KRONIKA TEKOČIH DOGODKOV
NAD STO KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČ V ZSSR
Sovjetska rdeča arm'ada je bila vedno steber sovjetske komunistične partije v njenih imperialističnh načrtih za osvojitev sveta. Politični komisarji sovjetske KP so skrbeli za politično „varnost“ v vrstah sovjetskih častnikov in vojaštva na sploh. Zato se od časa do časa sovjetske vojaške vrste pretresali politični procesi proti „disidentom“ ter so zlasti med Stalinovo diktaturo številni sovjetski visoki časniki izgubili življenje.
Kljub večji svobodi, ki je zavela po Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti, pa v vrstah Rdeče 'armade sovjetska KP ni smela dovoliti, da hi začeli sovjetski častniki „misliti z lastno glavo“, ker bi ji sicer ne bilo mogoče izpeljati zadušitev uporov v satelitskih državah — Vzhodna Nemčija, Poljska, Madžarska, Češkoslovaška. Toda ljudje, tudi vojaki, ki mislijo s svojo glavo, se še vedno najdejo in tudi v ZSSR.
Od 30. aprila 1968 podtalno izhaja v ZSSR „Kronika tekočih dogodkov“, ki seznanja 'sovjetsko javnost o razmerah v partiji, v vladi, v državni upravi
in v vojski ter o sovjetski zunanji politiki.
V eni zadnjih številk tega podtalnega lista je bilo tudi objavljeno, da se je v sovjetski vojski znova pojavilo gibanje za osvoboditev vojske izpod partijske kontrole in da je v „Zvezo za boj za politične pravice“ včlanjenih veliko število sovjetskih častnikov. Tri pomorske častnike, ki so bili člani te Zveze, Gavrilova, Kosyreva in Paro je sovjetska tajna policija odkrila in jih junija lanskega leta zaprlh.
Sovjetske tajna policija zadnje mesece silovito preganja omenjeno organizacijo, ki je med 245,000.000 sovjetskih državljanov sicer maloštevilna, šteje pa med svojimi člani, kakor poroča Kronika, mnoge osebe, k; zavzemajo važne, celo nekatere ključne položaje v ZSSR.
Kronika je v eni zadnjih številk tudi objavila, da trenutno obstaja na sovjetskem ozemlju nekaj več kot 100 koncentracijskih taborišč, v katerih ima sovjetska tajna policija zaprtih več kot en milijon političnih pripornikov.
Brandtov» vzhodna politika pod udarci
Brandtova politika odprtja na Vzhod dobiva vedno hujše udarce v Zahodni Nemčiji.
Kakor je znano, je Brandt lansko leto s sovjeti in Poljaki podpisal pogodbe, s katerimi Zahodna Nemčija priznava obstoječe razmejitve med Poljsko in Vzhodno Nemčijo ter med Zahodno in Vzhodno Nemčijo. Večini zahodnih Nemcev in mnogim v Vzhodni Nemčiji te pogodbe ne ugajajo, ker bo Nemčija, če bosta pogodbi stopili v veljavo, izgubila velik del svojega o-zemlja izpred druge svetovne vojne.
V Zahodni Nemčiji nasprotujejo Brandtov; politiki predvsem krščanski demokrati, ki so minulo nedeljo spet porazili Brandtove socialiste na volitvah v državi Bladen-Wiirtemberg. Krščanski demokrati so dobili 53% glasov, Brandtovi socialisti 37.5%, 8.9% pa zavezniki socialistov tkzv. Svobodni demokrati. Nad 80% volilcev se je udeležilo volitev, ki so predstavljale neke vrste plebiscit za ali proti Brandtovi politiki do ZSSR in Poljske.
Z nedeljsko zmago so si krščanski demokrati zagotovili nadaljnjo absolutno večino v Bundesratu (zgornji zbornici) v Bonnu, ki ga sestavljajo delegati desetih zahodnonemških federalnih držav.
Brandt je doživel nov udarec nekaj ur pred koncem nedeljskih volitev, ko je 27 poslancev stranke svobodnih demokratov, ki so zavezniki Brandtovih ¡socialistov, objavilo, da izstopajo iz
svoje stranke, s čimer imajo sedaj v Bundestagu (poslanski zbornici) Brandtovi socialisti in njihov; zavezniki 249 glasov, se pravi, samo tr; več, kakor krščanski demokrati.
O Brandtov; pogodbi z ZSSR in Poljsko bodo v zahodnonemškem parlamentu glasovali v prvi polovici prihodnjega maja. V zgornji zbornici (Bundesratu) ne bodo odobrene, v poslknski zbornici (Bundestagu) pa bodo izglasovane, če zgoraj omenjeni 'svobodni demokrati ne bodo prešli v parlamentu v opozicijo. Krščanski demokrati pripravljajo tudi glasovanje o nezaupnici Brandtovi vladi.
Sovjetska vlada ph je zagrozila Brandtu, da bo omejila trgovanje z Zahodno Nemčijo, če mu ne bo uspelo ratificirati gornjih pogodb z Moskvo in Varšavo.
PREDSEDNIK POLJSKE VLADE UMRL
Predsednik poljske legalne vlade v izgnanstvu Avgust Zaleski je umrl v Londonu 7. t. m. v 89 letu starosti. Svoj čas je bil zunanji minister Poljske republike. Pred petindvajsetimi leti ja postal predsednik ter je ves čas predstavljal svobodno 'Poljsko državo v svetu. Seveda ni bila priznana od svojih nekdanjih zaveznikov, ker so priznali novo povojno prosovjetsko vlado, toda imel je ugled legalnosti in odpora prot; komunistični vladi doma. Za naslednika je bil izbran nekdanji lvovski poljski župan Ostrowski.
Mednarodni teden
Apolo 16 je skoro v celoti izpeljal svoj program na Luni. Po nekaj umi zamud; pri pristanku, ker so ugotovili manjšo okvaro v zasilni pristajalni napravi, ista Young in Duke srečno pristala na Luno in napravila tri potovanja, peš in v avtomobilu, po Luninem površju. Nabrala sta nad 100 kg Luninega kamenja, postavila skoro vse merilne naprave in si temeljito ogledala gor'ato okolico. Pred odletom kabine proti Zemlji je Mattingly, ki je ostal v kabin; na krožnem letenju okoli Lune, spustil majhen satelit, ki bo ostal v Lunini krožnic; dolga leta. V ponedeljek zvečer so se astronavti v kabini Gasper začeli vračati prot; Zemlji.
Iz romunske KP so izključili pet komunističnih veljakov zaradi „devia-cionizma“.
Šest ustanovnih članic Skupnega evropskega trga je minul; teden v Firencah podpisalo pogodbo o ustanovitvi prve Evropske univerze, s sedežem v Firencah.
Komunistična ofenziva v Južnem Vietnamu ise nezadržno nadaljuje ter
se je severnim Vietnamcem posrečilo zavzeti več južnovietnamskih vojaških postojank in krajev. Severnoameriški bombnik; bombardirajo koncentracije komunističnih oddelkov in uničujejo komunistične tanke sovjetskega izvora. Več bombnih napadov na severni Vietnam je bilo usmerjenih proti vojaškim objektom okoli Hanoja in Hajfonga. Komunističnim obalnim topovom se je posrečilo poškodovati več severnoameriških vojnih ladij.
Allendejevega zborovanja, ki ga je
organiziral kot protiutež zborovanju krščanskih demokratov in druge opozicije v Santiagu, se je udeležilo manj ljudi, kakor opozicionalnega „pohoda za demokracijo“. Allende je zbral svojo množico na glavnem trgu v Santiagu na riačin, kakoir je svoj čas to delal Peron v Buenos Airesu: tovarne so morale ustaviti delo, avtobusna podjetja so morala dati vozila na razpolago, da. se je delavstvo vozilo na zborovanje. Opozicijh teh ugodnosti ni imela.
Prof. Klaus Fuchs, rojen v Frankfurtu v Nemčiji, je bil v Britaniji v službi pri izdelavi atomske bombe ter je izdajal atomske skrivnosti Sovjetski zvezi. Zato je bil obsojen v svoj čas zelo razglašeni aferi na 14 let ječe, od katerih je devet let obsedel. Zdaj je v Vzhodni Nemčiji vodja nemškega Zavoda za atomsko energijo. Dobil je najvišje nemško odlikovanje. Od leta 1967 je tud; član Centralnega komiteja vzhodnonemške komunistične partije.
Iz domovine izgnani misijonar
P. Cukale D J je moral iti
Po ustavi države je vera v Jugoslaviji svobodna, obisk cerkve svoboden, pridiganje v cerkvi svobodno. Berimo zanimivo pismo očeta jezuita Jožeta Cukale z dne 13. marca 1972. Lani v novembru je priletel iz Kalkute, Indija, v Združene države in predaval svojim prijateljem in znancem o svojem misijonu najprej v New Yorku, nato v Cle-veelandu, Chicagu in Jolietu. Potem je šel za božič v Rim, Trst. Od tu ga je prijatelj vozil s svojim avtom naravnost na Vrhniko, njegovo rojstno župnijo in občino. Od tu dalje nam pripoveduje misijonar sam:
Bengalski raj mi je spet na široko odprt. Vrnil sem se 16. februarja, natanko štiri mesece, odkar sem stopil na avijon za New York. Prva misijonska etapa je vzela 22 let, druga pa le šltiri mesece, in ta čas je vsaj toliko zanimiv kakor prejšnjih 22 let.
