzročijo večje izgorevanje in s tem tu- j di večjo toploto. Zato se alkohola člo- ■ vek napačno poslužuje. Ljudje pravijo; pozimi, da alkohol pogreje, poleti pa,; da hladi. Očitno je, da oboje ne bo; držalo in če drži eno, potlej je prvo.; Alkohol ima na človeka ih njegov or-; ganizem vselej en in isti učinek. ; 7z fraciza ftam poeoZafo Beli majhni in veliki klobuki so vse bolj in bolj moderni. Na zadnjih pariških tekmah so imele vse ženske majhne, bele klobučke iz slame, klobučevine ali pa iz valenciennskih čipk. Ti klobuki so bili oviti s koketnimi tenčicami. Velike klobuke krase cvetlice in trakovi, majhne pa perje in sadje. Bela večerna obleka iz organdija ima spredaj na izrezu za okras velik šopek vijolic, izpopolnjuje jo pa majhen kep iz vijoličastih peres. Poletni sandali za majhne dame z debelimi plutovinastimi podplati, ki so prav za prav čisto praktični, če hoče človek videti čez druge ljudi — lepi pa kajpak še malo niso. JULIJ KLEIN Ljubljana Kolfoia ni. l Mat v 4 potezah (B 19) Kratka partija št. 23 Z nekega monakovskega turnirja 1. e2—e4 2. Sgl—f3 3. Sbl—c3 4. Sf3 X e5 5. d2—d4 6. DdlXd4 7. Sc3—b5! 8. Dd4—c5! 9. DXc7 šah 10. Sb5—d6 šah 11. Dc7—d8 mat. e7—e5 Sb8—c6 Lf8—c5 Sc6Xe5 Lc5 X d4? Dd8—f6? Ke8—d8 Sg8—e7 Kd8—e8 Ke8—f8 Rešitev problema št. 63 1. Ld5—g2 Kd6—e5 2. Db3—e3 šah Ke5—f6 M* Sati posebe). Obširne prospekta dokite na zahtev* pri Pni-niku ah' naravnost od oprave kopališča SLATINA RADENCI »Govori, Renata. Med nama ne sme biti skrivnih misli.« »No dobro. Na dan moje poroke ste govorili z Martino italijanski... in jaz sem razumela vsako besedico, vse...« »Pripovedovala sem ji pač svoje osebno mnenje o tebi, ko te še dobro poznala nisem.« Temna rdečica je zalila sicer bleda lica moje tašče; bila je v tolikšni zadregi, da mi je bilo takoj žal, zakaj sem omenila to zadevo. Nisem se ie upala pogledati. »Pravite, da Je bila zanj ta poroka neizogibna... da ste bili pred rubežnijo, da so vas nadlegovali upniki. Prav. AU ni bilo torej res, da me je vaš sin vzel samo zaradi mojih dvanajstih milijonov?« »Ne trdim, ljuba moja, da mi je bilo tvoje premoženje pri odločitvi mojega sina za to poroko postranska zadeva. Toda on...« »On!« sem vzkliknila, v živo zadeta. On! Tudi angleški znam, in tako sem žal razumela, da vam je tedaj, ko j» hotel razgaliti svoje razočaranje nad takšno poroko, očital, da sfe ga silili vanjo zaradi.. zaradi denarja in da je samo zato privolil vanjo.« »Vidim, da vse veš in razumeš, ljuba moja. Marsikaj bom morala pojasniti, če bom hotela vsaj malo zaceliti rane, ki smo ti jih prizadeli,« je tiho pristavila. Utihnila je in me pogledala, tako žalostno in skesano, da mi je skoraj zmanjkalo poguma nadaljevati ta besedni dvoboj. Toda zavedala sem se, da je zdaj edina priložnost za razjasnitev teh zadev. »Ti ne poznaš mojega sina, Renata. Tedaj, tisti edini dan, ko si ga imela priložnost videti in spoznati, ga nisi spoznala s prave strani, če bi ti dejala, da je dober in pošten, bi se mi pač nejeverno smejala...« »Vaše pripovedovanje o Filipovi dobroti moti samo dvoje, madame. Grofov beg na večer najine poroke, še bolj pa slika, ki visi na verižici okrog mojega vratu noč in dan...« »Nočem se ti opravičevati za te njegove žalitve, Renata... Zadovoljim se samo s tem, da ti pojasnim, kaj... kaj počne Filip zdaj, po svoji poroki. Resnica o življenju, kakršnega živi zdaj, ti bo morda povedala več, kakor pa vsa moja opravičila, ki jih pripisuješ pač samo moji slepi materinski ljubezni...« »Resnica?« sem vprašala začudeno. »Da...« Utihnila je, kakor da bi tehtala besede, potlej je pa hitro dejala, ko da bi se bala, da bi se utegnila še premisliti: »Po tej poroki si Filip sam služi denar za svoje življenje; še beliča ni porabil od tvojega premoženja.« Te besede so me zadele ko strela z jasnega. Počasi sem se toliko zavedela, da sem lahko vprašala dalje:* Ali ni Filip v Egiptu?« »Da, v Kairu živi.