133. številka Ljubljana, v sredo 13. junija. XVI. leto, 1883 'shaja vsak d&n iTeier, izimii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstrijsk o-ogersk e dežele za vse leto IS gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa se po 10 kr. za mesce, po 30 kr. za četrl leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poStnina znaAa. Za oznanila plačuje se od oetiristopne netit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifti „ Gledališka stolba". D pravniBtvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 0 deželnozborskih volitvah kranjskih. Z včerajšnjim dnom dokončane so deželnozbor ske volitve v kmetskih občinah in v mestih in trgih kranjskih, tedaj v tistih skupinah, kjer zdržema biva narod slovenski, kjer imu naša narodna ideja svojo najkrepkejšo zaslombo. Te skupine odposlale so pet in dvajset narodnih zastopnikov v deželno zbornico, v katerej imamo odslej odločno večino dveh tretjin. Izid volitve v veleposestvu sicer ni Se brez-dvojbeno gotov, ker sta obe stranki — v veleposestvu vsaj je ta izraz po polnem umesten — skoro jednakoštevilni in ker je veliko zavisno od dogovora v zadnji hip; to pa je neovrgljivo, da, naj izpade volitev v veleposestvu kakor koli, nade večine v zbornici ne more alterirati, niti zmanjšati naše dosedanje pridobitve. Sicer pa gojimo živo in precej podprto nado, da bode tudi v veleposestvu svršetek povoljen in da bode bodoči deželni zbor tako za nas ugodno sestavljen, kakor še nikdar doslej. Izredno povoljni izid dosedanjih volitev, pri katerih smo Bijajno zmagali, kakor v sredini, tako tudi na obeh krilih, tedaj na vsej bojnoj črti, daje nam povod, da nekoliko premotrimo volilno gibanje in nekatere podrobnosti, ki neso brez znamenitosti, temveč v razjašnjenje položaja potrebne. Ako je sploh načelo istinito, da so volitve izraz javnega mnenja, narodovega mišljenja, mora po dosedanjem izidu vsakdo priznati, da se je naš narod jako jasno in odločno izrekel. Brez pravega nasprotnika na volilnem torišči, brez posebne agitacije, bila je udeležba povsod mnogobrojna in tolika, da na primer v Ljubljani še nikdar pri deželno-zborskej volitvi ni bilo toliko volilcev kakor včeraj. To je dokaz politične zrelosti in odločnosti. Rekli emo, da na volišči ni bilo pravega nasprotnika in to je tudi res, kajti PoBtojinskega Deu a nesmo več resnim smatrali, dobro vedoč, da mora nai kandidat prodreti in da so časi minuli, ko je vsakdo od na- sprotne strani, komur je bilo ljubo in drago, mogel uriniti se v deželni zbor. Da tudi grof Thurn ni bil pravi nasprotnik, kaže resultat, ker je podlegel, če tudi v trdej borbi in navzlic temu, da je nekoliko nepotrebno razvnetih gospodov glasovalo znnj. Oba omenjena gospoda Delta bila nasprotne stranke kandidata, marveč tako rekoč kandidata na svojo roko in kot taka bila porušena. Če smo rekli, da ni bilo agitacije, ne sme se to misliti ad verbum, nego v primeri s prejšnjimi volitvami, ko je bilo vse po konci in so volilne zadeve polnile predele vseh naših in nasprotnih časnikov. V primeri z agitacijo prejšnjih časov pa je bila letošnja neznatna in deloma le tolika, kolikor je je neobhodno treba vsled našega brezprimernega volilnega reda, po katerem se morajo Kamničanje voziti v Tržič, Vrhnika in Lož v Postojino, vsa dolenjska mesta pa v Rudolfovo, kar zaradi velike oddaljenosti prouzročuje mnogo stroškov in zamude časa. A vse te neprilike premagale so se po zavednosti in odločnosti volilcev, ki so na volišča prišli skoro polno-številno posluževat se svoje volilne pravice. V ravno dovršenih volitvah pokazalo se je merilo, koliko je napredovala narodna stvar v zadnji čas, kajti v dolenjskih in notranjskih mestih, posebno pa v vrlem Kamniku, kjer so bili pri zadnjih volitvah izbrani še naši najljuteji nasprotniki, prodrli so sijajno narodnjaki in to jako odločni narodnjaki. Velika prememba v razmerno malem času! A zadnje volitve pri vsej svojej sijajnosti tudi neso brez peg, marveč imajo tudi svojo senčno stran, katera nas je prav neprijetno dirnula. Disciplina naša ni bila uzorna, krhala se je na mestu, kjer bi bili najmanj pričakovali in to ne vsled kakega merodajnegs obče priznanega načela, temveč jedino po že davno in povsod obsojenem gaslu: „Sic volo, Bic jubeo!1' Mnogo nam je v tej zadevi na jeziku, razpravljali bi lahko, kako smo se sicer zuebili nemčurskega sovraga, a namestu njega do- bili v zameno svojeglavnost in druge take pritikliue, pa ker nečemo delati rekriminacij, temveč hočem« dokazati, da nesmo tako grozni in krvoločni, kakor nas opisujejo, ker nečemo kaliti preljubega miru in prepotrebne spave, niti prevzeti se vsled volilnih uspehov, nuj bode predstoječi opomin zadosti. Hi ne izivljemo, a izzvani presiljeni bi bili v morda neljub odgovor. Za danes konstatujemo jedino to, da so prosti poljedelci in naši razumniki, katerim slednjim se tako rado in tako često predbacivajo radikalni nazori, bolje čuvali narodno disciplino, nego nekateri onega stanu, ki je v prvej vrsti poklican štititi narodne svetinje. A vseskozi srečni izid volitev upliva tako silno na nas, da v naSem srci ni prostora za drugo čuvstvo, nego zadovoljstvo in veselje; in tistim, ki so glasovali proti nam, je baš ta izid prav priličen in zaslužen ukor, da celo kazen, ker jim ni dano z nami se radovati. Ker so volitve povsod tako jednakomerno v narodnem smislu izpale; ker je sedaj, ko imamo zagotovljeno veČino, možno, uspešno, uložno in narodu na korist delovati : smemo se zanašati, da bodo novo izvoljeni poslanci tudi to storili in tako vseskozi opravičili zaupanje svojih volilcev. V to ime pomozi Bog! Nova šolska postava in graška „Tagespost". Iz Štajerskega 12. junija. [Izv. dop. | I/premen jena šolska postava od 2 maja t. 1. dovoljuje v §. 