Menda že veš, da sem prelomil obljubo, da ne obiščem domovine. Sicer sem na pol obljubil jugoslovanskemu konzulu v Khlkuti, ki me je vabil, naj grem. V ZDA sem sklenil, da grem le do Trsta, a so mi v Vatikanu in prijatelji okrog Runa svetovali, naj grem, celo za neumnega so me imeli v Trstu, ko sem rekel, da ostanem v mestu in pokličem svoje isestre z Vrhnike. G. Stanko Zorko me je ročno nadel v svoj avtomobil, in ker so bile moje vize v redu, sem zdrsnil do Vrhnike. Po 23 letih odsotnosti sem spet objel svoje in
prijatelji so me zasigurali, da sem n'ad vse dobrodošel. Nekater; iz žlahte, ki se drže na levici, so se pobahali, da sem lahko vesel, da sem prišel v novo stvarnost in naj se mirno počutim, ker garantirajo zame. To je bil povod, da sem začel pridigati, čeprav ni dovoljeno govoriti tujcem-nedržavljanom brez obrtnega dovoljenja. Bil sem v Horjulu in napravil „pogodbo“ s kako deseterico gospodov, po večini prijateljev župnikov, da predavam v njih župnijah. Takrat sem dobil opozorilo, naj bom previden, ker ne marajo, da hodim okrog.
Zvedel sem, da sem bil „shhdowed“, (to je, da je bil tajno zasledovan, op. ur.) ko sem govoril na Vrhniki. Zato sem odšel v Maribor, da se rdeči prebliski umirijo. Drugi dan zapoje telefon. Z Vrhnike, kjer mi sestra sporoča, naj takoj pridem, da me popelje čez mejo, ker so se vrhniški Občinarji po ogorčeni debati pro et contra zedinili, naj grem, oziroma izginem čim prej! Ko pridem domov, se je eden moje žlahte še zmerom trudil, da bi ostal, a so ga prevpili. Posebno eden je bil goreč, ki je odgovoren za pokol mojih dveh bratov in ni mogel zaspati tistih 14 dni ter je le popival in grozil.
30. dec. 1971 je prišel miličnik in kmalu za njim avtomobil z milico, da me transportirajo. A so mi dali na razpolago, naj odidem sam prostovoljno. Na poti smo zmolili desetko rožnega venca, in ker nisem bil siguren, da me
med potjo ne izderejo, sem že mislil prečkati pri Gorici namesto pri Trstu. A vse se je srečno izteklo, najbrž je bil izgon le lokalnega značaja. Vendar pa mi je jugoslovanski konzul v Trstu rekel, da so gotove akcije potrebne zaradi nemirov na Hrvaškem in ph da imajo občine veliko mero oblasti. — ¡Dragi Jože, tako vidiš, sem izgnanec že v drugo! Znamenje kulture in svobode! G. nadškof je bil prav nervozen, ko sem mu pravil v Ljubljani, da moram ven iz domovine. ,JNe bi smeli pridigati,“ je dostavil. A sem vesel, da sem pridigal in da sem pomagal polniti cerkve, „ko iso njih miting; prazni,“ kot se odkrito 'izjavljajo komunisti, žal bi mi moralo biti, če bi bil okrajšan za to avanturo-pustolovščino.
Iz Trsta, kjer sem bival pri g. Stan-kotu Zorku v Rojanu, sem še trikrat prečkal mejo brez težav, enkrat na Sv. Goro, drugič v Koper k dr. Jenku (škofu) in tretjič v Kobarid in Tolmin. Verjetno bi bil mogel ostati in predavati, če b; se bil vpisal v drugo občino in ostal daleč proč od kraja, ki ima naslov „prečudni“. Morda pa tudi ne. To je prav, da veš in tudi drugim poveš. Jaz bom malo opisal to odisejo, a bom vseeno nekaj opazovanj zamolčal, da doma ne bodo trpeli. Kajti če se nenadoma kurz v Jugoslaviji spremeni, bo joj. Volk menja le dlako, ne pa svoje narave ...
Pri volitvah smo zmagali! Komunisti so na tleh povsod. Zdaj upam, da bodo tovarne odpirale vrata delavcem in bomo 'izven težav stradanja. Bog s teboj in svet; Jožef, tvoj stari prijatelj Jože.	'	\
— Kajti vsak, kdor dela hudo, sovraži luč in ne hodi k luči, da bi se ne spričala njegova dela; kdor pa vrši resnico, prihaja k luči, da se njegova dela razodenejo, ker so storjena v Bogu.
Evangelij po sv. Janezu, 7, 24.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
PROTI NOVI GOSPODARSKI POLITIKI?
Zadnje dneve so se mnog; opazovalci spraševali, če bo vlada lahko speljala preusmeritev gospodarske politike, kakor jo zahtevajo številn; politični in ekonomski krogi. V principu je že zagotovljeno, da je spremenjen prvotni načrt o povišanju plač. V torek 25. t. m. pa se je predsednik Lanusse sestal s predstavniki gospodarskih organizacij, pa tudi z vodstvom Glavne delavske konfederacije (CGT). Snov obojih pogovorov je tud; bilo povišanje plač, pa gospodarska in socialna politika.
Vlada je doislej sklenila omiliti položaj v pretežn; meri skozi razne do-
PODELITEV NAGRADE VSTAJENJE
Za Veliko noč 1972 se je sestala komisija, ki jo sestavljajo prof. Mhrtin Jevnikar, časnikar Franc Jeza in prof. Anton Kacin, da podeli nagrado Vstajenje za leto 1971 najpomembnejšemu delu, ki je izšlo v preteklem letu v zamejstvu ali zdomstvu.
Komisija je izbrala za nagrado pesniško zbirko Vladimira kosa “Ljubezen in smrt. In še nekaj”. Knjigo je izdala SKA v Buenos Airesu. Svoj sklep je utemeljila z naslednjim: Kosova zbirka je resnična lirika, izraz globokega notranjega doživljanja človeka, ki občuti vse težave modernega življenja in jih rešuje s krščanskim optimizmom. Pesnik se je tako vživel v japonsko okolje, da je vsa zbirka prepletena z japonskimi običaji, pokrajino in miselnostjo. Z njo je razširil obzorje slovenske lirike in jo motivno obogatil. Tehtnost knjige dopolnjujejo ilustracije -akademske sli-karice Bare Remčeve.
klade, zlasti družinske doklade. Plače pa bodo povišali bolj skromno. S prvim majem 15% (prvotno mišljeno z julijem), pa še majhna povišica nekoliko pred koncem leta. Je pa vlada previdna v napovedih, ker stanje države in številnih industrij nikakor ne dopušča večjih povišic, po drug; stran; pa stanje delavstva zahteva krepke ukrepe.
Vendar po mnenju izvedencev nikakor ni pričakovat; kakih bistvenih sprememb gospodarske usmerjenosti. Več razlogov je za to; v glavnem pa malo časa, ki ga še preostane vladi, pomanjkanje načrtov (vsako spreminjanje bi bilo bolj iskanje rešitev na slepo kot pa izvajanje konkretnega načrta) in pa dejstvo, da je vlada trenutno bolj usmerjena v politično, kot pa v gospodarsko rešitev države.
Kar 'se tiče politike, je presenetila te dni potrditev argentinskega poslanika v Španiji Rojhsa Silveira. On je doslej vodil vladni dialog s Peronom, ki pa je zadnje čase zašel v slepo ulico. Govora je bilo, da bodo v Madrid poslali generala Osiris Villegasa, dosedanjega poslanika v Brazilu, ki bi proti Peronu vodil ostrejšo politiko, t. j., brez dialoga- Vendar je junta sklenila drugače. Sedaj pa menda vodi dialog s Peronom bivši narodni senator Elias Sapag, brat neuquenskega neoperonisti-čnega guvernerja.
Splošen položaj pa se medtem zaostruje. Če delavske zahteve ne bodo vsaj delno ugodene, je pričakovati nove splošne stavke, ki jih je doslej preprečeval le Peronov ukaz. Seveda se za ta ukaz nič ne brigajo učitelji, katerih stanje je skrajno neugodno. Zato so za četrtek 4. maja že napovedali splošno stavko v vsej državi. Socialna agitacija se tako poostruje. Rešitve pa zaenkrat n; videti.
Goriška in Primor tka
SLOVENSKI PREDSTAVNIKI PRI ANDREOTTIJU
Sprejem v Trstu
V ponedeljek, 10. aprila, zvečer je v hotelu Adriático v Grljanu italijanski ministrski predsednik Andreotti sprejel predstavništvo slovenske skupnosti. Politični tajnik Slovenske skupnosti dr Štoka ter čian izvršnega odbora dr. Legiša sta ministrskemu predsedniku govorila o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Predsedniku Andreottiju sta izročila daljšo spomenico, v kateri je Slovenska 'skupnost nakazala problematiko Slovencev v deželi FUrlanija-Julijska krajina in izrazila upanje v rešitev še odprtih vprašanj tudi v smislu zakonskega predloga, ki so ga naše slovenske demokratične politične organizacije poslale lansko jesen v odobritev rimskemu parlamentu v obliki peticije, letos spomladi pa deželnemu svetu na podlagi člena 26 deželnega statuta.
Andreotti je v odgovoru predstavnikoma Slovenske skupnosti dejal, da točno pozna problematiko slovenske manjšine in da je zato zadovoljen, da je prišlo do živega stika s to manjšino ob njegovem prihodu v Trst. Na koncu pa je zagotovil, da bo napravil vse, da bi novi parlament takoj izglasoval zakonski osnutek, ki ureja stanje sloven-
skega šolstva v Italiji. Razgovoru je prisostvoval tudi podtajnik vlade Belci.
Srečanje v Gorici
Med svojim kratkim obiskom v Gorici je zadnji torek predsednik vlade Giulio Andreotti na sedežu KD sprejel predstavnike Slovenske demokratske zveze v Gorici. Srečanja z ministrskim predsednikom so se udeležili člani vodstva SDZ Bratuž, Paulin, Sfiligoj in Terpin. Predsedniku vlade so prikazali nujnost ukrepov v korist slovenske manjšine v Italiji, zlasti vprašanje šolstva in Zadevo zaščitnega zakona. Predsednik Andreotti je zagotovil, da obstoji politična volja za uresničenje perečih zadev slovenske manjšine. 'Predsednik vlade je še poudaril, da ima manjšina svoje pravice in jih bo država zato spoštovala. Razgovoru sta tudi prisostvovala oba goriška kandidata KD za senat in parlament Martina in Ma-rocco.