« »In kaj dela tam?« sem nestrpno poizvedovala. »Tajnik Je lorda Matheada.« »In ta lord?« besede so mi kar same silile na ustnice. »Je slovit angleški arheolog.« »In grof d’Armons si pri njem sam služi denar?« »Da. Z zbiranjem raznih podatkov o zanimivih kamnih, o starinah in izkopninah. Lord ima pač v njem dragocenega pomočnika. »Ali že dolgo vaš sin dela tam doli?« »Odkar je odpotoval v Egipt. Dva tedna nato je že dobil to službo.« »Ali torej ni odpotoval k izviru Nila, kar si je tako želel?« »Da, toda kot pomočnik svojega slavnega gospodarja.« »In... pred svojo poroko z menoj Filip ni nikoli nič delal?« Stara gospa je pobesila glavo: »Nikoli. Živel je skromno na našem posestvu.« »In skrbel, da se je nabralo dovolj hipotek,« sem zbadljivo pristavila. »O, Renata! Kadar pride nesreča nad kakšno družino, je najbolje skloniti glavo in čakati, da nevihta mine.« S toplo ali hladmo vodo Tole prebereš ===== (/ eni minuli === ■ 4Z. Naš Kotiček RADION BELINA' »Ko boš sama imela otroke, se boš spomnila name.« »In ti, oče, seveda ,držiš1 z otroki.« »Samo pozneje mi ne očitaj, da sem jaz tega kriva.« »In nobeden od vas ni videl, kam sem svoje ključe dala.« -e opero niundl Ostala bo v Parizu le nekaj dni, potlej se bo pa odpeljala na švedsko za tri tedne. Ko se bo vrnila v Hollywood, bo nastopila kot soigralka Williama Powella. Mickey Ronney, slavni mladi ameriški igralec bo igral glavno vlogo v nekem vojaškem filmu. Njegova soigralka bo mlada in lepa Cheddy Garlandova. Marlena Dietrichova je prišla v Pariz, kjer je pa že prvi večer doživela neljubo presenečenje. Na neki večerni prireditvi je imela neka dama prav takšir.o večerno obleko kakor ona. Marlena je takoj ogorčena odšla. Zdi se, da se Marlene letos drži smola. Pariška filmska akademija je letos podelila najvišjo nagrado za filmsko umetnost ameriški igralki Bette Davisovi. Marta Eggertova bo nastopila v francoskem filmu ,Manon Lescaut1. S pripravami za film so že pričeli. Kaj vsaka mati vsak dan desetkrat pove 25 teti... Kronološki pregled dogodkov po sarajevskem atentatu Izpolnjevanka Počrni vsa polja, označena s piko, in si oglej nastalo sliko! Zarja se polagoma razblinja, sonce je vstalo izza gozda — zlatozeleno se je zablestelo listje, svetlo razkošje se je dvignilo nad vas, nad rdeče strehe, nad polja in gozd, nad medlo-srebrni pas reke in nad ozek bel trak ceste, ki se izgublja v sinjo daljo... J. A. Spodobi se... Ljubosumnost Ljubosumnost je kaj klavrna lastnost, toda Bog ljubezni nas je vse obdaril z njo, vse, brez izjeme. Poznamo navadno ljubosumnost in bolezensko ljubosumnost. Bolezenska ljubosumnost terja vsako leto smrtne žrtve med mladimi zaljubljenci. Težko je zaljubljenemu človeku dopovedati, naj ne do ljubosumen, morda bo pa komu laže dopovedati, da ni lepo, če se osmeši, če zaljubljenec pri prijateljih prisega, da se bo maščeval, ko vendar vsi vedo, da se ne bo, se jim zdi kaj hitro smešen. In če dekle leta za fantom, ki ji je že zdavnaj nezvest, se zdi to njenim znankam smešno. Čeprav je v obeh primerih razočaranje res človeško in bridko, je zunanje dejanje vseeno smešno. Nihče ni imun, toda vsakdo se lahko vzgoji, da ne -bo preobčutljiv. Vsakdo lahko poskusi s. pamet jo in z zvijačo pridobiti si-že izgubljeno ljubezen, ne pa s .silo, s .prizori*, ki se vsakomur, če ni prizadet, zde smešni. V tej minuti... ... zdravijo v Indiji 8 bolnikov, ki jih je pičil nevaren komar. ... izda Irska 21.859 dinarjev za narodno vzgojo. ... potratimo 98°/« žvepla, ki je v premogu. V eni minuti torej porabimo 23 tisoč kil žvepla. ... odpošljejo Združene države v Evropo en avtomobil. ... dosežeta na Wall-Streetu, newyorški borzi, nakup in prodaja vrednostnih papirjev vsoto 40 milijonov dinarjev. ... Rabijo v Kanadi največ delavnih rok pri lesni industriji. Osem tisoč podjetij te vrste izplača 200 tisoč delavcem 19 milijonov 285.000 dinarjev v eni minuti. ... uvozi Francija za 31.175 dinarjev živeža in pijače. In minula je minila. * Film v nakaj vrstah Mirna Loyeva, slavna meriška filmska zvezda je te dni prispela s preko-mornikom .Normandijo' na Francosko. »če bi jaz kaj takšnega svoji materi storila, bi mi vse lase izruvala.