21, da se sme otrokom, ko izpolnijo šesto leto svojega šolanja, na kmetih in otrokom neimovitih ljudij po mestih in trgih, dolžnost v šolo hoditi /.lajšati v tem, da se poučevanje skrči na neki del let), ali na pol dne, ali na posamične dneve v tednu. Ni se nam prepirati več o tej postavi. LISTEK. P i 11 o n e. (Danski spisal Viljem Bergstie, poslovenil 1. P.) (Dalje.) „„Nadejam se, da mi tega ne boste prikrivali, "" opomnil sem. „„Veselilo bi me zvedeti kaj o tem možu."" „„Ko bi vse povedal, kar vem o njem, zdel bi se vam nadležen,"" odgovoril je moj spremjevalec z ironičnim smehljanjem. „„Kako bi zanimivalo tujca, slišati kaj o človeku, katerega ima za roparja, in Cegar življenja bi ne razumel, ker ne pozna življenja in posebnosti] tega naroda, mej katerim je vzraBtel ta mož. Če Želite, povem vam ob kratkem, kaj je naredilo iz Pillona to, kar je — in s tem morate biti zadovoljni."" „Stari pastir utrgal je dve divji roži, ki sta cveteli pri polu. Dal je jedno meni, drugo je pa pripel sebi na klobuk, in nadaljeval je s tihim, pol zaupljivim glasom: „„Pillonov oče Viktor bil je pastir blizu Amal-fija. Imel je če Jo, ki je bila njegovega gospoda, kočo, ki je bila onega, ki je dal pašnike v najem, in naposled še dva mlečna vedra, ki sta pa bila prav njegova. S tema prišel je vsak dan z gora, da proda mleko, in ko sta bila prazna, vračal se je zvečer domov z ravno tolikim, da se je preživel drug dan. in da je mogel plačati od koz in koče v saboto. Nikdar se ni tedaj ničesa opomogel; ker se pa ni lahko ženiti na dva vedra in pipo, zato tudi mislil ni na to, dasi je bil, kakor so govorili, najlepši fant tostran gora!"" „ »Nekega jutra prišel je v Amalii in prinesel mleko staremu beležniku, ki je bil njegov najboljši kupovalec. Tam je zvedel, da je mož umrl. To pa je bil hud udarec zanj, kajti beležnik mu je bil obljubil dve kozi, 6e bo o Božiči pred njegovimi vrati igral noveno. Šel je na drugi konec trga, kjer je imel stanovati nov beležnik, ki je prišel iz Ne-apolja, in na stopnicah srečal je mlado dekle s praznim vrčem. Bila je beleznikova hči, in ljubezen se je unela v njih srcih v prvem trenutku, ko sta se zagledala. Viktor šel je domov s praznima vedroma in z jednim novim kupovalcem, pa tisti večer ni več piskal pred svojimi kozami; ko je zašlo solnce, odšel je v Amalri in kupil si je tam na upanje puško, ter skril jo v svojej koči. Stirmijst dnij pozneje izginila je hči beleznikova, Viktorjeva koča bila je prazna in koz ni bilo nikjer. Ljudje so govorili, da sta se skrila v brezdnih Angelske gore; in to je verjetno, kajti tam gori rodila je Pillona njegova umirajoča mati. Njegova zibelj bil je od gorskih potokov izdolben kamen, plenice — cunje, katere je nosila njegova mati, in njegova-dojnica jedna treh koz, katere so še ostale Viktorju. Pri postelji mu je pelo morje, ki je šumelo v daljavi in veter, ki je žvižgal po votlinah in brezdnih."" „„Ko je bil dve leti star, pobil je Viktor njegovo dojnico in naredil mu plašč iz njene kože, in ko je bil štiri leta star, učil ga je moliti avemarijo, in ko je spolnil osmo leto, ni bilo več gorske steze, brloga, brezdna, katerega bi ne bil on tako dobro poznal kakor njegov oče; in streljati je znal, da je ubil v zraku orla, če je pri jutranjej zarji zapustil svoje gnezdo na najvišjih skalnih vrhovih."u „nTedaj mislil je Viktor, zdaj je prišel gotovo Opominjamo samo na to, da je v obče priznano od praktičnih ljudij, da se kmet in rokodelec v šestih letih dosti nauči šolskih rečij za kmetstvu in rokodelstvo. In namen šol na kmetih pač more jedino le ta biti, učiti otroke to, česar jim bode v življenji treba. Tudi poljskega dela se je treba učiti. In ako otrok do 15. leta v šolo hodi, začne se prepozno učiti tega, kar ga naj živi. — „Tagespost", katere) verjamejo „pošteni" mestni in trški nlistri po „Srednji Avstriji", če tudi še tako bedasto piše, prinesla je zdaj „iz Btrokovnjaške roke" sestavek, ki pravi, da bodo vsled nove šolske postave, po kateri bi se Šolanje z dvanajstim letom nehalo, varstvene ali jerofske gosposke terjale, da bodo otročji dedinski kapitali morali se obrestovati od dvanajstega leta otrok naprej. Navajeni smo sicer židovske perfid-nosti, katere so se vsi nemškoliberalni časopisi navzeli; pa ta nam je vender predebela in uvrstiti jo je treba mej najhujše slepar.stvo. Takih strašil se naši kmetje ne bojo ustrašili, kajti oni dobro vedo, da velja za ravnanje i otročjimi