Ministrski predsednik je pred tem obiskal goriškega prefekta, nato pa je še govoril v centru „Stella Matutina“ o sedanjem političnem položaju. Predsednika Andreottija so spremljali tudi de želni predsednik Berzanti ter parlamentarci KD iz Vidma in Gorice.
Začetek študija na ukrajinski univerzi
OTVORITVENA SLAVNOST
V nedeljo, 16. t. m. je bila v dvorani Ukrajinske hiše v Buenos Airesu otvoritvena slavnost letošnjega (šestega) učnega leta na ukrajinski univerzi papeža sv. Klementa, fakulteti za filozofijo in humanistične vede s slovenskim oddelkom.
Slavnosti je predsedoval pokrovitelj fakultete v Buenos Airesu, ukrajinski škof msgr. Andrej Sapelak, začel pa jo je častni rektor univ. prof. dr. Bogdan Halajčuk. Po pozdravu navzočih, ki so povsem napolnili dvorano, je dr. Halaj-čuk objavil, da se bo letošnji pouk začel na slovenskem oddelku v petek, 28. t. m. oh 19. uri v prostorih Slovensko hiše, na ukrajinskem oddelku pa v nedeljo, 30. t. m. ob 9,30 uri v prostorih
Ukrajinske hiše.
Nastopno predavanje je imel univ. prof. Romaniuk, in sicer o znanstvenem prizadevanju najvišjega ukrajinskega cerkvenega predstavnika kardinala Josipa Slipyja ob njegovi 80 letnici rojstva. Prikazal je njegovo znanstveno vnemo še v dobi pred prvo svetovno vojno; nato njegovo trpljenje v času sovjetizacije Ukrajine ter njegov znanstveni zanos ispet na svobodi v Rimu, kjer je ustanovil ukrajinsko univerzo in jo vodi.
Msgr. Sapelak je zaključil slavnost s kratkim opisom kardinalove mogočne osebnosti ter se zahvalil tudi Slovencem za njihov doprinos k vzdrževanju fakultete v Buenos Airesu.
AÑO (LETO) XXXI. (25) No. (štev.) 17
BSLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 27. aprila ,1972
■ — BBBaBBBaaaaBBaBaBBBBaBaaaaaHaaa
■aaaBBaaBBBBBBBaaaBaBBaBBKBBaBB
SPREHOD PO HRVATSKI IN SHBSKI	Acción común ante el caos
®®®IGRAATSKI POLITIKI	Conocido es el dicho de Martín Fierro: “Los hermanos sean unidos...” La
KAJ MISLITA MOSKVA IN WASHINGTON	recomendación cobra nueva vigencia en nuestro tiempo, cuando hay tantos ene-
migos externos, que quieren socavar el orden y la libertad de nuestros pueblos.
Un ejemplo en lo que se refiere a la acción común, cuando están en peligro los altos intereses de la democracia, lo acaba de dar Uruguay. Frente a la amenaza de los Tupamaros, el partido Nacional de oposición, decidió unir sus esfuerzos con. el gobierno del vecino país. Hablando ante la convención de su partido, el senador Ferreira Aldunate, que fuera el candidato más votado individualmente en las recientes elecciones presidenciales dijo:
“Defenderemos el orden constitucional y también al gobierno constitucional, aunque ese gobierno no nos gusta”.
“Defenderemos la subsistencia del poder civil”, declaró Ferreira Aldunate en su discurso ante la convención. “Lo defenderemos con la militancia de los nacionalistas, con el peso de Ja opinión pública, con toda la fuerza que da un partido coherente y arraigado con lo más auténticamente nacional, con nuestra historia y con nuestras realizaciones. Lo defenderemos para sacar adelante el país. Para ello no le deben pedir colaboración al partido Nacional, sino que es el partido Nacional el que reclama”, manifestó a continuación el senador.
$ Zgodovinar Milko Kos
Slovenska fakulteta
V začetku tega meseca smo se v našem listu na uvodnem mestu spomnili odprtja tukajšnjih slovenskih šol, pri čemer smo mislili na ljudskošolske tečaje pot naših domovih, posebej pa našo srednjo šolo, ki se tako lepo razvija, da ima že podružnico v Lanusu- Zelo malo družin je, ki ne pošiljajo svojih otrok v slovenske šole: začenjajo z otroškim vrtcem, gredo v ljudsko šolo, nadaljujejo paralelno s svojim kasteljan-skim srednješolskim šolanjem tudi slovensko gimnazijo. Nato pa se s šolanjem slovenščine in slovenskimi narodnimi vedami konča. Toda zdi ise mi, da tako mKadina kakor starši pozabljajo, da 'imamo v Argentini še slovensko nadaljevanje srednjih šol na ravni vseuči-liškega učenja: posebno fakulteto za islovenske narodne vede kot paralelko podružnice humanistično-filozofske fakultete Ukrajinske katoliške univerze papeža sv. Klementa v Rimu, ki jo je pred štirimi leti ustanovil kardinal Jo-sef Sl'ipyj, vrhovni predstavnik ukrajinske unijatske Cerkve. Pokrovitelj podružnice pa je tukajšnji ukrajinski škof Kir Andrej Sapeljak. Ta je na zadnjem inauguralnem predavanju še posebej poudarjal vlogo slovenskega sodelovanja ter Slovencem vnovič priporočal obiskovanje svoje fakultete, ki je doslej pokazala lep uspeh.
S	prihodnjim tednom se začenjajo redna predavanja na tej fakulteti, ki pomeni za Slovence gotovo posebne vr-iste privilegij, ki ga drugi slovanski narodi v emigraciji — razen Ukrajincev — nimajo. Drugi slovanski narodi imajo morda svoje kurze, ki pa nimajo pravice podeljevati svojim slušateljem akademskih naslovov, ali pa so navezani na predavanji lektoratov na tujih univerzah.
Naša fakulteta je v tem svojevrstna, kajti vsaj polovico je slovenska, tako z ozirom rta predavatelje kot na predaval-ni in izpitni jeziki, k je za slov. narodne vede slovenski. Ko je po smrti škofa dr. Rožmana prenehala bogoslovna fakulteta v Adrogueju, je argentinska buenosaireška fakulteta edini slovenski visokošolski zavod. In to je naš ponos!
Tako se Buenos Aires uvršča s to fakulteto med tiste zavode v zamejstvu in zdomstvu, kjer se ha visokih šolah goji slovenskj jezik. 'Pred mesecem je izšel v ljubljanskem listu članek, kjer navaja 30 mest v svetu, kjer 'se predava slovenski jezik in književnost. Nikjer pa ne omenja buenosaireške emigrantske fakultete. Takšno zamolčevanje je dokaz, da domovina še vedno ne prizna nobenih zdomskih kulturnih vrednot. Niti take ne, ki je v korist slovenskega imena in slovenske stvari v svetu. „Katoliški glas“ v Gorici je čutil ta namerni molk ter je v navajanju slovenskih visokošolskih postojank v svetu dodal iz svoje poibude našo slovensko „papeško univerzo“ ter is tem dal iz najbližjega zamejstva poduk domovini o tem svojskem zdomskem kulturnem uspehu.
Ta da nam daje tudi obveznosti. Obveznost, da vzdržimo fakulteto tako z napori profesorjev kakor slušateljev. Naj nas prešine zavest, da je naši mladini nujno potrebno tudi akademsko pojmovanje naših narodnih ved kot so jezikoslovje, slovenska zgodovina in književno«“, razvoj slovenske filozofske misli, osnovni pojmi staroslovenščine, domača umetnostna zgodovina in narodna ekonomija itd. K tem se pridružijo še problematika vseslovanskih književnosti, politični razvoj v vzhodni Evropi, poznavanje cerkvenih razmer med Vzhodom in Zahodom in sploh kulturna zgodovina prostora, ki ga zasedajo slovanski narod; v vsem obsegu. Naši bodoči javni delavci naj rasto iz tega znanja, ki jim bo dopolnilo organsko povezanost kulture tukajšnjega kontinenta s kulturno dediščino srednje in vzhodne Evrope. Prepričani smo, da bo mladina sama zahrepenela po tem poznanju in njega sistematični razlagi.
Ko se ta teden odpira ta slovenska fakulteta, se nam zdi umestno, da se spomnimo tega dogodkh vsaj s takimi
Splošen razvoj v komunistični Jugoslaviji v zadnjih letih, dogodki lanskega docembra na Hrvaškem in po drugih južnoslovanskih republikah ter zunanjepolitični premiki, ki so v teku v Evropi na obeh straneh železne zavese brez dvoma nakazujejo resnemu opazovalcu razvoja v jugovzhodni Evropi, da se narodom v Jugoslaviji bližajo odločilni dnevi.
Prenekatere opazovalce posebej zanima, kako bo potekal napovedan N’-xonov obisk v Moskvi prihodnji mesec. Ne dvomijo, da se bo Nixon v Moskvi dogovarjal tudi o položaju v Sredozemlju in posebej o Jugoslaviji. Daši se vsaj propagandno trdi, da danes sveta ni več mogoče razdeljevati na vplivna področja, stvarnost povsem drugače dokazuje.
Nedavni obisk sovjetskega vrhovne ga poveljnika maršala Grečka v Beogradu vsekakor ni bil samo vljudnostni obisk, kakor ni bil prej Nixonov obisk v Jugoslaviji samo vljudnostnega značaja. Od Nixonovega obiska v Beograd in nato v Zagrebu pa do danes je razvoj šel svojo pot in v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani kujejo spet drugačne načrte, kakor so jih še pred nekaj meseci. V Washingtonu in v Moskvi vedo, kaj bi radi dosegli, vsak zase, ko se boista sestala severnoameriški in sovjetski predsednik.