« »Kakšen drug otrok bi bil vesel, če bi dobil kaj takšnega za pod zob.« »V takšnem vremenu na sprehod? Po vsej sili hočete, da bi zbolela.« šele, ko me več ne bo, boste videli.« »Zmerom moram isto pridigati.« »Ce človek sam vsega ne naredi...« »Skrbite za svoje stvari, v mojih mladih letih...« »Bolje je, da vam jaz to povem, ko da bi morali pozneje poslušati druge ljudi.« »še po jedi človek ne sme nikoli za trenutek posedeti.« Namesto napisov nad vrati je več berlinskih, trgovčev sklenili?postaviti pred svoje trgovine umetniško izdelane kipe iz peščenca. Na sliki vidimo enega teh novih »napisov« pred neko trgovino s čevlji. Prvi angleški rezervisti prihajajo v vojašnice. Na sliki vidimo takšnega rezervista z vso njegovo opremo K »položaju na Daljnem vzhodu: japonski mornarski častniki proučujejo zemljevid na palubi neke japonske bojne ladje ob kitajski obali. Družina gospoda Pingvina, doma v pariškem živalskem vrtu, na poti k ribniku, kjer se bo nekoliko osvežila od silne vročine. Tudi brez mencanja in dr-gnenja, če ga kuhate v raztopini Radiona, bo perilo bleščeče belo. Na ta način varujete tkanine, perilo bo bolj trpežno in Vas bo vedno znova razveseljevalo s svojo čudovito belino. * Prispevke v tej rubriki honoriramo, •n sicer prvega z din 50*—, nasledke z din 20-—. Rokopise naslovite ha uredništvo »Družinskega tednika«, INaš kotiček) Ljubljana, poštni predat 345. Rokopisov ne vračamo. KAKO SEM KUPILA BRATCA Osem let mi je bilo, ko sem s svojimi prihranki kupila svoji mamici Majhnega sinčka. hep dan v maju je bil, ko je na Pragu mamine spalnice stala neka pospa in pestovala dete. Pa pravi atku: »Ali hočete, da ostane iantek pri Vas, ali naj ga pa nesem naprej?« Atek ji pa reče: »Bolje je, da ga hesete drugam, kjer imajo več denarja.« Ko sem to slišala, skočim po svoj hranilnik in ga dam tisti ženski: »Vzemite ves moj denar, pa še hranilnik, samo fantka nam pustite!« ha sta se mi smejala, otrok je pa 0stal pri nas. Mojemu bratcu je zdaj že šest let. časih je tudi zelo poreden. Takrat ™ je žal, da sem ga kupila. Milica POMLADNO JUTRO NA DEŽELI Pozlačeijo jabolko vaškega zvonika le je zasvetilo v jutrnjem soncu. £areče iskre so se utrinjale s konice *riža. Cerkev, prej belo, je zdaj son-Ce 0'grnilo v rožnat plašč. Visoki vrhovi grajskih smrek se Pozibavajo v rahlem vetru. Med ve-i^mi plava nežna zlatorumena medica cvetnega prahu, in se vsipa s Povešenih mačic. Marelica za gradom J® vsa posuta z rožnatim cvetjem. £&odnja čebela iz sosedovega uljnja-je pribrenčala v rožnato razkošje, potaplja se med mehke cvetne lističe. pije nektar in omamljena leta 8 cveta na cvet. škripanje vodnjakovega vretena se prav do sem. Konji se nemirno Prestopajo ob koritu. Nestrpno je njihovo hrzanje — pomladna sla se °glaša v njih. Rjavih debel v sadovnjaku se še °klepa siva megla z vlažnimi prsti, cvetoče krone se pa že kopljejo v sončni luči. Race se v dolgi vrsti krileč odzib-Viejo na ribnik, kjer se postavljajo &a glavo in živahno brbajo po blateni dnu. Za* vrtom, med svetlim zelenjem *ive meje je skrit grm trnoljice. Kot ogromen šopek, posut z belimi zvezdicami, ves oblit s sončnimi žarki se Pritiska k tlom. In sredi tega čistega, oelozeleneoa razkošja sedi na majhni Veji kobilar. Iz rumenega kljuna mu J^rejo poredna vprašanja: »Kje s' pa oil?tf Vse znova jih prekinjajo druge Melodije. Umita so okna, ko da bi za njimi *arel ogenj, ognjeno rdeče se bliska v njih sonce. 28. junija Srbski dijak Gavrilo Princip ustreli v Sarajevu nvstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo Hohenberško. 28. junija Protisrbske demonstracije na Dunaju in v drugih avstrijskih mestih. Avstrijski tisk srdito napada Srbijo. 