denarji že od I. 1812, torej že 70 let, jedna in ista postava, občni državljanski zakon. Varstvene gosposke so pred šolsko postavo od leta 18G9 več obresti puščale starisem in bratom in sestram, ko od leta 1869 sem, ko je nova, glasovita, zdaj pregledana šolska postava veljala. —- Povedati pa je treba „liberalcem14 v nesramno perfidno lice, da so oni jedno leto pred izdanjem šolske postave, namreč leta 186K, povišali obresti od otročjih kapitalov od 5% na 6°/o» '» da danes, ko hranilnice dajejo samo 4% od ulog in pogojujejo denarje po 5°/0, pač pupilski kapitali ne bi imeli več vleči 6°/0. Vsled židovske posta vodaj ske dobe morajo dolžniki pupilskih kapitalov od leta 1868 sem, to je že 15 let, plačevati jeden procent preveč obrestij! In če je res, kar „Tagespost" pravi, daje na Štajerskem dva milijona pupilskih kapitalov, tedaj plačujejo štajerski zemljiški posestniki že petnajst let vsako leto po 20.000 gld. z narodnogospodarskega stališča neopravičenih obrestij, torej v petnajstih letih 300.000 gld., za kar se naj Tagespoštni stranki zahvalijo. „Tagespo»tu pač pozna svoj brezsodni publikum, ki je tudi verjel, da Slovenci Vđled slovenskega uradovanja ne bodo denarjev iz graških hranilnic dobili, kakor jih je konsulent štajerske hranilnice dr. Schloffer javno strašil, l/.skustva pa kažejo, da so Slovenci Že davno, preduo je dr. Schloffer bil hranilnic ni konsulent, dobivali i/ graških hranilnic posojila, če tudi so imeli slovenska pisma, in da je še dobivajo. Kdor zna slovensko pismo napraviti, zna ga tudi avtentično na uemško preložiti, ako je treba. In tako se pač čudimo, koliko morajo „Tagespoštni" bralci verjeti! ter se v tej sesiji ne bode udeleževal obravnav zborovih. — „Reforma" nasvetuje, da naj bi se vprašanju decentralizacije železnic, predno dojde na dnevni red deželnega zbora, pridobila dostojna važnost z mnogimi petcijami po vsej deželi. — Armenski nadškof I zakovic bode baje s svojo občino zato prestopil k rimsko-katoliškej veri, ker število vernikov armenskega veroizpovedanja leto za letom pojema in ker se zavoljo pomanjkanja ermensk h duhovnov ne morejo namestiti fare in kanonikati, ki so že po več let izpraznjeni. V Dalmaciji bilo je v skupini kmetskih občin voljenih 14 hrvatsko narodnih in 6 srbsko-avtonomaških poslancev. V zadevi preustroja hrvaške deželne uprave bode 20. t. m. v Budimpešti ministerski sovct, kateri bode razpravljal one točke postaviuega načrta, ki se tičejo vkupnih zadev, kukor davčno mampula cijo in upravne odbore komi t a tov. Takoj po Najviš jem potrjenji te predloge sklical se bode hrvaški sabor, komur se predloži ta načrt v obravnavo. V nanje države. Minula sta dva meseca, kar so se v »rbskef Krajni, v vasi Grijan, pojavili prvi izgredi proti varuhom miru in javne varnosti. Poročila o teh nemirih pa neso bila soglasna; vladini organi so poročali, da so nastali vsled konskripcije živine ter da ni bil noben ranjen, razen stare ženske, ki je ua begu padla in si koleno izvinila. Opozicijski listi pa so pripovedovali, da je te izgrede prouzročilo surovo postopanje vladinih organov ter da je bilo mnogo ljudij obstreljenih. — V taistem okraji, v vasi Ga mz i g rad, ponovili so se pred nekimi dnevi izgredi, toda v ostrejši meii Prebivalci se neso bra d i j i s kamenji, nego bo napadli z orožjem in o mrtvih in ranjenih ni dvojbe. „Samouprava" priobčuje de pese v tej zadevi mej ministrom Garašaniuom in okrajnim predstojnikom Zajčarskim. Glavar poroča: nOkolu 400 kmetov zbere se na glas trom-pete, potem se je ču' signal kmetom za kretanje, strel iu juriš (naskok). Po tri četrti ure trajajočim boji vrgli so nas ob nasprotni grič. Major Sret kovic je bil z menoj. Prosim najmanje batalijon regularne vojske". — Garašanin vpraša: „Ne zadostujeta dva eskadrona žandarjev?" —na kar odgo vori okrajni glavar: „Neso vsi tukaj; nekaj se še peče, da nas hote izdati1'. — Garašanin odgovori „ČJakajte na telegrafski postaji; grem b kralju". — j To je bil začetek affa«re. O boji samem še ni prist nih poročil. Pred odhodom iz jfloskvc zbral je car ves korunacijski komisijon v Petrovskijevi palači ter se mu je preprijazno zahvalil za njega izvrstne in uspešne naredbe, katerim se je v prvi vrsti zahvaliti za redni spored slavnostij. Vsak član komisijona dobil je dovoljenje, da sme kot trajni spominek na te dni nositi še dalje šifro carjevega imena, ki je vost v marsikaterej zadevi ter jo smatrata le za silo. Kultusminister zaoikuje, da bi bila predloga le za silo; ona da je resen poskus, je li mogoče doseči porazumljenje v prašanji naznanilne dolžnosti ter ustanoviti stališče, kakeršno je bilo pred 1. 1849. in 1867. Predloga da ima za smoter mir na onej pod-agi, na U u te rej že obstoji / drugih državah. De-iata se bode nadaljevala. -•• Vodja nacijonalnih liberalcev pl. Benuigsen položil je mandat obeh zbornic v roke predsednikoma. Vsi liberalni listi se t>avijo s tem odstopom; označujejo ga kot žalostno znamenje občnega stališča ter i/nižajo upanje, da Bennigsen ne zapušča za vedno političnega torišča. „Liberale Corr." pravi, Bennigsenov odstop dokazuje, da je zgubil poslednje upanje, da se bode kedaj sporazumel in sprijaznil z Bismarckom. Kakor „Vossische Ztg.u poroča, je ta čin Bennigsenov Dis-marcka nemilo dirnul. Dopisi. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 13. junija. Kaminski neče dati iz rok mandat za ga 11.4 KI deželni zbor, vender pa bode prosil za daljši odpust ■ z Trsta 12. junija. [Izv. dop.j Jako nas je razveselilo, ko so kmetske občine na Kranjskem tako sijajno zmagale; gotovo bode jednako tudi v mestih in trgih, o katerih pa Se nemarno poročil. V sosednej tužuej Istri vršijo se ravnokar volitve volilnih mož; agitacija je strašanska, iahoni obdela-vajo ubogo zadolženo in večjidel nevedno ljudstvo, ter ščujejo narodnjake po običaji laške kulture. V Buzetu je bil hud boj, narodnjaki so podlegli; v Pa z nu bila je vsa druhal na nogah ter divjala okrog I Prof. Mandić, urednik „Naše Sloge", moral je biti pod varstvom žandarjev, sicer bi ga bili pazinski irredentovci napali. Pri odhodu iz Pazina pridrvilo se je kakih 200 tamošnjih lahonov na železnico, napravili bo mu mačjo godbo in kričali „Abasso la Sloga!" „morte alla Sloga 1" itd. Se ve da tam o zmagi ni bilo misliti in ako ne bode vlada bolj naklonjena Slovanom, še 50 let ni na zmago misliti. Vse to je zakrivila prejšnja vlada; ona je irreden-tovce na svojem srci ogrevala, da so tlačili Slovane, a zdaj jih sama ue more ugnati. Najmirneje so se vršile volitve v Dolini, Miljah in Pasji Vasi; v Pamjanu pa je že vrelo in čim dalje proti srednji Istri, tem slabeje je. Politično društvo „Edinost" moralo bode vso pozornost obrniti na tužno Istro, prirejati občne zbore in tabore: le potem se bode narod prebudil iz narodnega eptnja in postal bolj samostalen. Včeraj popoludne prijadralo je v našo luko angleško brodovje. Tri velike oklopnice in jedna bila mej slavnostmi znak tega odseka. — Poročila topničarka. Vse štiri zakotrale so se zunaj nove o ne milostnem postopanji carjevem proti Moskov- luke, ter pozdravile z 21 streli avstrijsko zastavo, skemu poglavarju profesorju Či čer in u so neresnična, kakor se to zdaj izveda. V nedeljo vršile so se v Rimu volitve v mestni zastop, katere so se klerikalci čez dolgo časa prvič zopet udeležili. Izmej 34 odbornikov izvoljenih je le 8 odločnih liberalcev in 12 klerikal cev ter zmernih liberalcev; 14 kandidatov postavljenih je bilo od obeh strank. V nemškem državnem zboru obravnava se sedaj cerkvena predloga. Poslanca Reichen-Bpergerin Windthorst jej očitata pomanjkli* kar je iz grada z 21 streli odzdravljeno bilo. čez 6 dnij prijadrajo še 4 velike angleške oklopnice ii Reke v Trst. To brodovje je ono, katero je razrušilo Aleksandrijo. Prošnja, katero je politično društvo izročilo mestnemu starešinstvu glede slovenskih šol, nategnila je kožo na vseh lahonskih irredentovskih bobnih. Vsak list drugače pisari o nas. „Inđepen-dente" se norčuje, ter smatra vse le malenkostno, že kak drug beležnik v Amalfi, in ker se je bližal Božič, naineroval je iti doli in kakor nekdaj gosti noveno, tembolj, ker je imel Piilone Čist glas, kakor divji drozd in je znal bolje piska ti, kakor kdor si bodi drugi. Vzel je nekega večera dečka v naročje, ko je ravno solnce zahajalo nad neizmernim, kakor nebo modrim morjem, in so se njegovi bregovi ža rili kakor plamteče zlato. Pripovedoval mu je o pokojnoj materi, kako zvesto je šla za njim, kako je z njim delila vse, stradala, trpela, dokler ni kmalu po njegovem porodu od truda umrla plemenita ženska, nenavajena pomanjkanja in težav gorskega življenja. Pokazal mu je njen grob, globoko v skalna tem propadu, in ukazal je poljubiti križ, ki je bil usekan v skalo nad njenim grobom, in moliti poleg njega in od tega trenutka bila je Pillonova odgoja končana — vse veselje otročjih let bilo je 8 tem zamorjeno v ajem. Oče je to opažal in poskušal pregnati otožnost, ki se je prikazala na njegovem lici — a zaman. Sin je čutil, da so pomanjkanje, krivica ia samovoljnost na zemlji, da leii pod njegovimi nogami svet, na katerega on ne sme stopiti m da življenje mej golimi skalami, s njih mnogo- brojnimi tiči in cvetlicami res ni piškovega oreha vredno. Postal je tih in prikrit, v njegovem pogledu videli sta se upornost in divjost; samo tedaj, ko je vzel svojo pastirsko piičai in začel otožno piskati, umiril se je malo; samo tedaj mogel je jokati, in čutil je nekako olajšanje v teh solzah, katere se ne morejo s čim nadomestiti. „„Viktor bil je v skrbeh, ko je opazil te spremembe na svojem sinu. Bal se je, gozdm duhovi ga bodo po polnem očarali; in neko jutro, ko se je pokazal v daljavi sneg na pogorskih vrhovih in se je približal Božič, dal je svojemu sinu nov ovčji kožuh, pripel Bveže rože na njegov klobuk in navezal mu močne opanke iz kozje kože na noge. Sam je vzel pod pazduho stare, polpozabljene dude, sinu je pa stisnil v roke pastirsko piščal, in podala sta se na pot v Neapolj. Tam, mislil je Viktor, ozdravil se bo njegov sin od otožnosti."" „„Vi ste pač slišali, kako da ubogi .pifle-rari" hodijo po ulicah v Rimu in Neapolji in pojo (zahvalne pesai pred podobami Matere Bolje. Ali ste ia kedaj