V	takih okoliščinah, ki jih sicer ne morejo spreminjati, morejo pa vplivati nanje, politične emigracije južnoslovanskih narodov različno delujejo. Velika škoda je vsekakor, da je raznolikost pogledov na položaj v svetu in doma in načrtov za bodočnost med njimi velika, in je zato njihov vpliv toliko manjši in slabotnejši. V Washingtonu ali v kateri koli zahodni prestolnici ise, razumljivo, neradi ukvarjajo z raznolikimi političnimi načrti emigracijskih skupin in skupinic, ki se bijejo med seboj, zlasti če so bolj propagandni kakor stvarni.
Razočaranje med nekaterimi Hrvati
V	roke nam je prišla številka „Naše nade“, glasila hrvatske khtoliške za-jednice v ZDA z dne 12. aprila t. 1. Ta list je pred časom pisal, kako „pozorno so bile sprejete hrvatske diputacije v Washingtonu.“ V tej številki pa je objavljeno pismo Johna Prcele, predsednika odbora za raziskhvo zločinov v pliberški tragediji, predsedniku Nixo-nu. V pismu se Prcela pritožuje, da ameriško zunanje ministrstvo ne odgovarja na nobeno njihovo vlogo. ¡Prav tako priznava, da je ameriško zunanje ministrstvo protestiralo proti proslavi Pavellceve NDH na glavnem trgu v Clevelandu. Zaključuje svoje pismo s trditvijo: „Dobro znano je, da je Vaša vlada za status quo v Jugoslaviji.“
Na drugi strani te številke „INaše nade“ je objavljen oklic „Sjeverno A-meričkog Viječa za Hrvatsku Državu“, v katerem so naslednje izjave: „Vječe poostruje svoje delovanje tako, da poleg političnega boja stopa v razdobje revolucionarnega osvobodilnega delovanja,‘‘ nakar med drugim pravi:
„Naslon na lastne ¡sile izhaja iz krute stvarnosti, ki nam narekuje, da obe zainteresirani svetovni velesili nočeta vzpostaviti samostojno hrvhtsko državo, temveč še nadalje vodita, in to javno, politiko ohranitve neodvisnosti in celovitosti Jugoslavije. Proruska politična igra nekaterih evropskih hrvat-skih nacionalističnih krogov je naletela na razočaranje, ker so ravno Sovjeti zadnje čase pokazali, da imajo zveze tudi s srbskimi proti-titovskmi silami
besedami kot smo se ljudskih in srednjih šol med ¡Slovenci v Argentini. Vsekakor pa j; želimo uspeha s starim akademskim vzklikom: Vivat, crescat, floreat facultas ucrania-slovenica!
in da si predvsem želijo priti na Jadran, toda ne skozi neodvisno Hrvatsko, temveč skozi sovjetsko opredeljeno in po Sa-bih vodeno komunistično Jugoslavijo. Prav tako je ameriško-kanad-ska fronta hrvatskih nacionalističnih krogov pod vodstvom tega Vječa naletela na razočaranje zaradi trdovratnega sthlišča severnoameriške vlade za ohranitev „neodvisne,* komunistične Jugoslavije, spet z Beogradom in Srbi na čelu. In Zahodu gre za to, da ohrani Jadran NATO-u, toda spet ne skozi za-ledie neodvisne Hrvatske, temveč Jugoslavije. .. “
Najbolj pa resne opazovalce razvoji* v hrvatski politični emigraciji preseneča debelo tiskan konec tega oklica: „Hrvati ne vodijo boja proti Rusiji, a tudi ne proti socializmu, temveč za o-svoboditev svojega naroda,“ Oklic je podpisal predsednik Viječa, Božidar Ab-janič.
Dr. Juraj Kmjevič, predsednik hrvatske Seljačke stranke, je mnogo bolj resen, ko v HrVatskem glasu z dne 22. marca t. 1. v oklicu z naslovom „I mi smo za ¡slogu“, poziva hrvatsko politično emigracijo, naj se združi v enoto, „na pot Stjepana Radiča,“ ustanovitelja hrvatske Seljačke stranke, čigar stoletnica rojstva je bila lansko leto.
Pri vsej resnosti dr. Kmjevičeve politike pa v istem oklicu njegove trditve, da so bili nemiri na Hrvatskem lanskega decembra „splošna narodna proslava stoletnice rojstva Stjepana Radiča“, ni mogoče jemati drugače kot le propagando. Objektivna presoja hrvaških dogodkov je povsem drugačna.
Razmejitev med Srbi in Hrvati — večen problem
Ker so bili in bodo vso zgodovino Hrvati sosedje Srbov, ostaja za ene in druge vprašanje razmejitve med obema narodoma tisto kritično vprašanje, ki ga doslej še njihov politik ni znal zadovoljivo rešiti.
Tega vprašanja se je dotaknila „Izjava“, ki jo je v ljotičevskem glasilu Naša Reč v številki 233. letošnjega marca objavilo in podpisalo 28 srbskih političnih predstavnikov v emigraciji, med njimi dva prote. V „Izjavi“ med drugim pravijo:
„Režimska, najprej federalna in sedaj konfederalna razdelitev Jugoslavije je razdelila Srbe na pet republik in dve pokrajini. Od samega začetka sedanja oblast vodi politiko, ki nasprotuje stvarnim narodnim interesom ¡srbskega naroda- Ta politka hoče Črnogorcem nadeti posebno narodnost, črnogorsko; noče priznati, da Srbi iivijo tudi v Makedoniji; vse Srbe hoče potisniti s Kosova; Srba na Hrvaškem sili v narodno asimilacijo s hrvaškim narodom.“
Nato v „Izjavi“ poudarjajo, da so za „svoboden dialog med svobodno izvoljenimi predstavniki“ južnoslovanskih narodov, da vsem priznavajo pravico do „svobodnega narodnega razvoja, kakor Srbi zase zahtevajo, da to narodno identiteto razvijajo povsod, kjer koli so, bodisi v Makedoniji ali Črni gori, na Kosovem ali v Vojvodini, na Hrvaškem ali v Bosni-Hercegovini ali v Srbiji.“
Najznačilnejša je točka 4. „Izjave“, ki se dobesedno glasi: „Srbi ne'nasprotujejo zahtevi katerega koli naroda, da se odcepi od skupnosti s pozivom na pravico narodne samoodločbe. Toda to pravico samoodločbe je treba priznati tudi srbskemu narodu v vseh krajih, kjer živi v gostih narodnih naseljih. Kakor imajo Hrvati pravico, da prenehajo še naprej živeti v Jugoslaviji, tako imajo tudi 'Srbi pravico, da ne sprejmejo suverene narodne in nacionalistične Hrvaške za svojo domovino.“
Nazadnje ugotavljajo, da bo mogla večnarodna Jugoslavija obstajati samo v resnično demokratičnih razmerah.
24. marca je umrl v Ljubljani v osemdesetem letu starosti najpomembnejši slovenski zgodovinar dr. Milko Kos.
Bil je od L 1926 profesor splošne zgodovine srednjega veka na univerzi v Ljubljani, posebej pomožnih zgodovinskih ved, (paleografije itd.), ki jih je prej učil že kot docent na beograjski in kot izredni prof. na zagrebški univerzi. L. 1934 je postal redni profesor in predstojnik zgodovinskega seminarja, bil večkrat prodekan in dekan filozofske fakultete ter prorektor in rektor ljubljanske univerze. Ob 50detnici univerze je postal njen častni doktor.
Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in končno njen generalni tajnik. V njenem okvirju je bil upravnik Instituta za zgodovino. Obenem je bil dopisni član raznih drugih akademij, thko hrvatske, srbske kakor poljske. Bil je delaven član Zgodovinskega društva, predsednik Muzejskega društva in član drugih znanstvenih zavodov. Kot tak je postal slovenski najznamenitejši zgodovinar, dobro poznan tudi v mednarodnih znanstvenih krogih, pri katerih revijah je sodeloval v najrazličnejših jezikih.
Bil je resnični zgodovinar tako po svojem poklicu kot tudi — rodu. Bil je namreč sin enega naših najboljših starejših zgodovinarjev prof. dr. F. Kosa, doma iz 'Selc nad Škofjo Loko, pisca Gradiva za slovensko zgodovino, temeljne slovenske zgodovinske knjige, kakor tudi Doneskov k zgodovini škofje Loke in okolice- Pri očetu ise je učil prve discipline zgodovinskega pisanja in kot osmošolec v Gorici, kjer je bil rojen, je že tiskal svojo prvo zgodovinsko razpravo, posvečeno selški dolini, kamor je tako rad prihajal vedno na počitnice. ¡čeprav Goričan po rojstvu in mladosti, se je vedno smatral selškega rojaka.
Milko Kos je torej od osme šole do osemdesetega leta nenehno pisal razprave iz slovenske zgodovine, s kateri-rimi je slovensko zgodovinopisje postavil na svetovno ravnino. Daši je predaval občo srednjeveško zgodovino, je bilo njegovo raziskovalno delo posvečeno slovenski preteklosti in to predvsem v srednjem veku, specialno dogodkom ob naselitvi Slovencev v naših krajih. Do podrobnosti je raziskoval naselitveni problem na našem teritoriju, krčenja gozdov ter ustvaritev naselij na novem prostoru. S tem v tesni zvezi je bil tudi problem germanizacije našega ozemlja, naseljevanje tujih kolonistov med nami, propadanje našega etničnega obsega in nastajanje novih etnografskih meja proti Italiji, a predvsem Nemčiji.