30. junija Nemški poslanik na Dunaju, T3chirsehky sporoči svoji vladi, da misli avstro-ogrski zunanji minister grof Berchtold, da »vodijo niti zarote v Beograd«. 1. julija Berchtoldov kabinetni šef prof Hoyo8 predloži vladi spomenico o važnem razgovoru z dr. Naumannom iz nemškega zunanjega ministrstva in o soglasnosti med Berlinom in Dunajem 2. julija Sestanek med grofom Berchtoldom in Tschirsehkim. Nemški poslanik odločno podpre avstrijsko stališče. Podobnfi izjavi v avdienci cesarju Francu Jožefu: »Nemški cesar stoji na strani Avstrije, če bo odločno nastopila.« V Berlinu napiše Viljem II. na poročilo svojega dunajskega poslanika z dne 30. ju. nija robno opazko: »S Srbi je treba obračunati, in sieer čim prej.« 3. julija Predsednik ogrske vlade grof Tisza zahteva od grofa Berehtolda sklicanje ministrskega sveta, da prouči položaj. 4. julija Pogreb nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove žene na Dunaju. 5. julija Grof Hayos izroči v Berlinu spomenico In osebno pismo Franca Jožefa VHjemu II. V pismu pravj avstrijski cesar med drugim, da je »treba Srbiji vzeti ves politični vpliv na Balkanu«. Držuvni tajnik v nemškem zunanjem ministrstvu, Zimmermann sprejme grofa Hoyosn. Nemški cesar izjavi Hoyosu, da se mu pri* j ložnost zdi »ugodna« za vojno proti Srbiji. I D a 1 j e p r i h o d n j i č Gospod Subito ... ... spozna nehvaležnost sveta '"'ufer*'- 10 • Psihološki hotel I Bil Ameriški napisal George II. Daey Za znanost je bilo mumijsko platno 56 stoletij uganka. Faraoni so poznali njegovo skrivnost. Sadili so rami (malajski pomeni rastlino sploh; v ožjem smislu pomeni žilavo, zimzelensko rastlino, podobno koprivi) in iz njegovih vlaken predli niti in tkali mumijsko platno. Orientalci — azijatski Nomadi, pristaši Konfucija in Džingis-kana — so rami poželi, vlakna ločili od stebel in tkali ljubka tvoriva, izdelovali vrvi in plahte, preproge in okrasje. To so delali na roko — počasi in truda-polno. Danes se zdi, da bo rami, najstarejša prejasta rastlina, ki jo poznamo, podlegel stroju. Znanstveniki in inženirji so naposled odkrili skrivnost njegove predelave in iznašli stroje, Ki vlakna ločijo od stebel in jih tko. Rami je najtrpežnejša, najmočnejša in najlažja vlaknata rastlina, ki i° poznamo. 8 in polkrat je močnejši od bombaža, šestkrat močnejši od svile in štirikrat močnejši od lanu in konoplje. Ni tako rahlo naguban kakor platno in je tako modam, da povprečni trgovec obleke iz ramija skoraj ne more raztrgati. Nekateri trdijo, da bodo v bodoče izdelovali padala sama iz tega materiala. Padala bodo šestkrat tako močna kakor so zdanja iz najboljšega materiala. Izboljšana padala ne bodo plesnila ne trohnela in jih bo mogoče poljubno dolgo hraniti, brez nevarnosti, da bi se pokvarila. Prav tako bo platno iz ramija, ki ga bodo začeli izdelovati za letala, manj tehtalo in bolj držalo. Devetdeset odstotkov v industriji uporabljenih jermen izdelujejo iz impregniranega bombaža; iz ramija izdelana jermena se pa ne bodo rce skrčila ne raztegnila. Vrvi, mreže in jadra bodo pri največji. upoua-bi držala ix> 75 do 100 let. Charles R. Dodge, bivši uradnit ameriškega poljedelskega ministrstva, piše, da je rami trikrat tako močan kakor ruska konoplja in da se dado njegova vlakna spresti skoraj prav tako tenko kakor svila. Lahko se prede v najrazličnejših predilnih strojih skupaj z bombažem, volno in svilo. Pri nekaterih predmetih je odlično nadomestilo za vsa ta prediva kakor tudi za lan, dokler pač ni potrebna prevelika elastičnost. Iz ramija izdelujejo tudi odličen papir in zaradi tenkih plasti njene celuloze izdelujejo tudi bankovce. Vlakna se dado barvati z vsemi barvami, za prte, prtiče, pliš, prevleke za pohištvo, zavese, preproge, obleke in pletenine. Dr. G. L. Carter, član raziskovalnega zavoda vseučilišča v državi Louisiani, in dr. P. M. Horton, namestnik