videli, kako plašno se kak tak pastirski deček okrog ozira, ko spremlja utoaae glasove du del? Piilone pozabil je za jeden trenutek vse: — Bvoje gore, orle, da celo morje in pečine b kostmi njegove matere umaknile so se za kratek čas v njegovih mislih vsem tem novim krasotam, ki jih je videl pred seboj. On ni verjel, da more biti življenje tako bogato, polno, šumeče, kakor je v tem mestu, katerega valovi se prav kakor morski tudi po noči zibljejo visoko in nemirno sem ter tja. Bil je omamljen od vse te krasote, svitlobe, lepote, ki jo je videl v vsakem prodajalničnem oknu; vae bilo je tako raz'ično od golih gorskih pečin, po katerih je dozdaj lazil. Vse bilo je novo: — ljudje, živali, da celo cvetlice, katere je videl za pozlačenim omrežjem v palačah. Vae bilo je bogato, plemenito, veliko, do vojakov, ki so s pozlačenimi čeladami stražili pred kraljevo palačo. Toledska cesta je bila kakor vilinski grad, in ko so zvečer bliščaie luči v prodajalničnih oknih, zdelo se mu je, da se mu kar sama ponuja vsa lepota življenja; čudil ae je samo, da prilepijo znotraj na oknih zlatarji velike svitle demaate, kjer jih on vzeti ne more." .„Tak piskač nema nobenega pribežališča na svojih nestanovitnih potovanjih ; danes w peiftce pra> od druge strani pa tarna in se Slovanov boji, kakor peklenšček križa. Drugi listi se zopet čudijo, da se Slovenci drznemo kaj zahtevati za se, to pa ne pomislijo, da plačujemo davke, torej moramo tudi kaj terjati in ne odjenjamo, dokler se nam ne bode dalo, kar nam gre. Politčno društvo je uložilo pri namestništvu ugovor proti imenovanju dveh farmacevtov od strani mestnega svetovalstva v predmestji, katera dva nesta zmožna niti besedice slovenščine. Zraven tega sta pa še oba huda irrendeutovca. Od zdaj za naprej treba se bode za vsako najmanjšo stvar potezati in boriti z lahoni in njih napravami. Le tako dosežemo v Trstu, ki je naš na na 8ih tleh, kar moramo imeti po božji in narodni pra vici. Neumoran. Domače stvari. — (K prihodu Nj. Veličanstva.) S prva objavljeni spored cesarjevega potovanja premeni se v tem, da je pre-a vi ti i cesar usliša I prošnjo občine Po-stojinske in upravništva Postojinske jame ter bode v 15 dan julija ob 3 V« uri popoludne pripeljal se v Postoj ino, ogledal si jamo, ob5l/a uri zvečer pa se vrnil v Ljubljano. — (Trgovinska in obrtna zbornica) izvolila je včeraj svojega predsednika g. Josipa Ituiar-Ja in svojega tajnika g. Ivana Murni k-a deželnima poslancema. — (Peželni zbor kranjski) zboroval bode, ker v reduti ni prostora, na starem strelišči. Deželni odbor obrnil se je v tej zadevi na hranilnico kranjsko, in slednja je Že dala svoje dovoljenje. — (Nadvojvoda Albrecht) prepotoval je te dni, kakor smo že omenili, Savinjsko in Tu hinjsko doliuo in Gorenjsko. Domneva se, da bi bilo to potovanje v zvezi z novo strategičoo železnično progo mej Celjem iu Ljubljano. — (Gospod vitez Schneid) je vsled svoje izvolitve v Idriji pretrgal svoje bivanje v Reicben — (Za starinsko razstavo) o priliki praznovanja 600 letnice dospelo je danes po železnici v Ljubljano petnajst zabojev iz Stare Loke, iz graščine gospoda pl. S t rahla. V istih je jako veliko dragocenih in redkih starinskih stvarij, mnogo krasnih slik itd. za razstavo. Posestnik teh redkostij, g. pl. Strani, piše v pismu do razstavinega odbora, da ne bi bil noben blapon tako močan odpeljati te dragocenosti iz Stare Loke, da je pošlje le zaradi Nj. Veličanstva in redke slavnosti. — (Stavbo za učiteljsko izobraževal išče) izročila je c. kr. deželna vlada po raz pisnnej javnej dražbi g. stavbenemu mojstru F i 1 i p u Zupančič-u ing. inženirju, mestnemu odborniku Josipu Tomek-u, ki sta stavila najnižjo in naj v Podbrezji v noči od 31. decembra 1882 ob 2. uri zažgal z žveplenkami šupo pri poslopji Jakoba Pirca v Podbrezji, katera je pogorela in je nastalo nad 225 gld. škode. Več prič, katere se zaslišijo, trde, da se jim zdi, da so videli zatoženca zažigat; zatoženec pa pravi, da je v isti čas doma za pečjo spal. Porotniki zanikajo krivdo zatoženca s 5 proti 7 glasom in Okorn je bil zatoibe oproščen. — 9. junija dopoludne zatožen je bil Janez Erzar iz Moš, Smledniške fare, zaradi hudodelstva uboja. Pobil je s kolom kmečkega f in ta, ki je na v šupi spravljene zvonove, (ker zvonik popravljajo) plat zvona bil. Obsojen je bil na dve in pol leti teške ječe poostrene b postom. — 9. junija popoludne zatožen je bil Jaka Sirnik, čevljar iz Spodnjih Gamelj, ugodnejo ponudbo, in z njima zvezanim malim obrt- zaradi hudodelstva teške telesne poškodbe. Sporekia nikom raznih strok, ki bodo gotovo veseli, da se jim attt 88 8 kmetskim fantom Janezom Novakom iz je priznalo precej obsežno delo. — Pri tej priliki ne Spodnjih Gamelj in Sirnik mu je izbil s čevljarsko moremo zamolčati, kako se je razpisala zgradba novega muzeja „Rudolfina". Ker se je bilo bati, da bi kranjska stavbena družba tudi pri tej priliki podlegla nasproti drugim konkurentom, stavilo se je v družbene pogoje: da se bode delo oddalo, a da ne bode merodajna najnižja ponudba. Z drugimi besedami: Dražba se razpiše, a delo dobi kranjska