Prav pred kratkim je izšla pri Slov. akademiji velika knjiga Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, kjer je Kos obdelal osnovno poglavje o slovenski srednjeveški kolonizaciji. Skoraj ni bilo ¡slovenske vasi, kateri ne bi iskal postanka v starih listinah in urbarjih in jo vključeval v splošni razvoj slovenskega gospodarstva in nastajanja v današnjo podobo. To široko zanimanje ga je napotilo v pisanje in pripravljanje (s svojimi učenci) velike-
ga topografskega leksikona o poselitvi slovenske zemlje od samega početka.
To je samo njegovo najpomembnejše ukvarjanje s slovensko zgodovino. Naj omenim tu še izdajo najvažnejšega srednjeveškega dokumenta iz cirilme-todijskih Sasov, polemiko o spreobrnjenju Bavarcev in Karantancev (Slovencev) in zgodovinski komentar k Bri-žinskim ¡spomenikom ter pregled srednjeveških rokopisov na slovenskih tleh. Vse to delo naj bi mu pomagalo razjasnjevati slovenski srednji vek, katerega je on dojel v taki popolnosti, kot doslej nihče. ¡Preko 300 razprav priča o tem. Najbolj znano njegovo delo pa je Zgodovina Slovencev do reformacije, ki je svoj čas izšla pri Jugoslovanski knjigami (1933) in predelana vnovič (1. 1955). Z njo je podal prvič sodobni sintetični pogled na slovensko zgodovino tega razdobja (do reformacije), vpoštevajoč predvsem notranje gospodarsko formiranje slovenskega življa. Kratek sintetični pogled na vso ¡slovensko zgodovino pa je svoj čas podal v članku za Srbsko književno zadrugo.
Zdaj je umrl ta veliki predstavnik naše zgodovinske vede, ki ni ustvarjal samo razprave, ampak tudi naše bodoče zgodovinarje, ki bodo nadaljevali njegovo delo.
Najpomembnejša sta univ. prof. dr. Fr. Zwitter, ki nadaljuje Kosovo učiteljsko delo na univerzi, in prof. dr. Pavle Blaznik, višji znanstveni ¡svetnik pri SAZU, ki nadaljuje učiteljevo delo predvsem za prostor nekdanjega Loškega gospostva ter po njegovi metodi pripravlja Zgodovino škofje Loke za nje tisočletnico v 1. 1973. Gotovo je ni sestavljal brez sodelovanja svojega šefa, pokojnega profesorja. Oba učenca sta mu z veliko hvaležnostjo napisala nekrolog. Naj omenim morda še to. kar utegne zanimati emigracijo. Pokojni akademik Kos je bil rektor univerze v letih okupacije 1941.—1945, torni v času. ko je reševal obstoj slovenske univerze in sta mu hotela stati v nmoč študenta Župec in Kikelj. Morda je zaradi tega pokojni profesor hotel maja 1945 zapustiti domovino -—• kakor se je tedaj govorilo med nami — toda — že ha poti — se je vrnil in ponudili so mu prorektorsko mesto in mu izrekli — priznanje- S tem so nehote tudi ubitima študentoma dali zadoščenje.
Slovenija je s smrtjo “prof. dr. Kosa izgubila enega svojih največjih znanstvenikov.	td
SLOVENSKA FAKULTETA
V Sloveniji je v zimskem semestru 1970/71 je po podatkih Statističnega zavoda za Slovenijo študiralo na visokih in višjh šolah, na fakultetah in umetniških akademijah 18.995 študentov, to pomeni, da je bilo na 1000 prebivalcev 11 slušateljev. Največ je bilo slušateljev iz Ljubljane in sicer 5887 (31% vseh ¡slušateljev v Sloveniji), iz Maribora 2391, najmanj pa jih je bilo iz trebanjske občine — 84, iz Slovenskih konjič — 80, iz Raven — 72, 52 iz Logatca, 43 iz Št. Lenarta in le 37 iz občine Metlika.
S D O	Ml AHlNKk’l	HANI <\A	SFZ .NI MARTINI
1 30. APRIL	fVvLAUIINoixl Ob 8: TEKME	U/AIN O/-3 Ob 11.30: SV. MAŠA Ob 18:	uN /ViMivlllN KULTURNI PROGRAM Ob 19: PLANSKA
			
23. aprila 1972 ob 15 Tombo		la na	Pristavi
	glavni dobitek: MODERNA SPALNICA delo priznanega mizarskega mojstra g. Franca Gričarja Barnjte tiobitke!		
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Airea T. E. 69-9503 Argentina Uredniški1 odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino jentral (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión Nv 8824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAIEOČNINO
Srečanje s pisateljem Karlom Mausevjem v Slomško vem dom is
bo v nedeljo, 23. aprila, po sv. maši — ob 9. — Vsi rojaki lepo vabljeni! —
Opoldne na razpolago asado.
Ustanovitelj slovenskega misijonu v Zambiji OČE JOŽE KOKALJ O. J.
Družabna Pravda
: ' v::? članstvo in prijatelje na
::/-.im občni zbor
v ponedeljek, 1. maja, v Slovenski hiši.
maša, ob 9.30 začetek občnega zbora.
Bo med nami obe nedelji, 23. in 30. tega meseca.
Prvo nedeljo bo posvetil Slovenski vasi v Lanusu. Med tednom bo obiskal druga slovenska središča.
V nedeljo, 30. aprila, pa bo
veliko slovensko srečanje
z njim v Slovenski hiši z začetkom ob 16. Misijonar bo govoril o svojem modernem misijonu ne le z živahno besedo, ampak tudi z zvočnimi filmi in skioptičnimj slikami.
: A'.'.VATAVWWWi
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAEL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
Rojaki! To je prvič v našem 'izseljenstvu v Argentini, da nas obišče aktivni slovenski misijonar-duhovnik! Ne zamudimo tega izrednega doživetja.
UNIV. PROF.
DR. JEAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. Jose E. Uriburu 285, Cap. Fed
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
Slovensko gledališče Buenos Aires
priredi
v soboto, 22. aprila ob 20.30, v nedeljo, 23. aprila ob 18 in v soboto, 29. aprila, ob 20.30 v Slovenski hiši, Ramón Falcón 4158
igro v dveh dejanjih
KRISTALNA MENAŽERIJA
avtor: TENNEESSE WILLIAMS Režija in scena: Marjan Willenpart
Vstopnina: pesos ley 6.— in 4.—
Čisti dobiček je namenjen v korist Zavetišča dr. Gregorija Rožmana
SPOMINI NA ČEGINJ..
(Nad. bi 3. str.)
ro vsi kadilci so to zameno sprejeli in tako naredili sebi dvojno škodo: ostali so brez tega koščka kruha, z nikotinom pa so si slabili že itak izsušeno telo, podobno sivemu okostnjaku. Kolikor je bilo v takem telesu še krvi so jo dan za dnem in noč za nočjo srkale uši, ki so ga v tisočih napadale. Posledica tega je bilo množično umiranje. Lahi so mrtvece, katerih število se je vsak dan stopnjevalo, zavili v rjuhe in jih odpeljali ne-znanokam. Največ jih je pomrlo ponoči. Zjutraj pa, ko so nas Lahi šteli v „Apel-lu“, smo jim dejali, da je tisti, ki manjka bolan in leži v šotoru. To pa samo zato, da smo zanj dobili še kruh in zabeljeno vodo. Več kot en dan pa mrtveca ni bilo mogoče prikrivati v šotoru. Smrt od popolne oslabitve ni težka. Zdi se, da tak oslabljenec kar zaspi. Mnogokrat je sosed, ki je ležal poleg takega mrliča ugotovil ismrt najprej po ušeh, katere so trumoma zapuščale mrtveca in se nastanile pri še živem sosedu. Koliko jih je pomrlo v Renicciju bo le težko kdaj ugotoviti. Prve tedne našega bivanja tam od 5 do 8 dnevno, v novembru pa se je število smrti povzpelo med 14 do 20.
O množičnem umiranju v našem taborišču se je zvedelo tudi zunaj njega. Kraj sam po sebi je bil, iz pripovedovanja poznavalcev, monarhistično opredeljen. Ko so kmetje in posestniki zvedeli, kaj se dogaja v taborišču, so poslali v taborišče zvrhan voz pravega
kostanja, ki ga je bilo v teh krajih veliko, in je tisto let,0 izredno dobro obrodil, toda fašisti niso dovolili, da bi se nam na ta način kaj pomagalo in kmetje so odpeljali kostanj nhzaj, mi pa smo preko žice žalostno gledali za njimi.
Nazaj v Ljubljano med talce
Poleg drugih šestindvajset so klicali tudi mene za transport v Ljubljano dne 7. decembra. Ves vesel in prepričan, da grem domov sem se poslovil od vseh, ki sem jih v skoraj enoletnem internacijskem življenju spoznal kot blage duše in jim obljubil, da bom storil vse zanje, kolikor bo v moji moči, da čimprej pridejo ven iz taborišč, kjer so zapisani gotovi smrti.
Dospeč v Ljubljano naislednji dan, sta nas vojaka, ki sta nas spremljala peljala naravnost v „belgijsko“ vojašnico in nas predala italijanskemu „ma-riškalu“. Ta pa je vse ostale poslal domov, mene in še nekoga pa dal zapreti v prvo nadstropje med talce.
Razočaran do dna, isem osupnil in v glavi se mi je zavrtelo, ko sem zvedel, da sem med talci in ko so mi na vprašanje „kaj sedaj?“ odgovorili: „Pod šus, kaj le drugega. V tej sobi smo samo talci. Iz te sobe so jih pred par dnevi vzeli 13 in jih postrelili za Martinjaka“ (padel na Viču, zadet od komunistične krogle). Zavedel sem se, da me Lahi smatrajo za komunista in da mi je smrt tukaj bližja kot kdajkoli prej- Dognal sem, da me je moral
na vsak način kdo kot thkega Lahom prijaviti, kar se je pozneje izkazaloi kot resnično. To so bili komunisti sami, ki so se potom Lahov hoteli znebiti svojih nasprotnikov.