zavodovega ravnatelja, sta v svoji knjigi o ramiju, ki sta jo izdala leta 1936., napisala, da mešanica 50 odstotkov ramija z volno zaradi velike trdnosti in odpornosti proti vlagi možnost zoženja zmanjša od 25 odstotkov na manj ko deset. Iz ramija stkano tkivo je hladnejše kakor bombaž in tanjše od platna. Filtrirno platno iz ramija je zaradi trdnosti izredno priporočljivo. Kar se tiče odpornosti proti vročini, se zdi, da bo igral veliko vlogo pri bodočem izdelovanju avtomobilskih koles. Tako se nadaljuje zgodba o ramiju, ki je polna romantike in privlačnosti. V vvashingtonskem narodnem muzeju hranijo dva tisoč let stare vzorce tega prediva, ki so ga stari Egipčani poznali kot mumijsko platno. V trgovske svrhe rami predelujejo danes le na Kitajskem in Japonskem, kjer imajo dosti poceni delavcev in neskončno potrpljenje in kjer čas merijo bolj po stoletjih kakor po dnevih in urah. V Indiji ga v manjši meri uporabljajo ribiči, in sicer za ročno izdelane ribiške mreže, vrvi in jadra. Neka vodilna ameriška tovarna poljedelskih strojev je za sestavo stroja za predelavo ramija v trgovske svrhe porabila več ko 100.000 dolarjev. Nova industrija se poraja! Skrivnost mumijskega platna je razvozlana! Beljakovina iz morja Med hranili zavzema beljakovina posebno važno mesto; druge snovi, kakor na primer maščobe in ogljikovi hidrati, jo le delno lahko nadomestijo. V Nemčiji si zdaj na moč prizadevajo, da bi za ljudi in živali našli nadomestilo za tako važne beljakovine. Zato so zadnji* čas v ta namen začeli izkoriščati morje kot neizčrpno bogastvo rib. Ribje meso namreč vsebuje v največji meri vse snovi, ki jih človeško telo neobhodno potrebuje. Nemškim znanstvenikom se je posrečilo, da so te beljakovine spremenili v neko suho snov brez barve, brez okusa in brez vonja. Ta beljakovina je zelo podobna beljaku kokošjega jajca, zato jo uporabljajo tudi v gospodinjstvu, povsod tam, kjer bi bila potrebna jajca. Poleg tega je profesor Otto Mecheels ^ iznašel neko tkivo iz te beljakovine. ♦ Mešanica teh vlaken z vlakni iz celu- ♦ loze je precej podobna tkivu iz celu-| loznih in volnenih vlaken in ima po-t dobne lastnosti. Prav tako pa upo-5 rahljajo te beljakovine pri izdelovanju ♦ zdravil, lepil, barv, loščil, papirja in ♦ umetne smole in v usnjeni industriji-2 S tem so se odprle velike možnosti X uporabe te surovine, ki jo dobe v ♦ morju v neomejenih množinah. Nedvomno so Američani najbolj napreden narod v hotelski stroki. Da so v razkošnih hotelih nameščene klima-tične naprave, poštni uradi, prodajalne gledaliških vstopnic, cele trgovine in celo postaje podzemeljske železnice, je postalo že skoraj samo po sebi razumljivo. Toda oprema je samo posledica ogromnih kapitalov, ki z njimi razpolagajo hotelske družbe, medtem ko je »psihologija v hotelirstvu« nekaj več, kar se prav za prav ne da kupiti z denarjem. Ameriški hoteli so »psihološki« v takšni meri, kakršne v Evropi ne bi pripisovali takšnim velikim podjetjem. Individuelno postopanje z gostom se začne že tisti trenutek, ko ga paž od vrat spi-emi v sprejemni oddelek. Ko gost piše prijavnico, ki v njej kajpak ne najde mučnih vprašanj, ga mana-žer že nagovori z njegovim imenom; manažerjeva dolžnost je namreč, da zna brati tudi narobe. Se preden gost izroči prijavnico, ga manažer že nagovori z njegovim imenom. To pa zato, da gost nima občutka, da pomeni samo številko sobe v velikanskem podjetju. Gostovo ime potlej vtepejo v glavo vsemu osebju, ki ima z njim opravka. Ce najame razkošnejšo sobo, bo že čez nekaj četrt ure našel na pisalni mizi pisemski papir z natisnjenim svojim imenom in naslovom hotela. Vse sobarice, natakarji, paži itd., ga morajo zmerom pozdravljati z njegovim imenom — samo z eno izjemo: če je prišel gost z damo, ki je ni izrečno predstavil za svojo ženo. V tem primeru bi mu ne utegnilo biti všeč, če bi ga nagovarjali z -njegovim imenom in to bi pomenilo, da ga drugič ne bi bilo ve& v hotel. Gosta utegnejo še mesece in leta nato presenečati čisto osebni pozdravi vodstva hotela. V njegovi družini nastane navadno prava uganka, kadar osemletni sinček dobi za svoj rojstni dan tablico čokolade s čestitkami — iz hotela. Nihče se ne spomni prizora, ki se je odigra! pred nekaj meseci, ko je hotelski ravnatelj z dečkom spregovoril nekaj besed in ga vprašal: »Koliko si star, sinko moj?