stavbena družba na vsak uačin. — ( „H och clas geeinigte Steiermark!) vskliknil je Mariborski župan dr. Dubač, končavši svoj govor pri odkritji spomenika nadvojvode Joana. Mož je že osivel, a nemški še ue zna. Šole, šole so potrebne ! — (G. dr. Ivan Tavčar) odpovedal se je načelništvu društva „Sokolau. — Pisma in druge društva „Sokola" se tikajoče stvari izvolijo naj se odslej pošiljati g. Srečku Nolli-ju, podstarosti „Sokola" ali pa naravnost „Sokolovemuu odboru. — (Za deželni zbor isterski) kandi dujeta se v kmetskih občinah Puljskega okraja od slovanske strani gg. šolski nadzornik Križnic in dr. Stanič. — (Razpisana ustanova.) Po mestnem zboru ljubljanskem določena ustauova za učence hali u in je danes popoludne "dospel vLjubljauo" da (lržav»e obrtne šo,e v Gfadci 2 250 gold. na leto lilo levo oko, tako da je N-vak oslepil. Sodišče ga obsodi na pet let teške ječe. — 11. junija zatožen je bil Hribar Gregor iz Vač, Litijskega okraja, zaradi hudodelstva uboja. Pobil je s kolom kmet kega fanta in bil obsojen nt dve leti teške ječe. bode prisoten pri volitvi v veleposestvu. — („ Slovenec") ima v svojej zadujej številki „goropadno" napako, katera potrebuje popravka. razpisana je zopet za 2 Vi leta. Prošnje do 15. julija na mestni magistrat Ljubljanski. — („Narodne bibloteke") Krajčeve izše Piše namreč, da bi bil g. Mullev pri volitvi v Posto-J« 4- snopič, ki prinaša Aut. Kodrovo povest : „V jini dobil 52 glasov; po tem takem izvoljeni bi bili v Postoj ini trije deželni poslanci, kajti volilcev bilo je 102, in kdor ima 52 glasov, ima že nadpolovično večino. To pa po znanem Adamu Riese-ji ni možno, ker sta dra. Vošnjak in Zarnik dobila 74 in 60 glasov, tedaj noben drug kandidat ni mogel imeti 52 glasov, to tem manj, ker so se glasovi cepili na več kandidatov, izmej katerih pa nobeden ni prišel na več nego nekaj nad dvajset glasov. Matematika pač ne dopušča nikakih nelogičnih skokov. gorskem zakotji''. Ta snopič obsega sicer 130 stru nij, a \ender smo z veseljem Čitali, da pride petem in šestem snopiči zopet „Čebelica" na vrsto Rodoljubom priporočamo Krajčevo podjetje še jeden krat, ker se jim nudi prilika, z malimi novci osnovati si narodno knjižnico, ker stane vsak snopič le 15 kr. — (Izpred porotnega sodišča.) Dne 8. t. m zatožen je bi) 181etni kmetski fant Andrej Okorn hudodelstva zažiga. Zatožna ga dolži, da je Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 13. julija. V smislu Slovunčevega gesla: „Vox populi vox Dei" čestitamo novo voljenim poslancem gg. Sukljeju, Samcu, Kersniku, Dolencu, Devu in vsem zastopnikom narodno-naprednih idej. Slovenski v i s o k o š o 1 c i na Dunaji. Borovnica 13. junija. Narodno bralno društvo v Borovnici navdušeno pozdravlja včerajšnjo sijajno in nepričakovano zmago profesorja Sukljeja. Berolin 12. junija. Državni zbor odobril je državni proračun za 1884/85 ter bil potem cesarskim sporočilom po Boticher-ji zaključen. Poziv. Vije se već sedmi viek, što sried ubava Po-savja, a u preti vodiču grudu stere u vis svoja krasna, snažna, velebna uda drevni spomenik nabožnosti hrvatskoga naroda, prvostolna crkva zagrebačka. Ti, narode, komu blaga duša prionu jednim, al vječitim žarom za uznositu vjeru božjeg propovjednika, za vjeru ljubavi, ti bi Bveudiljnim marom opet i opet dizao i podržavao ovo svetište tvoje vjere, ovaj oltar Višnjemu tvorcu i ravnaocu tvoga udesa. Pa svim tim jedva da si se odužio! Jer znaj: ovaj božji hram dielio je i dieli sve do danas vjerno tvoju kob, a u njegovo stenje i kamenje ugrebla je tvoja sudba nesmiljenom rukom svoje tvrde, neizbrisive crte. Ova crkva patila je tvoje patnje, tvoja tugu, tugovala i ona; ova crkva sjala u tvom sjaju, u sreći tvojoj bila i ona sretna. Tudjinac, duimaa nočišče pod kakim obokom, jutri pa zopet spi pod prostim nebom in si dene svoje dudle pod glavo. Tako potuje po velikem mestu od jedne podobe Matere Božje do druge; tako potoval je tudi Viktor a svojim sinom od jutra do večera.Ma „„Nekega dne ob Bolnčnem zahodu prišla ita na visočino, kjer stoji trdnjava San Elmo; ta sta se ulegla pod nekaterimi kanonskimi vozovi, ki so ležali preobrnem po travi. Ko se je zdanilo, ležalo je celo neizmerno mesto, obsejano od solnca, pod njunimi nogami. Šum tisočerih človeških glasov zvok cerkvenih zvonov, ropotamo bobnov slišalo se je skozi visnjevkaste oblake do njunega ležišča, od koder se je lepo videlo morje z njegovimi temno-modrimi prolivi mej nosom Misene in Sorrentskim zemnim jezikom; Capri ia lachia sta se pa videla kakor vifinjevkasta oblaka na obzoru."tt „• Dečkove oči napolnile so se s solzami, ko to se ozirale po z vilami okrašenem obrežji pod kadečim se Vezuvom in nazadnje zopet uprle se v Angelsko goro, kjer je preživel svoja otročja leta, kjer je zaspala njegova mati. Molil je tiho in pobočno, pa ni mogel ob jedaem zatre ti odšli: ko bi imel kedaj saj jedno onih prekrasnih vil, saj jeden sam cveteč vrt, katerega zlato sadje je vzbujalo dečkovo poželjivost! Premišljeval je, zakaj on in njegov oče morata živeti kakor orel, kateri, izpostavljen lovčevim kroglam, išče visoko nad gorskimi