Treba je bilo na hitro nekaj ukreniti. S pomočjo, pometača hodnikov se mi je posrečilo po tajni poti dobiti zve-zoi z domačini, ki so po neštetih vsakodnevnih moledovanjih na merodajnih mestih dosegli, da sem bil 21. dec. izpuščen. Stopil pa sem iz dežja pod kap. Rešil sem se sicer, vsaj na videz, fašističnega objema in padel v komunističnega, katerega se je pa dalo otresati le s puško v vrstah Vaških straž, kamor sem takoj vstopil. Tu sem tudi lažje izpolnil svojo obljubo napram tistim, ki so ostali v Renicciju, kajti potom poveljstva se mi je posrečilo doseči vrnitev marsikoga, ki bi sicer postal nova žrtev fašizma in legel v tujo laško zemljo.
Prav je, da se ob tej žalostni tridesetletnici spominjamo vseh žrtev fašizma, ki v svoji krutosti ni dosti ali skoraj nič zaostal za barbarskim nacizmom.
Vsem vam, ki ste kot veliki rodoljubi padli pod fašistično knuto med prvo in drugo svetovno vojno na Primorskem, Tržaškem in Goriškem, vam, ki v množičnih grobovih čakate vstajanje na Rabu in vam je težka tuja laška zemlja v Gonarsu in Renicciju in še drugod: Slava! Naš nbrod vašega velikega doprinosa k slovenski stvari ne bo pozabil!
DRUŠTVENI OGLASNIK Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije bo 21 aprila ob 20 v Slov. hiši.
25. aprila o:b 20 seja Medorgamza-cijskega sveta ZS. Seje se bo udeležil, tudi g. pisatelj Karel Mauser.
Učiteljska seja bo 26. aprila točno ob 19- 30. Učitelji lepo vabljeni.
Pisarna in knjižnica ZS sta odprti vsakv dan od 15 30 do 20.
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju
po pošti $ 5.700.-------ZDA in Kanada
13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
1
če vložite denar v
Kreditno zadrugo SLOGA
imate od tega več koristi, kot na prvi pogled izgleda.
Za denar, ki vam je vedno na razpolago, so pri nas za leto 1972 predvidene 22% oziroma 24% obresti. Za naložbe pod istimi pogoji plačajo druge kreditne družbe največ 18% oz.20% obresti.
Denar, naložen pri nas, gre v obliki posojil med naše rojake in odlično pomaga pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini.
Kot član naše zadruge imate vedno prednost za posojilo po ugodnih pogojih.
Trije razlogi, katere velja premisliti, predno naložite svoje prihranke.


i
Informacije v naši pisarni v Ramos Mejiji (Bme Mitre 97) ob torkih, četrtkih in sobotah od 16 do 20 ali po telefonu 658-6574.
Sporočamo, da nas je dne 6. aprila 1972, v 75. letu starosti, nenadoma zapustila naša dobra mama
Ivana Lampret roj. Primar

Za njo žalujejo hčeri: Ivanka por. Dimnik, Minka por. Kralj; sinovi: Andrej, Ivan in Lojze z družinami ter bratje in sestra.
Zahvaljujemo se vsem, ki so jo kropili in jo spremili na zadnji poti —< Posebna zahvala vsem duhovnikom za opravljene molitve in g. župniku Matiji Lamovšku za pogrebno sv. mašo.
Vsem jo priporočamo v molitev.
Buenos Aires, Steinfeld, Ljubljana


Sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nas je 26. februarja 1972 za vedno zapustil g.
Franc Kralj
Naj počiva v miru!
Društvo Slovencev v Mendozi
Zahvala
Ob nepozabni izgubi našega predobrega moža in očeta
Rudolfa Vidmar j a
se zahvaljujemo vsem, ki so ga hodili v hudi in dolgotrajni bolezni obiskovat in tolažit in še prav posebej vsem 'sosedom 'in prijateljem in izrecno družini Ivana Korošca, ki so nam stali ob strani v tako težkih urah, preč. g. J. Guštinu, ki je pokojnega lepo pripravil na zadnjo uro. Prav tako iskrena zahvala vsem, ki so ga prišli kropit in mu prinesli vencev ter ga spremljali na njegovi zadnji poti- Preč. g. msgr. Oreharju se zahvaljujemo za vodstvo pogreba in za tolažilne besede pri sv. maš'i, preč. g. dr. ¡Starcu in J. Guštinu za spremstvo, g. Karlu Mauserju za tolažbo, g. predsedniku Zedinjene Slovenije Božu Starihu in g. Ivanu Korošcu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi g. J. Omahna in pevcem, ki so pokojniku zapeli poslednjo pesem. Vsem Bog plačaj!
Družina Vidmar

Našo narodno zavednosl dokažemo s podporo Slovenskemu zavefišču

LJUBLJANA — V Operi so pod taktirko Rada Simonitija 16. marca prvič uprizorili Donizettijevo farso pod nadetim naslovom Viva la mamm'a. To delo, ki je staro skoraj 150 let, a 120 let popolnoma pozabljeno, ima pravzaprav naslov Teatrske zgode in nezgode, je režiral Hinko Leskošek, peli pa so Lado Korošec, Hilda Hoelzl, Manja Mlejnikova, Marcel Ostaševski in Drago čuden.
LJUBLJANA — švicarski dirigent Erich Schmidt je kot redni gost simfoničnega orkestra RTV Ljubljana tudi z letošnjim nastopom izpolnil pričakovanja. Orkester je prvič javno predstavil „Sedem dvanajstonskih fragmentov za godala“ skladatelja L. M. Škerjanca, sledil je Hindemithov „Koncert za klarinet in orkester“ s solistom Alojzijem Zupanom, v sklepnem delu koncerta. Mahlerjev! Simfoniji št. 4, pa so izvajalci — po pisanju kritikov — dosegu Višek večera in eno vidnejših ustvaritev v sezoni. V zadnjem istavku Mahlerje vega dela je nastopila kot solistka sopranistka Zlata Ognjanovičeva.
ILIRSKA BISTRICA — V tem industrijskem mestu je razstavljalo 23 slikarjev in kiparjev s Primorske, med katerimi so najbolj znani Apolloni> Zvest, Lucijan Bratuž in Janez Lenass/, ki je za razstavo tudi pripravil zanimiv katalog.
LJUBLJANA — Slovenski slikarji — samorastniki — deset po številu: Jože Horvat-Jaki, Boris Lavrič, Viktor Magyar, Polde Mihelič, Greta Pečnik, Jože Peternelj, Konrad Peternelj, Anton Plemelj, Vinko Pevcin in Anton Repnik, so se v Katowicah predstavili v aprilu poljskemu občinstvu.
CELJE — Nova celjska plinarna, ki so jo začeli graditi že lani, bo približno trikrat večja kot stara. Zadoščala bo kakih pet let vsem potrebam celjskega gospodinjstva in tudi gospodarstva, potem pa bo spet tako kot sedaj: Stara plinarna le z največjimi napodi krije najnujnejše potrebe — ker nimajo primernih rezervoarjev, dovažajo plin vsak dan v jeklenkah iz Zagreba.
LJUBLJANA — Zaradi epidemije koz, kj je 'izbruhnila na Kosovem, so v Sloveniji uvedli obvezno cepljenje proti črnim kožam is posebnim odlokom slovenske vlade z dne 27- marca. Mno-
SLOVENCI V
Osebne novice
Poroka. V nedeljo, 9. aprila, dopoldne sta se poročila pri bratih Merc--’-darcih v Mendozi g- Miha Hirschegger in gdč. Ana Nemanič. Za priči sta bila Ernest in Minka Hirschegger oče in mati ženina ter Jože in Ana Nemanič, oče in mati neveste. Poročil ju je g. Jože Horn. Po slovesnosti je bilo v Slovenskem domu skunno kosilo.
V soboto, 15. aprila je bil v Slov. kapeli krščen Aleksander Friderik Černič sin Petra in Mateje roj. Marinček. Botra sta bila Oskar Jorge Galinberti in Marija Helena Marinček. Istotam je bila krščena v nedeljo, 16, aprila Astrid Karla Mežnar, hčerka Janeza m Marije roj. Hirschegger. Botra sta bila ga. Marija Hirschegger roj. Kranner in g. Rudolf Hirschegger. Oba otroka je krstil Jure Rode.
BUENOS AIRES
Srečanje slovenske mladine s pisateljem Mauserjem
Kot vsak mesec, se je tudi v nedeljo,
16.	aprila, znova zbralh slovenska mladina Velikega Buenos Airesa na svojem rednem sestanku v Slovenski hiši-
'Sestanek je imel izredno privlačnost: to je bilo srečanje s pisateljem Karlom Mauserjem -—- velikim prijateljem slovenske mladine.
Ob vzvišenem oltarju smo v krogu z našim dragim gostom in nad vse razveseljivim številom mladine pričeli sv. mašo, ki je bila v veliki dvorani Slovenske hiše. Pri sv. maši je pel s spremljavo kitare mladinski zbor pod vodstvom gdč- Terezike Prijatelj.
Velika navzočnost in odlično sodelovanje sta prispevala, da je bila mladinska služba dokaz enotnosti, krščanskega in medsebojnega združevanja
Po sv. maši je bil polurni odmor. Odbora SDO in SFZ sta se resnično odlikovala pri vzdušju mirnega razvedrila. S prijazno postrežbo deklet so se navzoči poslužili zajtrka. Istočasno je razveseljevalo ozračje primerna instrumentalna glasba.
Ob enajstih se je začel sestanek — tudi v veliki dvorani.
Pred ¡sedeži je bil postavljen majhen, lepo opremljen oder. Poleg postavljenega odra je stal steber okrašen z rdečimi nageljni in z rožmarinom.