« In če je deček odgovoril: »Sedem let!« je gospod ravnatelj ostrmel: »In tako si že velik! Kdaj jih boš pa osem?« Rezultat razgovora so skrbno zapisali v kartoteko. Kartoteka, ki jo vodijo skoraj o slehernem gostu, vsebuje najbolj neverjetne podrobnosti, če je gospod Miller iz čikaga nekoč želel, da njegovi blazini ležita druga poleg druge in ne druga na drugi, potlej je zanesljivo, da bo še čez več let posteljo našel tako, da bosta blazini ležali druga poleg druge, če je nekoč zahteval, da morajo biti jajca zanj srednjemehko kuhana, potlej bodo za gospoda Millerja jajca toliko časa srednjemehko , kuhana, dokler bo obiskoval hotel. Nii koli ne sme nihče gostu reči, naj se . v hotelu počuti tako kakor doma, saj nihče ne ve, če se doma dobro počuti. Spomin na dom bi ga utegnil pripraviti ■ do tega, da bi si izbral drug hotel. Na slehernem koraku mu dado čutiti, da ni samo tisti, ki bo plačal za svojo sobo, temveč da je častni gost, ki uživa vso pozornost, ki si jo morete misliti, pa čeprav je v hotelu sleherni dan tisoč takšnih gostov, če gost obesi obleko na kljuko pred vrata, da bi mu jo polikali, potlej naslednje jutro ni samo na moč skrbno zlikana, temveč visi zraven listek, ki *>ove, da so< s sesalcem za prah izsesali tudi hlačne robove. Ce je kadilec, najde v hlačnem žepu tudi vžigalice, ki jih prejšnji večer ni bilo noter. Najbrže ni gosta, ki mu takšno ozračje ne bi ugajalo. Ce ima vzrok za pritožbo raan^BfnanamBasBanss«Bflsi«kKs«Bfsiiii! I I PREPROGA GROZE DETEKTIVSKI ROMAN B55mSK555gEg5Si&5 Napisal Louis VVelnert-VVilton BfeS^SBSSgSžgggiS 26. nadaljevanje Polkovnik je dvignil roko in še listi femilek je začutil Nutt, kako so ga Pograbile štiri orjaške roke, ga zve- zale se m mu zamašile usta, še preden je mogel braniti ali vsaj krikniti. uregory je obema molčečima sprem-levalcema hitro pokimal in krenil čez W, • avtu’ ki ga je še čakal. Za krmi-“ le eedel z negibnim obrazom šofer lom Wili lam. ,Jrav tedaj, ko je drvel avlo polkov-'Ka Gregoryja čez Kilburn spel proli v.^le»du, je prijel Burns v ,Kraljici i«loriji' počasi 6voj stari kovčeg, in 1 enster ga je pri tem nemirno gledal, dn * 'Nalile dalje časa ostati v Lon-nn, ker vlečete v6e s seboj?« ga je “Posled radovedno vprašal. »urns je prikimal. >Upam vsaj. Tudi za vas bi bilo naj-"°!je,v da zberete 6voje reči, ker tu ajbrže ne bova več imela posebnega eja. Vsekako va6 bom nocoj potrebo- val n .------- ° u ‘•"'-''j v,..; IJobro se oborožite, ker utegne bl*i vroče.« >*e spet tisto vražje skrivanje,« je ®be volje zagodel nadzornik. »In se-(]ia, nazadnje spet nič ne bo,« je do-n? zt°bnim nasmeškom. »fudi mogoče,« je krotko menil urne. »Potem si bom pač najel sobo raven vas v ,Kraljici Viktoriji* in a\V *Z of)llPa prevzel Mrs. Benettovo.« Webetru se je zdelo najprimerneje, 'la na te besede sploh ne odgovori. Zadovoljil 6e je s strupenim pogledom, „ sel brez pozdrava in zaloputnil vrata 2« seboj. Burns je še enkrat pozijal po vseh Predalih, ali ni česa pozabil, potem je P® položil kovčeg oprezno na mizo, ual zraven njega še svoj klobuk in Površnik, in čez nekaj trenutkov po-kal na Reffoldova vrata. ^Poslovil bi se rad, Mr. Reffold, kalti če bo v6e poteklo tako, kakor uPani, me Newchurch ne bo več videl.« Nekaj trenutkov je premišljeval, potem je pa še l>olj prulušil glas in pomenljivo pogledal Harryja: *če hočete biti poleg — nocoj bom udaril. Ce pojde dobro, bo največji uspeh mojega življenja, če mi pa iz-Podleti, bo blamaža, kakor še malokaj. Torej, če hočete, ob devetih v 'noji pisarni.