vrhovi svojo slučajno hrano; mislil je o tem, zakaj da ravno on mora biti tako ubog in zapuščen, ko tam doli iive v bogastvu in obilnosti in oblačijo se s svilo ia iumečim atlasom. Najlepši kraj cele zemlje ležal je pred njim, — on je ps komaj smel hoditi po njem. Bil je skušnjave«, ki je stopil k njemu in mu rekel: ,To vse bo tvoje, če pred me padeš in moliš"; — molil je z nova, molil k sve tej Devici, vender ni mogel obrniti svojih očij od prekrasnih palač in belih vil, katere je zlatilo jutranje solnce.uu „„In zaslišal je za aeboj trde korake, komand ine klice in rožljanje verig. Mej stegne ni mi žandaiji, katere je tako občudoval v San Carlu, šli bo od solnca obžgsni možje v raztrganih plaščih, plašno in divje so pogledovali s svojimi bliakajo-čimi očmi. Njih roke bile so uklonjene a verigami; za jedno roko imel je vaak priklenjeno kanonovo kroglo, ki se je poiasi valila za njim; ko to Ui mimo, pluvali so proti dečku, tako grdo pačili se in tuko strašno kleli, da je Piilone prestrašen poklical svojega očeta in ga poprašal, kaj so ti ljudje V Viktor skril se je na pol za vozove, pogledal skri-vej čez nje, in zaiepetal, da so kaznenci, ki jih peljejo iz trdnjave k luki, da prestanejo svojo kazen. — A kaj so pa bili kaznenci? — Roparji, odgovoril je oče, ljudje, ki bogate ljudi obero, uderč v njih hiše in vzamejo njih zlato."" n„ Piilone ni več poprate val. Bil je bled, kakor smrt in premišljeval je o tem, od kod so prišli oni cekini, katere je aem ter tja videl pri svojem očetu, kadar se je ta brez kroglje v puški vrnil domov. Piilone ni več vprašal; zrl je notri v temno trdnjavo s debelimi zidovi in močnim železnim omrežjem na oknih. V tem trenotku je čutil, da je roparjev sin, in od prirode bistri razum dečkov je uganil, zakaj se je oče skril za vozove. Tu je ležala v travi zarujavela kanoaova kroglja blizu Viktorje v i h nog; zdelo se mu je, da manjka ie samo verige, ter prijel je ves pobit, prestrašen in otožen očeta za roko in flla sta dalje ob rovu, ki obdaja trdnjavo."" (Dalje prih.) i domaći razdor tebe je i nju poharo, a da bude tebi u svem ravna, kako je tebe Višnji, jer te ljubi, višekrat pokarC, tako i nju: sada ju satre triesak s neba, sad ju opet tare trčšnja zemlje. Tako ti je, narode hrvatski, vila povjestnica u kamen-ploče toga svetog hrama urezala tvoje svietle, a i crne dane, pa kad duhom proletiš si postojbinu staru, a nenadješ nigdje trag ni skromnom grobu ni orlovom gnjezdu tvojih velikanih, o toj svetinji neka ti se duh izpravi, o toj svetinji neka ojača i poleti starom slavom, a u novu sreću. Tomu spomeniku naše narodne prošlosti izkvari bezukusje prvotno mu ures lice, a u temeljih ga uzdrma i razvali silni potres iz najnovije dobe. Pa da nam i opet oživu i pozivu stari dani biskupovanja Babonića i Domitrovića, gdje u cielom narodu uzplamti Bućut i revnovanje za popravak ove naše crkve, evo ponukom sadanjega uzoritog nad-pastira nas u kolo, pa pred tebe, narode, smernom molbom, da nam pomogneS do svrhe, što si stavi podpisani odbor, da bud prinosom bud darom omogućiš dogradjenje ponosa i dike naše, prvostolne crkve zagrebačke. Svakomu sinu naše otačbine dužnost jest, baš zadušbina sveta doprinieti, da se taj kamen-lik naše stare slave dostojno naroda opet popravi, a lice mu uresi. A ti, Zagreb-grade, glavo otačbine, ti — koji Višnjem jošte dužiš svemu svietu vidiv znak har-nosti, što te je On čuvao i očuv6 u groznoj sgodi nedavnoga zemljotresa, u kom strada baš i naša crkva, — ti vodi narod i u tom pregnuću, a rev-nujući podigni u trajno i sjajno uzkrisenoj crkvi spomen, spomen Bogu u slavu, a tebi na čast! U Zagrebu na Spasovo 1883. Predsjednik: Tajnik: Janko Pavlešić, v. r. F. Arnold, v. r. biskup i veliki predstavnik. kr. javni bilježnik. Bolle v, r. Dr. Šandor pl. Bresztyensky v. r. Franjo Gašparić v. r. Dr. Josip Hofman v. r. Fidelts Hop-perger v. r. Florian Kavić v. r. Dr. K»11ivoda v. r. Ivan Kukuljević Sakcinski v. r. Dr. Kršnjavi v. r. F. Jakomini v. r. Dragutin pl. Mihalović v. r. Ko-loman pl. Mixić v. r. Dr. Magjarević v. r. Adolfo Mošinski v. r. Milan Nosan v. r. Guido vitez Pon-gratz v. r. Dr. Rački v. r. Slav. Suhin v. r. Dr. Van-caš v. r. Dr. Kosta conte Vojnovic* v. r. Ivan Von-čina v. r. Ljudevit barun Vranyczany v. r. nad normalom, v ponedeljek zjutraj; najnižje, za 9*48 mm. pod normalom, v sredo zjutraj; razloček mej maksimom in mi ni umm sploh je tedaj znašal 1024 mm. Največji razloček v stanji jednega dne, za 4*73 mm., jo imel torek; najmanjši, za 0*54 mm., sobota. Thermometer: Stanje thermometrovo je bilo v pre točenem tednu precej visoko; znašalo je namreč -f- 19 2° C, to je za 12° C. nad normalom, ter je bilo le v sredo in četrtek nadnormalno. Najvišje, za 27° C. nad normalom, jo bilo srednjo stanje v torek, oziroma v soboto; najnižje, za 0*4° C. pod normalom, v četrtek; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja je tedaj znašal .3.1° C. Stanje sploh je bilo lOkrat nad , lkrat normalno, lOkrat pa podnormalno; najvišje, za 92° C. nad normalom, v torek opolndne; najnižje, za 34° C. pod normalom, v četrtek, oziroma