Predsednik SFZ Pavel Fajdiga ml-nas je povabil najprej k molitvi, nakar je v toplih pozdravnih besedah želel pi-
žično cepljenje je po šolah, tovarnah in uradih vodilo 570 ekip, ki so delale od jutra do večera.
MARIBOR. — V Mariboru so ustanovili občinsko skupnost za varstvo okolja. Ta nova organizacija bo opozarjala na kričeče probleme, ki se pojavljajo v občini zaradi okuženega zraka in vode, ki vedno bolj uničujeta zelenje in življenje v vodah.
LJUBLJANA — Podpisniki sporazuma o poslovnem sodelovanju in oblikovanju cen govedi, mesa- in mlečnih izdelkov so sklenili korigirati cene mesa v prodaji na drobno. Korektura obstaja v približno 15% podražitvi: Teletina se je s 1. aprilom podražila od 24,20 din na 28,40 din, mlada govedina od 20,50 na 28,90 din, govedina pa od 17,50 na 20 din. Za ilustracijo: uradni kurz dolarja je 17 dinarjev.
VELENJE —- Velenjska tovarna gospodinjske opreme „Gorenje“ je v Jugoslaviji prodala tri in pol milijone svojih izdelkov. Pri skupni prodaji poglavitnih strojev je bilo Gorenje v letu 1971 v Jugoslaviji udeleženo z 82% pri pralnih strojih, z 61% pri električnih štedilnikih, z 41% pri hladilnikih in z 27% pri plinskih štedilnikih in pečeh-
LJUBLJANA — Gledališče Pekama, v nekdanji pekami nasproti Tobačne tovarne, ki ga vodi Tone Kralj, je pred nekajdesetglavo! množico — kolikor je pač mogel sprejeti nekdanji pekamiški prostor, uprizorilo 20. marca premiero na besedilo dramske poeme „Potoholec“ Daneta Zajca. B'esedilu je po svoji presoji Kralj iztrgal problemsko sporočilo z upoštevanjem kake tretjine Zajčevih filozofsko poantiranih pesniških besed in ga razčlenil z akrobatsko esktatičnim mimom igralskih teles v pravokotnem,, sivoopaženem prostoru, katerega brezizrazno kubaturo so razen gibov sekali artikulirani in neartikulirani glasovi nastopajočih in pa še zvoki nekakšnih orientalskih instrumentov godbenikov Milenka Arnejška in Tomaža Pengova.
KRANJSKA GORA — Predstavniki turističnih in gostinskih organizacij občine Jesenice so sklenili povečati zmogljivost žičnic v Podkorenu in Kranjski gori; v letu 1973 pa nameravajo zgraditi še žičnici na Vršič in Mojstrovko. Za uresničitev tega načrta bodo potrebovali približno 22 milijonov dinarjev.
ARGENTINI
satelju Mauserju dobrodošlico, ki je bila potrjena z močnim aplavzom.
Takoj so dekletu intonirala znano „Kje so tiste stezice“, ki so jo vsi navzoči spremljali.
Po kratkih predstavnih besedah predsednika Fajdige je pisatelj Mauser stopil na oder in izrazil zadovoljnost, ki jo čuti pred nami. V prvih besedah je dejal: ...„Vsi nosimo v sebi hrepenenje po harmoniji... posebno še. mlad človek. Mislim, da je to najlepše, kar človek more imeti-“ — Opozarjal je na sedanje težke čase: „Čas postaja težji in težji... toda kljub vsemu je hrepenenje po harmoniji isto, morda prav zavoljo težkih časov globlje in močnejše.“ Nakazal je poslanstvo mladine do bližnjega, vir važnosti našega življenja.
V svojem značilnem ubranem tonu je pisatelj Mauser končal kratek govor: „Dragi moji, mladost je žuborenje tistih sil, ki so nekoč vrele iz rodu pred vami in nazarensko bridko, bi bilo videti, Če bi vaša mlada sila izginila v pesku. Naj vaša mladost_ poje v harmoniji, da bo boljša, ^svetlejša in pripravljena še za dolgo življenje.“
Takoj se je razvil dolg razgovor s pisateljem, med katerim je najprej odgovoril glede verskih odnosov mladine v ZDA- Pisatelj Mauser je omenil in razložil mladinska gibanja, njihove značilnosti .in tudi napake. Mladina je povsod ista in išče neko harmonijo, hrepenenje po sreči. Poudaril je obsežno delo duhovnikov in njihov trud do mladinskega vprašanja.
Nakazal je kratek pregled mladine v Kanadi. Poudaril je Razliko med obema državama; v Kanadi se opazi nekoliko več domače tradicije v družinskem okolju. Zanimanje je prišlo tudi do ekonomskega vprašanja v ZIDA, razmere med črnimi in belimi, intelektualno stanje _ amerikanske mladine itd. Vedno je pisatelj dal jasen pogled na realnost in konkretno razložil vse, kar nas je zanimalo.
^Ostala so še vprašanja na papirju, a cas je hitel in z zahvalo predsednika Fajdige pisatelju Karlu Mauserju se J-» zaključil sestanek.
še enkrat se je razlegalo prepevanje: „Kje so tiste stezice“ in nato močan aplavz v priznanje in zahvalo pisatelju.
Veseli in zadovoljni ismo vsi odhajali domov prepričani, da smo v pisatelju Karlu Mauserju odkrili velikega
prijatelja slovenske mladine. J. R.
1-iiiij.stci obletnica Slovenskega doma v San Ufartinu šole so v rajainem nastopu podale lepo točko, s katero, so hotele pokazati,
PISATELJ KAREL MAUSER IMENOVAN ZA ČASTNEGA ČLANA	da bodo vredne naslednice svojih ma-
mic. Fantje in dekleta pa so lepo po-
Slovenski dom v San Martinu je v	ob 16 je začel akademijo kulturni dali v zborni deklamaciji Pregljevo
nedeljo, 16. 'aprila obhajal svojo enajsto obletnico blagoslovitve doma. Slovenci v Sian Martinu proslavljajo domove obletnice vsako leto kar najbolj slovesno. Posebno slovesno pa so jo proslavili letos, ker je po srečnem naključju sovpadla z obiskom pisatelja Karla Mauserja. Zatoi ga je odbor doma naprosil, da bi spregovoril na akademiji, kar je pisatelj tudi storil.
Sveta maša
Slovesnost se je pričela dopoldne s sv. mašo in je privabila v dom veliko število rojakov iz sanmartinske okolice in tudi od drugod. Izredno lepo vreme je dalo vsej slovesnosti lep okvir. Dvorana, ki je ena izmed največjih slovenskih dvoran v Argentini, je bila za to priložnost lepo okrašena. Ob oltar ;u so se postavile številne narodne noše. Sv. mašo je daroval msgr. Anton Ore-har, ki je imel po evangeliju na zbrane rojake lep in globok govor v katerem je poudarjal sledeče misli:
Napore dežele, v kateri živimo, da ohrani mir, in Cerkve, dh reši sodobne probleme svojega življenja, opazujemo in mislimo na stisko naše skupine, da se ohrani živa in zdrava. Vse to nas ne sme ostrašiti, kakor da je izgubljena sreča in bodočnost. V zgodovini smo posebej ob revoluciji in nje posledicah morali iti skozi težke trenutke-
Za svojo ohranitev moramo storiti tudi mi svoje: Jasno moramo vedeti, kaj hočemo, kaj moramo, po študiju razmer sveta, dežele, kjer živimo Ir. svojih lastnih razmer. Po spoznanju moramo delati, ne ustvarjati, niti poslušati preplaha, ki ga nekateri širijo. Ostvarjati moramo razpoloženje za delo v skupnosti in sodelovati moramo vsi. Važna je vzgoja otrok v družini k delu v skupnosti. Zavedajoč se svojih omejenih moči, moramo stalno držati zvezo z Bogom, po molitvi, sv. maši. in zakramentalnem življenju.
Posebej moramo omeniti zelo ubrano in krepko petje močnega sanmartin-skega pevskega zbora, -ki ga vodi g. Slavko Rupnik.
Po sv. maši so številni rojaki ostali v domu na kosilu in počakali na popoldanski program slovesnosti. Med kosilom sta prihitela v dom pisatelj Karel Mauser v družbi predsednika Zedinjene Slovenije g. Boža Stariha in njegove soproge- G. Mauser je prišel z zborovanja slovenske mladine, združene v Slovenski dekliška organizaciji in Zvezi slovenskih fantov, ki se je ta dan dopoldne ob veliki udeležbi vršilo v Slovenski hiši v Buenos Airesu.
Akademija
Kmalu po tretji uri iso Začeli prihajati v Slovenski dom rojaki od vseh strani Velikega Buenos Airesa in so dvorano napolnili do zadnjega ko-tička.
I.	O.
Spomin na čeginj,
Fašistično nasilje v Obisk apostolskega nuncija
Dne 11. avgusta so nas zgodaj zjutraj nagnali v velik ograjen prostor med sektorjema „Beta“ in „Gama“ in nam tam povedali, da nas bo prišel obiskat apostolski nuncij iz Rima. V začetku ismo se tega razveselili, kajti pričakovali smo, da bo morda na njegovo posredovanje le prišlo do kakega izboljšanja vsaj z ozirom na hrano, ko bo videl le kost in kožo na nas. Po enournem čakanju, ko ga še vedno ni bilo, so vsi začeli godrnjati, nekateri so ga celo kleli, kajti od oslabelosti mnogi niso mogli več stati na nogah, kakor so Lahi zahtevali. Na skrivaj so sedeli po tleh, ker se je vsakdo bal, da ga privežejo nh kol, če ga dobijo sedečega. Vsi smo čakali in čakali... Sonce pa je vse bolj pripekalo. Nekaj pred 12-uro je res prišel v ispremstvu komandanta in še drugih višjih laških oficirjev. Kar nič nismo bili navdušeni nad njim. Nekaj je potem na daljšo razdaljo v laščini govoril, pa ga je slišalo le nekaj v neposredni bližini stoječih, od teh pa sta ga približno le dva razumela, ki sta znala za silo laško. Vsa ostala tritisoč-glava množica pa je godrnjala. Ko je ob koncu govora pfosil naj zapojemo kako Marijino pesem,
referent Oberžan Stanko, ki je bil ves čas tudi napovedovalec posameznih točk. Najprej ise je na odru zbrala vsa mladina slovenske šole škofa dr. Gregorija Rožmana v iSan Martinu (okoli 100 učencev in učenk) in je pod vodstvom svojega pevovodje in učitelja g. Borisa Pavšerja pogumno, in krepko zapela tri pesmi: škrjanček poje, žvrgoli; Zakrivljeno palico v roki; Mladi vojaki.