« Iznenada je začel mežikati in gledal se bolj nedolžno kakor drugače. »Saj veste, kje je Scotland-Yard, in boste vprašali po meni, vam bodo pokazali pol.« 30 Tonio Perelli je sedel za zaprtimi okni v svoji temni sobi in neprestano Prisluškoval v noč. Po nesrečnem a'arinu, ki ga je oropal Sama in vseh njegovih ljudi, in kjer je sam le s težavo ušel, je predobro vedel, da slabo kaže; zato je bil vsak trenutek pripravljen na beg. Pri neštetih grehih, "i so se mu nabrali v zadnjih letih, 18 šlo za vse, in če ga dobe, mu vrv °'S tem bo pač zadeva opravljena, gospod višji nadzornik...« Kožo Vam varujem jaz! Pekoči sončni žarki pač lahko sijejo na Vašo kožo, toda ne smejo ji škodovati. Zato uporabljajte mene! Vaša koža bo namreč tedaj čudovito lepo rjava m ze s svojo zunanjo- devali pravega športnika in zdravega človeka, kar svetilko in z odločno kretnjo velel tudi drugim, naj store isto. Trenutek nato je bil ves rov v globoki temi, toda iz široke razpoke na steni, ki je lik pred njimi zapirala pot, je silil bled sij. Burns se je približal razpoki in je opazil, da je bila stena obrnjena oikoli svoje osi in da je na dveh straneh dajala dovolj prostora, da je bilo mogoče smukniti skoznjo. Vse je bilo kakor spretno pripravljena past, in preteklo je več minut, preden se je detektiv odločil, kaj naj stori. Potem je šepnil enemu izmed svojih ljudi neko naročilo na uho, in možak se je hitro splazil nazaj po poti, odkoder so bili prišli . Višji nadzornik je stal ob razpoki in zadrževal sapo. Oprezoval je po najbližjem odseku hodnika, toda ugotoviti je mogel le to, da prdiaja luč iz /jeke odprtine na desni in da se odndod včasih sliši pridušen pok. kakor bi kdo obračal stikala. Skoraj četrt ure je poteklo, preden se je možak, ki ga je bil Burns prej poslal nazaj, vrnil z dvema spremljevalcema, ki ju je Burns pustil pni tej Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največ)! izberi, nalceneje Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 23 Premog — koks drva — oglje — likailt dobite po zmernih cenah pri RESMAN LOJZE, Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) St. 21 Telefon 33-53 Počasii je dvignil levico in Reffoldu, ki ga je napeto opazoval, se je zdelo, kakor bi bilo nekaj v kotih njegovih ustnic trznilo. »Potrpeti morate malo,« je mirno rekel. »Kakor veste, sem si zadnje dni nakopal rano na desnici.« Potegnil je še drugo roko iz žepa in držal zdaj obe kvišku. »Pri kakšni pniožnosti?« je vprašal \Vebster, ki se je čutil gospodarja položaja, ker je Burns iz nerazumljivih vzrokov oslal v ozadju in se samo neprestano drgnil po nosu. »Mi-slim, da bi nas to najbrže zanimalo.« »Seveda,* je Gregory brez nadalj-nega priznal. >Pri nekem majhnem vlomu.« Nadzornik je polkovnika nezaupno I>ogledal. »No, tako nedolžna menda reč ne bo,« je menil, »kajti z malenkostmi se niste ukvarjali. Sicer pa bomo to že do podrobnosti izvedeli.« Poceni boste kupovali ka> pobabujci«. tko naš brezplačni katalog FR. P. ZAJEC IZPRAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seda) Stritarleva ul.© pri frančiškanskem mostu Vsatantlaa etan, daljMtMi, ttiltntn, baramelh, ‘ - - - - - ''' * tniraiac. kreirata* i drummun, m. Viiika ubira ki ilalaine ta anlniac. Sama kialtana optika' Ceniki bi Din 100- mesečno odplačevanje in 100 din are, ki jo je treba poslati pri naročanju, prodajamo v gotovini in na od-olačevanje. ŠIVALNE STROJE z glavo zgoraj in kabinet, šivajo naprej, nazaj, vezejo, krpajo in pletejo, din 1750'—. RADIO APARATE na baterijo in na tok za vse tri valovne dolžine, din 800 — PISALNE STROJE z 88 znaki v latinici ali cirilici, v elegantnem zaboju, din 1650 — DVOKOLESA, moška, ženska, otroška in dirkalna iz najboljšega nemškega jekla, din 750’—. URE, zadnja novost, stenske, namizne, stenske za hiše in podjetja, pogon na tok ali žepno baterijo, dolgoletna