v nedeljo zjutraj; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal 12 6° C. Največji razloček v stanji jednega dne, za 11-6° C, je imel torek; najmanjši, za 5*2° C. nedelja. Vetrovi pretečenega tedna so bili sicer precej močni, vender ne posebno spremenljivi. Največkrat, po Gkrat, sta bila „zahod" in „brezvetrije", po 4krat „burjau in Jugozahod", lkrat „jugovzhod". Nebo je bilo največkrat, llkrat „jasno", po 5krat „deloma jasno" in „oblačno". Mokrlna: Pretočeni teden je imel sicer štiri de-ževno dneve, vender je palo v njih le za 5-78 mm. mokrine. Javna zahvala. Podpisani odbor izreka po tem potu svojo najtoplejšo zahvalo vrlim posavskim dekletom za krasni venec s trakom, kojega so povodom izleta v Kamnik preteklo nedeljo pripele „Sokolovej" zastavi; dalje Črnuškim prebivalcem, g. županu v Trzini in Mengšu za preprijazni sprejem; posebno hvalo izrekati pa se čutimo dolžni Kamniškim gospicam, slav. pevskemu društvu „Liri", Čitalnici in slav. požarnej brambi Kamniškej za nepričakovano lep in bratski sprejem. Izlet v Kamnik ostane vsem „Sokolom" v najlepšem spominu. — Vsem skupaj tedaj še jeden-krat presrčna hvala! — Živeli! V Ljubljani, 12. junija 1883. Odbor „Sokola". Meteorologično poročilo. (Pre^fflod če« |>i*oto 52 n 67 58 ■ 45 120 — 166 n 75 98 n 90 120 n 30 89 r 15 87 15 103 _ 114 50 118 20 103 10 105 n _ 169 n 75 19 n — 110 jI 25 216 » 25 Razpis tajniške Podpisana nadžupanija razpisuje s tem mesto občinskega tajnika z letno plačo 450 gld. in 50 gld. za kurjavo in uradni i sko pripravo. Zahteva se v prvoj vrBti popolno znanje slovenskega jezika v govoru in pisavi, a poleg tega po lnogočosti italijanskega in nemškega. Razpis traja do lO. Julija t. 1. Nadžupanija Dolina pri Trstu, dnč 7. junija 1883. (397—2) Nadžupan: ♦ Umetne (234—18) i zobe Ia zobovj a X ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu + brez vsakih bolečin ter opravlja plombo vanJa in ♦ vse lobne operacije I zobozdravnik A. Paichel, • *- poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. X dne 13. junija. Papirna renta.......... 78 gld. 40 kr. Srebrna renta .... ..... 78 „ 95 u Zlata renta........ . . 99 » — m 5°/0 marčna renta......... 93 , 35 „ Akcijo narodne banke . ..... 836 » — „ \ \ i i Marsalla najfinejše dietično Sicilijansko desert-vino. Za rekonvalescente, po daljših boleznih oslabele osebe, za otroke ga ni bolj krepilnega sredstva. Kot desert-vino voliti je pred vsemi vini, ki so prodajejo po trgovinah. V steklenicah po 1 gld. prodaje pravo samo G. Piccoli, lekarnar -v LJubljani, na Dunajski cesti. (291—3) r. Vozni red Rudolfove železnice veljaven od I. junija 1883. TerlDiži-IjjvLlDljana, Postaje Terbiž..... odh. Rateče-Belapeč . . „ Kranjska Gora . . „ Dovje..... n Jesenice . . . . » Javornik . . . . „ Radovljica-Lesce . „ Podnart-Kropa . . „ Kranj..... „ Loka ...... „ Medvode . . . . „ Vižmarje . . . . „ Ljubljana, Rud. žel. prih. Ljubljana, juž. žel. „ Osobni vlaki 1. 2. 8.! 2. 3. 1. 2. 3. razred razred razred pe noći 12.38 1.— 1.17 1.45 2.12 2.19 ijiilraj 2.42 6.30 3.11 I 6.59 3.29 ! 7.21 3.47 7.45 4. 4 8. 4 4.16 8.18 4 25 j 8.29 4.30 8.35 ijutraj ; ijutraj 12.10 12.27 12.41 1. 6 1 27 1.34 1.56 2.19 2.35 2.50 3. 3 3.14 3.22 3.26 popoludne 1. 2. 3. razred popoludne 5.40 6— 6.17 6.45 7.10 7.17 7.43 8.10 8.29 8.46 9. 8 9.15 9.24 9.30 Xjj-u."fc>lja.nsL-*TerToiži I* o k I a I c Ljubljana, juž. žul. odh. Ljubljana, Rud. žel. .. Vižmarje . . . . „ Medvode . . . . „ Loka..... „ Kranj..... „ Podnart-Kropa . . „ Radovljica-Lesce . „ •lavomik . . . . „ Jesenice . . . . „ Dovje..... „ Kranjska Gora . . „ RatuČc-UelapcČ . . „ Terbiž..... prih. Osobni vlaki l. 2. 3. razred tjntrsj 7. 5 7.10 7.20 7.31 i 7.46 8. 3 8.22 8.51 9.13 9.24 9 45 10.15 10.30 10.47 dopoludne 1. 2. 3. razred popoludne 12 20 12.24 12.33 12.44 12.57 1.12 1.29 1.53 2.11 2.22 2.39 3. 4 3.18 3.33 popoludne 2. 3. razred min 6.35 6.40 6.52 7. 6 728 7.49 8.19 8.19 prihod. 1. 2. 3. razred mčer 11.38 11.43 11.54 12. 8 12.26 12.43 1. 3 1.30 1.53 2. 7 2.28 2.58 3.13 3.30 zjutraj. J\ J\ JSTcigla© tf Ljubljani se priporoča v izdelovanje vseh • dekoracij po oknih in hišnih pročeljih, * I t t ♦♦♦♦♦♦♦♦ ki bodo potrebna ob navzočnosti rVJ. Veli^anatva pretoitlcga cesarja, kakor tudi za pripravo zastav vseh. velllcostlj, g-rToo-v, la.ira.pljo-j3.o-v itd. po najnižjih cenah. El^T" Da se zamore jamčiti za pravočasno prireditev, prosi se, da se naročila izvedo vsaj do I a. Junija. ^Q (289—13) 5 Odpretje kavarne in 4< t kamniškem kopališči nad Ijiiltljano. ±t Dozvoljujem si visokej gospodi in p. n. občinstvu najudauije naznanjati, XI da Bom prevzel in v dan S. Junija odprl z vsemi ugodnostmi opravljene pro- store kavarne in restavracije. Al Glede dobre, okusne in cenene kuhe in pa dobre pijače ter točne postrežbe H bode podpisani veduo svojo pozornost obračal na to, da ustrožo vsem zahtevam prečastitih gostov. ^ Prijaznega mnogobrojnoga obiskovanja prosi a/ z vsem spoštovanjem T) 3S2-3) Josip Trinker, restavratćr. Izdatelj in odgovorni urednik MakHO A r m i t. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne1*. GU