Sledil je pozdravni nagovor predsednika doma g. Franca Zorka, ki se je zahvalil msgr. Oreharju za sv. mašo Nato je pozdravil predsednika Narodnega odbora g. Miloša Stareta in njegovo soprogo, predsednika Zedinjene ¿Slovenije g. Boža Stariha in njegovo soprogo, domačega dušnega pastirja g. Jurija Rodeta, botra g. Adolfa Jesiha, predsednico Slovenske ženske zveze gospo Pavlino Dobovškov©, zastopnika mendoških Slovencev g. Rudija Hir-scbeggerja ter zastopnike slovenskih domov in organizacij, ki so v velikem številu prihiteli na akademijo. Prav posebno prisrčen pozdrav pa je g. Zorko naslovil na dragega gosta iz daljne Severne Amerike in današnjega slavnostnega govornika pisatelja Karla Mauserja. Dolgotrajno ploskanje je bilo do-k’az, kako priljubljen je g. Mauser med Slovenci v Argentini.
Sledilo je petje okteta sanmartin-skih deklet, ki pa zaradi nenadne obolelosti ene izmed sopranistk ni bil popoln- Zapel je pesmi: Sarafan, Drežni-ca, Zabučale gore.
Zelo prisrčen je bil nastop najmlajših iz slovenske šole, ki so pod vodstvom svoje voditeljice gdč. Katice Kovač zaigrale in zapele: Peričice in Ciganček.
Kulturni referent je nato povabil na oder slavnostnega govornika pisatelja Karla Mauserja. V pobožni tišini so rojaki poslušali klene in tehtne misli, ki jih je podajal tako, kakor samo on zna. Njegova izvajanja so napravila na vse navzoče izreden vtis. Celoten govor prinašamo na prvi strani.
Silno ploskanje se še ni poleglo, ko sta na oder pred pisatelja stopila predsednica krožka SDO gdč. Anica Jenko in predsednik odseka SFZ Marjan Oberžan v narodnih nošah in. se pisatelju v imenu šmartinske mladine zahvalila za njegove spodbudne besede Gdč. Jenko mu je zročila slovenski šopek. Natoi je stopil na oder predsednik g. Zorko ter se slavnostnemu govorniku iskreno zahvalil za njegov odtok in prebral isklep odbora Slovenskega doma v San Martin, s katerim je bil pisatelj in pesnik Karel Mauser imenovan za častnega člana doma za velike zasluge, ki jih ima pri ohranjevanju in utrjevanju slovenske narodne zavesti in pri ustvarjanju slovenskih kulturnih vrednot. Bučno plosklanje je potrdilo ta sklep odbora.
Deklice iz višjih razredov ‘slovenske
4
Gonars in Renicci
Sloveniji pred 30. leti
glas ni šel iz uist, grla so se nam stisnila vsled razočaranja in nehote so marsikomu prišle na misel one svetopisemske besede: „Kako bom pel v tuji deželi. .. ves ponižan in do skrajnosti sestradan.“
Koncem septembra so nas lepega dne odbrali in poslali kako treajino na Rab, ostale pa v
Renicci,
ki leži v hribovitm apeninskem predelu provincije Arezzo, v neposredni bližini majhne republike San Marino.
Barak tu ni bilo. Zbasali so nas v šotore in sicer po osem v vsakega. Na gola tla so dali vsakemu po eno kilo slame, katera pa se je v dveh dneh zdrobila v prah tako, da smo potem spali do konca našega bivknja tam le na golih tleh, kljub nizki temperaturi, ki je v Apeninih padla že novembra do minus 4»C. Zavoji s hrano radi velike razdalje od Ljubljane, sem niso več prihajali. Ob deževnih dneh je v šotore, ki so, stali pod hrastovim drevjem pritkla voda in smo ponoči spali ka'r na mokri zemlji. Telesna oslabelost in stradanje sta prišla tu do vrhunca. Zadnja bilka, ki smo se je še oprijeli je bil želod, ki smo ga nabrali
„Bog in Slovenija“.
Sklepno točko je imel Slovenski pevski zbor iz Slan Martina, ki je pod vodstvom svojega agilnega pevovodje g. Slavka Rupnika zapel štiri pesmi: dve za mešani zbor (Jutranja in Dolenjska) in dve za moški zbor (Mojcej in O kresu). Kot isolist je nastopil g. Janez Zorec.
Sledila je ljudska veselica ob zvokih nriliubljenega orkestra Planike.
POIZVEDBA
Andreja Filipčič, doma iz Riheir-berka, zadnji znani naslov: Guemes 2776. Rosario, Sta. Fe, išče njegova sestra Viktorija, Strossmajerjeva 8. Ljubljana. k| prosi, da se event. informacije sporoči na uredništvo Svobodna Slovenije.
OBVESTILA
SOBOTA, 22. aprila 1972:
V	Slovenski hiši ob 20-30 igra v dveh dejanjih „Kristalna menažerija“.
NEDELJA, 23. aprila 1972:
Tombola na Pristavi v Castelarju.
V	Slovenski hiši ob 18 ponovitev igre „Kristalna menažerija“.
V	Slomškovem domu po sv. maši ob 9 srečanje in razgovor s pisateljem Karlom Mauserjem.
SOBOTA 29. aprila 1972:
Sestanek SKAD-a ob 19.30 v Slovenski hiši. Predava Janez Zorec „O modemi astronomiji“.
V	Slovenski hiši teološki tečaj. Pričetek ob 17.
V	Slovenski hiši ob 20.30 ponovitev igre „Kristalna Menkžerija“.
Na Pristavi, večer športnega in kulturnega filma ob 8.
NEDELJA, 30. aprila 1972:
V	San Martinu mladinski dan. Celodnevna prireditev.
V	Slovenski hiši ob 16 srečanje z misijonarjem o. Kokaljem D. J.
PONEDELJEK, 1. maja 1972:
Občni zbor Družabne pravde v Slovenski hiši. Ob 9 sv. maša, ob 9.30 občni zbor.
Redni občni zbor SKAD-a, združen s študijskim dnem v Rožmanovem zavodu v Adrogue. Pričetek s sv. mašo ob 9.30. Predavatelj p. Al. Kukoviča. NEDELJA, 7. maja 1972:
V	Slovenskem domu v Carapachaya obletnica blagoslovitve.
NEDELJA, 14. maja 1972:
Vseslovensko romanje v Lujan.
PRIHOD MISIJONARJA KOKALJA
Važno ^obvestilo znancem misijonarja o. J ožeta Kokalja D. J. Misijonar prileti preko Santiaga de Chile z letalom 505 Lufthanse, v isoboto, 22. ob 18.15 na letališče Ezeiza. Znanci in misijonski prijatelji vabljeni k sprejemu. •
ZVEZA MATER IN ŽENA
Drugi letošnji redni mesečni sestanek Zveze slovenskih mater in žena bo v četrtek, 27. aprila, ob 16.30 v Slovenski hiši. Opozarjamo na izredno zanimivo predavanje gospe Anice Kraljeve, ki nam bo postregla z važnimi nasveti iz svojih bogatih življenjskih izkustev.
Še posebej zanimiv bo ta sestanek, ker se je pisatelj Karel Mauser odzval povabilu odbora Zveze in se bo udeležil tega sestanka.
na hrastih in ga skrivaj pekli v šotorih, dokler ga je kaj bilo. Kurili smo z deskami, ki smo jih trgali z ograje stranišč. Ko pa so Lahi to opazili, so dali nalog stražam na stolpih naj streljajo v nas, če bi se še kdo drznil odtrgati kako desko. Tako je bilo kaj hitro tudi želodove pečenke konec.
Namerno pomanjkanje vode v taborišču je bil Lahom eden najboljših pripomočkov za hitro likvidacijo slovenskih internirancev. V vsakem sektorju s tisočpetsto, interniranci je bila le ena pipa za vodo, pa še iz te je voda največkrat le kapljala. Radi tega na umivanje sploh ni bilo mogoče misliti, isaj si bil srečen, če si prišel na vrsto, da si vsaj vsak drugi dan pomil „gavetko“. V takih razmerah ni bilo čudno, da se je razpaslo po taborišču toliko uši, da so nam v trumah lezle po obleki, ako smo cunje, ki so visele z nas še mogli tako imenovati. Med največjimi reveži so bili tisti fantje ali možje, katere so pri racijah v pozni pomladi ali poleti Lahi pobrali s polj ali delavnic v samih srajcah, o katerih pa po tolikih mesecih že skoraj ni bilo sledu. Nekaterim so ostali le še ovratniki. Trepetali so noč in dan od mraza, isaj se niso imeli v kaj zaviti.
Načrtno pospeševanje masovnega umiranja so v veliko nesrečo naših ljudi fašisti izvedli na ta način, da so preko ograje bodeče žice ponujali cigarete v zameno za dnevni 80 gramski košček kruha. Ne bom dejal, da vsi, pač pa sko-(Nadaljevanje na str. 4'