točnost, pismeno jamstvo, (Jjn 250—. Za blago, ki Vas zanima, zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik s pogoji. Iščemo zastopnike, posrednike, potnike, zaslužek dober. Kapital in proto-kolacija nista potrebni. nmerkur-zavodu Beograd, Fašičeva 2 Pošt. Sled, 57582 fah 800 31 Zdajci je rezko počilo in odmev strela se je trdo odbil od zidov. Iz zidu nasproti vratom je omahnila neka postava na tla in med padcem potegnila s seboj del stenske preobleke. Polkovnik Gregory je komaj še utegnil mirno položiti orožje na mizo, 'ko je pri drugih popustilo hropeče presenečenje in so se ga oklenile močne roke. Nihče na vedel, kaj se je zgodilo in kako se je moglo zgoditi. Samo Reffoldu, k.i ni odtrgal oči od polkovnika, je drobec sekunde izdal, kaj se bo zgodilo. Opazil je, kako je Gregory iznenada prislužkujoč nagnil glavo, kako so njegovi pogledi hlastno iščoč zdrsnili po stenah in potem otrplo obstali na temni roki, ki je tipaje drhtela nad gubami blaga. V tem trenutku je polkovnik po bliskovito nekaj napravil, in šele pok strela je pojasnil Harryju, kaj se je zgodilo Gregory je bdi tako v kleščah, da se ni mogel niti ganili, in pri nenadnem nastopu policistov mu je zdrknila tudi čepica z glave, da je bi! njegov obraz zdaj ves osvetljen. Bil je hladen in miren kakor zmerom, in njegov pogled ni izgubil prav nič gospodovalnega ponosa. Tudii Burnsa je spet oživil strel, toda višji nadzornik se je bolj zanimal za negibno bitje na tleh kakor za Gregory,ja. Že se je pripravil, da bo osvobodil telo koscev blaga, ko ga je ustavil polkovnikov ostri glas. 'Višji nadzornik Burns, končajmo komedijo! Sezite mi, prosim, v desni žep na prsih, in izvolite prebrali papir, ki ga boste tam našli.« Brez obotavLjania je pristopil višji nadzornik in storil to, kar mu je bil Gregorv v'-’-' Dalje prihodnjič VSAK TEDEN DRUGA •r: ‘ “:;¥ii-if -n V- l ' - i I I fv • ' a mmmmmmmmmmmmmrnmmmm, ' ■ • •• ......... /i:’:-- ggsp i I) 7—4 Moški klobuk, iz volnene klobučevine, v vseh modernih barvah din •!(>•—. D IB—1 Garnitura, kombineža in hlačke iz svilenega sarme trikoja, okrašena z vezenim cvetjem, rožnata, sinja, laks, zelena, rumena ali bela, velikost 3 do 6, garnitura din 89*—. I> 9—14 »Habuso«, posebne britvice za britje, 10 kosov din 2-50. D 9—5 Milo za britje v držaju din 1-5(1. D 10—2 Lepa popotna torba s patentno zadrgo, iz svinjskega usnja, dvema ročajema, drap, rdeča, rjava ali črna din 68’—. samo D 2(i—3 Frotirne brisače z različnima okusnimi robovi. Velikost 72 X 39 cm din 5-5«, 100 X 40 om din 9-—. D 9--25 Oopič m namiljenje din 3-50. D 9—16 Zobna ščetka v prozornem celuloidnem toku, v raznih barvah, ina-la din 3*—, velika din 4-50. D 1—45 Garnitura za vino: 1 litrska steklenica s 6 kozarci po */io litra; garnitura za pivo ali vodo: vrč za 1 in pol litra s 6 kozarci po litra; garnitura za pecivo ali sadje (plitva) ali za kompot (globoka): krožnik s premerom 26 cm ali skleda s premerom 22om s 6 krožnički s premerom 14cm odnosno 6 skledic s premerom 12 cm; iz barvastega stekla v rumeni ali sinji barvi, skupna cena za vse tri garniture din GO-—. D -i—„ iipetne bomba-ža*te nogavice, rjave, sive ali črne, zelo močne, par samo din 5-—. D 9—54 Zapestna ura, pokromana, z jermenčkom din 125-—. D 9—43 Budilka majhne oblike z radijskim številčni-kom din 32-—, D 26—« Otroški robček s potiskanimi sličicami, vel. 20 cm, din 1—. I) 11—33 Prtič iz belega damasta, 42 X 42 cm din 4-50. D 26—9 Robčki iz vzorčastega batista, C kosov za reklamno ceno din 11-—. D 2—1 Garnitura posod, 3 kosi (2 in pol, 1 in pol in pol litra), emajlirana v izredno lepi reseda (mlečnozeleni) barvi din 25-—. D 2—2 Garnitura loncev, 3 kosi (zn 2 litra in pol, 1 liter in pol in ]K)1 litra) v najnovejSi reseda (mlečnozeleni) barvi din 25-—. Din 25 Zahtevajte posebno izdajo našega brezplačnega cenika! Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani Prodaja velikih